26. številka.
LJubljana, nedeljo 1. februarja.
XIII. leto, 1880.
NARO
Uhaja vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 1(> gl., za pol leta BgL sa četrt letu 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d )nj se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol' h ia ta dijake >elja znižana tina iu sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. fiO kr., po pošti prejtman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 8 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ure«Blitvo jo v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolha". Opravuistvo, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v rNarodnej tiskarni14 v Kolmanovej hiši.
Zarodi jutršnjega praznika izide prihodnji list v sredo.
Cesar in naše narodnostne terjatve?
V seji avstrijske delegacije 27. januarja je konservativec baron Hiibner govoril o našej vnanjej politiki, a dosledno tudi z ono zvezane notranje politike nij prezrl. V tej je rekel mej družim tudi te le vseskozi resnične in nam iz duše vzete besede:
„Gospoda moja! O vsem se da pogajati, C rabi principov, o tem, kar je moje in tvoje, o oportuniteti itd., vendar se ne da pogajati (transigirati) o večnih principijah pravice in Jknvice. Pa tudi Še o nečem se ne da pogajati, o narodnostnih vprašanjih. Ako jaz kot avstrijski Neinoc. mislim, da mi kak Slovan, ker je Slovan, krivico dela, tu nij nobenega pora-zumljenja. Jaz ne morem niti ene kaplje svoje nemške krvi zliti v žile svojega protivnika, ravno tako on ne more. Tukaj mora jeden ali drugi udati se, in če se nobeden ne udu, ne ostane nič druzega, nego priziv na to, kateri je močnejši, ali pa rekurz na razsodnika, in ta razsodnik mora, da se more sprejeti, nepristransk biti in tudi kot nepristransk veljati; velja pa kot tak, ako je njegov interes, da je nepristransk: to je krona, to je cesarjeva hiša avstrij fika.- —
Samo mimo grede tu prosimo naše na rodne „ausgleichsinajerje", ki menijo, da bomo fi par komplimenti vodje protivne stranke pridobili, naj  tu še enkrat bero besede Nemca
lliibnerja, da pri nas p o r azu ni ljen j e nij  mogoče,   če  se nemškutarji ne udajo in ne potrdijo naših narodnih terjatev. Sovražnikom odpustiti, onim dobro storiti in jih ljubiti, ki so nam hudo prbadeli, to je v krščanstvu vzvišen in res božji nauk; in blažen je mož, kdor ga v socijalnem življenji  izpolnjevati more. — Menj stroge terjatve uže  dela moderno posvetno izobraženje ali etiketa pri človeku; ono zahteva od njega le, da pod čedno formo in frazo skrije svoja Čutila, da vsaj na videz dela prijazne obraze. - Vse drugače je  pa to v političnem življenji, v javnosti, kjer gre za ideje, za narodnost, tuje vsako udaj a nje in uklanjanje svojemu protivniku strankarski samo mor, poguba, ali vsaj nespamet. — Odpu ščajmo  svojim osobnim  sovražnikom, ali sovražnikom svojega naroda nikoli V privatnem življenji čislaj  tudi političnega narodnega protivnika, če moreš, ali v javnem življenji je na političnem moži  vse politično, tu 8e ne da jedna lastnost, jedna „zasluga" proč odluščiti od glavne njega lastnosti Pa to le mimogrede.   Mi smo namenjeni denes le besedam barona lliibnerja pritrditi, da tudi mi Slovenci največ pričakujemo ali prav za prav jedino še upamo od krone vplivanja,   da  dosežemo  svoje narodne pravice. Od Nemcev ne upamo ni-česa! Masa naroda nemškega, nemški kmetje, ti pač nijso naši sovražniki.   Oni so praktični in vedo, da jim nič ne koristi, če nas njih izobraženi rojaki tero.  Ali  takozvana inteligencija nemška v večini, nemška mesta v večini so nam Slovanom protivna. Nemška
birokracija je nam ravno tako protivna To vidimo iz vsega Od teh stranij torej ni-česa ne pričakujemo; in ker so to strani žali-bog še močne, in ker se mi narodno mlati nikoli ne mislimo, naši protivniki pa tudi nič ne kažejo, da bi hoteli pravični biti, — upamo res le še od vpliva cesar k e krone, da se našim tako jednoglasno izrečenim in pri tolikih volitvah odobrenim narodnim zahtevam enkrat zadosti.
V svojem včerajšnjem dopisu je naš dunajski, dobro podučeni dopisnik nam poročal, da je cesar te dni generalu in dalmatinskemu namestniku Rodiču z veseljem in pohvalo omenjal ravno zadnjič spet izkazano uda-nost in požrtvovalnost nas južnih Slovanov. — Mi torej smemo upati, da bodemo to cesarjevo milost, ki jo zdaj slišimo, v narodnostnem oziru tudi skoro čutili in videli.
Ko je lani ob 251etnici cesarskej naš narod slovenski tako splošno, kakor noben narod v Avstriji, svojo lojalnost in zvestobo izrekal in na razne načine izjavljal, in ko smo tačas ravno mi v tem listu priobčili tacih narodovih udanostnih manifestacij od vseh krajev svoje domovine toliko, kakor noben drug avstrijsk narodni organ ne, tačas smo mi, ki dobro poznamo svoj narod, ker smo sinovje njegovi, poslušali na tanko glas duše tega slovenskega ljudstva in slišali smo, da je iz teh lojalnostnih glasov skupaj ven donela tudi prošnja za pravico in preverjenje, da je pravica le še po vplivu in posredovanji krone doseči.
In denes! Tam smo kot lani. Upanje se nam dela, ali uže nas tudi oblazuje strah: kaj pa, če bi bili spet zastonj upali V Vendar
•EiisfeoSG.
Slovanska pisma.
i.
Večer se bliža. Imel bi iti na sprehod. A kam češ iti, ker brije burja se snegom tako neusmiljeno. Jelo se je mračiti, ali bolje, jelo se je temniti, ker mračno je bilo uže celi dan. Kako neznosljiva je mračnost jednoga samega dne, kako tužno je pa stopram, če pomisliš, da je imela tvoja domovina večjidel same mračne dneve in ce te je osoda zanesla mej on narod, ki je mračil in še mrači tvojo domovino. Spominjaš se, kako si se nekdaj se svojimi po svoje zabaval, a zdaj živiš mej tujimi, ki govore s toboj jezik, katerega ne govori tvoja majka, katerega so ti v glavo Ubili „pedagogi". Tuj mej tujimi, vse tuje.
Take in jednake misli so me obhajale. Prepoditi sem jih hotel, ker „kdo bi vedno tužen bil". Vzamem za tega delj v roke zadnji broj „Vienea", ležečega pred menoj na mizi. J\e čitam dolgo in uže naletim na vrstice:
Mej južnimi Slovani so Slovenci jedini, koji neiiinjo lastne povestnice. Dospevši na kraj slovanskega sveta, so oni mijveč trpeli; oni jedini mjso imeli nikdar toliko moči, da bi se bili postavili na lastne noge. Slovenci sočinja-vajo del povestnice hrvatske, štajerske, koroške, avstrijske itd. ali slovenske povestnice ueinajo Bas za tega delj neinajo oni ni posebnega imena, teniuć so obdržali občeslovansko torej generično ime, koje je polagoma postalo BpeClfiČUO v zdanjem pomenu. Urez politične prošlosti, kot neka narodna vsebina prikazujejo se stopram v XVI. veku, za protestantizma.
Da, to je mračno, „svuda mrko"; in katera zimska burja je prouzročila mrak, ki se razprostira nad našim narodom. V istem sestavku se čita: „German se nije zadovoljavao obranom vlastite kuće, već je prodirao dalje; južni Slaveni ograničujuć se na svoje izgubili su sve!" Tužna naša povestnica taka, tužen uzrok, zakaj imamo tako povestnico ali zakaj nemamo nikakeršne povestnice.
No, in Hrvatje? Ti imajo za istino povestnico, imajo zapisana imena svojih slavjan-
skih kraljev, ki so se bili pa naveličali slavno vladati in izročili slovansko Hrvatsko turansko-azijskemu plemenu Magjarov, ki so po Pa-lackem kol zasajen v meso slovanskega telesa. In vrhu vse slavne historije svoje so zdaj Hrvatje v magjarskem žepu, ne morejo niti vojne krajine dobiti, da si je njihova, in puščajo svojo trgovino vedno bolj nemškim judom v roke priti, svojo starčevičevsko mladino pak na Srbe psovati in „Obzor" požigati, namesto, da bi jo v biblijoteko svetovne historije učit se poslali in obče človeškega razuma iskat. Solatium est socios . . . ?
Poljaki so bili nekdaj slavni v svojej slavnoj „Rzcczypospolitej" a zdaj se nikdo nič ne briga za to slavnost. Tako pripoveduje zadnje dni „CzasM, da se jo Bismark 1. 18G4 na pridvornem balu dancigskemu županu tako-le izrazil: „Po dveh potih se more odstraniti poljsko vprašanje — ali streti z lica zemlje Yse mogoče slede poljskega vstanka s pomočjo zjedinjenih prusko-ruskih sil in tako predstaviti v odgovor na proteste zapadnih držav dovršen fakt — ali pa dopustiti razvitek vstanku, da
Stvinorejei ne zamudili lepe prilike pridobiti si plemenite živine za zboljšanje domačega rodii!
— (Spet grejeden daleč z doma!) Gospod Simon R u t ar, goriški Slovenec in slovenskemu občinstvu znan po svojih jedro-Titih zgodovinskih spisih, priobi-enili v „Slovenskom Narodu", v rZvonuu in v „Soči", imenovan je za prttvegl profesorja zgodovine in nemškega jezika na e. kr. velikem gimnaziji V Kotoru na Dalmatinskem. Tako spet žalostni vidimo iz domovine odhajati mladega, nadarjenega moža, ki ima veliko veselja, pridnosti in zmožnosti 1 it era m o delati, a doma na Slovenskem niti slabo plačane suplen-ture nij mogel dobiti, ker je vse z Nemci zabasano. Gospod Itutar je izprašan tudi iz hrvatskega jezika, ki je v Kotoru učni jezik.
— (Za Notranjce.) V avstrijskej delegaciji je v imenu slovenskih zastopnikov in-terpeliral delegat Winkler vojnega ministra v zadevi Abendrothovej.  Interpelacijo priobčimo jutri.
— (Iz (iradca) se nam piše: Nemila BHirt nam je 24. t. m. na tukajšnjem vseučilišči zopet pokosila nadepolnega slovenskega mladeniča, vrlega narodnjaka Ferdinanda Kranjca, jurista v četrtem letu, rojenega v Ljubljani.
— (Potrjena šolska knjiga.) Mini-nterstvo je potrdilo dr. Jak. Ske to v o knjigo: „Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch" kot učno knjigo na srednjih šolah z odlokom 23. jan. 1880.
— (Na gorenj skej železnici) je moral jutranji vlak predvčeranjem mej Vižmarjem in Medvodami obstati, ker se jc mašina nekaj pokvarila. Zamude je imel ta vlak 1 l/i ure in kasneje tudi mešani vlak */a ure, ki je moral v Medvodah Čakati.
— (Iz Hrastnika) se nam piše: Čitali smo v vasem cenjenem listu od 23. t. m. tudi novico, da so se rudarji tukaj v Hrastniku stepli in enega do smrti ubili, druzega teško ranili. Prosimo vas pa, da to nekoliko popravite. Dne 18. januarja so se rudarji od rudnika vOstrovem mej soboj stepli tako, da je jeden drugi dan umrl, jeden pa je teško ranjen in leži. Ali iz Hrastnika nij bilo nobednega rudarja. Torej se je bila napačna govorica raznesla.
— (Iz Komna) se nam piše: Tudi ko-menski pevci napravijo 2. februarja t. 1. besedo v šolskej dvorani. Spored je: petje, ša-yiv govor, deklamacija in igra „Kateri bo?" i— Po besedi bo pri g. Fr. Švaru ples in skupna večerja. Vstopnina k besedi 30 kr., k plesu 1 gld. Mej točkami in pri plesu svira „Češki sekstet". Ker je čist dohodek namenjen ubogim učencem tukajšnje trirazrednice, nadejajo se gori omenjeni obilne udeležbe, ter prosijo, naj bi se kolikor mogoče ozir jemalo na blag namen.  Začetek točno ob G. uri zvečer.
— (Klub pravnikovakadeuličnega društva „Slovenije" na Dunaj i) ima soboto 31. januarja svojo sejo. Na dnevnem redu je: 1. O namenu pravniškega oddelka. 2. O razvoju avstrijskega prava od Marije Terezije do denes - predava gosp. France Sckvveiger. 3. O delovanji Jugoslovanov na pravnem polji — predava gosp. E d. Volčič. Seja bode v Muhlsteinerjevej (prej Obermaver) restavraciji I. "VVeihburggasse Nr. 29, (v po-sebnej sobi). Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Prošnje do državnega zbora.) Iz Velenja se piše: Pretečeni teden smo pod
pisavali prošnjo do visocega državnega zbora za dovoljenje podaljšanja železne ceste od Interdrauburga črez Slovenj gradeč v Šaleško dolino, sv. Martin na Puki, Savinjsko dolino — Celje; prav tako smo tudi drugo prošnjo za postavo zoper oderuhe in odstranjenje legaliziranja do visocega državnega zbora odposlali.
— (Pri občinskej volitvi) v Urez-nici je bil voljen županom Andrej Krži>nik, svetovalcema pa Josip Kajdič ter  Ivan Cop.
— (Iz Bi zelj skega) se piše: Od več krajev so pritožbe zavoljo hude zime. Tudi pri nas nehče topleje biti. Po več kletih je vino tako zmrznilo, da ga nij mogoče točiti, in če kateri kmet proda vino, in pretoči, mu na zadnje praznega ledenega vina ostane. Taka se godi se ve po slabih, preplitvih kletih. Zatorej pričakujemo uže komaj, da bi se nam zima po-lajšala in vinskim kupcem pot k nam odprl.
— (V Laškem trgu) so, slaveč 80 let nico g. dekana Žuže, navzočni duhovni spomnili se tudi stradajočih Istranov in darovali v ta namen: g. Anton Žuža G gl., gg. župniki: Mat. Stagoj Trboveljski 5 gl., Janez Jug št. Lenart ski 5 gl., Matevž Vrečko Jurklošterski 5 gl., Jožef Kolarič Ilazborski 3 gl., Vinko Bizjak pri sv. Jederti 3 gl., Jožef Horvat Sirski 3 gl., Ivan Zorko št. Miklavžki 2 gl. Naposled gg. kaplani: Jožef Valenčak Trboveljski 3 gl., Jan. Boheim v Laškem trgu 3 gl., Pavel Hrovat Dolski 1 gl., Franc Ileber v Laškem trgu 1 gl., Anton Pajmon v Loki 1 gl., Valentin Kranjec pri sv. Jederti 1 gl. Skupaj 42 gl.
— (Pijan zmrznil) je 70 let stari Gašpar Karlovščak iz Jelove v takozvanem Kramarjevem grabnu občine radeške. Napil se je in v pijanosti pal, ter zmrznil.
Razne vesti.
* (Zgorela) je poleg Prage te dni velika tovarna za sladkor in 3000 m. centov surovega sladkorja. Svetiljka s petrolejem se je zvrnila in prouzročila požar.
* (Volk velikan.) Na posestvu grofa Scecsenvja je bil pred kratkim ustreljen veli-kansk volk. Meril je od glave do repa 128 cm. z repom 174 cm. visok je bil 84 cm. in tehtal je 8G funtov. Največji volk meri 10G cm.
Umrli «o v IJiitolJttnl:
28. jaguarja: BlaS Jenko, c. kr. uradni sluga, 54 let, v gospodskih ulicah št. 18, za vodenico.
M .januarja: Fran Črne, ribi«, 78 let, v krakovskih u icah št. 37, za o trpin njem pljuč. — Katra Vngrkw, 80 let, v klirj.j \ a.-u št. 13,   za apoplcksijo.
.'.O. januarja: Janez Likar, železniškega čuvaja sin, J leti l u-es., resta na ju/.iio rt-le/.uieo st. tgj /.a. b(..'j;isrjo. — Srerko lJu U>lj, svilje »in, *J ines., na karlo\skej < esti Ar. 15, za božjasijo.
V dežrliitj bolnici:
21. januarja: Janez Ornagoj, delavec, 49 1.1, za pljučno tuberkulozo. — Barba Slabanje, gostaška, 8ti let, za in a raz mora.
96, januarja: Karel Košak, delavec, 24 let, za pljučno tuberkulozo.
t»0«l*llM».
Dramatičnega društva odbor uljudno vabi tiste gospode, gospe in gospodi-čine, ki imajo veselje pri društvenih gledaliških predstavah sodolnvati kot igralci ali igralke, oziroma kot pevci ali pevke, naj blagovole oglasiti se do konca tekočega meseca v društvenoj pisarni (Čitalnica, J. nadstropje) mej 2. in 8. uro popoludne.
V Ljubljani 17. januarja 1880.
Dunajska borza 30. januarja
Izvirno te •■grafično poroćdo.i BttOtttl drž. d'ilg v bankovcih Enotni drž. d>dg v srebru .
Akcije narodne bank«
f,<radon . .
Napili.
C. fer. cekini
. 71	gld. 50		kr.
. 72	ft	70	
	n	10	n
. 1 >2	n	In	n
. «39	n	—	m
	n	80	n '
. 117	H	86	tr
\ 9	»I n	36'/.	i» i*
5	fl	4	r>
57		95	n
Zahvala in spričevalo.
Illagorodnemu g. O. Kordeku v Slovenjem Gradci!
Čast mi je naznanjati, da jo vaš železni sina-p, katerega sam dovolila rabiti svojima 2 deklama proti bledioi, obema izvrstno pomagal. Ne uioieiu si kaj, da no bi s« vam za prirejevanjo tega izvrstnega zdravila zahvalila in je vsakemu priporočil*, zoper jednake bolezni.
Na Uršinej gori dnč 4. decembra 1879.
Ana Plešinčnik. Prijetno je podpisanemu potrditi g. O. Kordeku, lekarju v Slovenjem Gradci, da jo njegov železni sir-u.pT kateri siin prireja, mnjej soprogi vrlo koristil, ko je trpela za brozkrvnostjo. Tri sklenice jo porabila in popolnem ozdravela. Priporočam tedaj toplo vsem ta železni slr-u/p.
V Marenborgu dnč 8 decembra 1879.
Fran Stelner, trgovec. t stslenica • «'/>« i //«♦#*#. «■■. t>. Zaloge imajo:   V Ijubljani: bratje Kriaper; v Mariboru: J. 0. Bankalari, lekar; v Slovenjem Gradci: G. Kordek, lekar. (34—4)
61
« S
s.
jj te i
m
P «« po yj
o p< g' fi
« m d i*
Frf i 9
Vq m d. mm
te "
» —
3 p
0 M
B g
3 £ o -
—i o
= V
P3
M P
n<
CD
i—1
<X> N
fc»
i—■• O CD
\airnioi e|s;i p. iiio««
kakorkoli bolnim ¥ vratu in prsih
lekarja O. lilemetiluv
tirolski prsni sirup,
jako aromatično oknuen, popolnem abranljiv i/.lerek najboljših tirolskih planinskih zelišč.
Goajioilu Ickuriuirju 41. Kliiinniii v linniiiislii '.
Kor sva Ob potetka zimn liiulo kušljiilu, ter trpnla lunl<< muko v pi-Hili in nopro-npliljivo ziuližonjn, rubila hvii na mni>»rfl BVrto jaa i" moja bopro^n vuh ..tirolski prsni snu p": uižo v kriitkoiu ča»u avu bila popolnem ozdravljena. KailoBtno toilaj naznanjava, vuin tako »ročou učinek vašega izločka planinskih zelišč, tor »e vuni nujinkronejo zahvaljujeva.
V linoiiosiii. novembra 1870. Ollo I' i < i li 11 c i-.
upok. c. kr. voilja ilrž. arhiva In pisatelj.
Cena izv. sklenici: 3_ g-ld.. a.-v. -v.
Osrednja zaloga pri prinjsnUlji lekirji 0. K LEM EN TU v I no mostu.
V JJubfjani: lekar Trnkotzy; t> Celovci: lekar Bimljacher. Nil. Pri kupovanji naj bc pazi na ime pr rejevateljevo in njegovo bram-lii in. znaimnje: Očiito /<lis«<- (udehveiss) z mouogrumoiu na Črnej podlogi. (33—'2)
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
Dopisi.
t, Dunaja 30. jan. flzv. dopis.] Dopolnitev celega ministerstva je odložena za zdaj. To velikej noči bo zopet borba za njo. Grof Taaffe meni, da zdaj „nij Se čas". Torej bode zdanji provizorij trajal še nekaj rasa. Vendar vsnj za naučnega ministra pa še gre borba. Desnica ga terja pred budgetno debato. Pred Stremavrom avtonomisti nehčojo za svoje narodno šolstvo vleči se. Stremnvra pa nagniti, da bi vodstvo naučnoga ministerstva sam pustil, to je silna težava za Taatleja, ki energije rabiti neh'e. Stremavr pa baje misli, da bi naučno ministerstvo bilo velika „sirota" brez njega. Vendar ga bode menda skoro kdo na-domestoval, — kakor se spet donos govori — najbrž baron (Jo del, kajti Kriegsau je zopet bolj iz kombinacije in Poljaki ne zahtevajo, da bi se jemal naučni minister ravno iz njihove stranke, a Helfert, za Ivriogsauom drug kandidat (Jlamov, niti vseh Čehov za sebe nema.
Situvacija se mora skoro, t. j. v naslednjih dneh, šč i s ti ti. sicer Slovanje nemajo nobenega interesa podpirat i ministerstvo Taatle-jevo, Če se jim ni česa ne dovoli. Vsaj naučni minister mora biti drug. V tem so po sebno Čehi in Slovenci odločni.
Tukaj je umrl in 28. jan. pokopan bil sekcijski Sef in vodja prezidijalne kaneelije ministerskega svetovalstva Anton Ar tu s. On je bil v svojem službenem mestu jako vpliven in — velik sovražnik Slovanov in konservativcev. — Pri njegovem pogrebu bo bili prejšnji in zdanji ministri in drugi glavači. Upajmo, da bode njegovo mesto zasedel mož bolj objektiven. Zdaj jo situvacija zarad tega tako silno težavna, ker imajo ustavoverci mej tanini višjimi uradniki povsod svoje može, ki jih skrivaj Se povsod podpirajo in svoje „beriehte" delajo v nam protivnom smislu.
■ a \olr.iiijsli«'n;» 28. jan. [Izviren dopis.] Prej nekaj leti bil sem v nekej slovenskoj čitalnici na deželi pri „slovesnej besedi". Na programu bila je mej drugim žalo-igra: nMlinar in njegova hči". Pisano občinstvo ropotalo in zevalo je prej igro v vseh mogočnih glasih samo v domačih slovanskih ne. Oder se odpre. — ()j blažena scenarija !„ Pobeljena streha, pomalane duri" . . . Na peči Čepi mačka, pri peči mačka in za pečkom mačka s pravimi magjarskinii brkami. Pnlunoči je, votlo zadeni zvon (neki kositarsk pokrov) in dubovi — pravi pravcati pustni norci — skakajo ter pehajo se nastope. Občinstvo poči v smeh in tleskanje . . . Noben hansvvurst bi ne mogel tako šegljati razdraženih čutnic! O Lešnik, Lešnik pa pošku korobač za voditelje tacih narodnih veselic! —
Od tistega časa polastil se me je neka-kov poremizem glede narodne dramaturgije in sploh besed po deželi. Veliko se je na korist občnega narodnega naobraženja povsod po dražoj domovini na bolje obrnilo, nahaja se vendar še mnogo pretiranega in prenagljenega.
Pri vsaconi našem društvu je naravno neki duševni vodja. In ta mora imeti, da uspešno deluje od stopinje do stopinje, pred očmi vedno in vedno ta dva glavna faktorja: za kako občinstvo povsem priredim besedo, naj je petje, naj je igra, in kake moči imam za sedaj na razpolaganje?
In kolikor je mogoče mora se strinjati vnanjost, prostori, scenarija, obleka itd. s predstavljajočo se tvarino. To je napačno, ako
se dejo, držeč časnik v roči, tamo so to igrali in peli, pri nas bomo tudi!
Treba je najprej poznati stvar popolnem, podučiti se, študirati svoje razmere in moči. Revni smo sicer na vse strani; pa prt vsem tem ne smemo preveč grešiti, zadostovati moramo razmerno povsod s estetičnim pravilom, drugače kvarimo lo okus, tepemo umetnost, trudimo in disgustiramo kodaj vnete moči, in pametnim se smešimo! Vedno moramo pri nas resno misliti, da so naše čitalnice v prvej vrsti izobraževalnice za narodno inteligencijo, zatorej se morajo njihovi voditelj i se sveto navdušenostjo, odločno voljo drhiti nekakih pe-dagogičnib postav.
Kar velja tukaj pri programih velja tudi o drugoj duševnoj hrani o čitan ji. Domače blago mora imeti povsod prvo mesto. Nij prav, da nekateri inteligentnejši in merodajni udje sploh v narodnih čitalnicah po deželi silijo na bralno mizo tudi po več tujih, draži h dnevnikov, velike nemško beletristične liste (ker kaka posamezna dama na dom takove želi) itd., katerih prostejša večina niti ne pogleda. In naša narodna beletristika hira žalibože pri tacej brezozirnej malomarnosti! Po večini, po vladajočih razmerah in narodno se mora vse uravnati. Teorija sama na sebi je mrtva in tudi kvarijiva, ker mehkuži!
Zlato čisti so po ognji, društva po časi. Lepo Število trdnih narodnih, društev imamo še, ki nam snujejo tako potrebni domači srednji stan! Smelo lehko trdim, da je ena prvih na vse strani cerkniška, o čemer sem se zopet prepričal 25. t. m. pri zadnjoj besedi. Vršila «e je v lepih prostorih Obrezovih. Lepa hiša božja duh k molitvi povzdiguje m lepi dvorana mami in navdušuje na to lepo umetnost. Malokje najdejo boginjo umetnosti lepši, pripravnejši tempelj, kakor je pod gostoljubno narodno streho g. ()hreze. Slava jej!
In kje imajo te boginjo take svečenice, kakor so naše vrle tukajšnje doiuorodkinjcV! Koliko ima Slovenija g. Lavričovih i (JrbićevihV Kje takov zbor gospi j V —
Nikakor ne mislim tu od točke do točke popisavati programa, ter mučiti bi. čitatelje, kajti ne dela se tukaj za to, da bi se nosila hvala osobno po svelu: tu tli ogenj narodnega navdušenja ter koprnenje po narodnem izobra-ženji! Cel program bil je umetnost, čista blažena umetnost v popolnej formi, iu to mej tako obilnim, poštenim srednjim slanom! Lep venec krasnih domačink — naših žlahtnih rožic — impozantan krog inteligentnih mož — vse je sledilo razumom, zanimivostjo in vidnim vspe-hom od kraja do konca vsacej točki.
In po tej duševnoj zabavi „drohnili smo stopinje", kakor pravi naš veseli menih Vodnik, tla „me/nar odzvonil je dan".
Tostsci iptum. Iz zanesljivega vira čujem, da se v nekednj tako živahno-narodnej Planini snuje domače društvo. Mi se srčnim veseljem in odkrito željo pozdravljamo nadepolno sosedin jo. Hodili si bomo složno y čast in prid Sloveniji v gostije! Naprej! —
Domače stvari.
— (Vodnikova beseda) v tukajšnjej čitalnici denes zvečer, bode, kakor vse priprave kažejo, sijajna.
— (,,Dramatično društvo") uljudno prosi si. narodna društva in posamezne gospode, katerim so se na njihovo prošnjo posodile knjige, igre ali muzikalije, naj brez odloga franko v r n e j o društveno ime-
nje, ker hi druUvo prisiljeno bilo, prijaviti imena zanikarnih izposojevalcev, Če bi ta poziv bil brez uspeha. Odbor.
— ,„Laihaehcr Liedertafel") ima tudi donos zvečor ples na starem strelišči.
— (Smešna opozija.) Tukajšnji nemški uradni list našteva v svojem broji od četrtka letošnjo prodpu^tno plesne zabave v Ljubljani, pozabi pa čisto narodnih plesov v čitalnici mej katerimi sta dva vendar najodliČnejSa. Mi bi tega ne omeniali, ako bi ne vedeli, da *e je uredništvu „Lnibaeherioe" poslalo tudi vabilo za Sokolovo maskerado, katero je pa ,,1'iiror toutonicus" navlašč prezrl. Nu, za tO bode vse jedno Sokolova maškerada velikanska, kakor vsako leto.
— (Umrl) je 27. jan. v Brezovici pri Šent-.Tarneji 8'5 let stari penzijonirani profesor Florijan Gre goric, ki je prej na tržaškem gimnaziji učil.
— (Poboj mej fanti ) Pred kratkim so se na letnem semnji v Cerkljah na (lorenj-skem fantje mej soboj stepli v gostilnici M. Labornika; ranjenih je bilo več. fantov, najbolj nesrečen pa je bil oštir sam, ki je bil tako hudo ranjen, da je v kratkem popolnem nezavesten umrl. Labernik je bil oženjen, ter zapušča 0 nedoraslih otrok.
— (Mrtev najden) je bil 23. jan. zjutraj v spalnej izbi na žagi Franca Lavtarja v Železnikih delavec France Čemažar. Pre-iskavanje je pokazalo, da si je bil Čemažar zakuril v izbi predno je zaspal, in v spanji ga je dim in ogljeni vzduh zadušil.
— (Predrzen r a z boju i k. ) Javna varnost po slovenskem Štajerskem v zadnjih letih vedno nekaj peša. Razbojniki so uže tako nesramni, kakor se to bere lo v romanih in povestih. Tako se poroča, da je zloglasni razbojnik (J uza j te dni v Podčetrtku doptS-ludne kot ženska preoblečen v krčmi pil, zvečer pa kot gospod opravljen tako drzen bil, da je v krčmi trem žandarjem, ki so najbrž njega lovili, za vino in večerjo plačal in z njimi pil, a po večerji odšedM, na vrata s kredo podpisal se, kdo je. In to vse, da si jo 150 gld. na njegovo glavo razpisanih!
— (Požigalec ) Pred celjskimi porotniki je stal 2G. t m. 33 let stari France Kokelj iz Straž, ohdolžen, da je požgal kmetu Francu ('asu hlev in kaščo. Ker se je izgovoril, da ga je žandarm, ki ga je v zapor peljal, prisilil krivega izpoznali se, bila je obravnava odlo'ena, da se še žandarm pokliče na pričo. Do 28. t. m. so žandarma dobili in obravnavanje zoper Kokolja so je nadaljevalo, vsled katerega je bil Kokolj obsojen na tri leta ječe.
— (Pazite na otroke) V Vojniškem trgu je v nedeljo 2f>. t. m. opoludne sedemletna deklica pod kozolcem svojega strijca Itednaka ali Kvasa po domače — si zakurila in tako Btrijcu kozolec s hlevom vred požgala — in mnogo druge škode napravila.
— (Ljubeznjiva družina.) Iz Ma-renberga se poroča, da je Florijan Dlagonik od sv. Primona sodniji ovadil ženo, hčer in zeta, ker so ga ti hoteli zastrupiti. Sodnija je zatoženco prijela in pri hiši našla 136 litrov mošta, ki je bil z arzenikom zastrupljen.
— (Poročilo o seji ljubljanskega mestnega zbora), ki je bil 30. jan., ho-čemo v prihodnjem listu priobčiti._
Razne v<\sli.
* (Povod nji) se zdaj spet boje na Du-naji, ker se je spet po Dunavu veliko sklada-
mi nehčcmo in ne moremo Se reži, da bi ta strah opravičen bil, dasiravno so nam dolga zavlačevanja na Dunaji, ko se ne obrne ni na desno ni na levo, nerazumljiva. Mi nehčemo ge v pesimističnem smislu prorokovati, ker nijsmo obuj ali na pravičnosti krone! Da pa ne damo za pravičnost liberalnih Nemcev iu njih birokratov ni počenega groša, to je pa ics.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 30. jan. [Izv. dop.| Na dnevnem redil jf bila O fen he i m ova volitev. I'že ob 9. uri so začeli poslušalci prihajati na galerijo, katera je bila tako natlačena, da se je moralo ustaviti izdavanje vstopnic. A zastonj so se trudili in gnjetli poslušalci, Ofenheim, izprevidevši, da bode jednoglasno ovržena njegova volitev, naznanil je predsedniku pismeno, da se mandatu odpove. Pa zdaj bode delal na to, da se zopet voli, židovski volilci bukovinski pa bodo zopet zanj glasovali, zakaj ne? saj je se polna njegova k a s a.
Prihodnja seja je Se le vtorek, da mej tem budgctni odsek lehko dela. Tačas pride na vrsto predlog o upravi v Dušni in Hercegovini, za katero je tudi treba dveh tretjin glasov. Tudi nove volitve v državno BodiSče „Staatsgerichtshof" se bodo ta dan vršile.
Dudgetni odsek pridno zboruje. V poslednjcj seji je poročal (Jomperz o trgovinskem ministerstvu in o praktičnih obrtnijskih šolah (gevverbliche Facbschulen), katere spadajo pod trgovinsko ministerstvo. Jircček in MatuS sta se pritoževala, da so te sole večinoma v nemških krajih, v čeških pa da jih je prav malo in nasvetovala sta resolucijo o po-množevanji tacih šol. Bila je potem dolga debata, katere so se udeležili Siiss, Ilerbst, Ru-munec dr. Zotta in drugi.
Dr. VoSnjak je pozornost vlade obračal najprej na slovensko s p od n j e -Štajersko, kjer bi se ob Savinji in Savi lehko z vladno pomočjo uvedlo pletenje košaric ali „korbičev", ker ob obeh rekah vrbe in beke razkošno rastejo, v gornje-savinjskej dolini in po Pohorji pa bi lesna obrtnija se lehko raz-cvela, da bi prišel zaslužek v deželo. — Na Kranjskem pa so na več krajih staro-
bi v trenotku, ko Be v boji utrujena Rusija obrne za pomoč k sosedu, mi vstopili v carstvo poljsko in je zjedinili s Prosijo. Župan je dejal, da se Bismark najbrž šali. „Nikakor ne," - je odgovoril poslednji. „Vi posluSate ministrovo besedo. Poljska uže davno teži Kusijo, ona se pri pomanjkanji svoje omike ne more vspešno boriti z višo omiko. Poljsko vladati more le Prusija. V teku treh let bi mi onemČili Poljsko in potem bi ne bilo nijednoga zadržka v tem, ko bi poljski onemčeni poslanci ne zborovali v berlinskem landtagu, a v mestnem varšavskem sejmu."
A taka snežno-železna burja ne bode zmirom brila, mi upamo, da se prikaže solnčni dnevi. Upanje je naša tolažba. Neumrljiva žeja življenja, zanašanje na srečo ne za pusto človeka, dokler je v njem kaj moči, vere v samega sebe, v dobro, v trud. „Zdanja, Zdanja!? — Nam DBOgUt kkutt Ćto i»t)lj/.i naprasno i večno žulat?"
Kaj (poljzi) koristi! A življenje brez želja in nadej je — hladni mrak smrti, nemo ob-upanje, mogila. — e—.
davne domače industrije, ki bi se dale povzdigniti ko bi vlada poslala praktične učitelje in obrtnike podpirali, n. pr. v Ribnico za izdelovanje suhe robe, lončene posode in lesenega blaga, v Kranj za site in koce, v K r o p o, K a m n j e g o r i c o in '/. e 1 e z n i k e za izdelovanje raznega železnega blaga, puSok itd , ker žrebljarstvo ne more konkurirati s fabrika mi, Referent o teh šolah v trgovinskem ministerstvu je izrekel, da hode vlada prav rada ustregla željam dotičnih krajev, ako se oglase. Naj bi tedaj trgovinska zbornica in dež. odbor storila v tem oziru kake korake.
Resolucija zavoljo pomnoževanja praktičnih obrtnijskih šol je bila jednoglasno sprejeta, potem ko se je tudi prof. Siiss zanjo izrekel in pritrdil dr. Vošnjaku, da bode morala vlada zlasti na planinske dežele se ozirati, kjer je revščina mej ljudstvom vedno večja.
Odkar je večina v hudgetnem odseku av-tonomistična, tukajšnji židovski listi prav malo in ho to krivo in zvito, ali nič ne poročajo o obravnavah budgetnega odseka; a prejšnja leta so bila poročila tako obširna, kakor o zborovih sejah. Tem ljudem se pač. nemogoče zdi, da bi oni sploh mogli v manjšini biti.
Interpelacija slovenskega poslanca g VVinklerja
in tovarišev do vojnega ministra v avstrijskej delegaciji dno 27. januarja. „Ob zasedanji Losne in Hercegovine z avstrijsko armado so jo oddalo prevažanje erarnega blaga podjetniku Ludviku Abendrothu, in sicer prevažanje od Metkoviča v Mostar in Sarajevo.
„Agenti, katero je Abendroth na vse kraje razposljal, da so najemali voznike za ta spedicijski posel, zvabili so več stotin ljudij s Kranjskega, posebno iz postonjskeg in logaškega okraja, potem s Primorskega, tukaj posebno iz okrajev goriško in novo-gradske okolice, potem iz Dalmacije, da so Sli za Abendrothom s konji in vozmi — večinom iz Trsta, kjer so se vkrcavali — v Metković, kajti obljubila se jim je razen dobre vozniško place tudi potnina tja in nazaj in popolno ob-skrbljenje zanje ter za njih konje, dokler bode trajalo podjetje; sicer so pa ljudje smeli soditi, da je visoki ere.r prevzel poroštvo črez to, ker se je povsod naglaševalo lastnost podjetnika Abendrotba kot c. kr. ritmijstra, ker se je v dotičnih javno prilepljenih oglasih podjetje zaznamovalo kot „pod jot je c. kr. vozni št va za armado", ker so obravnavam mej obema strankama pričujoči bili župani. — po katerih bi se plača voznikom tudi izplačevala, in ker je na sklenene pogodbe tržaško c. kr. mestno poveljnistvo pritisnilo celo pečat s cesarskim orlom.
„Žalibog se je kmalu izkazalo, kako so bili ljudje premoti jeni. Plačevalo se kl j uhu lepim obljubam nj nigdar točno, v kratkem da celo nič; uvozniki, dasi so se imeli boriti z vsemi težavami, bedo in celo z lakoto, vozili so vendar še blago in so upali, da bodo dobili vendar svoj zaslužek, kar jim je Abendroth zmirom obetal.
„Tedaj pa znaša zaslužek veliko svoto nad 200.000 gold , na katere vozniki še zmirom zastonj čakajo. To pa letos dvojno čutijo, ker se je ugnezdila v zgoraj navedenih provincijali izredna revščina, sem in tja pa so prišle nekatere rodbine uže na nič, ker se jim krvavo zasluženi novci nijso izplačali.
„Po pravici se sme trditi, da so bili ti siromaki preslepljeni, kajti pozneje so Se le izvedeli, da Abendroth pred najemanjem voznikov nij imel nič premoženja in da je bil za tako veliko podjetje nesposoben, ker je moral celo od erara zahtevano kavcijo izposoditi si.
„Zato dozvoljujejo si podpisani nj. eksce-lenco gospoda državnega vojnega ministra — kakor se je uže stavilo jednako vprašanje t visokoj zbornici poslancev nj. ekscelenci gospodu ministru za deželno obrambo — vprašati: „Kako se je moglo to podjetje prepustiti takemu možu, kakor je Ludvik Abendroth, in sicer ne da bi so to podjetje bilo preje javno razpisalo ?
„Ali hoče visoka vlada udeleženim voznikom iz prejo imenovanih! dežel na kak način pripomoči, da bodo dobili svoj zaslužek?"
Politični razgled.
Notranje «1 <->.<»
V Ljubljani 31. januarja. Davku v« Iti odsek državnega zbora jo sprejel z 20 zoper 14 glasov predlog večine odseka, glaseč se: „Člen 1. k § 4. naj se glasi: Z zakonom naj se z ozirom na dobljeni skupni čisti znesek vseh zemljiškemu davka podvrženih objektov določi odstotek vsakih 15 let, po katerem se potem zemljiški davek od dobljenega čistega zneska posamnih objektov razpiše. Davek teče na podlagi po tem zakona dobljenega čistega zneska od 1. januarja 1881. Določevanje in izterjevanje davka po tem čistem znesku prične se s 1. julijem 1882. Kadar se bode dovršilo določenje davka, pričelo se bode uravnavanje davka za čas od 1. januarja 1881 do nove razdelitve tako-le: Oni plačovnlci zemljiškega davka, katerim se z novo razdelitvijo zemljiški davek zniža, imajo voliti, ali se jim svota, katero so do uravnanja davka preve6 plačevali, povrne, ali pa k dobremu pripiše; oni plačevalci zemljiškega davka, kojim se pa zemljiški davek zvekša, plačevali bodo zvišani davek v določenih obrokih, a svoto, katero imajo več plačati od dno 1. januarja 1881 do popolnega uravnanja zemljiškega davka, plačali bodo v četirih jednakih letnih obrokih. Te obroke pa mora finančni minister urediti tako, da svota, katera se mora v jednom letu ve8 plačati, no bode presegala 2!)% novega davka.
Nemški imtavovercl napovedujejo, da bodo imeli veliko posvetovanje, kaj jim je storiti glede situvacije. V ta namen pride tudi vodja čeških Nemcev dr Sehmcvkal na Dunaj, najholj za to. da bode Nemce še bolj naščuval zoper češkega memoranda terjatve.
Vh (lile dr/ »ve.
Nemški general Moltko je odgovoril na neko pismo, v katerem ga nekdo prosi, da bi delal za znižanje nemške armade, da vladarji in vlade tega ne morejo storiti, dokler narod je v obče ne spoznajo, da je vsaka vojna, srečna ali nesrečna, zmirom narodov nesreča. — To je vendar čudno, da so Nemci Se le zdaj do tega izpoznanja prišli, ko uže imajo Ktsas in Lotaringijo in skoro vse (razen Cislejtanije) kar so z vojsko doseči hoteli. Ko je ropar dovolj imel naropanega, rekel je, da je ropanje greh, a nazaj dal nij ničesa.
V s|».'iusli<>) zbornici poslancev se je polegel parlamentarni prepir. Ta prepir se je pričel dno 10. dec m. 1., ko Canovas na interpelacijo v zbornici, zakaj da se je vlada preinenila, nij hotel odgovoriti z izgovorom, da ga v senatu pričakujejo. Na to so vse stranke opozicije izostale iz zbornice, ter iz senata. Zdaj je dejal, da tačas manjšine nij nameraval žaliti, in opozioijonalci so zopet prišli v zbornico, samo udeležiti se ne bodo mogli več debat o zakonu glede sužnjev na Kubi — in tO je hotel Canovas.