Po*amezn! Lwo3 30 grošev, tneseSoa naročnina 1
SSSPPi
SLOVEfllil
TEDniK Zfl SLOVEnSKO KOROŠKO
IZ VSEBINE.
BORIMO SF ZA REŠITEV 1 SLOVENSKE KOROŠKE REAKCIJA PODPIRA FAŠISTIČNE EMIGRANTE 1 JESENIŠKI KOVINARJI TOV. V BOROVLJAH VLADIMIR ILJIC LENIN SLOVANSKIM NARODOM |
I
LETNIK II.
DUNAJ, V PETEK 17. I. 1947
ŠTEV. 3 (31)
Uaora *"“• ZAHTEVAMO URADNO PRIZNANJE 0F
republike Slovenije
14. januarja je v Ljubljani Ustavodajna skupščina sprejela ustavo Ljudske republike Slovenije.
Ustava jc tisti veliki zakon, v katerem je zapisano, kakšna jc država, kdo jc v njej gospodar in kakšna jc v njej oblast. Iz ustave izhajajo vsi drugi zakoni, v njej je zapisano, čigava in kakšna je v državi pravica.
Različne ustave poznamo v svetu. Nekatere so na prvi pogled*dobre, v njih pa stoji zapisana pravica malega števila oblastnikov, da zatirajo in izkoriščajo milijone in stotisoče ljudi. Poznamo pa tudi ustave, v katerih jc delovno ljudstvo zapisalo svojo voljo, da si vlada samo, da je v svoji državi gospodar delovni človek, da v njej ni zatiranja in izkoriščanja. Taka jc Stalinska ustava velike Sovjetske zveze, taka je jugoslovanska ustava in taka je tudi ustava Ljudske republike Slovenije.
Kako dolgo so Paši največji možje sanjali o združitvi vseh Slovencev in Jugoslovanov v svobodni državi! Samo veliki duhovi Prešerna, Levstika in Cankarja so videli naprej, da bo prišel za Slovence dan, ko si bo narod »zapisal svojo sodbo sam«. Težka je bila pot do uresničenja te velike misli. G tem govori naša zgodovina, polna bojev, trpljenja in žrtev. Niti stara Jugoslavija ni uresničila vseh pričakovanj jugoslovanskih narodov. Tisti, ki so imeli v rokah oblast, s kraljem na čelu, so pogazili načelo enakopravnosti vseh Jugoslovanov in so privedli državo v propad. Šele nova Jugoslavija, ki sc je porodila v težki borbi proti okupatorju, je prinesla resnično svobodo vsem jugoslovanskim narodom in tudi vsemu delovnemu ljudstvu. V njej so se združili jugoslovanski narodi kot enakopravne, samostojne državne celote. Taka jc tudi ljudska republika Slovenija, ki je te dni dobila najvišje potrdilo svoje suverenosti s tpm, da jc bila sprejeta njena ustava.
»Ljudska republika Slovenija jc ljudska država, republikanske oblike,« je zapisano v ustavi. »V LR Sloveniji izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organih državne oblasti, ljudskih odborih, ki so nastali in se razvili v narodnoosvobodilni borbi proti fašizmu in reakciji in ki so osnovna pridobitev te borbe.«
»LR Slovenija izvršuje državno oblast suvereno, prenaša pa na FLR Jugoslavijo tiste pravice, ki so določene v ustavi FLRJ. Suverene pravice LR Slovenije, njeno varnost, kakor tudi njeno družbeno in politično ureditev varuje in brani FLR Jugoslavija.«
Čl. 14. Da bi zaščitila življenjske koristi ljudstva, dvigala ljudsko blaginjo in pravilno izkoriščala vse gospodarske možnosti in sile, usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom.
Čl. 17. Zajamčeni sta osebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu.
Čl. 20. Vsi državljani LRS so enaki Pred zakonom in enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved.
Čl. 23. Zenske so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbeno-politicne-ga življenja.	,
‘j’ ;*>.{*•(»i


Po vsej Slovenski Koroški se nadaljujejo sestanki, na katerih slovensko ljudstvo odločno zahteva uradno priznanje OF kot politične predstavnice koroških Slovencev, ki je v najtežjih pogojih vodila njihovo borbo za osvoboditev izpod nemškega nasilja in za dokončno združitev z matičnim narodom v novi Jugoslaviji. Slovensko ljudstvo je ogorčeno nad ravnanjem zasedbenih sil, ki z namernim zavlačevanjem uradnega priznanja OF kratijo najosnovnejše pravice prav tistim, ki so se v najtežjih dneh borili na strani zaveznikov za zlom nacizma.
5. januarja so na sestanku za občino Bela-Železna Kapla sprejeli resolucijo, naslovljeno na Medzavezniški svet za Avstrijo, ki odločno zahteva priznanje OF.
»Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško,« tako pravi med drugim re-
solucija, »je bila že v času Hitlerjevega nasilja edina, ki je povedla koroške Slovence v oboroženo borbo proti nemškemu zatiralcu. Po zlomu Hitlerjevega vojnega stroja je zopet Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško edina, ki resno zastopa in ščiti interese slovenskega naroda na Koroškem.«
Sama občina Bela-Železna Kapla je dala blizu 300 slovenskih partizanov, ki so se v sestavu jugoslov. narodnoosvobodilne vojske borili na strani zaveznikov, in samo od teh borcev jih je 30 dalo svoje mlado življenje za svobodo, enakopravnost in za priključitev Slovenske Koroške k FLR Jugoslaviji.
Tudi iz drugih krajev Slovenske Koroške so bile na Medzavezniški svet na Dunaju odposlane resolucije z enakimi zahtevami. V resoluciji iz Pod-
kloštra j c rečeno med drugim: »V tci veliki vojni smo tudi koroški Slovenci doprinesli za zmago pravice in demokracije ogromno žrtev. Ker Osvobodilna fronta kot tradicionalna nosite-ljica demokratične borbe za pravice koroških Slovencev še danes ni pravno priznana, odločno zahtevamo tudi pravno priznanje naše ljudske organizacije.«
Prav tako so Vetrinjčani poslali Medzavezniškemu svetu resolucijo s to zahtevo. Resolucija iz Pliberka navaja, »da je Osvobodilna fronta vodila koroške Slovence že od 1. 1942 v borbi proti fašizmu na strani velikih zaveznikov in je tudi danes edina predstavnica, koroških Slovencev.« Resolucija iz Hodiš pravi, »da je slovensko prebivalstvo občine prineslo največ žrtev za demokracijo, zato je tudi edino upravičeno, da zahteva popolno politično enakopravnost.«
Protest PO G F-a za Siov. Koroško
proti provokaloiskema postopanju reakcionarnih sil na Slovenskem Koroškem
Celovec, 9. januarja 1947. POOF za Slovensko Koroško jc danes poslal britanski civilni upravi za Koroško v Celovcu protest proti provokator-skim hišnim preiskavam in aretacijam s strani avstrijskih varnostnih oblasti v novem letu. Protest se glasi:
Civilni upravi, britanski element, Celovec. V prvih dneh letošnjega leta so avstrijske varnostne oblasti napravile že nekaj neutemeljenih hišnih preiskav, zasliševanj in aretacij predstavnikov antifašističnih koroških Slovencev. Te akcije so dosegle svoj višek z aretacijo podpredsednika PO-OF-a za Slovensko Koroško, dr. Luka S i c n č n i k a , ki je dokazal svoje dosledno antifašistično zadržanje žc s tem, da sc je kot partizan boril na strani velikih zaveznikov za skupno
zmago naprednih sil, za demokracijo in pravičen mir. Smatramo, da je to dejanje avstrijskih varnostnih oblasti provokacija reakcionarnih sil, ki hočejo za vsako ceno zatreti gibanje antifašističnega slovenskega ljudstva na Koroškem za svobodo in enakopravnost, tor jih ustrahovati v njihovih upravičenih zahtevah po demokrati* zaciji in samoodloČitvi, t. j. priključitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Proti takšnemu postopanju najod-ločnejše protestiramo in z a h-t c v a m o takojšnjo izpustitev dr. Luke Sicnčnika in ostalih prizadetih ter ukrepe merodajnih oblasti, da se v bodoče antifašistom na Slovenskem Koroškem ne bodo mogle več dogajati takšne krivice.
Avstrija je odsevoma za sodelovanje s Hitlerjevo Nemčijo v volni
14. januarja se je pričela konferenca pomočnikov zunanjih ministrov, ki bo pripravila mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo. Povabilo za sodelovanje na konferenci so dobile: Ukrajina, Belorusija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Kitajska, Kanada. Avstralija, Belgija, Brazilija, Danska, Grčija, Indija, Luksemburška, Holand-
01. 26. Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij.«
To jc samo nekaj glavnih značilnosti ustave, ki jo jc izdelalo in potrdilo ljudstvo LR Slovenije.
Mi, koroški Slovenci, žal nismo mogli sodelovati pri izdelavi in sprejetju slovenske ustave. Toda kljub temu pozdravljamo zgodovinski dan, ki je prinesel slovenskemu narodu najvišje potrdilo svobode in neodvisnosti. Pri tem nas vodi zavest, da veljajo velike pravice te ustave tudi nani. Borimo se za to, da nam bodo za vselej priznane s priključitvijo k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji!
ska. Nova Zelandija, Norveška in Južna Afrika. Po trditvah Reuterja bosta delegaciji Poljske in Češkoslovaške zastopali enotno stališče do Nemčije.
Jugoslovansko delegacijo vodi Slovenec dr. Jože Vilfan, ki bo zastopal jugoslovanske zahteve za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Dr
Jože Vilfan je znani antifašistični borec, ki sc je boril za pravice primorskega ljudstva.
VPRAŠANJE RAZSELJENIH OSEB
Med najvažnejšimi vprašanji, ki jih bodo obravnavali ob mirovni pogodbi z Avstrijo, bo tudi problem »razseljenih oseb«. Kot poroča «Volksstimme«, predvideva angleški predlog, da dobe vse »razseljene osebe«, ki se bodo nahajale ob podpisu mirovne pogodbe v Avstriji, avtomatično avstrijsko državljanstvo. Poleg tega naj bi imele pravico še na državljanstvo kakršne koli druge države, za katero bi se morale odločiti v teku treh let. »Takšna rešitev,« piše omenjeni list, »bi imela
porazne gospodarske posledice za Avstrijo, ne glede na težko politično in moralno nevarnost.« ,
Omeniti moralno stališče, ki ga je zavzel jasno in odločno sovjetski zunanji minister Molotov, namreč da ne bo mogoče govoriti o mirovni pogodbi z Avstrijo prej, dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje »razseljenih oseh«, ki predstavljajo resno nevar nost za demokratizacijo Avstrije.
AVSTRIJA NA ZATOŽNI KLOPI V ODNOSU DO JUGOSLAVIJE
Beograjska »Borba« prinaša uvodnik ob priliki londonskega zasedanja. »Od objave moskovske deklaracije pa do zadnjega dneva vojne so imeli narodi — borci proti hitlerjevskim za-sužnjcvalcem, narodi, ki so doprinesli žrtve prav tako za vzpostavitev avstrijske neodvisnosti, dovolj prilik, da ugotovijo, da je Avstrija zastavila vse svoje sile za rešitev hitlerizma. Na vprašanje »V kakšni meri je Avstrija odgovorna za sodelovanje v boju na strani Hitlerjeve Nemčije?« morajo danes, ko začenjamo razpravljati o mirovni pogodbi z Avstrijo, v prvi vrsti odgovoriti narodi, ki so na svojih lastnih plečih občutili posledice avstrijskega sodelovanja v nacistični agresiji. V koliki meri je Avstrija odgovorna za sodelovanje pri fašističnem napadu na Jugoslavijo in pri zločinski okupaciji naše države, najbolj kažejo sledeči podatki o vojnih zločincih, ki jih je ugotovila naša Državna komisija za ugotavljanje zločinov. Od 4.433 vojnih zločincev, ki so registrirani v naši državi, je bilo 2,062 Avstrijcev. Avstrijci, izvršitelji gnusnih zločinov nad narodi Jugoslavije, so opravljali svoj krvavi posel na račun hitlerjevske Nemčije po vseh krajih naše domovine.«
Nato navaja »Borba« vrsto zločinov, omenja priprave za vojno proti Jugoslaviji, našteva vojaški, upravni in policijski kader, sestavljen iz Avstrijcev, ki je sodeloval vso dobo okupacije Jugoslavije ter pravi:
»Vsa ta dejstva dokazujejo predvsem, da je Avstrija napram Jugoslaviji težak krivec. Avstrija je na zatožni klopi in mora nositi polno odgovornost za vse zlo in nesreče, ki jih je prizadela našim narodom ko se je borila na strani hitlerjevske Nemčije.«
lakaj gospodarska katastrofa
v Avstriji
Pomanjkanje premoga in električne energije je v zadnjem mesecu privedlo avstrijsko gospodarstvo do prave katastrofe. Vsa industrija stoji, železniški promet je skoro ustavljen, šole so zaprte, časopisi omejeni na polovico. Vse to prinaša poslabšanje življenjskih pogojev predvsem delovnemu ljudstvu, ki iz te težke krize skoraj ne vidi izhoda.
Tisti, ki so odgovorni za vodstvo gospodarstva v državi, sicer na različne načine opravičujejo to krivdo m poskušajo vliti ljudstvu zaupanje v bodočnost. Toda vse te izjave nam ne odkrivajo pravih vzrokov današnjih gospodarskih težav in ne kažejo firave poti k izboljšanju.
Resnica je, da so glavni vzroki gospodarskega nereda v tem, da jc avstrijsko gospodarstvo daleč od vsakega načrtnega vodstva, ki bi zaščitilo koristi delovnega človeka, da torej industrijska proizvodnja služi interesom posameznikov ali zasebnih družb in da se trgovski odnosi Avstrije ne urejajo po gospodarskih koristih, temveč, po političnih interesih obeh vodilnih avstrijskih strank.
Čeprav je povsem jasno, da je Avstrija gospodarsko navezana zlasti na Podonavje in Balkan ter v enaki meri na ostali evropski vzhod, si vodilni politiki in kapitalistični gospodarstveniki očitno prizadevajo, da bi spravili avstrijsko gospodarstvo v odvisnost anglo-ameriškcga kapitala, ker si obetajo, da se bodo na ta način lahko ;z-
Moskovski
ognili nacionalizaciji proizvajalnih sredstev in načrtnemu gospodarstvu
ter da bodo še naprej nemoteno spravljali dobičke na račun delovnega ljudstva.
Razni Hitlerjevi pomagači, ki so organizirali ropanje evropskega jugovzhoda — kot n. pr. dr. Joham v Jugoslaviji — so se po zlomu nacizma polastili nekaterih najvažnejših avstrijskih gospodarskih postojank, odkoder vnašajo zmedo v avstrijsko gospodarstvo. Ker -se bojijo nadzorstva nad svojimi temnimi posli, zavračajo vsako načrtnost v proizvodnji in trgovini, čeprav hi 'samo dobro premišljen gospodarski načrt lahko zagotovil izhod iz dosedanjih gospodarskih težav. Pogajanja za poljski in češki premog so zavlačevali tako dolgo, da sta sedaj zaradi pomanjkanja premoga obstala dejansko vsa industrija m promet.
Vse to se dogaja, ker so odgovorni avstrijski krogi v službi reakcije v državi in v svetu in delajo predvsem v njenem interesu. Samo na ta način si lahko razlagamo, da se n. pr. gosoo-darsko stanje v Jugoslaviji, ki jc bila v vojni mnogo težje prizadeta, naglo dviga in da je v primeru z življenjskimi pogoji avstrijskega delovnega človeka življenje v Jugoslaviji neprimerno boljše. Prav primer Jugoslavije nam lahko kaže. kaj sc da uresničiti, če ima vodstvo kake države v rokah ljudstvo, ki ustvarja za sebe in ki ni igrača domače in tuje reakcije.
„Novi čas“
o avstrijski „rdeče-belo-rdeči knjigi“
Pod naslovon) »Dunajska maškera-da« piše moskovski »Novi čas« med drugim:
»Na sporedu moskovske konference 10. marca jc tudi vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo.
V znani moskovski izjavi o Avstri ji novembra 1943 je bilo poudarjeno, da je Avstrija odgovorna za sodelovanje v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije in da se bo pri dokončni ureditvi brezpogojno upoštevalo, koliko je sama doprinesla k svoji osvoboditvi. Tedaj ie imela ta izjava pomen opozorila: Tudi'Avstrija je imela možnost, da se kot nekatere druge dežele pridruži borbi zoper Hitler ja. . Kakor znano Avstrija tega ni storila.
Avstrijska vlada pa je sklenila, da se bo na svoj način pripravila na razgovore zunanjih ministrov. Koncem decembra 1946 je izdala na Dunaju precej debelo »rdeče-belo-rdečo knjigo«.
Ta knjiga naj bi proti vsem dejanskim dokazom ugotovila, da je Avstrija marsikaj prispevala v borbi proti Hitlerjevi Nemčiji. V tej knjigi se rudi trdi, da v Avstriji skoraj ni bilo nacionalsocializma.
Pisci te knjige ne navajajo niti dejstev, niti dokazov, niti dokumentov. Očividno računajo s tem, da imajo narodi kratek spomin. Vendar so se
uračunali. Nihče še ni pozabil, da avstrijska vlada v januarju, februarju in marcu 1. 1938 rji genjla.niti z mezincem, da bi sc uprla hitlerjevskemu napadu. Kakor znano so bili vodje katoliških in socialističnih skupin v deželi za priključitev Avstrije k Nemčiji. Tudi danes se ukvarjajo s to mislijo.
V vojnih letih je bila Avstrija izredno važna orožarna hitlerjcvega vojnega stroja. Na dešettisoče Avstrijcev je služilo v Hitlerjevi armadi. O kakem avstrijskem odporu ni bilo ničesar čutiti, niti tedaj, ko je sovjetska armada zavzemalk Dunaj.
Moskovska izjava izrpcno zahteva demokratizacijo Avstrije po izgonu nacistov. Ali današnja avstrijska vlada lahko pokaže na tozadevne uspehe, predvsem kar se tiče odstranitve nacistov v deželi?
O tem »rdeče-belo-rdeča knjiga« molči. Avstrijski Časopisi sami pa poročajo, da je državni in gospodarski aparat poln nacistov in ugotavljajo, da se ni zgodilo ničesar resnega za izkoreninjenje fašizma.
Iz tega nujno sledi, da »rdcče-bclo-rdeča knjiga« ni nič drugega kot ma-škerada, kot poskus avstrijske vlade, da bi vladam velesil in svetovni javnosti nasula peska v oči in jih prevarala.«
Narodnoosvobodilna borba kolonialnih narodov
BOJI V INDOKINI SE NADALJUJEJO
Boji na severu Indokine so se razširili tudi na jug. Francoske oblasti, ki so( pred kratkim priznale Vietnamski republiki svobodo in neodvisnost, so uvedle obsedno stanje v več predelih Indokine in poslale nove čete proti vietnamskim republiškim četam. Reuterjev dopisnik iz Pariza poroča, da je francoski generalni štab odredil nadaljnje pošiljanje francoskih čet v Indokino. Pogajanja, ki so bila med francosko vlado in predstavniki vietnamske republike so se razbila in vietnamsko ljudstvo je začelo osvobodilni boj za neodvisnost svoje domovine. Vse demokratične sile Vietnama se zbirajo v Ljudski fronti ter sedaj
določajo skupno stališče proti Franciji, da bi zavarovali koristi svoje dežele.
INDONEZIJCI V BORBI NA ŽIVLJENJE IN SMRT
Glavni poveljnik indonezijske narodne armade, general Suderman, je izjavil, da bodo Indonezijci nadaljevali borbo proti Ninozemcem. Dejal jc, da nizozemska vojska tepta vse veljavne sporazume in zato je pozval indonezijsko ljudstvo k borbi na življenje in smrt: »Nadaljujte z borbe! Nizozemska vojska vas p e sme prestrašiti. Utrjujte sc. pošljite čimveč orožja, hrane in municijc na fronto, vodite operacije organizirano, ne pa posamezno!«
Novoletni pozdrav ženam Slovenske Koroške
Drage tovarišice!
Med tem, ko sc mi v Titovi državi, Federativni ljudski republiki Jugos’a-viji pripravljamo, da bomo v letu 1947 izvedli, gospodarski načrt in da še bolj pospešimo obnovo, med tem ko naša organizacija AFŽ mobilizira za izvedbo gospodarskega načrta nove :n nove množice žena, se ve na Koroškem še vedno borite za priznanje najosnovnejših Človečanskih pravic. Nacifašisti, ki uživajo pri svojem zločinskem delu močno podporo reakcionarnih krogov zapadnoevropskih držav, ki nudijo zatočišče največjim zločincem, kakor so Pavelič in drugi, vam prizadevajo nezaslišane krivice. Z največjim ogorčenjem beremo vesti o preganjanju koroških protifašističnih borcev; z ogorčenjem smo sprejele vest, da so aretirali naše aktiviste, med njimi tudi tovarišico Anico Šporn, zaslužno borko za pravice koroških Slovencev.
Živimo in delamo v zavesti, da bo tudi teh krivic kmalu konec. Vemo, da moremo in moramo tudi me k temu pripomoči, in sicer z vztrajnim sodelovanjem, s krepitvijo naše ljudske oblasti, s krepitvijo vseh demokratičnih sil pri nas in v svetu, z vztrajnim
KDO JE ODGOVOREN ZA NA-SILJA POLICIJE NA KOROŠKEM?
Uradna avstrijska agencija APA je razširila izjavo avstrijskega notranjega ministrstva, da avstrijske oblasti z aretacijami slovenskih antifašistov in članov Osvobodilne fronte na Koroškem nimajo ničesar opraviti.
ZAVEZNIŠKA VOJNA UPRAVA ODGOVORNA ZA UBIJANJE DELAVCEV V PULJU
Zloglasna civilna policija, ki je organ zavezniške vojne uprave v coni A, jc streljala v množico delavcev iz Pulja, ko so skušali preprečiti odvažanje strojev iz tovarn. Za to prelivanje krvi nosi odgovornost zavezniška vojna uprava, ki 'skuša ljudstvu odvzeti njegovo imovino ih jo prepeljati v Italijo. Resolucija prebivalstva Pulja odločno zahteva, da sc kaznujejo krivci tega zločina. Prebivalstvo Pulja jc svečano pokopalo padle žrtve; žalnih svečanosti se je udeležilo nad deset tisoč ljudi. V nagrobnih govorih so govorniki podčrtali: »Dosedaj je ljudstvo iz Pulja pretrpelo v tej borbi velike žrtve, vendar so to zadnje. Konec bo našega trpljenja, začeli bo-lmo živeti boljše življenje, kajti Pulj bo priključen Jugoslaviji, kjer bo ljudstvo lahko živelo svobodno in se posvetilo gospodarskemu in kulturnemu napredku.«
POMOČ ŠPANSKEMU LJUDSTVU
Svetovna sindikalna zveza se nenehno ukvarja z vprašanjem boja proti Frankovemu režimu in pomoči španskemu ljudstvu. Izvršni odbor je odobril odločno stališče Jouhaux-a in njegovih somišljenikov, ki so zahtevali prve konkretne sklepe proti Frankovemu režimu. Svetovna sindikalna zveza bo še dalje nudila vso svojo pomoč španskemu ljudstvu v njegovem boju proti Franku. Izvršni odbor je navezal stike s špansko republikan-. sko vlado in bo skupno z njo izdelal načrt za učinkovito pomoč španskemu narodu.
SVFJTOVNA SINDIKALNA ZVEZA ZAHTEVA NAJSTROŽJO DENACIFIKACIJO
Izvršni odbor svetovne sindikalne zveze jc po razgovorih z avstrijsko sindikalno organizacijo sklenil, da izda dve resoluciji o Avstriji.
Prva obsega zahtevo po dokončni denacifikaciji avstrijskega naroda. Izvršni odbor je odobril spremembe k zakonu o nacionalsocialistih, ki jih jc predlagal Mcdzavczniški svet na Dunaju, in je ugotovil, da je večino teh sprememb predlagala avstrijska sindikalna zveza. Sklenil je,dalje, da bo treba neumorno poučevati delovno
delom za dvig Jugoslavije in njčne armade, z vztrajnim delom za dvig kulture Slovenije in vse Jugoslavije, ki nudi vam in vaši borbi — ki je naša skupna borba in borba vseh naprednih demokratičnih sil, — najmočnejšo oporo. Vse drugače je danes, kakor jc bilo po letu 1918. ko se stara Jugoslavija ni brigala za pravice koroških Slovencev. (Osvobodilna fnafta ima v svojem programu odločno Zapisano — osvoboditev in priključitev koroških Slovencev k Titovi Jugoslaviji.
Me vas prisrčno pozdravljamo in se zaklinjamo, da bomo posvetile vse sile za osvobojen je in priključitev še tistih Slovencev, ki šc žive izven meja Titove Jugoslavije.
Naj vam bo leto 1947. leto osvoboditve, leto, v katerem bomo dosegli tiste pravice, za katere se bori slovenski narod že dolga stoletja.
Prepričane smo, da bodo tudi žene paše . Koroške skupno z vsem ljudstvom Koroške izpolnile obljubo, ki ste jo slovenski Korošci dali ob novem letu predsedniku vlade LRS Mihi Marinku.
V imenu žena Slovenije Glavni odbor AFŽ Slovenije
ljudstvo ip nadzirati strogo izvedbo tega zakona.
Razpravljali so tudi o vprašanju »razseljenih oseb« in ugotovili v resoluciji. da 500.000 razseljenih oseb v Avstriji-nc predstavlja le notranje in zunanje politične nevarnosti, temveč tudi moralne in gospodarsko. Avstrijska sindikalna zveza kakor tudi svetovna sindikalna zveza zahtevajo, da jih nemudoma odstranijo iz dežele.
PO VSEJ GRČIJI BORBE PROTI MONARHO FAŠISTOM
Generalni tajnik EAM-a Miltiad Porfirogenis je dejal, da jc sedanji režim v Grčiji »neofašističen«. V Grčiji jc sedaj 50.000 jetnikov. To niso bivši kolaboracionisti, kakor bi kdo utegnil misliti, temveč grški demokrati, ki so sc borili v odporniškem gibanju. Grške volitve so se vršile v ozračju terorja, ki ga jc izvOjevala, in imele za posledico, da je sedaj v vladi mnogo oseb, ki so sodelovale z Nemci. Nato je izjavil: »Nadaljevali bomo.z borbo vse dotlej, dokler grška monarhistična vlada nc bo uvidela, da se ne more v neskončnost igrati z vsem narodom.«
Dejal je, da grško ljudstvo noče intervencije tujcev
Po vsej Grčiji bijejo sile demokratske armade uspešne boje proti monar-ho-fašistom. Reuter poroča, da jc prišlo do težkih spopadov med edinicami demokratske armade in četami grške monarho-fašistične vlade južno od Larise v Tesaliji. Borbe so trajale celo noč. Kakor poroča Associated Press, grško časopisje javlja o veliki aktivnosti demokratične armade zlasti v srednji Grčiji. Demokratični borci so vrgli v zrak del železniške proge blizu Kilkisa. •
• Z 10. januarjem je odstopil dosedanji ameriški zunanji minister Bvrnes in na njegovo mesto je bil imenovan bivši šef generalnega štaba MarshalL
Maršal Montgomcry je te dni obiskal Moskvo kot gost sovjetskega maršala Vasilijevskega. Montgomcrv-ja je sprejel tudi generalisim Stalin,
V Združenih državah stavkajo v državi VVisconsin delavci tovarn za poljedelske stroje. Bilo je več spopadov med policijo in stavkujočimi. »Ncw York Post« piše, da je možno, da se bo razširil stavkovni val v nar slednjih treh mesecih na vse ameriške držaye.
NAŠIM BRALCEM SPOROČAMO, da smo zaradi pomanjkanja toka in na podlagi odredbe časopisnih založnikov prisiljeni, da začasno zmanjšamo obseg lista na 6 strani. Iz istega razloga bo morala v tem mesecu izostati mladinska priloga.
Borimo se za rešitev Slovenske Koroške
S	II.
Izkušnje preteklosti nas učijo, da jc ob velikih zgodovinskih dogodkih, ko se odloča usoda kakoga naroda ali njegovega dela, predvsem izredne važnosti, da imamo pred seboj točno in jasno začrtano pot za uresničenje svojih ciljev. Za nas, koroške Slovence, je še posebno važno, da do kraja razumemo naloge in cilje Osvobodilne fronte, če nočemo, da se ponovijo napake iz naše preteklosti. Zato se-bomo tu dotaknili nekaterih napačnih nazorov, ki bi lahko škodili naši osvobodilni borbi.
Predvsem se moramo zavedati, da naše odrešenje ne more priti samo iz »sanj po osvoboditvi«, iz pričakovanja. da bo kar naenkrat prišla na svet »ljubezen med narodi« in da nam bodo tako rekoč podarjene naše pravice.
Trda zgodovinska izkušnja nas opominja, da se v svetu bi je za zmago pravičnih ciljev vselej oster in neizprosen boj. da svobode in drugih pravic ni mogoče priboriti s solzami in hrepenenjem, ampak da je to mogoče doseči samo z neustrašenimi, velikimi dejanji. Zvesti temu spoznanju smo začeli boj proti fašizmu takrat, ko se še nikjer v samem rajhu ni oglasil upor proti Hitlerju. Ponosni smo lahko na to veliko dejanje. Tudi danes se moramo zavedati, da naš čas ne dopušča oklevanja, mehkužnosti in mešetarjenja, ampak da zahteva odločen, ponosen in jasen pogled v bodočnost.
Enotnost in sloga vseh zavednih koroških Slovencev pod vodstvom Osvobodilne fronte — to je glavni in osnovni pogoj za našo zmago. Ta enotnost ne obstoja samo v tem, da smo vsi združeni v eni organizaciji, ampak mora priti do izraza v vseh političnih vprašanjih. Kaže se predvsem v tem, da se vsi člani Osvobodilne fronte v glavnih vprašanjih naše borbe držimo tega, kar nas uči Osvobodilna fronta. Kdor bi n. pr. hotel biti član OF, hkrati pa bi mešetaril z narodnimi izdajalci, ta ne spada v naše vrste.
Večkrat je že bilo govora o odnosu do belogardističnih beguncev in drugih vbjnih zločincev. Nikakor ne smemo pozabiti, kakšno vlogo so ti ljudje odigrali v Jugoslaviji v najtežjih časih borbe proti fašizmu. Bili so izdajalci lastnega naroda, ki so kljub neprestanim opozorilom OF prisegli zvestobo okupatorju in na njegov ukaz uničevali svoje brate. Mnogo med njimi jc težkih vojnih zločincev, ki imajo na vesti strašna grozodejstva nad zavednimi slovenskimi ljudmi. Vlada FLRJ je upoštevala možnost, da so med nje zašli tudi nekateri zapeljanci, ki niso zakrivili večjih zločinov. Izdala jc
Eden od bistvenih pogojev za demokratizacijo Avstrije je poleg korenite denacifikacije predvsem odstranitev inozemskih fašistov, ki se skrivajo pod imenom »razseljene osebe« (DP). Na 6 milijonov Avstrijcev jih pride nad 600.000 in ta številka že sama pojasnjuje važnost tega problema.
Sovjetska zasedbena oblast je temu .vprašanju ves čas posvečala veliko pozornost. Že v kontrolnem sporazumu za Avstrijo so zastopniki sovjetske zasedbene oblasti postavili kot eno osnovnih zahtev, da se reši vprašanje «razseljcnih oseb« v korist resnične demokratizacije Avstrije. Na seji zavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo 10. t. m. so sovjetski predstavniki ponovno sprožili to vprašanje in predlagali, naj sc avstri jski proračun razbremeni za izdatke, ki so potrebni za prehrano in vzdrževanje »razseljenih oseb«. Obenem naj bi obveljalo načelo, da se prehrana za »razseljene osebe« ne bi več krila na rakun avstrijskga prebivalstva. S tem bi 'Avstrija pridobila 130.000 ton živil na ieto. To jc vsekakor zelo vpoštevanja Vredna količina hrane, posebno če pomislimo. da za prehrano avstrijskega ljudstva v bodočih mesecih ni prav
amnestijo in jih pozvala, da se vrnejo v domovino. Mnogo zapeljancev se jc žc vrnilo na ta način in zdaj živijo svobodno na svojih domovih. Za vse druge, ki so ostali tukaj, pa velja samo ena opredelitev. Ali so to zločinci najtežje vrste, ki zaradi svoje težke krivde ne vidijo več možnosti povratka v domovino, ali pa so pustolovci, ki še danes iščejo možnosti, da bi nadaljevali z borbo proti novi Jugoslaviji. Razumljivo jc, da niti enih niti drugih ni mogoče več prištevati med Slovence ali Jugoslovane. To, da nekateri od njih hlinijo svoje simpatije, češ, da so za OF, je le nadaljevanje njihove izdajalske politične vloge v službi sovražnikov nove Jugoslavije. Hočejo dobiti vpliv, ki bi ga lahko izkoristili za novo izdajstvo proti resnični osvoboditvi koroškega ljudstva. Mi, koroški Slovenci, v njih ne moremo videti drugega kot to, kar so — narodne izrodke, izdajalce, vojne zločince, smrtne sovražnike naše domovine, nove Jugoslavije.
Tu je treba poudariti še nekaj dejstev o novi Jugoslaviji, ki se jih vse premalo zavedamo:
Federativna ljudska republika Jugoslavija predstavlja ugledno demokratično državo, ki se je s svojo junaško borbo proslavila po vsem svetu. Če ne bi bilo partizanov pod vodstvom maršala Tita, če ne bi bilo Komunistične partije, ki je ustvarila močno Osvobodilno fronto, bi bila danes Jugoslavija morda druga Grčija. Taka Jugoslavija ne bi mogla dati svobode niti svojemu lastnemu ljudstvu, kaj šele. da bi rešila svoje ne-osvobojene brate. Taka Jugoslavija bi bila igrača mednarodnih imperialistov in kakor po prvi svetovni vojni bi mednarodna imperialistična gospoda z njo plačevala svoje račune. •
Zato nam ni vseeno, kaj se godi v Jugoslaviji, ampak smo ponosni, da se je naša domovina notranje prepo.ro-iclila, da je postala resnično demokratična država, država delovnega ljudstva, ki 'je močna in trdna. Vemo, da ljudstvo te velike domovine spremlja in podpira našo borbo. Vidimo torej, da nismo sami, ida stojijo za našo borbo vsi jugoslovanski narodi združeni pod modrim vodstvom maršala Tita. Zatorej proč s hlapčevsko miselnostjo, proč z omahovanjem in straho-petstvom! Koroški Slovenci, ki smo vzdržali dolga stoletja v boju za svoj obstoj, ki smo se junaško uprli Hitlerju in dajali svojo kri za zmago nad fašizmom, mi, ki imamo tako slavne in močne brate v Jugoslaviji in vseh slovanskih državah, imamo vso pravico, da gledamo vedro in samozavestno v bodočnost.
nič bolj poskrbljeno kakor sedaj za premog in električni tok. In vendar so ostale zasedbene sile sovjetski predlog odklonile.
Značilno je stališče avstrijskih oblasti do tega vprašanja, tako osrednjih kakor tudi podrejenih. V zvezi z mirovno pogodbo je avstrijska vlada med drugim objavila tudi načrt, kako si zamišlja rešitev vprašanja »razseljenih oseb«. Namesto, da bi odločbo zahtevala takojšnjo odstranitev vseh fašističnih emigrantov, jc po tem načrtu večini teh ljudi pripravljena nuditi prav tako v bodoče zaščito in gostoljubje, velikemu številu pa namerava podeliti avstrijsko državljanstvo. V ta nftmbn so predstavniki avstrijskih oblasti po zgledu nacistov, ki so svoj čas iznašli pojem »Volksdeutscher«, uvedli nov pojem »Volksocstcrrei-cher«; to naj bi bili Nemci iz dežel bivše avstro-ogrske monarhije, ki jih uradno imenujejo »zgodovinske dežele«. S tem ne samo, da sc potegujejo za najbolj vnete Hitlerjeve pomagače in nosilce nacističnega imperializma, temveč zavestno oživljajo tudi avstrijski imperializem. Zato prav nič ne preseneča, da v sedanji Avstriji nemoteno ustanavljajo razne »Bunde«
kot je Zveza Kočevar jev, Zveza Me-žičanov. Sudetskih Nemcev itd.
Nacisti so pod geslom »Heim ins Reich« zbirali ravno na Koroškem nacistično najbolj zastrupljene elemente iz Južne Tirolske in Kanalske doline ter z njimi skušali uresničiti zamisel »Heimatbunda« o kolonizaciji in germanizaciji Slovenske Koroške. Tudi sedanja koroška deželna vlada hoče nadaljevati velikonemško in nacistično tradicijo s tem, da namerava naseliti na tem ozemlju nad 8.000 tujih fašistov. Te težnje prihajajo že ves čas do izraza tudi v dosedanjem odnosu koroških oblasti do »razseljenih oseb«. Pri koroški deželni vladi obstoja tako imenovani »manjšinski referat«, ki ima namen, da skrbi predvsem za »Volksdeutscherje«, hkrati pa zvesto nadaljuje stradicijo Maier-Kai-hitschevcga »Heimatbunda« in z njegovimi ponemčevalnimi prizadevanji. Značilno je, da je desna roka manjšinskega referenta nacistični major Keil iz Kanalske doline.
Iz tako imenovanih dvojezičnih šol so žc lansko leto odstranili skoro vse zavedne antifašistične učitelje in jih nadomestili z nacisti ali pa z inozemskimi fašisti. To je potrdil tudi deželni glavar g. Piesch sam, ki je 19. decembra pred deželnim zborom izjavil, da so nacisti za dvojezične šole popolnoma primerni, obenem po poudaril, da je na Koroškem že nastavljenih 30 učiteljev-bivših jugoslovanskih kolaboracionistov.
Sedanji ukrepi koroške'deželne vlade kažejo, da tudi v bodoče namerava nadaljevati s to politiko in uporabiti na Koroškem v javnih službah jugoslovanske emigrante, ki so po zlomu nacizma hkrati z SS-ovci pribežali na Koroško. Na ta način hoče ustvariti ob meji pas, naseljen z izrazitimi sovražniki nove Jugoslavije, ki bodo smatrali za svojo življenjsko nalogo, da preprečijo prijateljske odnošaje med obema državama.
Podobno kakor deželna vlada postopa tudi cerkvena oblast, ki na slo-
V oktobru so se delavci boroveljske jeklarne s pismom obrnili na jeseniške kovinarje in jim stavili razna vprašanja, kako so pričeli z obnovo obratov, kako so premagovali težave zaradi pomanjkanja prometnih zvez, če sc jc kaj dvignila proizvodnja, kakšen je povprečen zaslužejt delavca v Jugoslaviji, kdo skrbi za napredek obrata in če imajo delavci tudi svojo besedo pri upravi podjetja. Pred kratkim so boroveljski železarji prejeli od svojih tovarišev na Jesenicah odgovor na vsa ta vprašanja, ki ga v naslednjem v izvlečku prinašamo.
»Iz vašega pisma posnemamo, s kakšnimi težavami se morate boriti za svoj obstanek. Razumemo, da je tudi pri vas vojna pustila neizbežne posledice, ki pa jib odpravljate toliko bolj počasi, v kolikor manj jc sodelovanja med oblastjo, podjetnikom in delavci.
Kar se tiče prehrane in obleke pri nas žc davno nimamo takih skrbi. Imamo dobro urejen gospodarski red, ki načrtno razdeljuje vse potrebne stvari. Da se vse dobrine razdeljujejo pravično, za to jamči naša oblast, ki si jo je postavilo ljudstvo. Vsak državljan prejme na osnovno nakaznico obleko in hrano v zadostni množini. Delavci pri težjih delih imajo redne dodatke, kakor tudi posebne nakaznice za nakup nekaj več obleke kakor navaden potrošnik. Zaslužek je tak, da si lahko vsak kupi vse. kar mu gre, čeprav tega ni ravno malo. Poleg tega se v prosti prodaji dobijo že vse mogoče stvari, kot n. pr. cigarete, tobak, pecivo, nekateri mesni izdelki, razne pijače, pa tudi nekateri manu-fakturni predmeti.
Imamo močno sindikalno organizacijo, ki uživa vso podporo oblasti, na drugi strani pa sindikat z vsemi silami pofnaga pri izgradnji ljudske oblasti.
Toliko omenjamo zaradi lažjega razumevanja naših odgovorov na vaša vprašanja.	'
1)	Z obnovo obratov smo pričeli takoj po zlomu okupatorja, v kolikor so bili dani pogoji. Okupator nam jc
venskem ozemlju nastavlja belogardistične kurate in v škofijskem dvorcu daje zaščito vojnim zločincem, najožjim pomočnikom gestapovskega generala Roesenerja. Kot posebno primernega misionarja za slovenske fare pošilja organizatorja gorenjske bele garde, patra Odila, ki zlorablja verska čustva našega ljudstva in tudi na Koroškem nadaljuje svoje izdajalsko delo. S svojimi pridigami bega naše preproste in poštene ljudi, obenem pa širi med njimi belogardistično literaturo.
Fašistični elementi iz Jugoslavije uživajo tudi podporo okupacijsk& oblasti na Koroškem, ki jim omogoča svobodno gibanje v zaporni coni in daje zanjo £>otna dovoljenja celo vojnim zločincem, kot sc jc to zgodilo v primeru dr. Ludvika Puša. Istočasno pa odklanja potna dovoljenja zavednim in poštenim antifašistom. Razen tega sprejema neposredno v svojo službo Mussolinijeve in Hitlerjeve kolaboracioniste. List britanske obveščevalne službe na Koroškem v slovenščini ima v svojem uredniškem štabu skoro same emigrante iz Jugoslavije.
Iz vsega navedenega izhaja, da »razseljene osebe« ne samo da obremenjujejo avstrijsko gospodarstvo, predvsem v pogledu prehrane, ampak s svojo navzočnostjo še povečujejo zmedo in nered v Avstriji, hkralPpa predstavljajo veliko oporo vsem reakcionarnim, protidemokratičnim težnjam. Povečanje kriminalnosti in Črne borze jc v veliki meri pripisovati tem elementom. Ze samo s svojo navzočnostjo spodbujajo nacistične privržence k aktivnosti in s tem zavirajo demokratizacijo Avstrije. In končno so resna ovira za ustvaritev prijateljskih odnošajev s sosednimi državami. Če nam jc do tega, da sc v razbičano in razdejano Evropo naseli trajen mir, potem se bomo morali z vso vztrajnostjo skupno z avstrijskimi antifašisti boriti proti nacistom in tujim fašistom ki še vedno uživajo podporo domače in mednarodne reakcije.
zapustil tovarno deloma izropano, deloma pa v zelo slabem stanju. Najprej smo popravili tiste obrate, ki so nam lahko služili pri nadaljnji obnovi. Pogoji so bili težki, toda z dobro voljo in zaupanjem v svojo ljudsko oblast smo vse težave premagali.
2)	Proizvodnjo smo dvignili z udarniškim delom, to jc z delom požrtvovalnih tovarišev, ki niso štedili ne s silami in ne z znanjem, da smo čim-prej vzpostavili normalno obratovanje. Tako imenovane »nenadomestljive« inozemske specialiste so zamenjali naši udarniki, ki so taka dela opravljali prav tako dobro, samo veliko hitreje in ceneje. Do sedaj imamo 159 junakov dela-udarnikov. Ti udarniki so bili delavna straža, ki smo ji sledili vsi ostali.
3)	Da bi obrat ne trpel zaradi prometnih zvez, smo prva dva meseca poslali več naših ljudi na popravila mostov, postaj, predorov itd. Kljub velikim težavam se nam je posrečilo, da smo si zagotovili reden dovoz in odvoz izdelanega blaga. Med tem časom sc je obrat toliko uredil, da je začelo vse v redu teči.
4)	Povprečen zaslužek delavca je nadvse zadovoljiv. Vsakemu delovnemu človeku je zagotovljeno dobro življenje. Brezposelnosti ne poznamo. Dodajamo, da imamo 14-dnevni plačani dopust in razne socialne izboljšave, ki jih prej nismo imeli.
5)	Skrb za napredek in uspevanje obrata ima uprava, ki skupno s sindikalno organizacijo rešuje vse težave in vprašanja, ki vpliva jo na potek dela. Pri izboljšanju socialnega položaja pomaga uprava sindikalni organizaciji. Povezava med upravo in sindikalno organizacijo izredno ugodno vpliva na uspehe dela in tako prispeva svoj delež pri izvedbi gospodarskega načrta za končno obnovo domovine, za elektrifikacijo in industrializacijo naše dežele.
Pri vseh naporih in težavah, ki jih moramo premagovati, sc vsi zavedamo. da to kar delamo, delamo za sebe, za boljšo bodočnost našega ljudstva.«
Reakcija podpira fašistične emigrante v Avstriji
Jeseniški kovinarji svojim tovarišem v Borovljah
Stran 4»
Borovi »Raztrgane!" m mi
V nedeljo dne 15. decembra 1946. je igralska družina Slovenskega prosvetnega društva »Kočna« iz Sveč gostovala z Borovimi »Raztrganci« na Bruci. Posebno med nami mladinci je završalo, ko smo zvedeli, da pridejo Svečani z igro iz partizanskega življenja. iz časov največjega trpljenja in najveličastnejšega herojstva slovcn-' skega naroda.
v_ Res je pomenila igra za nas dan doživetij. Boj med junaštvom in izdajstvom, borba med partizanom in ovaduhom, med kremenitostjo in podlostjo: vse to je stalo nenadoma v vsej svoji preprostosti pred nami, kakor nas je vsa zadnja leta osvobodilne borbe s svojo podtalnostjo in zahrbtnostjo težilo in tiščalo k tlom. Kdo se ob Frleževi podlosti ne bi spomnil onih velikih in malih — sicer redkih, a tem ostudnejših — izmečkov iz našega ljudstva, ki so za par umazanih grošev prodali svoje ljudstvo, svoj narod in mu padli v hrbet v času njegovih najbridkejših preizkušenj in najtežjih naporov za obstoj?
In kdo se ob iskreni preprostosti poštenega mlinarja, ob njegovi nezmot-
ljivi predanosti stvari njegovega trpečega ljudstva ne bi ogrel za poslednji korak v neenaki borbi, da bi za srečo in pravico, za poštenost in svobodo zamenjal gorjačo za puško ih gorki dom za trdo borbo v gozdovih — z eno samo gotovostjo v srcu: to je dolžnost vsakega posameznika, n jegova dolžnost napram vsemu narodu in poštenemu človeštvu, njegov delež k zmagi pravice nad zlim ter triumf izdanih nad prodanimi.
Ni čudno, da se nas je dejanje, ki se dogaja v zasneženih dolinah pod Triglavom, dotaknilo s tako živo napetostjo tudi pri nas na Slovenskem Koroškem. Isti problem je doživljal naš narod pod Triglavom kakor na Snežniku in Pohorju in tudi na Karavankah. Naša zemlja in naš človek sta se spoprijela z neizprosnostjo usode in zverinstvom nadčloveka ter s svojo odločnostjo in samozatajeva-njem doprinesla svoj skromni, a junaški delež k razkrinkanju in končnemu porazu tujčevega nasilja nad prostim. delavnim in poštenim narodom, ki vstaja k novemu življenju..
Dita.
BOROVLJE
Na Štefanovo je bila v dvorani kina v Borovljah prva prireditev slovenskega prosvetnega društva. Obširni program jc pokazal, da se tudi v Borovljah obnavlja tradicija prosvetnega življenja.
Moški zbor, ki ima v svojih vrstah mnogo mladega naraščaja, citraši in dekliški zbor so pod vodstvom spretnega pevovodje Tonija Spruka lepo podali nekaj pesmi in želi mnogo priznanja. Kot zastopnik SPZ je spregovoril tajnik tov. dr. Mirt Zwitter, ki je v jedrnatih besedah orisal pomen kulturnega dela koroških Slovencev in in poudaril, da jc poživitev kulturnega dela v Borovljah po dolgoletnem zatiranju dokaz volje slovenskega ljudstva. da hoče graditi svojo lastno slovensko kulturo.
V sledeči igri so nam pokazali mladi igralci, kako znamo Boroveljčani biti »luštni«. Prireditev je bila kljub nezadostni propagandi in kljub temu, da
so na Štefanovo igrali vsepovsod v okolici, zelo dobro obiskana. Po prireditvi so zaigrali mladi slovenski godci iz Šentjanških Rut za ples, malo po domače in malo po »novem«, tako da mladina kar ni hotela domov.
Mladim boroveljskim kulturnim delavcem, posebno še tov. predsedniku Vertiču smo hvaležni za trud. Želimo, da bi prvi uspeh privabil tudi druge, saj je v Borovljah še mnogo slovenske mladine, ki samo čaka, da bi dobila možnost udejstvovanja. Upamo, da nas bodo naši prosvetaši kmalu spet presenetili z novim nastopom, ki bo tudi po vsebini »nov«. Malim pionirjem pa želimo še mnogo uspeha.
Inž. F. W.
VELIKOVEC
Nismo nikakršni šovinisti, pa vendar nas vleče posebno ob praznikih raje v sosedno šentrupertsko cerkev, kjer je slovensko petje in slišimo božjo besedo v domačem jeziku. Zato nas
je bilo za božič vse polno v Št. Rupertu pri polnočnici. Res lepo je bilo in domače. Ker so po maši začeli peti tudi nemško pesem, smo se vprašali, zakaj v Velikovc.u ne sme biti tudi vsaj ena slovenska maša v nedeljo. Tri jih imamo vsako nedeljo in nikdar ne slišimo slovenske besedice. Ne razumemo, zakaj naj bi za Št. Rupert in za Velikovec veljalo dvojno merilo. Ali pa imajo po mnenju škofijstva samo Nemci pravico do materinega jezika v cerkvi? Mi ne zahtevamo nič več kakor svojo pravico in ta je, da se nam oznanja božja beseda v domačem jeziku, ne pa, da tudi cerkev služi ponemčevanju in s tem velikonemški misli.
PODRAVLJE
Naša hranilnica in posojilnica je imela 26. 12. 1946 svoj občni zbor, na katerem so zadružniki ugotovili, da koroška deželna vlada kljub »velikanskim« obljubam in mnogim izjavam ni ukrenila ničesar, da popravi škodo, ki šo jo našemu zadružništvu povzročili nacisti. Nasprotno je s svojimi ukrepi /ešitev našega slovenskega zadružni-škega vprašanja le'otežkočila in zlonamerno zavlačevala. To ugotovitev je občni zbor poslal v resolucijah britanski civilni upravi v Celovcu in koroški deželni vladi. Zadružniki so sklenili, da bodo storili vse potrebno, da čimprej vzpostavijo spet svojo hranilnico, ki je nudila našemu ljudstvu vedno močno oporo. .
ŠENT ILJ	’
Po daljšem odmoru so naši prosvetaši pred prazniki spet nastopili na domačem odru. Vsi igralci so svoje vloge dobro rešili in gledalci so bili navdušeni. Najbolj pa jc bilo občinstvo navdušeno ob nastopu mogočnega Ker-nj&kovega pevskega zbora, ki šteje nad 50 pevcev. Partizanske in stare narodne pesmi so se vrstile, vmes pa so še lastne Kernjakove obogatile pestri spored. Tov. Kern jak, ki jc s svojo »Juhej, pojdam v ^Jcufče« in s svojim »Glažkom« in drugimi harmonizacijami že tako obogatil pevsko zakladnico koroških Slovencev in Slovencev sploh, je z novimi skladbami kakor so »Naša pesem« in »Mladini« zopet obdaril slovensko ljudstvo, Šentiljeani
r~ -it-
Koroška
-X-,-2x-X-K-M-	-x —
V BORBI
Koroški Slovenci v 2. svetovni vojni
Pogoji za razvoj oborožene borbe, za nastanek in rast partizanskih čet na Slovenskem Koroškem so bili prav gotovo težji kakor v marsikateri drugi slovenski pokrajini. Po^emčevalna prizadevanja stare monarhije in saint-germainske Avstrije so težko zadela slovenski živelj na Koroškem; oslabila so ga gospodarsko in politično, hkrati pa so skoro popolnoma iztrebila njegovo lastno inteligenco. Posebno surovo je bilo nasilje, ki so ga morali prenašati koroški Slovenci že takoj po »Anschlussu«. Nacistični okupatorji so gledali v koroških Slovencih stalno nevarnost za njihove vsenem-ške namene. Zato je po »Anschlussu« nastopila za koroške Slovence najtemnejša doba v vsej zgodovini. Takoj po nemškem napadu na Jugoslavijo so prepovedali uporabo slovenskega jezika v vsem zasebnem in javnem življenju, izgnali so dobesedno vso slovensko inteligenco, prepovedali so vse slovenske, politične, gospodarske in kulturne organizacije in zaplenili njihovo premoženje. Položaj, ki ga je ustvarilo načrtno ponemčevalno nasilje treh Avstrij, jc bil prva ovira za
nastanek in razvoj partizanskega gibanja na Slovenskem Koroškem.
Znano je, da je bilo na Koroškem ilegalno nacistično gibanje že pred »Anschlussom« izredno močno. Na Koroškem so nacisti v marčnih dneh 1938 prevzeli oblast prej, predfcn je vkorakala nemška vojska. To ni slučajno. Ponemčevalno nasilje avstrijske republike se je skladalo s panger-manskimi težnjami nacionalsocializma. Poncmčcvalna politika »demokratične« Avstrije se je skladala z naeio-nal-socialističnim velikonemškim programom in posledica tega jc bila. da se je v upravni aparat na Koroškem vrinilo izredno veliko nacističnih ilegalcev. Hkrati jc treba opozoriti, da so nacisti že pred »Anschlussom« posvečali prav posebno pozornost Slovenski Koroški. Zato ni prav nič čudno, če si je nacizem na Slovenskem Koroškem še v ilegali zgradil široko razpredeno mrežo in si po »Anschlus-su« v sorazmerno kratkem času postavil, trden aparat oblasti, gestapa in ovaduhov. Vse to pa je bila druga ovira za nastanek in razvoj partizanskega gibanja na Slovenskem Koroškem.
Znano je, da jc bilo žc do leta 1941 v vsem tretjem rajhu izvedenih več mobilizacij za nemško vojsko. Te mobilizacije so Hitlerjevi oblastniki zlasti na Koroškem dosledno izvajali in tako so pobrali skoraj večino za borbo sposobnih koroških Slovencev. Poljske, pa tudi industrijske delavce so nadomestili z vojnimi ujetniki. Tako je bilo v začetku narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem Koroškem izredno majhno število za orožje sposobnih moških. To je bila tretja resna ovira za nastanek in razvoj narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem Koroškem.
Oboroženi boj koroških Slovencev je bil nacistom trn v peti ne samo zaradi tega, ker je bila Koroška sestaven del rajha, ampak tudi zaradi tega, ker se je iz Slovenske Koroške antifašistično gibanje lahko širilo tudi naprej proti severu med avstrijsko ljudstvo. Prav zaradi tega so nacisti energično odgovorili na vsak pojav upora na Slovenskem Koroškem in so bili v borbi proti partizanom še prav posebno odločni. To je bila nedvomno resna težava za razvoj partizanskega gibanja na Slovenskem Koroškem.
Kljub vsem težavam in težkim pogojem pa se je na Slovenskem Koroškem v letih druge svetovne vojne borilo nad 3.500 partizanov, ki so bili po narodnosti: 80 odstotkov Slovencev s Koroške, 8 odstotkov Rusov, Poljakov in Francozov in 12 odstotkov Slovencev iz drugih delov Slovenije. Koroški
so na tej prireditvi pokazali, da so razumeli potrebo nove borbene prosvete. Saj smo v zadnji sveti narodnoosvobodilni vojni iz naroda hlapcev postali narod junakov, kar mora priti do izraza v vsem našem narodnem gibanju, tako v politiki kakor v prosveti in v gospodarstvu.
MEDGORJE
Prvič odkar izhaja »Slovenski vestnik«, se oglašamo iz našega kraja. Kar čudno, ker jc vsa vas slovenska razen treh v zadnjih letih iz Kanalske doline priseljenih družin. Zato smo bili posebno veseli, ko smo slišali, da je Jugoslavija stavila zahtevo po Slovenski Koroški. Vsj namreč želimo, da doživimo kmalu svobodo; pravo svobodo, kakršno si je priboril slovenski narod v narodnoosvobodilni vojni in jo sedaj uživa in utrjuje v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Nekateri so pač tudi preplašeni, ker imajo slabo vest. Predvsem seveda nacisti, ki so še ( vedno ostali na svojih položajih. Tako še vedno opravlja posle občinskega tajnika nacist, ki je obenem zagrizen nasprotnik vsega, kar je antifašističnega in slovenskega. Sicer smo že vajeni, da v Slovenski Koroški vedno vladajo narodni nestrpneži. Upamo, da bo vsaj v šoli slovenska beseda upoštevana in sc bodo naši otroci naučili tudi svoje materinščine, katero so nekdanji učitelji načrtno zapostavljali in zaničevali. Posebno veseli smo svojega sedanjega župnika, ki je naš najožji rojak iz sončnih Radiš in jc moral kakor njegova domača družina za časa nacistov v pregnanstvo.
BRNCA
Slovensko antifašistično prebivalstvo Brnce in okolice je na sestanku 22. 12. 1946 odobrilo resolucijo, ki jo jc poslalo Medzavezniškemu svetu za Avstrijo na Dunaj. V njej odločno zahteva priznanje Osvobodilne fronte, ker je bila »Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško« tista, pod katere vodstvom so sc koroški Slovenci v velikem osvobodilnem boju z orožjem v rokah uprli nacifašistični strahovladi in doprinesli ogromne krvave, gmotne in moralne žrtve za skupno zavezniško stvar ter za našo svobodo in enakopravnost.«
OPOZARJAMO NAŠE BRALCE, da pošiljajo dopise za »Slovenski vestnik« bodisi na našo podružnico v Celovcu, Voelkermarkterstrasse 21-1, ali pa naraviiosf na uredništvo na Dunaju, IV. Waaggasse 6-II. Vse zamudnike, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da to čimprej storijo.
slovenski partizani so izvedli nad 600 akcij, napadov in borb. Pri tem so uničili med drugim:
67 kamionov in drugih motornih vozil, 54 železniških in cestnih mostov,
26 vlakov, 53 lokomotiv, 219 vagonov, *
3	železniške postaje, 3 žične železnice, 7 žag, 7 električnih central in transformatorjev, 3 rudnike, 4 kamione orožja in municije, 1 avion, na desetine kilometrov železniške proge, telefonske žice in električnih vodov itd.
Poškodovali pa so:
4	lokomotive, 6 električnih central,
1 tovarno akumulatorjev, 20 železniških vagonov, in 1 železniško postajo.
V teh borbenih akcijah so partizani zadali sovražni vojski tele izgube na moštvu:
mrtvih 3855, ujetih in razoroženih 3355, ranjenih 1931. Skupno vrženih iz stroja 9141 nemških vojakov.
Vsi ti podatki govorijo o velikih borbenih uspehih, ki so jih dosegli koroški slovenski partizani v težki, neenaki borbi, pri čemer so sami imeli j tele izgube:
mrtvih 1080, ranjenih 710, ujetih in pogrešanih 317. Skupno vrženih iz stroja 2107.
Vsi ti podatki so dokaz visoke borbene aktivnosti slovenskih koroških partizanov in njihove izredno naporne, trdovratne in žrtev polne borbe zoper daleč močnejšega sovražnika, borbe, ki so jo vodili v najtežjih pogojih, v globokem snegu, lačni, brez municije, s slabo opremo in orožjem.
© 8 OBIETKICi I, ENIN0¥E SH1I5
Veliki voditelj in učitelj zatiranega ruskega naroda ter delavskega ljudstva vsega sveta. Vladimir lljič Ulja. nov-Lenin se rodi! 10. aprila 1870 v mestu Simbirsku na Volgi. Mlad se je že posvetil borbi delovnega ljudstva zu rešitev izpod carishenc knute. Carska policija ga je poslala v pregnanstvo v Sibirijo. Pozneje je /bel v eiri-graeiji, dokler se ni vrnil v času Oktobrske revolucije ter stopi! na čelo po-kreta. Pripravljal in vodil je idejno ter v praksi Oktobrsko revolucijo. Veroval je v uspeh borbe za pravice tlačenih in zasužnjenih in neustrašeno klical delovnemu ljudstvu! »Naj močneje zagrmi vihar!« Delovno ljudstvo sc pripravlja za borbo, spušča sc v bitko tam, kjer je boj najbolj vroč!« In zmagalo je delovno ljudstvo z Leninom na čelu. Preobrazilo je Rusijo v socialistično državo, ki je tako postala trdna skala sredi oceana reakcionarnih sil. Lenin je popeljal Sovjetsko zvezo iz mračne srednjeveške carske Rusije v deželo blagostanja, napredka in moči. Skupno s Stalinom je skoval Sovjetsko zvezo v branik svetovnega miru in zaščitnico pravic malih in zatiranih narodov vsega sveta.
»Pravico imamo biti ponosni in sc čutiti srečne,« je pisal Lenin, »da se
nam je prvim posrečilo podreti na enem koncu zemeljske krogle lo divjo zver kapitalizem, ki je zalil svet s krvjo, privedel človeštvo V glad in

divjaštvo in ki bo neizogibno in naglo poginil, pa naj bodo znaki njegovega predsmrtnega besnenja še tako pošastno zverinski.«
Lenin je genialni voditelj boljševi-
ške partije, voditelj in učitelj delavskega razreda. Lenin je. voditelj novega kova, preprost in skromen, s tisočerimi nitmi tesno povezan z množicami, voditelj novih množic — preprostih in navadnih, najglobjih »nižin« človeštva, ki so se dvignile v borbo za svojo osvoboditev.
Lenin je obogatil delovno ljudstvo z-novimi izkustvi. V boju proti vsem zatiralcem mu je dal novo izpopolnjeno orožje: Razvil je marksizem na novo, višjo stoDnjo, leninizem. Leninov nauk je svetilnik, ki razsvetljuje pot zmagoviti borbi delovnega ljudstva za njegovo osvobojenje.
21. januarja 1924 je umrl Lenin v Gorkah. Umrl je on, »ki je bil utelešenje vse ruske revolucije, on, ki jo je spočel v svoji glavi, jo pripravil, uresničil in rešil. Lenin, največji in v vsakem pogledu na j čistejši tvorec v zgodovini, človek, ki je za ljudi storil več, nego kdor koli drugi.« (Barbusse.)
V letih najstrašnejših , preizkušenj je sovjetsko ljudstvo zgrabilo za orožje in pod Leninovim praporom in Stalinovim vodstvom rešilo človeštvo bestialnega hitlerizma. Danes bije veliki boj za svetovni mir in bije boj zg pravice zasužnjenih in zatiranih narodov. SLAVA VELIKEMU LENINU!
M. Gorki:
VLADIMIR ILJIC LENIN
Prvikrat sem slišal, da je o najbolj zapletenih vprašanjih politike mogoče govoriti tako preprosto. Ta se ni trudil pleteničiti lepe fraze, temveč je vsako besedo prinesel, na dlani in je z neverjetno lahkoto razgaljal njen točni smisel. Zelo težko je opisati nenavadni vtis, ki ga je delal na človeka.
Njegova roka, iztegnjena naprej in nekoliko dvignjena kvišku, dlan, ki se je zdela, kakor da tehta vsako besedo in prečenja stavke nasprotnikov, ter jih nadomešča s tehtnimi trditvami, z dokazi, da ima delavski razred pravico in dolžnost hoditi po svoji poti. ne pa capljati za liberalno buržoazijo niti ne vštric z njo — vse to jc bilo nenavadno in je prihajalo Leninu z jezika, kakor da ne govori sam od sebe, temveč resnično po volji zgodovine.
Več kakor leto dni mi jc vztrajno prigovarjal, naj odidem iz Rusije in \ selej sem se čudil, kako more človek, ki je tako zatopljen v delo, misliti še o tem, da je nekdo nekje bolan in potreben odmora.
Govoril sem že o njegovem izrednem odnosu do tovarišev, o pozornosti, s katero jc uganjal celo mučne podrobnosti njihovega življenja. Toda tega njegovega čustva ni mogoče pojasnjevati kot sebičnost, ki je večkrat lastna dobremu gospodarju v odnosu do njegovih poštenih in spretnih delavcev.
Ne, bila je prisrčna pozornost resničnega tovariša, ljubezen enakega do enakih. Vem, da Vladimijja lljiča ni mogoče primerjati niti z najpomembnejšimi ljudmi njegove partije, toda on kakor da tega ni vedel, odnosno ni hotel vedeti. Bil je večkrat oster, prepiral sc jc z l judmi, neusmiljeno se jim je posmehoval, včasih se jim je celo strupeno rogal — vse to je res.
Toda večkrat sem slišal v njegovih sodbah o ljudeh, ki jih je še včeraj napadel in »ozmerjal«, prizvok resničnega občudovanja njihove nadarjenosti in moralne trdnosti, občudovanje njihovega vztrajnega in napornega dela v peklenskih okoliščinah leta 1918 do leta 1921, dela, ki so ga opravljali v deželi, ki je bila obdana z vseli strani z vohuni vseh mogočih strank in držav, med zarotami, ki so kakor gnojni tvori poganjale na izmozganem truplu dežele, delali so brez oddiha, jedli malo in slabo, živeli so v stalnem vznemirjenju.
'Poda Lenin sam kakor da ni čuti! težav teh okoliščin in skrbi življenja, ki ga jc do najglobljih temeljev pretresal krvavi vihar državljanske vojne. Samo enkrat, v pogovoru z M. F. Andrejevo, mu je izbruhnilo — po njenih besedah — nekaj, kar je bilo podobno tožbi.
»Kaj hočemo, draga Marija Fjodo-
(Odlomki)
rovna? Boriti se moramo. Da nam je težko? Seveda. Mislite, da mi ni nikoli hudo? Pa šc kako! Poglejte Džer-džinskega, kakšen je! Ni pomoči. Rajši naj nam bo^še teže, samo da zmagamo!«
Ko se je nekoč poslovil od nekega tovariša-gospodarstvenika, je rekel z resničnim spoštovanjem in občudovanjem:
»Ga že dolgo poznate? Lahko bi bil na čelu ministrskega sveta katere koli evropske države«.
Pomel si je roke in dejal:
»Glede nadarjenih ljudi je Evropa revnejša, kakor smo mi«.
Povabil sem ga, da bi se peljal v glavno artilerijsko upravo pogledat aparat za korigiranje streljanja na letala, ki ga je izumil nek boljševik, bivši topničar.	v
»Saj tega ne razumem!« je rekel, vendar je šel.
V mračni sobi se je zbralo okrog mize, na kateri jc stal aparat, kakih sedem čemernih generalov, samih sivih, brkatih starcev, učenjakov. V njihovi sredi se je, skromna civilna Leninova postava nekako izgubljala in postala neznatna. Izumitelj je začel razlagati konstrukcijo aparata. Lenin ga je poslušal dve, tri minute, odobravajoče je dejal: »Hm, hm!« Nato pa jp začel izpraševati izumitelja prav tako svobodno, kakor da bi bil na izpitu iz političnih ved. -Vprašal je tudi po obsegu pogodka in o drugih stvareh. Izumitelj in generali so se razživeli, drugi dan pa mu je izumitelj pripovedoval:
»Sporočil sem svojim generalom, da pridete s tovarišem, toda 'zamolčal sem jim, kdo je ta tovariš. Niso spoznali lljiča, najbrž si sploh niso mogli zamisliti, da hi prišel tako neopazno, brez straže in pompa. Spraševali so me: Kaj je to kak tehnik, profesor Lenin? Strašno so se začudili, kako je to
Poslanica slovanskim narodom
Beograd, L januarja.
i
Dragi bratje in sestre Slovani!
Vseslovanski komite vam čestita k novemu letu 1947, letu novih slavnih zmag v veliki povojni izgradnji in utrjevanju resnične ljudske demokracije.
Neusmiljena in težka vojna proti fašistični Nemčiji se je končala s popolnim porazom podlega sovražnika človeštva, toda opustošenja, ki jih je prizadejal sovražnik, so velika. Zlasti so velika v slovanskih deželah.
Šele drugo novo leto pričakujejo narodi sveta v miru. Velika je zmaga, toda prav toliko je tudi veseijc svobodoljubnih demokratičnih narodov, ki gradijo svojo srečo, ki gradijo svoje svobodno življenje.
Pretekla bodo leta. pretekla bodo stoletja in od pokolenja na pokolenje se bo prenašal spomin na to po svojem obsegu in po opustošenjih še nevide-no vojno, na divjo surovost sovražnika, ki je presegala nečlovečnost prvotnih barbarov in mračnih srednjeveških rabljev; prenašal se bo spomin, da bi se človeštvo obranilo pred ponovnimi velikimi trpljenji, žrtvami in izgubami. Prenašal se bo spomin na one, ki so vztrajali v tej borbi, ki so premagali temo in surovost, ki so rešili svet propada in ki so razpršil, v prah fašistične zveti.
Pred vsqmi demokratičnimi narodi, oh prsih katerih se je razbil jekleni potok nemškega fašizma, pa so kljubovali Slovani z veliko Sovjetsko zvezo na čelu in v sodelovanju z ostalimi demokratičnimi narodi. V tej borbi so Slovani dali največje število žrtev ter pretrpeli največje izgube v materialnih in kulturnih dobrinah.
Ob novem letu pošiljamo svoj brat-
ski pozdrav, izraz ljubezni in hvaležnosti Sovjetski zvezi, njenemu ljud-stvu-borcu, njeni arrriadi-osvoboditc-ljici, njenemu velikemu geniju in voditelju generalisimu Stalinu.
Naj večno živijo sovjetska mesta-heroji, ki so obranili čast, svobodo in neodvisnost vsega sveta!
: Moskva, Leningrad, Stalingrad. Odesa, Sevastopolj, Kijev. Minsk, Ka-linin, Ržev, Orel. Markov. Rostov, Vo-ronež, Kursk. Tula in na stotine drugih mest — to so močna prša slovanstva, ob katerih so si fašistične zveri razbile svoje glave.
Pošiljamo bratski pozdrav junaškim narodom Jugoslavije, ki so svetu pokazali zgled, kako se je treba boriti za življenje, za svobodo in neodvisnost, kako je t;eba prezirati smrt in sovražnika, da bi sc dosegla zmaga. Pošiljamo goreč pozdrav voditelju ;n vojskovodji narodov Jugoslavije maršalu Josipu Brozu Titu.
Naj večno živi bratska Jugoslavija!
Bratsko pozdravljamo izmučeni poljski narod.
Razvaline Varšave pričajo pred vsem svetom, da sovražnik, ki je uničil cvetoče mesto z njegovimi univerzami, parki in muzeji, ki je pokopal na desettisoče živih ljudi — moških, žena, oti;ok in starcev — ni mogel zlomiti ponosne, svobodoljubne siovan-. ske Poljske.
Živela Varšava!
Goreč pozdrav poljskemu narodu in njegovemu predsedniku Bolcsiavu Bierutu!
Bratski pozdrav Češkoslovaškemu ljudstvu, demokratični vladi in modremu predsedniku dr. Edvardu Be-nešu! Podli sovražnik je mislil, da bo
mogoče. In prosim, odkod pozna vso našo modrost? Spraševal je kakor kak tehnični strokovnjak! To je prevara! Zdi se mi, da sploh niso verjeli, da jih je obiskal prav Lenin.«
Ko sva se srečala, se jc Lenin razburjeno smejal in govoril o izumite-I jih:
»Vidite, kako lahko napačno oceniš človeka! Vesel sem, da je to star, pošten tovariš, vendar pa človek, ki nima preveč bistre glave. In vendar jc pokazal tako sposobnost — sijajno! Kako so me generali napadli, ko sem podvomil o praktični vrednosti aparata. Storil sem to nalašč, ker sem hotel zvedeti, kako oni cenijo to bistroumno stvarco!«
Izbruhnil je v smeh, nato pa je vprašal:
»Povejte, ali ima I. še kak izum? Za kaj gre? Potrebno je, da se ne ukvarja z ničemer drugim. Joj, če bi imeli možnost, nuditi vsem tehnikom pogoje, ki so potrebni za njihovo delo? Čez pet in dvajset let bi postala Rusija najnaprednejša dežela na svetu!«
e
Lenin je bil Rus, ki je dolgo živel zunaj Rusije in je pozorno opazoval vso deželo, ki sc jc od daleč zdela lepša in barvitejša. Pravilno jc ocenil njeno potencialno moč — izredno nadarjenost naroda, nadarjenost, ki je bila še šibko izražena, ki jc še ni zbudila težka in mučna zgodovina, toda vendar nadarjenost, ki jc bila in ki je blestela kakor zvezda na temnem ozadju fantastičnega ruskega življenja.
Vladimir Lenin, veliki resnični človek vsega sveta je umrl. Ta smrt je na moč bolestno zadela srca tistih ljudi, ki so ga poznali.
Toda črna poteza smrti je še bolj ostro podčrtala v očeh vsega sveta njegov pomen, pomen voditelja svetovnega delovnega ljudstva.
In če bi bil oblak sovraštva do njega, oblak laži in obrekovanj okrog njegovega imena še bolj gost, nič za to; ni je moči, ki bi mogla zatemniti ba-kljo, ki jo je dvignil Lenin v dušeči .temi poblaznelega sveta. In ni človeka, ki bi tako zaslužil večen spomin v vsem svetu, kakor prav on.
Vladimir Lenin jc umrl. Dediči njegovega razuma in volje živijo. Živijo in delajo tako uspešno, kakor ni delal nihče, nikoli in nikjer na svetu.
z izsiljevanjem, prevaro in lažnimi obljubami odtrgal Češkoslovaško iz skupnosti družine slovanskih narodov, vendar se je prepričal. Ja so tudi tukaj krepke tradicije svobodoljubnega in ponosnega slovanstva. Muke pobitih ljudi v Liiieah niso strle borbenega'duha češkoslovaškega ljudstva, ampak so izzvale sovraštvo in prezir do nemških rabljev
Živelo češkoslovaško ljudstvo!
Pošiljamo bratski pozdrav bolgarskemu narodu, vlidi Domovinske fronte ter voditelju Georgiju Dimitrovu! Bolgarski narod je z velikimi trpljenji in krvjo ustvaril novo Bolgarijo in nič ter nikdar ga ne bo odvrnilo s te poti, s poti preporoda in procvita.
Živel bolgarski narod!
Bratje in sestre Slovani!
Decembra, leta 1940. jc bil v Beogradu Slovanski kongres.
Slovanski kongres je potekel v duhu globokega spoštovanja. medsebojnega razumevanja in resničnega bratstva slovanskih narodov.
Pred slovanskimi narodi, kakor tudi pred vsemi demokratičnimi svobodoljubnimi narodi, stojijo iste naloge:
Utrditi resnično demokratičen mir, vsepovsod odstranili ostanke fašizma, razkrinkati izzivače nove vojne!
Naj bo leto 1947. — lelo prave, resnične pomladi človeštva.
Bodimo buJtr! Bodimo na straži miru in demokracije!
Sc v nadalje knpimo enotnost ra bratstvo slovanskih narodov — jam' stvo miru in varnosti v svetu.
Živelo bratstvo in enotnost slovanskih narodov!
Srečno novo leto, bratje in sestre!
.VSESLOVANSKI KOMITE
V čudoviti trenutni bistrovidnosti se jc moral Prešeren zavedati, kam gre odslej njegova pot, toda prav v trpljenju tistih dni. ko je zlagal Krst pri Savici, kot hladilo za pekočo rano, katero mu je zasekala nenadna Čopova smrt, in kot zdravilo za staro rano njegovega življenja, nepremagljivi dvom v žensko, ši je priboril zavest popolne vdanosti v vse, kar mu odslej prinese življenje. Njegova naloga ni, da mojstruje življenje, marveč da vdano sprejema vse, kar mu naklan ja in da iz te trpke vdanosti proslavlja s pesmijo vse, kar jc v življenju kljub vsemu strašnemu in gnusnemu vendarle lepo. To spoznanje ga opogumlja k novi tvornosti v bridkoponosni zavesti, da
kako
bit hočeš poet in ti pretežko
je v prsih nosit al pekel, al nebo!
Stanu
sc svojega spomni, trpi brez miru.
S	to veličastno mislijo, ki spominja kljub svoji izvirnosti na izreke največjih človeških duhov o gibalnih silah njihovega ustvarjalnega navdiha, je Prešeren sklenil pesem, ki ji je dal najprej naslov Osrčenje, kasneje Pevcu (to jc samemu sebi) in jo je dal prvič na svetlo junija 1838.
Po tem spoznanju jc nastala v njegovi duši ustvarjalna tišina. Le redko
VELIKI SLOVENSKI PESNIK
dr. France Prešeren
NJEGOVO DELO IN ŽIVLJENJE
kaka poetična misel je odslej skozi več let zganila njegovo mirujočo ustvarjalno zavest. Zveza z Ano mu je kljub vsemu naklonila polno življenje z njegovimi bridkostmi in razočaranji, redkimi srečnimi trenutki, a s tisto vročo povezanostjo s soljudmi, ki jo more občutiti samo človek, ki je s sočlovekom združen v življenju in smrti.
Čbelica že od 1834. leta ni več izšla, njeni pevci so se razšli v življenju in v mišljenju, Čopa, sobesednika dolgih, toplih in jasnih razgovorov o poeziji, znanosti, modroslovju in o verstvih, ni bilo več, Smole se je po vrnitvi iz tujine prerekal s pohlepnimi oskrbniki v samotnem Prežeku pod Gorjanci in si zaman skušal popraviti razrahljano zdravje. Tedaj je Prešeren našel prijatelja in sodelavca v mladem poljskem političnem internirancu Emilu Korvtku in mu je z veseljem pomagal pri urejevanju gradiva za njegovo zbirko Slovenskih pesmi kranjskega
naroda in pri vsem njegovem narodopisnem delu. Toda že 31. januarja 1839 je Korytko umrl v izgnanstvu, preden je njegovo delo zagledalo beli dan.
Kmalu nato se jc vrnil Smole s Pre-žcka. Prodal je graščino, ker se mu je zdelo sramotno, da bi živel od kmečke tlake in desetine na predvečer velikih revolucionarnih dogodkov, katerih je neprenehoma pričakoval. S Prešernom sta zasnovala izdajo Vodnikovih pesmi, Linhartovih komedij: Matiček in Županova Micka in še nekaterih drugih. Smole je sanjal o slovenskem časniku Ilirski Merkur, ki bi naj imel leposlovno prilogo Ilirske Novice. Prešeren bi naj bil urednik. In ko Smole ni mogel zanju dobiti dovoljenja politične oblasti, se je odpravljal na Dunaj, da z avdijenco pri cesarju doseže uresničenje svojega srčnega načrta. Med najplodnejšim snovanjem in pripravljanjem je omahnil tudi on v prezgodnjo smrt 30. novembra 1840. Na prijateljski večerji na večer
Za kruh potrebno žito zori neprestano
[Vsak dan znova se polnijo žitnice In skladišča, ne samo z žitom, ampak tudi z drugimi pridelki, potrebnimi za prahrano človeškega rodu. Nemoten Svetovni promet in mednarodna trgovina posredujeta izmenjavo teh pridelkov med državami in narodi ter urejata redno prehrano. Če sta svetovni promet in trgovina ovirana, ali celo za daljšo dobo onemogočena, kakor je bilo v času obeh svetovnih Vojn. se pojavi v enih krajih pomanjkanje, v drugih pa prekomerno kopičenje raznih pridelkov.
V januarju, ko brije po naših njivah ledena burja, ali jih pokriva debel sneg, žanjejo v Avstraliji. Argentini in Novi Zelandiji. Tem sledi Indija. kjer žanjejo v februarju in marcu. V aprilu, ko sc začenja pri nas poljsko delo, zori v Perziji, Siriji, Palestini. v severnem delu Srednje Amerike in v Mehiki. V maju žanjejo na Kitajskem, v Mali Aziji, v severnem Egiptu, v Tunisu, Alžiru, Maroku in v Arabiji. Nekoliko kasneje, v glavnem v juniju, jc žetev v Španiji, Italiji, na Portugalskem, v južni Franciji, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, v Srbiji in Kaliforniji. V severni Franciji, na
Madžarskem, v naših krajih, v večjem delu Rusije, v južni Nemčiji in Zedinjenih državah zori žito v juliju. V avgustu žanjejo v severnih predelih Nemčije, na Nizozemskem, v Belgiji, • Češkoslovaški, Poljski in Kanadi. Na Norveškem in Švedskem, v Danski, Irski, v severni Kanadi in na Aljaski dozori žito šele v septembru, v Sibiriji pa celo v oktobru.
Ko odpade pri nas listje in se pripravlja narava k počitku, začno žeti na Koreji, na otokih Borneo, Celebcs in Sumatra. Za božič pa žanjejo v Južni Afriki in zahodni Indiji.
DROBNE VESTI
* IZ
_ jgp
SZ
Te nove konzervne vrste so posebno primerne za prehrano na dolgih pohodih in za prezimovalce v arktičnih krajih.
Vitaminski bonboni. Sovjetska proizvodnja sladkarij, čokolade in peciva v tem letu prekaša lanskoletno za 59 odstotkov. Trenutno izdelujejo približno 500 raznih vrst čokolade, bonbonov in drugega peciva. V laboratorijih pa se ukvarjajo z izdelavo novih vrst, h katerim se prištevajo tudi tako imenovani »vitaminski bonboni«. Približno H) odstotkov vseh bonbonov in sladkarij za otroke vsebuje dragocena vitamina B in C.
Lokomotiva »Zmagal«. 24. decembra je bil velik dan za tovarno lokomotiv v Brjansku Ta dan so namreč dokončali poslednja dela pri novi sovjetski lokomotivi vrste »Zmaga«.
Konzerve z vitamini. Kakor znano, je največja hiba konzervirane hrane' v tem, da ne vsebuje nobenih vitaminov. Konzervna tovarna v Džaud/iki v Sovjetski zvezi jc začela proizvajati konzerve, ki poleg mesa, fižola, korenja in raznih začimb, vsebujejo tudi veliko vitaminov in mineralnih soli.
Izdajatelj. lastnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharvvjtal, Wien XVI. Ottakrin-gerstrasse 85. — Glavni urednik: dr. Tranz Zvvitter. Uredništvo in uprava: Wien IV., Waatr«asse 641. Podružnica uprave, Celovec — Klagenfiurt, Voeikermarkierstrns s e 21-1.
Tiska: rGIobus«, Zeitimifs-Druck- irnd VerJagsanstalt G. m. b. H.
Wien I, Plersciimarkt 3—5.
svojega godu sc je zgrudil zadet od kapi v Prešernovo naročje.
Iz neizprosne zapletenosti razmerja z Ano Jelovškovo, ki je bilo neznosno za oba: zanjo, nezakonsko mater treh otročičev, a brez materinskega čuta z edino strastno željo priboriti si zakon s Prešernom in s tem naslov in čast gospe, in za Prešerna, ki se je krvavo zavedal odgovornosti, katero si je nakopal z zvezo z Ano, a ni imel ne duševnih ne gmotnih sil, da bi dvignil Ano k sebi ali da bi sc ločil od nje, je Prešeren iskal trenutnega mamila v prekomernem uživanju vina, ki je spodkopavalo njegovo načeto zdravje.
Nezlomljen je ostal samo njegov pesniški dar. Slovanstvo, ki ga označuje s podobo matere Slave, je bilo Prešernu daljno, a vendar živo bistvo slehernega slovanskega naroda. Toda zaradi goreče in dejavne ljubezni do slovenstva in slovanstva ni Prešeren bil ravnodušen do drugih narodov. Njegova pesem je slovensko izvirna do stržena, toda ne samo po obliki, ki jc vseevropska, temveč tudi po vsebini in še bolj po duhu svojih pesnitev je Prešeren brat največjih evropskih pesnikov in borcev za napredek. Zato se ni ne v mislih ne v delih zaklepal v ograde slovenstva in slovanstva, temveč je s pesmijo pripravljal in oznanjal dobo bratskega sožitja vseh narodov, »ki hrepene dočakat dan«.
Nekako od konca julija 1848. je začel smrtno bolehati in se je z voljo do dela držal pokoncu do pozne jeseni, od novembra dalje je moral zaradi hude srčne vodenice ostati v postelji, iz katere ga je dne 8. februarja 1849 rešila smrt.
Prešernovo osebno in pesniško življenje jc borba prvega slovenskega genija z družbenim in političnim suženjstvom ter s kulturno zaostalostjo, ki so oklepali naše ljudstvo. Svoboden duh in srčna milina njegovih pesmi sta izraz našega narodnega jedra in sta navduševala od Prešernovih dni do danes vse one, ki so se po Prešernovem zgledu borili z duham ali z orožjem za to,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

FRANCE BEVK
OBRAČUN
Misel, ki ga je obšla na vasi, mu jc kot žareča kaplja kanila v srce, zvenela mu je izpod slednjega koraka. Bila jc kot tenčica, ki je prepreglav.se druge misli in jih podrejala. Iz mesečine se mu je prikazoval deklišk* obraz, vedno isti obraz ... Kljub čustvom, ki jih jc gojil do deklet, se ie Peter kdaj pa kdaj živo zavedal, da bo moral nekega dne pripeljati gospodinjo k hiši. Oziral se jc za deklicami, ki so med vojno šele odraščale šoli. Zdaj so nosile že svilene jopice, drzno so po-gledavale njihove oči. Petra je bila nagovorila Milka, lepa Rovtar jeva hči, doma so imeli četrt grunta, prav toliko, kot on. Njen smeh je bil lep, nalezljiv. In ko ga jc nekoč nagajivo udarila z robcem, se mu jc vžgalo srce. In vendar je trpel v svoji notranjosti. K je so bila dekleta, ki so nekoč koprnela, skrita za lončki nageljnov? Tudi najmlajša so bila drugačna kot nekdaj, ni jim docela zaupal. To jc Milki povedal, a ona sc mu je smejala. Ni ga potolažila, smejala sc mu je. Ali je on mogel za to, da je imel tako neumno, občutljivo srce?
V ječi je s sladkostjo in bolestjo mislil nanjo. Bolj z bolestjo kot s sladkostjo. Zaradi nje mu jc bilo najhuje, da jc bil štiri mesece ločen od sveta. Spremljala ga je v mislih. V trenutkih dvoma jo je stokrat zavrgel. Katero pa hoče? V njem je bilo vse prazno, prazno. In se mu je duša znova oslonila nanjo...
Dosegel jc prelaz. Vseokrog se je širil gozd. Obstal je in sc ozrl nazaj v dolino. Srce mu je razbijalo. Proč, misli! V nekaterih hišah so še gorele luči. Mesec se jc bil znova skril za oblake, lc .sosednji vrhunci gora so bili obsijani. Od hriba jc vela mrzla sapa, tekla čez prelaz v dolino; zdelo se mu jc, da stoji do vratu v vodi. Mrzlo ga je spreletelo. Stopil je naglo mimo znamenia z zabrisano podobo in se odkril. Spel je po ozki poti, ki jc šla skozi gozd in se vila med golim drevjem. Pod nogami mu je hrustal tenek jed, ki se je bil razpel čez kotanje človeških in živalskih stopinj.
Bil je brez misli. Roke je držal pred seboj, da ga nizko viseče veje niso teple po obrazu. Gozd je bil miren,
miren in mračen, le lise snega, ki je še ležal v kotlinah, so se svetile. Skozi golo drevje so se odvažali grebeni in obronki nasprotnega hriba.
Prikazala se je goličava. Gmajne, senožeti, njive; gozdiči, klanci, a ob klancih hiše. Zemeljske gube, ki so se druga za drugo spuščale v strmo grapo. Pred Petrom se je raztezala domača vas, borna, raztresena kot Izraelov rod.
Čelik je postal in posluhnil. Ali je slišal petje fantov? Njihovo vriskanje? Nič? Obhajalo ga je ugodje in hkrati grenkost. Dospel je do prvih hiš; v njihovih oknih ni bilo luči. Stale so pokojne, gluhe, samotne, a ljube kot stari znanci. Iz ene izmed njih je bilo iz mraka slišati dremajočo molitev. Da. tam daleč spodaj so še luči. Kje so fantje?
Zgrabil jc z rokami za plot in se čezenj zavihtel na mrzli travnik. Pod nogami mu je drselo, nenadoma, mu je zmanjkalo tal, znova je padel v klanec. Noge so mu treskale ob kamenje. Bolj ko sc je bližal domu, tesneje mu je neko čustvo objemalo srce. Sramovanje nad tem. ker sc je vračal iz ječe? Ne, tega ni poznal, saj ni kradel ne ubijal. Neki lesni trgovec je bil svoj čas spravil pol vasi v ječo, ljudje so sc vrnili, takrat jim je bilo sramovanje zaradi ječe zamrlo. Ko jc Peter stopal po klancih mimo dremajočih hiš, se mu je nenadoma zazdelo,
da mu je vas zdaj tuja in da je še on tujec v nji. Čemu? Tega ni vedel. Občutek sc mu je bil komaj porodil, ni se še utegnil potopiti vanj.
Prebujali so se mu sladki spomini na življenje v vasi. Pred oči mu jc stopil čas pred vojno'in doba po vojni. Odkar je bil zapustil šolske klopi, ni več vzel knjige v roke. Bil jc mnenja, da je branje le za stare in za otroke. Med vojno so se mu v brezdelju in muki odpirale oči. Zalotil se je pri vprašanju, čemu vse to? Poizkušal je na jti odgovora v časnikih in v knjigah. Odgovora ni našel, a obzorje' se mu je razširilo. Z nekaterimi tovariši se je bilo zgodilo isto, iz trpkega razočaranja nud življenjem so iskali novih zabav. Fantje iz sosednjih vasi niso več prihajali na pretep, obiskovali so njihove veselice. Starejši fantje so mlajše z vzgledom potegnili za seboj. Se tisti, ki so bili temu gibanju v srcu nasprotni, se niso upali več norčevati. Dekleta niso več čakala za okni nageljnov, prihajala so v društvo. Knjige. časniki, večerne vaje in petje.
To življenje je bilo za vas novo, mikavno. Petru je nadomeščalo nekdanje sanje! Nekega dne se je nenadoma vse zrušilo. Preko dežele je bil zavej mrzel val tujega sovraštva do slovenske besede. Prišlo je bilo ko strela z jasnega, fantje so v srdu stiskali pesti, vendar proti, temu ni bilo pomoči.	(Dalje)