4H dOMv'
ro rofrri > ^^
^ ^
ClTAJTE, KAR \
No. 211 — Štev. 211

GLAS

- List slovenskih delavcev t Ameriki. -
Reentered »s Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Offle e at New York, N. Y., under Ael of Concrete of March 3rd. 1879.
WMM
OS Ln. — LETNIK LIL
NEW YORK. FRIDAY, OCTOBER 27, 1944 — PETEK, 27. OKTOBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
JAPONSKE LADJE NA BEGU
Ostanki razbitega japonskega brodovja. ki je nameravalo zadati smrtni udafec Ame-rikancem na Filipinih, s polno paro beže proti zapadli, ameriški aeroplani pa jih zasledujejo in jim povzročajo še nadaljne izgube.
Južna > k upi na japonskega 4>rodovja, ki je izgubilo najmanj 8 ladij v Surigao morski ožini. se je tekom noči obrnila ob zapadni obali Levte o-ti/ka proti severu. To lati je ;>o zavozile proti jutru v Caino-tes morje in najbrže v namenu, »la se združijo z ostalim japonskim bodovjem, ki je bežalo proti zapndn >kozi San .Bernardino morsko ožin«, ko jo doživelo velikanski poraz pri Samaru.
Volika ameriška zmaga o-koli Filipino** pomeni za .la-pouee najhujši jn»raz, kajti kakor naznanjajo poročila poveljnikov, <o Japonci izgubili najmanj 27 velikih jnili ladij.
Poročila, ki pa še ni>o popolna, kažejo, da je bilo 10 ja-|M>iiskih rvklopnio potopljenih, mogoče potopljenih ali poškodovanih. Pred Pearl IIari»or-jem so imeli Japonci samo 12 oklopnio, pa so jih mogo-V pozneje še kaj zgradili.
Dve oklopniei sta bili potopljeni, dve mogoče potoplje-ni, -est pa jih je bilo poškodovanih.
Potopljenih je bilo nadalje pet križa rk, štiri pa poškodovane; dve matični ladji potopljeni in ena mogoče potopljena: trije rušilei potopljeni in dva ]»oškodovana in Še več ru-šilcev mogoče jHitopljenili.
S tem velikanskim uspehom ameriške mornarice v trojni bitki 24. in 25. oktobra Ik> mogoče premenjen zgodovinski potek na Pacifiku in bo mogoče tudi vojna zelo skrajšana.
Japonska mornarica je bila prisiljena priti na dan in se spustiti v boj zaradi izkrcanja ameriškega vojaštva na Leyte otoku pred enim tednom. Poskusila je svojo srečo, toda zadela jo je velikanska nesreča.
*
M edlem pa vpadna armada generala MaeArtlmrja napreduje na Levton otoku in je vee ra j zasedla 13 vasi. Ame-rikanoi sedajdrže 40 milj dolgo obrežje in prodirajo navzlic močnemu sovražnemu odporu dalje na otok.
Nadaljna poročila iz Clevelanda
Osma armada napreduje v Italiji
tektivi ]»oiščejo vse price, ki bi kaj vedele o vzroku nesreče ali okoliščine iste.
Mrliški oirlednik dr. Gerber poroča. da je bilo dozdaj pripeljanih v okrajno mrtvašni-
vczniki zavzeli Forlimpopoli ob t-estl. ki pelje v Bologno
•o 1*21 trupel in Farno 4.5 od j ter so dospeli do reke Roneo,
iirešanili, 47 od teb je bilo n- j paj0 zaVezniki, da bodo kmalu -luži-enih v plinarni. V raznih 1 dospeti v Forli. bolnišnicah jih je še vedno! Južno od ^
f- , , ....	, . . i ------- -------, ki tečejo po
4. dva v Kntienem položaja. jj*^^ nižhl^ Angleži, Indijci
Poizvedujejo p r. če|iu p0,-Jlki	hrSbovito p0-
Zori \ se je prvi razletel v<>!— '
Boji v Sloveniji
Včeraj je radf jska postaja Svobodna Jugoslavija v hrvaškem jeziku poročala o bojih v Sloveniji in po drugih krajih Jugoslavije. Najvažnejši podatki so naslednji:
V	Sloveniji so v teku srditi boji po vseh krajih. Na Gornikom bile zavzete Poljane. močna utrdba nad Sko-fjo Loko. Na Dolenjskem in Notranjskem naši oddelki zasledujejo sovražnika proti Ljubljani.
Na Štajerskem je bil poražen močan nemški oddelek v Savinjski dolini. V Sloveniji jp bilo iztirjenh pet transportnih vlakov z vojaštvom in vojnimi potrebščinami. 600 Nemcev je bilo ubitih.
Naši oddelki so skupno z rdečo armado osvobodili celo Baeko. Prebivalci so svoje o-svobitelje navdušeno pozdravili.
V	Sremu /so naše ediniee nkupao z rdeČ6 armado osvobodile Indjijo, Nove Karlovee, Kru^edol in Kraljevee ter se ] h >re za I rig in Rumo. Na Ru-ma-KIena'k cesti je bil oddelek Nemcev in Nedičevcev, ki so .r;e umaknili iz Saibea, popolnoma razbit. Naši oddelki so o-»vobodili Aabac, zadnjo nemško utrdbo v zapadni Srbiji.
Ivanjica, Aarlije in Gnea so bili osvobojeni. Zasledovanje sovražnika proti Oačaku i n Kraljevu se nadaljnje. V teh l>ojih je padlo nad 80 sovražnikov.
V	osrednji Bosni so v teku vroči boji pri Zenici. Železnica Zenico-Doboj je bila razdejana na razdaljo deset kilometrov.
Po zavzetju Dubrovnika so naši oddelki pričeli prodirati proti Neretvi in «o osvobodili Slivno, Ravno, Klek, Toplo in Sije ter »o se približali Met-kovieu. Ubitih je bilo 1500
osvobodili Makarsko, Zadvor jo, S est ari ovce in Arzan. V teh bojih je bilo ubitih 800 Nemcev. Po vročih bojih so naši oddelki pognali sovražnika iz Gorskega Kotorja. V teku so boji za Vribovsfco.
Na Hrvatskem je bilo iztirjenih sedem vlakov, ki so vozili vojaštvo in vojni material, in 9T>0 Nemcev je bilo libitih.
GRŠKI PARTIZANI PODIJO NEMCE
Grški partizani, kot je že poročano na drugem mestu, so zasedli velevažno prometno središče Lariss.o ob glavni že-lezniei, ki pelje v Solun, 75 milj proti severu.
Poročilo iz Istanbula pravi, da so Nemci že pričeli odhajati iz Soluna.
Drug-o poročilo naznanja, da >o čete, ki so se izkrcale iz angleškega rušilca Teazer in irrškopra rušilca Navarino na otoku iSikopelos, kijer ni bilo nobenega sovražnega odpora. Včeraj je bilo naznanjeno, da o Nemci zapustili Volos, jugovzhodno od Larisse.
Z zavzetjem Larisse so Nemci izgubili zadnjo zvezo v razdalji 200 milj s Kreto, kjer je Še vedno od 12 do 15 tisoč nemških vojakov.
»\ se je prvi razielel veilMl tank < plinom. Ta rnz-trelba! je bila l»o|j lahka in je ibila! .-podaj pri taukn. Kvišku so t Nvimiili beli oblački pare. Ta-!>:oj zatem se je zd«*lo, da .ie jMipu-til siv ziroraj pri tanku, kjer je zhit skupaj. Potem je
Cleveland, (>.. 25. okt. — **Ameriška Domovina" poroča. — Tako skrbno kot bi i-meli opravka z najJwilj tlrairo-ceiio stvarjo, -o zae«-!i flelav-«*i \<"er;ij jiopoklne tajati 1<K) milijonov kubir-nib »"-evljev za-
mrznjeneira plina, ki je bil še . ...	.. _ , . ,
vodno velika nevarnost radi leh	^]>ozxiali. 91 oseb je j tri milje naprej. Ker se Nem-
eksplozije.	><l v,Mh,m "j1 uradni listi po- J no upirajo prav posebno, n-
Sto delavcev, ki >0 bili zaposleni s tem, se gotovo ni nič kaj dobro počutilo, ko so po-lairali cevi, po katerih je prešel otajani plin iz tankov, v glavno zalogo plinarne.
Delavci so včeraj dvakrat pričeli z delom, toda radi iro-tovih zatlržkov so morali z deloTii prenehati. Danes ob tl< -setih dojioldne IkxIo z o pet začeli z delom.
Polieija je ukazala :ju<leni. <'a se morajo zopet umakniti iz bližnje okolice ob Času, ko so pretakali plin. Na }>roiro N. Y. Central železnice so postavili lokumutivo, ki je dajala potrebno paro, da so tajali zamrznjeni plin.
Posebna komisija, katero je imenoval župan Lausche, je u-kazal izprazniti ostala d v a lani a s plinom, da se odstrani zadnja nevarnost s teira o-kraja.
Osma armada je očistila Nemcev dol-.no reke Savio v vzhodnem delu Padske doline ter je vdarila za-padno in severno od Cesene in napredovala osem milj od Porli ob cesti v Bologno. Osma armada je napredovala najmanj 11 milj in je oddaljena od Bo-
logne še 37 milj.	| predovali eno miljo Čez zelo
Poročilo iz glavnega stana1 težavne hribe. A'eliki boji so v osmo armade naznanja, da so; teku v bližini Vcdriana, jugo-se Nemci naglo umaknili od; zapadno od Castel San Pietro, (Vsene in da je osma armada■ kamor Amerikanc-i prodirajo, prekoračila reko Bevano. j ^dnje poročilo:
Zapadno od Bevaiia za-j Nemški odpor se je zdrobil
na fronti ob Padski nižini in Anirleži in Kanadčani so na-
ZRAČNI NAPADI NA ZAPADNO NEMČIJO
Včeraj je 1200 ameriških težkih bombnikov vrglo okoli 3500 ton bomb n a zapadno-nemška mesta Muenster, Biel-feld i n Hannover, angleški bombniki pa so pomagali prvi ameriški armadi ter eo bom
bardirali kraje severno od Nemcev in zaplenili smo bogati Kolina«
pleij, vključno 25 topov. J	:________
y Dalmaciji «0 naši oddelki kupiti en »extra" bono oanesi
pa sle<lila silna razstrelha in proti nebu so šviirnili ogromni olriaki plinske zmesi, ki se je mahoma spremenila v plamen. T*« ognjene krogle jo potem nosilo sem rti tja in kamor je katera padla, je bilo v hipu vse v ognju.
Reševalci zdaj kopljejo v razvalinah za trupli. Ko kopljejo v kleteh še vedno izbruhne v plamen tleča žerjavica pod ruševinami.
Vladna oblast za gradnjo V oeraj popoldne se je zopetnli5 je odrodila da se za ž'r_
ponovil prizor i/# zadnjeira tv(i ^tastrofe odpravi vsa re-pet.-ca, ko so morali ljudje be-Ltrik(,ya kar s0 tiče gradnje zati s cuhoami iz prizadete-1110vih m na starem ali na ga Okraja, samo - to razliko.|ka^em novem prostoru.
da so vcera., odhaiali mirno; fMvetlliška zbornica okraja pod policijskim nadzorstvom, d očim so v petek bežali kot brez glave v silnem strahu na vse strani, ne da bi jim kdo povedal, kam naj bežijo.
Zupanova preiskovalna komisija je začela s preiskavo v glavnem uradu plinarne, kjer >i bo ogledala vse nič rte pri gradbi tankov. Komisija je
Peta armada se bojuje proti milnemu sovražnemu odporu v prodiranju- proti Bologni. Nem -i z mrzlično naglico gradijo utrdbe južno in jugovzhodno od Bologno. kar pomeni, da hočejo mesto braniti do I zadnjega. Težka nemška arti-lerija obstreljuje zavezniške postojanke južno od Bologne.
Na desnem krilu pete arma-
glo prodirali x>° Via Emilia in so se približali na tri milje važnemu križišču cest Forliju.
Osma armada je zavzela Forlimpopoli ter je dospela na vzhodni breg reke Eoneo. Poročila s fronte naznanjajo, da mora vsak čas pasti. Forli, 25 milj jugovzhodno od Tt i mini in okoli 2G milj jugovzhodno od postojank pete armade južno od Bologne.
Peta armada zadeva na silno močan odpor v svojem prodiranju proti Bologni in Castel San Pietro, od katerega mesta so Amerikanci oddaljeni še tri milje. Okoli Bologne Nemci naglo gradijo močne u-trdbe in hočejo mesto braniti
de so Angleži in Indijci na- do zadnjega.
Ruska fronta
tudi ukazala varnostnemu 1 rektorju Celebrezzejn, da*de- z aeroplanom v Atene.
Nemški radio naznanja, da so tanki tretje beloruske armade generala Černijahovske-ga zavzeli vas Nemmersdorf, s milj j ugo za pad no od Gum-
< 'uyalioLra je na svoji seji skle- binnena. Na tem kraju so Rusi nila, da bo nudi»n 'brezplačno lMJ milj v Vzhodni Prusiji in
leiralno pomoč vsem, ki so bili prizadeti v tej nesreči.
EDEN V ATENAH
Angleški v na nj i minister Anthony Eden in vrhovni poveljnik zavezniških čet v Sredozemlju general sir Henry
M ait land Wilson sta. dospela največjo važnost na iredfno
V svojem prodiranju v Vzhodno Prusijo je bila rdeča armada nekoliko zadržana. Moskovska poročila sicer omenjajo nekatera napredovanja, ne povedo pa kje ali kako daleč.
Vsak dan prihajajo kmetje v slikovitih oblekah v mesta in se vpišejo v osvobodilno armado. Nek star mož je pripeljal s seboj pet siiiov, dva vnuka 111 tri zete ter rekel, da mu je žal, da njega ne vzamejo. Vsako jutro je na trgu na tablo s kredo napisano rusko poročilo o bojih. Pred tablo je vedno toliko ljudi, da zadnji ne morejo brati poročil in jim morajo drugi povedati. Gršik partizani so skupno z
Grki in Angleži v Larissl
Angleži zasedli Larisso, 70 milj od Soluna. Poročila s fronte naznanjajo, da se umikajoči Nemci borijo sami med swboj za trnke, s katerimi bi mogli pobegniti.
Nemci se bodo umaknili
1 '2 milj od Interlmrga.
Ker s tega kraja fronte ni mnogo poročil, je mogoče domnevati, da si stojita nasproti dve zelo močni armadi in da so v teku zelo vroči boji.
Poročila z zapadne fronte naznanjajo, da Nemci polaga-
| vzhodne fronte med Memelom j in Karpati, od koder pelje od ' vzhoda pot naravnost v Ber-| lin. Kot pravi poročilo iz Ber-jlina, je tančni izvedenec ge-I neral Heinz Guderian sedaj na ; vzhodni fronti. ! Angleška
radijska postaja'iz severne Norveške
poroča, da so Nemci ojačili! Berlinski radio poroča, da I svojo armado na Cehoslova-Lso sedaj Nemci prišli do pre-I škem	pričanja, bndn rrtnrnli 17.
j škem.
Maršal Stalin je naznanil, da bo sedaj, "ko je Rumunska poi>olnoma osvobojena, Mali-novskijeva rdeča armada o-svajala ( ehoslovaško i n vičieraj zavzela Mukačevo. I>oro«'ilu iz Berlina se je rdeča armada trdno postavila ob zapadnem bregu Tise, kakih 50 milj jugovzhodno o d Budimpešte.
Zapadno od -Mmkačeva slovaški partizani trdno drže o-zemlje, ki so ga iztrgali Nemcem in ki ima okoli 500,000 prebivalcev in je petina cele Slovaške.
Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Boride do naše skrajne
xmoinosti.
da bodo morali iz prazniti vso severno Norveško zapadno od Narvika.
Slovaški partizani
Poročevalec za angleško radijsko postajo v Moskvi Paul Winterton popisuje položaj na Slovaškem sledeče:
RELIEFNA LADJA PRIHAJA
Od jugoslovanskega poslaništva v Wasliingtonu je War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent prejel u-radno naznanilo, da bo ladja, o "kateri je ibilo že toliko poročano, prišla v New Yor okoli 15. novembra in bo vzela re-lifno blago za Jugoslavijo. I-mena ladje ni mogoče objaviti zaradi vojniOi razmer. Je pa jngoslovanska ladja, ki ima 6 tisoč ton in vozi s konvojem.
Ladja 'bo tedaj v manj kot treh tedniih tukaj, zato moramo hiteti z naibiranjem obleke, zdravil jn dm^Lh potrebečin.
Vesti
SENATOR WAGNER ZAVRAČA DEWEYA
Senator Robert F. Wagner, ki vodi avojo kampanjo za zo-petno izvolitev, je v Rochester, N. Y., rekel, da si go verne r Dewey v svojih govorih sam sebi nasprotuje. "Republikanski kaindidat priznava naš uspešni vojni napor," je rekel Wagner, obenem pa silr.o napada našega izbranega voditelja v tem vojnem naporn. Naj bolj zabavno v njegovi kampanji pa je to: Na eni strani ulice pravi, da je demokratska vlada najslabša v celi zgodovini. Na drugi -Irani ulice pa obljubuje, do bo napravil več v vseh stvareh, ki smo jih mi pričeli — v e Č. social security, več his. več
javnih del, itd."
*
Bolgari so začeli soditi kvizlinge
Bolgarska vlada je postavila 109 *4ljudskih sodnikov", čijih naloga je soditi vse one, ki so tekom okupacijo sodelovali z Nemci. Dosedaj je zabilo aretiranih 659 oseb in čakajo na sodnijsko obravnavo. Med njimi so: — 6 sodnijskih svetnikov, 19 bivših ministrov. 107 bivših narodnih poslancev, 4 visoki cerkveni dostojan-veniki, 72 uradnikov gospodarskih uradov, IM2 članov terorističnih skupin, 51 gestapov-skili pomagačev, 49 urednikov in tiskarjev in 9 upraviteljev
židovskih postav.
*
Premoženje kvizlinsra Lavala je bilo zaplenjeno
Vsep remoženje,k atero si je francoski kvizling Laval na -bral tekom svoje dobe izdajalca domovine, so francoske oblasti zaplenile. Vrednost tega premoženja sega v bilijone frankov. Denar, katerega je nakradel, je poslal v Argentino. Kakor znano, Laval je sedaj v Nemčiji, kjer je nekak 1 igost"* ponorelega Hitlerja, katereimui je prodal vse, in ta di Francijo.
Francosko sodišče, katero je pričelo soditi kvizlinge, je ravnokar izdalo smrtno obso-<l*bo proti kvizlingu Lavalu.
Iz osvobojenega Beograda v Jugoslaviji se tudi poroča, da so tam in po vseh osvobojenih krajih Jugoslavije, usta novili posebna sodišča, ki bodo hodila jugoslovanske kviz linge. Lznenadena bodeta tudi
izdajalca R. & R. v Ljulbljani-*
Nemci kopljejo zakope na Madžarskem
Berlinski radio je sporočil, da na raznih krajih madžarskih prostornih planjav od jutra do večera kopljejo zakope in največ med Donavo in To-si ter okoli Budimpešte.
Delavske bataljone sestavljajo madžarski vojaki, <ki še niso bili izvežbani in pomaga jim civilno prebivalstvo.
Posebno kopljejo jame za tanke in gradijo tudi močne utrdbe. Med tdelavcic je tudi mnogo žensk, ki jim pri delu pomagajo.	, ^ —t
FRIDAY, OCTOBER 27, 1944
TRAiwmiii l. lm
-GLAS NARODA"
_(TOKI OF THE PEOPLE")
Owned and Published bj Sloreaic Publishing Company. (A Corporation) Fruit Sakser. President; Ignac Hude. Treasurer: Joseph Lupsha. Sec. Plao® of buatatfkM of Ube corporation and addreses of above officer«: _216 WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. T.
__:: 51st YEAR ::_
"Olaa Naroda" is issued every day except Saturdays, Sunday* aud Holidays.
Suhaerlptioa Yearly $7.	AdrertiflJUfknt on Agreement.
ZA. CELO LETO VEIJ4 LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANAJLK):
IT.— : ZA POL LETA $3.50: ZA C«THT LETA $2.—. "(lUs Naroda" izhaja V na ki d.ui izvzema sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." 51« WEST IftUi STREET. NEW YORK 11, N.
Olphn 3—1242
Adamič apelira za pomoč Jugoslaviji
Ta apel sem napisal kot preprost Amerika nec jugoslovanskega pokolenja, kateremu je globoko pri .srcu rojstna domovina — Jugoslavija, pozor išče velike vojaške in politične slave, obenem pa »tika skrajnega trpljenja milijonov njenega ljudstva.
l>aii pojiolne znjage narodov Jugoslavije ni več da let-. — niti ni dosti oddaljena dolga, mrzla zima . . . Okrog osem milijonov otrok, mož in žena trpi vsled pomanjkanja obleke, Fork i h odej, potrebne hrane in nujnih zdravil. Skoraj en milijon nedolžnih otrok .bo to zimo v snfc-tui nevarnosti v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, (''rnigori in Maeedoniji, če ue l>o hitre pomoči. Rdeči križ, .UNRRA in druge uradne ustanove bodo seveda nekoliko pomagale. Toda zdaleka ne zadosti; polno posla imajo tudi v drugih delih sveta. Toda mnogim Jugoslovanom bo največ poiuagano, ako jim priskočimo na pomoč mi, jugoslovanski A meri kanci, njihovi krvni bratje in sestre, če takoj prispevamo v ta naiiUm.
Zima je pred durmi!
Božič ee približuje!!	*
Pomagati moramo!!!
Možnost nastaja, da že v prihodnjih par tednih dospe v Ameriko in Kanado jugoslovanska ladja, da odpelje nazaj, kar bomo zbrali skupaj v tej kratki dobi. Naš delež v Združenih državah za napolniti ta parnik ziia£a POL Ml-1 mJONA DOLARJEV. Nabranega in obljubljenega je že do $300,000; takoj še potrebujemo $200,000.
Ali ste že prispevali svoj delež, da 1k> ta parnik zvrho-ina napolnjen z obleko, obutvijo, hrano, odejami in zdravili* < e niste, prosim vas, pridružite se nam! TAKOJ.
Denar za vojni relifni fond Anlerikancev južnoslovan-skega porekla lahko pošljete v urad SLOVENSKEGA A-MBR^KfKA NARODNEGA SVETA, .m'55 West _'(itii St., t'hicago :£], Illinois. SAXS se je obvezal pomagati novi relifni organizaciji z vsemi svojimi močmi.
Zaboje z obleko in drugim blagom pa pošljite naravnost v s-ldadišče (ako ni lokalne nabiraInice): Warehouse. War Relief Fund of Africans of South Slavic Descent, — !Jth Avenue, Xew Yoi-k, X. Y.
Naprosite svoje prijatelje in sosede, ee so jugoslovanskega pokoljenja ali ne, da darujejo rabljena oblačila in talko pomagajo olajšati veliko bedo v Jugoslaviji to zimo. Nad 15,000 podobnih apelov sem sani raz}>oslal med Viiierikauee, 'katerih naslove imam na roki.
('e želite prispevati v denarju ter obenem vedeti v kaki obliki ho ta jmmuoc dosegla najpotrebnejše ljudi v Jugoslaviji, tedaj priporočam, da s tistim denarjem sami nakupite v lokalnih trgovinah ziniske suknje, jopiče, zimske srajce, hlače in drugo blago, ter vse odpošljete v označeno skladišče.
VSAKDO IZMED NAS MORA POMAGATI, KOLI KOR JE NAJVBf MOGOČE — IN TO BREZ ODLAŠA XJA. POMNITE: ZIMA IX BOŽIČ SE PRIBLIŽUJETA OSVOBOJENI JUGOSLAVIJI! TO JUNAŠKO, ZMAGOVITO LjrDRTVO PIROSI NASE POMOČI!
LADJO MORAMO NAPOLNITI. KO DOSPE V AMERIKO!
IjOUIS ABAMIČ.
SVOBODA SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje.
Golih rok je in kliče: "POMAGAJTE!"
i
Zbira j mo <4>leko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali.
V RIDGEWOODU, L. I., je skladišče na
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na:
665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW YORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT
282 - 9th Avenue, blizu 25th Street
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova I
K aj se godi v Španiji?
Napisal za ONA — Herbert Seligman.
Najbolj informirani krogi v Wasliingtonu so prepHčam, da Franco v režim ne <bo mogel preživeti konca vojne v Evropi. Ti krogi, ki dobro poznajo španske razmere, pravijo, da je najmanj 85 do 90 odstotkov španskega prebivalstva proti F<alan#i, s katero je Franco <še vedno kar najtesneje povezan. V tej opoziciji proti Falangi se nahajajo pretežne večine ljudskih množic, in sicer ne glede na to, dali stoje na desni ali na levi.
2e dvakrat prej je bilo pričakovati nemirov in izgredov v Španiji; prvič, ko je padel Mussolini v Italiji, a drugič, ko je zaveznikom uspelo pregnati Nemce iz Francije, ter tako pretrgati stik irted Španijo in Nemčijo na kopnem.
Opozicija proti Franco-u je globoka in stara. Da se njegovim nasprotnikom dozdaj še ni posrečilo prevrniti njegovo vlado, je pripisati različnim vzrokom. Omenjeni krogi so nekatere teh vzrokov inue-novali:
t. Franco in nemška propa? ga-nda so v dušah španskega naroda zasadili strah pred ko-mumizmom. To pa kLnib temu, da velja odstotek koimini-stov /.a zelo nizkega — pravijo. da ne presega 6% niti ne v takozvani "rdeči" Asturiji. V letu 1932 «o imeli komunisti na Španskem komaj dva sedeža od 475 v (V>rtes-n. a leta 193(> so imeli le IG sedežev, od katerih so dobili le kot člani volilne levičarske koalicije.
-- Španski narod •se je pleve«" — nekoliko fatalistično in dano — zanašal na prihod zunanje pomoči. Ta fatalizem je paraliziral napor naroda. Komunisti so gledali in še gledajo proti Rusiji. Monarhisti-čne stranke so dolgo upale" na pomor s strani Anglije. Ko je premier Churchill pohvalil Franco a. so se monarhisti žareli obračati proti Aoneriki. lasno je. da Amerika ne bo šla tako daleč, bi pomagala moiiarliistom.
."!. Skupine španske opozicije so zelo raznovrstne in se še niso zedinile. Med njimi naj-lenin komuuuiste, socialiste, republikanec, zmerne reptfbli-kance, liben&ne monarhi ste. karliste, ter Baske in Katalon-ce. Povrh tega pa so to številne skupine še razdeljene po različnih prvakih in drugih e-lementih, ki so prerivajo v flared je. Španski sekcionizeni je torej ena poglavitnih zaprek. ki je ovirala edinost med opoziciolnimi strankami.
4.	Franco ima tudi še danes v rokah armado vsaj v veliki meri, akoravno je tudi armada proti Falangi. Ona je kljub temu ostala lojalna napram Francu. To je uspelo le radi tega, ker je Franco zelo skrbno izbiral svoje generale in od sh»vil vse take, ki so postali nezanesljivi. Armada je prvo in poglavitno Franccovo oporišče v sedanji Španiji. Armada je še vedno skrajno ne zaupna napram vsem levičarskim težnjam.
5.	Falango sicer sovraži ves! narod, in njeno članstvo ne presega približno 10 do 15 odstotkov prebivalstva, toda v zameno je jako disciplinirana ill izvrstno organizirana. Falanga nastopa z veliko brezobzirnostjo in krutostjo. Franco jo še vedno podpira, akoravno mu je Amerika jasno pokazala, kaj o njej misli. O-|K>zicija proti falangi pa je i^zpršena, neenotna, nesložna. Poleg tega pa jo duši tudi neusmiljeno zatiranje.
Franco je poskusil obvladati svojo čedalje nevarnejšo situacijo s tem, da jo poskušal oddeliti od osiŠča v zunanje politike, med Tem ko
je v notranjosti še poostril kinito zatiranje vseli elementov opozicije.
Toda tudi ta nakana ga ne Jm> rešila, vsaj po mnenju teh poznavalcev razmer, v trenot-ku, ko se bo končala vojna v Evropi. Edino vprašanje je, da-li bo ta preobrat v Španiji prišel sorazmerno mirno i u nekrvavo, ali preko velike in silno krvave revolucije.
Waashingtunski viri navaja jo tudi govorice, da se nahaja trenotno približno 10,000 Nem cev na španskih tleh, ki se bore v v rs tail Franeo-vega vojaštva. Po mnenju teh krogov, ih na Španskem niti 600 nacistov, i večina od njih je celo internirana. Spraviti preko španske meje 10,000 Nemcev bi bilo nemogoče opraviti na skrivaj, po mišljenju teh o-sobn ost i.
Ker se tiče odnošagev med (Španijo in Ameriko, gospodarska vojna je zdaj končana. Naše nakupovanje španskega materijala se je nehalo meseca aprila, ravno pred invazijo Xormaiidije. Ta korak
je bil že dolgo v naprej odločen in nikakor ni v zvezi z a me rišiko^špa i lskimi polit i č u i-ini odnosa ji. Časnikarji, ki trde, da temu ni tako. so napačno informirani.
Vsekakor pa je trtfm priznati, da je stališče Ameri-kancev In Angležev napram Španiji raalw-ni in celo ua>pro tno. Britanija je odvisna od Španije za skoro vse svoje dobave kalija in za -t-% svojega železa. Poleg tega dobiva iz Španije velike količine oranž. Amerika pa ne dobiva iz Španije ničesar, kar bi 'bilo potrebno za njeno narodno gospodarstvo. Za Britance je misel na možnost revolucije v Španiji uajibrže jako neprijetna, posebno ako bi imela ta revolucija motiti mirni in redni dovoz. omenjenih surovin iz španskega ozemlja na Angleško.
Zedinjene države nimajo nobenih interesnih zvez s Fran-coni. Zedinjene države tudi nimajo rade Falange — kar je bilo Franc-u nonovno povedano z največjo jasnostjo.
RAZGLEDNIH
NAJSLAVNEJŠI LETALEC ZAVEZNIŠKIH
VOJSK
Med prvaki letalcev v > e h zavezniških vojsk je t£kom sedanje svetovne vojne zadobil prvenstvo ruski letalec, polkovnik Aleksander Pokriškin,
odlikovani let.
hoj.
PISMO VOJNEGA UJETNIKA'
HoiseJleads, X. Y. — Ve- sko pisati, vse z moje glave, lecenjeno uredništvo (Jlas Na- ker v šoJi sem se moral samo
roda! Oprostite, ako se kar brez nikakega dovoljenja predrznem pisati. Pred vsem se morali* predstaviti, kdo sem in od kod* prihajam.
Po imenu sem Vladimir Mu-rovec. rojen v Dnstalah. obči-na (Vfwan, okolica Goricca, Prunors-ko. Minilo je eno leto in šest mesecev odkar se nahajam v Zdr. državah kot vojni ujetnik. Vjet sem bil !>. a-jirila lfM-3 v Tuniziji, obenem težlko ranjen ni sem potem moral prebiti osem dolgih uic-■eeev v bolnišnici. Bogu se zahvaljujem, ki me je ohranil. Tako sem se dobro ozdravil, da lahko tudi delam.
Po širni Ameriki je dosti ljudi iz moje vasi, ali ne veni, kje se nahajajo. Dosti sem si prizadel v preteklem času, toda nič se liri ni posrečilo, naslov od kakšnega teh dobiti. Ako se mi posreči kakšnega spoznati, imel l^i dosti za povedati od pritekle sužnosti pod Lahom, in njegovim fašizmom. Upam. da po končani vojni bonlo tudi mi drugi Slovenci iz vkradene zemlje deležni svobode.
Naj končam s prisrčne pozdrave in obilo sreče v napredku VanU
Oprostite, tako grdi pisavi. Kar sem se naučil po sloven-
IX) italijansko učiti.
Bog živi slovenski narod in one. ki nam pomagajo do zma-ge!
Vladimir Murovec.
ODMERKI
Meso in maščobe:
Rdeče znamke od AS do Z8 in A5 do K5 so veljavne za nedoločen čas. Do 29. oktobra ne bodo nanovo uveljavljene druge znamke.
Sadje in zelenjava v kantah
M»>dre znamke A8 do %8 in A5 do R5 za nedolečen čas. Nove znamke ne bodo uveljavljene do 1. novembra.
Sladkor:
Znamke št. 30. 31, 32 in 33 <šo veljavne za pet funtov sladkorja za nedoločen čas. Znam ka št. 40 je veljavna za pet funtov za . vkuhaVanje do "28. februarja, 1945.
Čevlji:
Letalski znamki št. 1 in 2 v knjižici št. 3 veljavni za nedoločen čas.
ki je ravuokai: bil /.<• v tretje z takozvano zlato zvezdo in tako postal prvi ju-nak-jiinakuv sovjetske vojsko.
V vM-j ruski vojski namreč ni vojaka, ki I »i bil kar trikrat odlikovan z najvišjim, odlikovanjem. katerega za more dati svojim junakom ruski narod
I i kova nje v obliki križca za iz-rei-M'i odlikovanje.
Pokli>kin je po - v o j i 11 letih že "star", po merilu starosti letalcev, kajti star je ' že* .'II redno poleti v višine na e ue pu>ti nikdar slikati, kajti v tem pogledu .i«* svojevereu **. lua«*-e ji- v žl-vLj<*oju povsem navaden rn-ki inhidcnič. ki malo j«* in matije pije ter >pi. kar mu v to ča> pri pil »ča.
Jiojen ji* bil v Novosibirskii.
,1"« juiKinuiii i ii.ti iui i in i, .	.	_
kajti PokrJškn je do >edaj k"'r	živi. Ma
ti inn je navadna ruska poljc-
delka, ki je izredno ponosna na >vojega sina in njegovo ženo, ki je tudi v vojni službi in > katero je Aleksander pororil pred letom dni. Po-
vničil kar 59 nemških vojnih aeroplanov.
Ko je Rusija pričela vojno proti osišču, bil je polkovnik Pokriškin tehniški delavec pri
avijatičuim oddelenju rus k vojske. Bil je tako dober in izurjen delavec v svoji stroki, da ga vojaške oblasti niso hotele poslati v šolo vojnih pilotov. dasiravno se je v.u to opetovano prijavil. Šele po tem. ko je vložit svojo trinajsto tozadevno prošnjo, je postal učence letalstva. <><! t<-daj nadalje se je bojeval v zračnih višinah več. neiro pet stokrat in tekom teh bojev s»> sovražni letalci trikrat razstrelili njegovo letalo, toda Pokriškin ni liil nikdar ranjen In je vedno srečno priletel na zemljo potoni svoje parašute. Njegovo ime je med zavezniki zaslovelo v toliki meri, da je dobil tudi od Zjetli njeni h držav o<l-
kriškin je sitlaj poveljnik pf>-sohin*ga polka letalcev, kateri v i imajo aeroplane l^akočki-novega iiMKiela. f?usi imenuje jo ta polk — polk letalskih prvakov in sieer po Vsi pravi «-i. V tem jiolku služijo štirje letalci, katerih vsaki je dose daj v zračnih bojih razstrelili po trideset sovražnih letal. Xeavih pozove osrednja sovjetska vlada Vseli pet letalcev (vštevši Pok rišk i uaK v Moskvo, <l;i jih ponovno otlli-knje in poča-ti. in tedaj jih prebivalstvo glavnega mesta proslavlja in časti vse od nji-hovega prihoda }»a do odlio-da. k;i jti vsakdo v Mo-kvi ra do šti-jo odlikovanja na prsih svojih najslavnejših letalcev.
NEMŠKO BARBARSTVO NA RAZSTAVI V NEW Y0RKU
Naši časnikarji, ki se sedaj ra Rusija zavzemati pri mi-iHiide v Moskvi, so nedavno[ i ovnem pogajanju prvo mesto, poslali mnogo fotogral ičnih j Kdorkoli si ogleda te slike, posnetkov iz krajev na Polj-j bode hiponui m erjen, da moškem in v Rusiji, kjer so rajo v-e slovanske države pri-uemški barbari pomorili in ti d<» svojega prava in svojih mučili na milijone nedolžnih, pravic za dolgo dobo let v po-liudi. Te grozne slike so po-J vo jnem času. slali Rusikemu Odboru zaVoj-
ZAHVALA IN POROČILO
Detroit, Mich.
Na tem: mestu se prav lepo zahvalimo prijateljem in znancem za darovane cvetlice in maše ob smrti našega sina Jo žeta. kateri je bil ubit v ae-roplanski nesreči dne 4. oktobra 1944.
Prav radi bi se vam zahvalili vsakemu posebej, pa bi listu vzelo preveč prostora.
Posebna zahvala pa Alojziji Božič in celi družini, kakor tudi Mrs. J. Travnik, kateri so bili vedno pri na« in so nas tohižili in nam veliko pomagali.
Toraj še enkrat srčna hvala vsem-!
Mr "in Mrs. Frank Xagel in družina.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnf da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
no Pomoč, in sedaj >o razstavljene v dvorani tega odbora v poslopju 4(»1 — 5th Ave, New York.
Te sjike in drugi predmeti, katere je videti na tej razstavi. dokazujejo vsemu našemu občinstvu — kljub temu tla živimo na tisoče mi i j da-lee od Evrope — kaj je storila mogočnji sovjetska vojska s tem, da je pognala nemške živine nazaj do njihove klaver-ne domovine.
Slike predstavljajo skupne grobove, v katerih so našli na tisoče trupel j žensk, otrok in moških, katere je omenjena nemška živina hladnokrvno pomorila. Te slike tudi predočijo vsentat svetu potrebo, da mo-
Kupite en "extra" bond danes!
DELO DOBI
Izvežban solbni slikar. Plača po za osenl urno delo. — Vprašajte pri:
PR ANK BRAN ISHL <J15 Fort Washington Ave., Xew York CitV* * ' " 10—27, 30
Angleško-Slovenski
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J, KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
NAŠ FOTOGRAF
- 5TUOIO
77/c Ifmnr of B*'<mtif"1
Photofjrapliif 57-18 Myrtle Avenue, Brooklyn J7, N. Y. Tel. HEgeman :i-G04<3
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN BtATlClO
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne.
Cena $2
Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY*
216 W. 18th Street M	York 11
(DopidJL
FRIDAY, OCTOBER 27, 1944
T8TUWTUBV L
POROČILO IN VABILO IZ PITTSBURG-HA .... . _ ,
pošiljali* <-ek
Pittsburgh. |»a. — Zbiranju jati** i jo nase marljive žene, ki pro-im, da
GLAS IZ WEST VJRGINUE
teci pobegnil iz srednje Italije
So. Charleston, AV. Va.; Wino, da jim olajšamo trpi je- ^ "^rnacije i n odšel takoj v
Cenjeno uredništvo: Zopet je;nje! Gotovo nam bodo iz srca r-as. da poravnam naročnino hvaležni, za priljubljen časopis. Tukaj
relifa za jugoslovanske narode precej dobro napreduje. Nekatere naše pridne ženi«v, katerim moramo dati vse prizna nje in ea-t, gredo oil hiše do hiše trkat na dobra kakor tu di na trda srca naših rojakov in tudi okrog drugih narodnosti. Xjim gre največja zasluga, da smo zbrali tako lepo količino cftilc&e. njim gre vsa zasluga, da je obleka zašita, »»prana in v redu za odpošilja te v v New York.
Do setlaj smo zbrali približno l\ toue dobre obleke, katere IhkIo naši reveži zelo veseli. Lahko »i predstavljamo to veselje že sedaj, kajti ko bodo izvedeli, da je bil parnik napolnjen z blagom, katerega so ameriški Jugoslovani -ami abrali med sel»oj kot prvo darilo, da vsaj deloma^ eelimo rane in ohlen-enio gok- otroke, ženske in moške, da bodo |x»-zneje dobili še mnogo več. Poleg obleke so naši ljudje in organizacije prispevali preko $700 v gotovini, kar smo poslali takoj na reliftii urad v New Vorku za nakup zdravil. A to -je Šele naš začetek. Da bomo zbrali Še veliko več, nam
l>odo delale naprej z isto vne- knjižico "THu
za celo leto in mi tudi pošljete
Incredible razburli vja
mo in | >o ž rt vo va I n os t jo kakor to'\ Gotovo je raznuriivja po-so doslej. Hvala takim ž en, vest o# tem hrabrem bojevniku.!lsk š-kam! To priznanje bodo pre j Tukaj pri nas ui dosti sUJ»,0Prei ^,z,iala jele tudi iz domovine, kadar venskih družin, pa se lepo
razumemo. Po večerih obiščc-
ji zavlada mir in sreča.
OIkmiciii prosim članstvo podružnice štev. o SANS, da se udeleže glavne letne seje, k se bo vršila v nedeljo dne '). novembra popoldne ob drugi uri. Na dnevnem redu bo volitev odbora za bodoče leto. SANS izvršuje važno in koristno )K>litično delo v prid o-svoboditve našega za^užnjega naroda, deluje za združeno in svobodno Slovenijo, zbira re-lif za oropano domovino. —
Jaz sem prišla v to deželo ■ leta li»25 in sicer ob strani i moža, ki sem ga spoznala v ;j Ljubljani. On je prišel na ob-iz Amerike. Njega nisem samo njegove sorodni! Dve leti poprej sem se poslovila od prijate-
.;((». Vsaka cent na. le hitro sod itsitšt. Drugega ni kaj
SANS gre velika zasluga, da l)Hsto*»° n,osto;
se amferiški Slovenci združujejo brez ozira na versko in politično pripadnost, zato je naša sveta dolžnost, da pridemo v>aj enkrat na leto v s i skupaj in se ^e bolj natančno dogovorimo in pripravimo za bodoče delovanje za narodno in popolno osvoboditev domovine. Torej se pričakuje dobra udeležba.
7, ibrat^kim pozdravom
Prank Oblak, tajnik SANS.
mo drug drugega in pokuša-!	' ^ * ™?iem-
ii.o, kateri ima boljša kaplji-!1* lms?. twdl ™
je pristna sto pro- ,>ala T"1 ""-T ° T" -v i i	t i um reee: "Pridi za mano, Ne-
skoda. da se tako .	.. „	*
,za! Jaz ji rečem: "Vse se
, lahko pripeti živemu bitju." posebnega'	\ 1 .
tu, vsi sTt<o zaposleni. Tudi tu!lU !>'S' P"1',)* »tem Will
,>0 katoliških eerkvah smo zln-j*?	^P«"^1*	.
rali obleko, obutve niso hote- fNaJ11,H' /elj0 SO S"	*
li. Ljudje so darovali še do-'Iva,,k° stno ^ pianih *
bro ohranjeno obleko, moško r*"11 hvrop* m 4 °n,a Jr
ee se ne motim iz Domžal. Mo-
gotče je, da ona čita "Glas Naroda" in se po tolikih letih najdemo. To bi bilo veliko veselje za naju. Najbrže je o-na v Kanadi, ker mi je rekla, da ko pride v Amerike, bo še enkrat Šla čez morje.
Mrs. F. Kawsek.
in žensko, tudi otročje je bilo! precej. Vse ho odposlano na
bo ta zinia zadnja, ki jo bodo pritrpeli ill>ogi bratje in sestre v domovini. Mi priseljenci smo srečni, da >mo tu, drugače bi se nam ista godila. Zato skušamo pomagati, kjer mo
KONCERT GLASBENE MATICE
SLOVENSKI VOJAKI PADAJO
Tre na rev, Mieh. — Cenjeni: Pukaj vam pošljem money or-
der za .150 za iiadaljno naroč nino za "Ulas Naroda" in vam hočem malo napisati iz naše slovenske naselbine, ker vem, da vsak rad kaj sliši, kakor tukaj jaz. Komaj čakam, kdaj pošta pride, in najprvo pogle-don*a Če je kaj novega iz kakega kraja. Posebno me pa veseli, kadar Mrs. Lukanič kaj piše iz Mimiesote, ker ona ni daleč od mene doma.
Zdaj moram pa jKtpisati, kak<» kaj tukaj živimo. Letina še ni bila preslaba, če je bilo prav malo dežja poleti. Spomladi ga je bilo preveč in tudi zdaj v jeseni ara je dosti, tako da je bilo bolj težko za farmer je, posebno za t i-te. ki -»o imeli dosti krompirja kopati.
In ker sem zadnjič pisala, tla je slovenski fant bil ubit v Franciji, zdaj pa je spet e-den padel in sicer njegov bratrance Henry Kuans, tu iz Travnika, in eden je pa ranjen, tudi iz Travnika, to je pa Tony Debelak, sin Mr. in \lr>. Joseph Debelak. — Vsem prizadetim moje sožalje.
Tudi jaz imam enega, četudi ni j noj sin. je pa moje hčere sin. Tam na Angleškem je pilot na bombniku-24.
Mislim, da ni slovenske družine, ki ne bi imela katerega na bojišČRi.
Zdaj pa se Iej>o zahvalim in želim, da bi bila kmalu ko-nee te morije.
Pozdravim vse vposlene pri "Glasu Narodu" in ostajam vaša naročnica
Cecilija Vesel.
/
45 - LETNO PREISKUSNJO
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: SLY, MINNESOTA
KI IMA
35,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Cleveland, O. — V nedeljo, 6. novembra ob 7.30 zvečer poda Glasbena Matica v avditoriju S. X. Doma, (»417 St. Clair Ave., lep koncertni program, pod vodstvom, pevovodje Ivana Zormana. Vstopnina je $1 za osebo; otroci v spremstvu staršev so prosti vstopnine.
(rlasbena Matica, kot tudi vse druge kulturne ustanove, čuti vso težo vojnih razmer. Precejšno število članov je odšlo na razna bojišča v boj za svobodo, kakoršno smo uživati tukaj v Ameriki. Ostali člani pa smo zaposleni na vse načine v tovarnah in drugod ter delamo kar največ morem*) za našo zmago. Ob večerih, ee-tudi smo utrujeni, hodimo li pevskim vajam z namenom, da ohranimo Glasbeno Matico pri življenju in v akciji do časa, ko se vrnejo ostali člani iz vojne, da Ikiuio potem skupno nadaljevali in peli. Upamo, da se vrnejo domov po zmagi vsi
sob, ki se nesebično trudijo, da vzdržijo ob hudi uri na površju naše kulturne pridobitve, za katere smo delali že mnogo let. S sodelovanjem bomo zmagali tudi na domači fronti in ohranili naša kulturna društva za večji razvoj po vojni.
Xa koncertu nastopi mešan zbor s slede«"imi pesmimi: O-evi rk : * * I "jedi njena domovina": T. Košat : '*Vrbsko jezero": Tome: "Mineva"; P. Jereb: "J u t ro": Zeleznik: "Ob potoku'*. Podalo se bo tudi sledeče narodne pe>mi: "Nič ne jokaj ljuba moja,** "Kako bom ljubila", "Ljubca )M>ve.j, povej"; Po gorah grmi in se bliska."
X as topi tudi moški kvintet s pesmijo: "Pelin roža, Peter Jereb, in kvartet > pesmijo: "ČolniČkn".
Programi je bogat za sedanje razmere in sem gotov, da vam bo ugajal. Zato vas vse vljudno vabim, da se resnično odzovete in pridete h Glasbeni
naši člani in da l>odo postali Matici na jesenski koncert. Od
Ako je društvo A.B.Z. ▼ vaii našel-
% *
bi ni, vpraftajte krajevnega tajnika ss pojasnila, če ne, pišite na glavni a rad, Ely, Minnesota.
zopet aktivni pri zboru, kot so bili nekoč in da bodo pristopili se drugi v naše vrste, kateri cenijo lepo petje.
Xa vas dragi rojaki in rojakinje pa imamo prošnjo, da se udeležite našega koncerta pol-noštevilno. Pesem tolaži l>olc-ča srca, katerih je danes mnogo med nami in obenem nam vliva pogum, nas bodri k na-daljnemu delu za našo stvar. Zato le pridite k nam h koncertni. poslušati naše lepe slovenske pesmi, da vam bo lažje pri srcu. Danes je čas in dolžnost, da s prisotnostjo na priredbi pokažemo, da cenimo prizadevanje maloštevilnih o-
uspeha je odvisna bodočnost zbora, zato je važno, da gotovo pridete in napolnite avditorij S. X. Doma. Vstopnice imajo v predprodaji člani Matice in pri Mrs. Makovec v S. X. Domu. Xa svidenje!
Louis Belle.
mir01 j 110 osvobodilno vojsko za zdravnika. Videl sem vrsto dejanj neizmernega poguma in 11 e i z 111 e rne požrtvovalnosti, kakšne komaj |w>zna zarodovina. Vem. da Te zelo skrbi za-raxli nas. toda vedi, da smo ostali kljub budim viharjem zdravi in živi. Tudi oče i 11 malha sta kljub visoki starosti še preeej ohranjena. Morda nam Imi usoda dobra in se vidimo |K» voj«*ki. Xasi so dosti, do>ti mislili na Tel>e in jih je skrbela Tvoja usoda. Zadnje Tvoje pismo jih je pomirilo. Skušaj tudi sedaj pisati 1111 spodnji naslov, morda dobim odgo govor. Rad bi Ti pisal knjigo dogodkov in podrobnosti, toda sedaj ni čas za to.
Prisrčno Te pozdravlja (Naslov) Kapetan Dr. —,
Tvoj — Glavni štab. XOV iu POK, •Jugoslavija.
POTREBUJEMO
ŠI VALKE
na roke in na stroje Vprašajte pri:
BEJ2HLRR TOY COMPANY 2o4 West 47th Street NEW YORK CITY _10—26, 'J7, ;}Q
ŽENSKE
v starosti od 18 — 40 let, dobe prijazno tovarniško delo. Dobra plača, z napredkom. 3 dni na teden. Vprašajte na: 220 K. 21 s t Street, <7th floor), Xew York City.
10 — 23- to 27
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI
IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
^ if*«
THE INCREDIBLE
■IMPMH M
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano se nikdar poprej.
it
Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je za lop« teh knjižic telo omejena. Je pri porod JI to. da poSljlt« naročilo prej ko mngof-e. K naročila priložite r dobrini zavitka gotovino oz. znamke (Združenih državi. — Naročite labko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
ni West 18th Street	New Yerfc U. N. T.
NASLOV PREMENJEN
Urad Fnited Committee of South Slavic Americans se je preselili i/, 1010 Park Ave., na 465 LKXIXGTOX AVENUE, New York 17, N. Y.
RAD BI IZVEDEL
Rad bi izvedel z<i naslov rojaka JANEZA FCLEMEXC1C, po domače POLKIN. iz Križe vske vasi, fara Metlika. ,Ju-guslavija. Ako kdo ve za njegov naslov, ali ako sam eita te vrstir-e >e javi na: "N. G.*', e. of 4'Glas Naroda", 216 A V 1 Stil Street, New York 11, N. Y.	10—26 to 27
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
$0 00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
3.
^^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Keoapti bo napisani t angleškem jezika; ponekod pa so tudi t jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno ▼ navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in ae hočejo ▼ njem čimbolj tzveibati in izpopolniti.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
PISMQ PARTIZANA
Naša naroeniea iz Pennsvl vanije je od svojega brata prejela pismo, ki se »lasi:
44Draga —. Pred par tedni sem Ti pisal pismo. Ali si g:a prijela, ne vem. Tvoje zadnje pišimo prejeli pred vee kot pol let. Jaz sem pred Osmimi me
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street_New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spiral Duntr IWgel
Kreutzerjeva sonata
Spiral L. N. Talite)
Andrej Ternovc
Spiral Im Albreht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Splllman
12
Frank Baron Trttltk
Po Irszalb Tirih napisal GJuro Pandnri6
TO JB SIJAJNA IDA LUPXNQ
ki nastojia v zanimivem prizoru "THIS .IS MY BEST" v (Vesta Blanea uri na Columbia Broadcasting System, v torek, 31. oktobra ob 9.30 zvečer.
13
Pariški riatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljica in pripovedko za mladino
Spisal Sflvealn ^oNatnlk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spiral Josip Ojcrlnec
18
Mladim srcem
Dru*i zrezek. Zbirka sa slovensko mladino. Spisal. Kraver Mefiko
l9
student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Iadala družb s sv. Mohorja) L. S kupoli
26
Denar
Dr. Kari Englls — PoslovenU Dr, Albin Ogrls
IS
^tineški invalid
Bptel SttlT»t» KoflQtalk
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni ki ga niste kupili!
35	"
Praski Judek
Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole
IGRE
28
Magda
<Irts> — AJoJrii Beanee
28
Peterčkove poslednje sanje
(Igral — Pavel Golln
30
Potopljeni svon
(Ifrra) — Gerhsrt Hanptmana
31
Bevizor
(Ign) ~ Nikolaj VastljevV
32
Spodobni ljudje
(Ifra) — L. Ltpovae
33
Orne maske
(Igra) — U Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil C. Goiar
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F.
Petronlo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. SrbeCnikta F. Boje
||3^Ker je saloga teh knjig Klo omejena, Je pri naročita priporočljivo več ablrk. da oam bo na u aa&n mogoč« vsakeca udovoUUL
FRIDAY, OCTOBER 27, 1944
vnMOTLilR L
PROKLETfl
Spisal KMTTiK RICHEBOURO Is francoščina prestavil J. L
(151)
Rouven&t hiti iz sobe ter zakiiče, na stopnicaih stoječ: "M at Lias, Simonin, Brnnet, Jean, pridite gor, in tudi žen--ke !**
"Ali!** nadaljuje L/ucila, obrnjena proti Parizlu, ti me nočeš spoznati, kdo da sem. Kaj irti je na tem? Jaz ~em ti povedala, kdo sem; zdaj ti pa hočem povedati, kdo si ti!. .
ljudje s pristave so v tem toili stopili drug- za drugim v s>obo.	a k
"Josip Parizel," deje Lueila, stegnivši roko proti svo-jemu sorodniku, 4 ti bi luaJopridnik, straliopetnik, liudcb-nik!"
Parizel, ne da bi se ponižal, vzdigne še drzneje glavo.
**Xi dolgo toga/' govori Lucila nadalje, "poskusil si s svojim 'vrlim* sinom, da bi Rouvenata v nočni tišini u-iiioril!"
°ljaž! laž!" zakiiče nudopridnik.
"O, videla sem vse na svoje oči!" deje Lueila žugaje. "Prišla sem še o pravem času, da sem klicala na pomoč. In jaz sem vama tudi zakričala pri starem vodnjaku be-s«'do, ki jo tudi danes ponavljam: "Morilca! morilca!"
•*Laž! Laž!" zasiee trepetajoči grešnik.
Lucila skomizgne z ramama.
44Josip Parizel", zakriči, "ti si tudi razbojnik, ropar! P red vee raj ponori je neki mož.pridrl v sobo Jacques Mel-herovo, da bi ga oropal . . . Josip Parizel, ta lilož ni bil
ti!"	' ■ m .
lažP"
"Josip Parizel, to še ni vse! Jacques Mellier se je vzbudi I ter te je hotel prijeti. A zgrabil si ga za vrat ter po&tiš&l zadušiti. Josip Parizel, ti si mojega očeta u-morii!. .
"Laž! laž!"
Možje so hoteli skočiti v malopridnika. Lucila jim namigne. da naj mirujejo.
"Josip Parizel," zakiiče ona zvoi&im glasom, "jaz nisem bila navzočna pri smrtonosnem boju med tabo in ubogim mi očetom; kajti isti hip sem branila Blanche-o, gospodično fieuillonsko, proti tvojemu sinu, ki je b;^ tako il<jlh-n, kakor ti! Pa videla sem te. ko si uhajal skozi vrt!"
Nič ni mogla grešnika ponižati. Zmerom smele je je pogledoval ter se drzno postavljal. Zlo<ljevo rezanje mu je zategovalo obraz.
"O, jaz vidim, kako je s stvarjo! Rouvenat sovraži i.iene in mojega sina! Od njega izhaja vse to obrekovanje; • m se hoče maščevati. Pa jaz vse zanikujem; čujete li ? Vse j-.' laž. laž, laž!'*
Lueila je žalostno zmajala z glavo. "Tedaj nočeš se kisati, nočeš se ponižati; izgubljena duša ti? Naj bo — navzlic tema imam usmiljenje s teboj in s tvojim sinom; i>to tako ima Rouvenat usmiljenje s vama. Vidva — ti in Fran — sta moja sorodnika, in jaz nočem prepira nad komaj sklenjenim grobom ul*>gega očeta. Odidi, Josip Parizel! Izučila Mellier, njeni služabniki in prijatelji bodo molčali o tvojih zlodejstvih. Hočem storiti še več: Boga bodem prosila, da ti v srcu obudi kes ter da ti odpusti!"
In z rosnim očesom reče mu i znova:
"Odidi, Josip Parizel!"
Parizel divje pogleda okrog sebe. Videl je le žugajoče obraze. Umel je, da je tukaj stvar izgdbljena zanj. Obrne torej k vrtom; pa zmerom še z drzno prizdia^ieno glavo.
Zc je bil na pragu, ko se naenkrat pokaže na vratih ženska: bleda, kuštrava, ognjenih očij; njena obleka je biia umazana s krvjo in blatom. Bila je .lera! Udari ga v pr>a, da omahne do sredine sobe.
"Aha!" zakriči, "tukaj je oče mojega Frana, ki je mojega aina vbil! Morilec!!"
Vsi s« bili kakor okameneli. Parizel zaliriplje:
"Ali je ibaba neumna?"
"Tako! Misliš li, da sem neuiima?" zakriči Jera skoti vši v njega jeze se peneč ter stisnjeno pestjo. "O, ti takoj izveš, če sem neumna! Kaj ne; da bi ti ne bilo treba deliti premoženja starega Melliera s svojim sinom, libil si svojega Frana! Žival!"
Oči Pari zlo ve stopijo iz svojih otlin. "Kaj li tu govori? Sem li zblaznel?"
"Tu, tu!" zahripLie ona divje. "Tu pogledi mojo jopo. moje roke, moje rokave! . . . Vidiš li rudeče maroge? To je kri. kri mpjega Prana, kateremu si ti razbil glavo t.t si ga potem, vrgel v kamenolom! Jaz sem ga videla, M z sem ga videla; pa on ni več govoril z mano, kajti bil j*' mrtev, mrtev, mrtev! In mrzel je bil kafcor led! Glava mu je razklana ter vsa v krvi . . . vsa v krvi! Tako leži -podaj v jami in mravlje lezejo po njegovem životu! . . . Oče Parizol je ilbil mojega Frana; on je morilec, morilec, morilec!"
"Jera, liesrečnica!" zakiiče malopridnik. "Ti si zblaznela, kaj no? To mi vse praviš, da bi me ploSlat"
Jera udari v grozen smeh. "Hatoaha!" zakiiče. "On s** boji, on se boji! Oče Parizel, .ki je sina ubil, boji se!"
Zdajci se moža. loti velika jeza. Prime *Jero surovo za ram*, ter atresši jo, zakriči:
"Kaj hočeš pravzaprav? Kaj te li naganja k temu, da me obdolinjee uboja f"
liahal" Hipoma preneha rezno njeno smejanje, Jera po-
4'Ker 86m imela svojega Prana tako rada, ker sem hotela postati njegova ienaT^ potoži nesrečnica. "Pa le deš, zatožen boš in obsojen in mašina ti odsece glavo! Ha-
počakaj, nič ne boš podedoval, nic! iZaprt boš, v ječo pri vleče Parizla z neverjetno močjo k oknu ter zavpije: "Tu pogledi, žandarja že dohajata; onadva tebe iščeta, jaz sem ju napotila le sem, in povedala sem jima vse, čuješ li?" vse!"	(Nadaljevanje prihodnjič)
(bopL&L
PRIJATELJU V SPOMIN
Ohishobn, Minn. — 19. sep-tem/bra je na francoskem bojišču padel Franz Naesetli. Dasiravno ni bil Slovenec, je bil naš prijatelj, ko je bil še samo oglaševalec na radio postaji na Hibbing in poročevalce za več listov tukaj na železnem okrožju. On se je večkrat ustavil v naisem tavern in vprašal za novice. Je bil zelo simpatičen mlad fant. — Pred trema leti se je poročil z dobro poznanim slovenskim dekletom Julijo Barasra, ki je dobro poznana tukaj in je večkrat pela tudi na radio, ko smo imeli še svojo Jugoslovansko radio uro vsako nedo Ijo.
Pokojni Franz je prostovoljno vpisal v armado in je •bil poslan pred pol. letom v Evropo in ira je doletela smrt daleč, v tuji zemlji. Tukaj na rhisholnu zapušča uoiitolažlji-vo coprotro in dve leti staro hčerko, na Hibbinaru pa očeta in mater in tri sestre.
Moje srloboiko sožalje sopro-gi in eeli družini.
Nadalje je padel 15. avgusta. John Champa tudi n a Francoskem. Sin tukaj živečih Mr. in Mrs. Joh nOliampa. Tukaj zapušča starše, enesm brata in dve sestre. — Moje sožalje družini.
Do seda i je /e od tukaj jih padlo okoli 25 fantov na različnih bojiščih in to je veliko za tako malo naselbino. Tudi jaz *em zmiraj v strahu za našecra sina Edward a, ki se nahaja že nad leto dni na Južnem PaHfiku pri marinar-jih in ravno ta čas se bi jejo veliki boji tam. V strahu sem, kaj nam; prinese jutrišnji dan.
Naj še tukaj omenim od one<ra 11 mesecev starega o-troka. ki je "Glas Naroda" poročal z dne 13. oktobra, da je samo potovalo iz Kansas City, ko je oče se odstranil in šel po eisrarete. Na postaji je vlak odpeljal proti Chicnsu in to obrez očeta. Omenjeni oče' in otrok sta doma iz Hittunga.1 Minn., to je okoli 7 milj od, CTiisliolma. Oče je pripeljal svojega otroka svoji materi vi oskrbo Mrs. Mary PadaČIČ.
Vremte imamo danes prav lepo in gorko; danes 16. oktobra je 66 stopinj nad ničlo, to je nekaj izvanredneara za ok-i tober. V Minnesoti leta 1937, Je bilo tukaj ta čas že dva čevlja snega.
Tx>yei hodijo sedaj na lov na divje raee in divje kokoši.
Pozdrav na vse čitatelje.
Frances Lukanich.
ZBIRAJTE OBLEKO IN DRUGO BLAGO ZA JUGOSLAVIJO!
Nastopil je odločni Čas, ko morajo vsi-Amerikanci južno-) slovanskega izvora vložiti naj-] večje napore v svrho zbiranja blaga in razne druge robe za Narodno osvobodilno vojsko in trpeče narode Jugoslavije. Iz zanesljivega vira smo obveščeni, da bo v začetku meseca novembra prispel v Ameriko jugoslovanski parnik, ki bo odpeljal našo prvo pomoč v Jugoslavijo. Ntoša sveta dolžnost je in obveza, da v par tednih zberemo vsaj toliko blaga in druge robe, kolikor je treba da se n »tovori ladja od 4,000 ton.
Na delo tedaj, bratje in se-rtre! Zbirajte staro blago, kupujte novo, posteljino, perilo odeje, milo in drago ter x'se to pošiljajte na adreso našega skladišča, ki se glasi: WAREHOUSE War Relief Fund of Americans
of South-Slavic Descent
282 Ninth Avenue New York 1, N. Y.
Oe obleka, iz kateregakoli vzroka, ne more biti popolnoma osnažena po navodilih, katera prinašamo na drugem mestu, potem mora biti vsaj poki pa na in takšna poslana v naš Warehouse.
Organizirajte, v vseh naših naselbinah, sirom Amerike, lokalne odbore za zbiranje obleke in dragega materijala. Za to delo vam ni t-ieba nobenega zakonskega dovoljenja.
Na delo — bratje in sestre, da bi naša pomoč prispela pravočasno in da rešimo one
NOVA IZDAJA " Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centoy
Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
katere se še more rešiti. Hitra; pomoč je dvojna pomoč! Obvestite nas takoj, koliko ste do sedaj zbrali raznega blaga in koliko se po priliki nadejate imeti do kraja meseca oktobra.
Bratovsko sodelovajne vseh ameriških Južnih Slovanov v : eV.fni akciji je največja manifestnega na^oira edinstva in najboljša garaneija za uspešno delo.
Zlatko Balokovič.
Greer Garson
jiirra z Walter PiHeiron-oin v Predsednik velezunimivi ljuhnvui igri, ki Rev. Strnninjn Maletie j,, bo-te še dol^o sponun.ia-fzvršn: tajnik li. "Mrs. Pnrkinirtoti" v Ra Mirko G. Kuhe], Blagajnik.1 dio City Musie Ilall.
RADIO CITY MUSIC HALL
Ugledno mesto	X,	Rockefeller Center
Pretresljiva povest arnenšk«* ljubezni poved.in.i z veselim humorjem in i'lnc strast o. Slikn. ki se je bc v*-.«do p"-ijjzno dolgo spominjal.

WAI.TKH i'!T«:i:i
"MRS. PARKINGTON"
Na ...In i • A M Kiti«'A V UIIAIS« »1 »V* — i«-<<lst ivlj . j.. 1	1. ir «11.
«T!nl>. l!«M-k» "<•». Poriw il« l:.il!' t i: .-irnfotiii ni • ik. -i. t. 1 v<»!-» Kr • I?;.p.
POLITICAL. AI »VEHTISKMENT
I'< »IJTICAI, AIU'EKTISEMKNT
pi»I.ITK"Aij Ai>\ I:I:tiskmi:NT
DELO IN PRILOŽNOSTI
Pazite na nje s svojim glasom 7. novembra
Pod Thomasom E. Deweycm se je republikanska stranka zavezala v delavskem uradu nastaviti izkušenega moža 12
i..
delavskih vrst - . .
Obljubila je, da bo opustila ali pa prenesla v delavski urad skoro brezštevilne urade. s katerimi so se morali delavci in delavke do sedaj boriti . ,
Obljubila je popolno podporo za jamšei-110 svobodnega, kolektivnega pogajanja
potom National Labor Relations Act . . .
Obljubila je obnoviti svobodo od vladnega ukazovanja delavstvu . . .
m
Obljubila je enako spoštovati pravice v poljedelstvu, delaWwi in trgovini in za v^ako narodnost Nt*r<» in barvo . . .
Obljubila je. da bo napravila konec -ib
ko.-ti New Deala ki govori tako gladko
1	■ r
o priložnosti, ki pa glede tega sedem gil^ Iri ni storil ničesar.
Zavezala ^e je da bo razširila Social Security, da bo deležnih 20.000.0(10. ki >e-daj niso vključeni in postavili zdrav in podporni sistem s povečanim gospodarstvom.
GOVERNOR THOMAS E. DEWEY
AMERIŠKI DRŽAVLJANI JUGOSLOVANSKEGA POKOLJENJA!
GOVERNOR JOHN W. BRICKER
V namenu, da se bodo te delavcem koristne zaobljube vresničile. je za republikansko stranko potrebno, da zmaga v prihodnjih volitvah. ZATO PA 7. NOVEMBRA
j let<s ulj te za DEW EV-a in Republikanski Tiket
— National Republican Committee