Posamezna Številka 10 vinarjev. SlBV. 77. V Milani v sredo, 4. aprila 1M7. Leto XLV. m Velja po pošti; ss as oelo leto oipri].. K 28'— n oo mesec „ .. „ 2-20 u Nemčijo oeloletno. „ 29-— aa oatalo Inozemstvo. „ 35'— V Llobljani na doma la oelo teto naprej.. K 24*— aa eo meseo „ .. K 2*— f spravi prejemam mesaCno „ 1-80 ts Sobotna Izdaja: s Sa oe'.o leto.....K 7*— sa Nemčijo oeloletno. „ 9'— sa oatalo lnoaamatvo. „ 12-— Inseratl: sa Enostolpna petltrrata (72 mai široka ln 3 mm visoka ali aja prostor) aa enkrat . ... po 30 t aa dva- in večkrat . „ 15 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovora. Poslano: \ Enostolpna petltvrata po 80 t Iahaja vsak dan tavaamii nedelje in praanlka, ob 5. ar! pop. Redna letna priloga voanl rad. W Orednlštvo je v Kopitarjevi nllol štev. B/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma aa ne en sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =a Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-haro. št. 7583. — Upravnlškega telefona št 188. Sv. oCe za mir. »Information poroča: Kakor izvemo Iz najboljšega vira, se uresničuje vest, da je uvedel papež resno mirovno akcijo. Nihče ni tako upravičen, da to blagonosno delo začne in izvede, nego neumorni mi-ravno papež in mi smo prepričani, da bo imelo to delo z božjo pomočjo najboljši uspeh. Amerika v vojni z Nemčijo. Kongres. Washington, 2. aprila. Reuter javlja: Iz bele hiše so voditeljem zbornice reprezentantov naročili, da naj pospešijo konstituiranje zbornice. Senat je že konstituiran in je dobil obvestilo, da hoče VVilson danes zvečer razglasiti svojo poslanico. Rotterdam, 3. aprila. Zasedanje zbornice reprezentantov je otvoril duhovnik z molitvijo. Rekel je: Sredstva diplomacije so odpovedala. Nihče ne posluša ne glasu pameti ne prava. Washington, 2. aprila. Reuter: Za zborničnega predsednika je izvoljen prejšnji predsednik demokrat Clark z 217 proti 205 glasovom. Ženeva, 3. aprila. »Petit Parisien« poroča, da se bo ameriški kongres pečal največ z vprašanji: 1. ali in pod kakimi pogoji naj Združene države pošljejo čete na evropsko bojišče. 2. Kako naj finančno podpirajo entento. Govorili pa bodo tudi o stalni vojni in zadnjem govoru kanclerja in državnega tajnika Zimmermanna. VVilson bo izjavil, da jc vojaška sila Nemčije večna nevarnost za svetovni mir. Wilsonovi načrti. — Vojna samo z Nemčijo. Wash?ngton, 2. aprila. Reuter poroča: Predsednik kongresa za zunanje zadeve Flood pripravlja sklep, ki proglaša vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo in daje Wilsonu pooblastilo za vojsko proti Nemčiji. Washington, 2. aprila. Reuter: Danes zvečer je Wilson zahteval od kongresa izjavo, da med Združenimi državami in Nemčijo vlada vojno stanje. Washington, 3. aprila. Reuter poroča: Predsednik Wilson je izjavil, da bo vojna z Nemčijo prinesla učinkovito sodelovanje z vladami, ki so že v vojni z Nemčijo. S tem bodo okrepljeni tudi i liberalni krediti. Wilson je zahteval, da j se na. temelju splošne vojaške dolžnosti j nabere 500.000 mož in je opozarjal, da LISTEK. Svelofior. 35 Povest iz konca It, veka. — Spisal P. Bohinjec. (Dalie.) In deklica se umakne v svojo sobo, pokrije glavo z mirlovim vencem, v roko prime harpo, pa se spet prikaže. Sede na stol, sramežljivo dene svojo levo nogo na desno, potegne levico, da se je harpa postavila pokonci, z desnico pa. jame izvabljati glasove, pojoč pesem o izgubljenem raju: Adam jc piskal na pero, Va pero je figovo, )a je je izpi*kal — Jstnice ie stiskal. Dot in gor, gor in dol, Vse gre naokol. Vsi so strmeli nad spretno igralko in Se spretnejšo pevko. Radovan je sedel na tla in zijal v obličje dražestne dcklice. Ta pa je soet poprijela s prstmi in pela: D^vid jc na pljunko bil, Pa jo je povse razbil, Da jo je povse razdjal. Sebe ogoljufal. Gor in dol, dol in gor, Poje nam junaški zbor. Amerika ne bo nastopila proti Avstriji in ostalim državam, ki so zvezane z Nemčijo. Washington, 2. aprlia. Reuter: Wil-sonovo poslanico bodo brez odlašanja poslali vsem ameriškim veleposlanikom in poslanikom. Ravnotako jo bodo brzojavno sporočili vsem ameriškim diplomatom v tujini. Kakor se sliši, je poslanica sestavljena v taki obliki, da bodo tuje vlade smatrale, da je prav podobna proglasitvi vojnega stanja in da bodo zato potrebne nove izjave o nevtralnosti. Frankobrod, 3. aprila. »Matin« poroča iz Newyorka, da vlada ostro nadzira vse tujce nemške narodnosti in zapira vohune in agente. Predsednik senata je predlagal, da naj Amerika za obleko, oborožitev in prehrano enega milijona francoskih vojakov, dokler nc pridi; na bojišče milijon ameriških vojakov. Kaj pravijo v Nemčiji. Berlin, 3. aprila. (K. u.) Listi sprejemajo proglasitev ameriškega vojnega stanja mirno in izražajo upanje, da se vojna ne bo končala na škodo Nemčije, četudi se Amerika očitno pridruži dosedanjim sovražnikom. Wiisonovo izjava Kongresu. VVashington, -i. aprila. (K. u.) VVilson je podal na kongresu sledečo izjavo: Kongres sem sklical na izredno zasedanje, ker se mora skleniti resen političen sklep, a zanj po določilih ustave ne morem odgovarjati sam. Predložil sem Vam 3. februarja izredno naznanilo nemške vlade, da namerava od dne 7. februarja dalje odpraviti vse pravne in človeške omejitve in da bo s podmorskimi čolni potopila vse ladje, ki bodo poizkušale priti v sovražna pristanišča. Zdelo se je, da jo bil to vojni namen nemških podmorskih čolnov v prejšnji glavni clobi vojske. A od aprila 1916 je nemška vlada poveljnikom podmorskih čolnov naročila gotove omejitve vsled nam danih obljub. Z novo nemško politiko so pa. padle vse meje. Mednarodno pravo so je razvijalo le s trudom in z uspehi, ki so skromni dovolj. Nemška vlada je pa odpravila tudi ta minimum prava pod pretvezo povračila in vsled potrebe, ker ni imela nobenega drugega orožja za nastop na morju, kakor tako, ki se. ne sme rabiti, kakršno zdaj Nemčija rabi, namreč, da j se ne upoštevajo vse okolnosti člove-i štva in dogovori, na. katerih temelji j svetovni promet. Ne mislim zdaj na škodo blaga ,dasi je zelo resna, marveč, Deklica se je zamaknila, zaverovala v harpo, da ni opazila obrazov, ki so jo občudovali. Vsi so bili ginjeni lepega igranja in petja, Svetobor je hladno motril ta prizor in ni mu biio do veselega petja. Skoro se je bal, da je Dražna preveč vesela in da utegne biti zanjo na dvoru velika nevarnost. Zato je njegovo srce prcplctla neka otožnost in da se ni zanesel na skrbnega Dobrožita, ki je še vedno oborožen hodil po hodniku in čuval svoj zaklad, bi se bil skoro premislil. Vzlasti Radovan mu ni bil tak, da bi ga primerjal z njegovim očetom. Zdel se mu je slaboten mladenič, ki ga je prešinila italijanska omehkužena vzgoja in kar nič ni bil podoben junaškemu očetu. »Dražna, zaigraj kako narodno junaško pesem!« veli Svetobor dcklici. In Dražna se je skoro prestrašila tega glasu. Svetoborov pogled ji jc segel globoko v srce in resne poteze so ji prešinile ustnice. Potegne po strunah, pa začne: Bože mili. čuda velikoga! Ili grmi, it' sc zemlja trese, U' ti(jara more u bregove? — Tako je tekel večer, dokler ni kraljica velela k počitku. Drugi dan je kraljeva ladja odpeljala Svetobora proti Jakinu. da poginejo splošno neborilci: možje, žene in otroci. Sedanja nemška vojska proti trgovini je vojska proti človeštvu in proti vsem narodom. Vsak narod mora sam odločiti, kaj da hoče proti omenjenemu izzivanju storiti. Odločiti se moramo s tisto zmernostjo, ki je primerna našemu značaju in našim stremljenjem kot narodu. Nočemo se maščevati ali nastopiti po načelu surove sile. Ko sem februarja govoril kongresu, sem sodil, da storim dovolj, če zavarujem naše nevtralne pravice tako, da oborožim ladje. A nemogoče jc, da bi se branile ladje proti napadom nemških podmorskih čolnov. Navadna previdnost zahteva, da se poizkusi jih uničiti. Nemška vlada zanikava nevtralcem pravico, da bi smeli v zaprtem odseku sploh nastopati z orožjem v hrambo pravic, ki jih ni še nikdar noben moderni jurist zanikava]. Nemčija napoveduje, da bo postopala z eskortami v obrambo ladij tako, kakor sc postopa z morskimi roparji. Vpričo take prevzetnosti čisto nič ne koristi oborožena nevtralnost. Brez vsakega obotavljanja se pokorim zapovedim ustavne dolžnosti in svetujem: Kongres naj izjavi, da pomenjajo zadnja dejanja nemške vlade dejansko nič manj kakor vojsko proti vladi in narodu Združenih držav in da se formelno sprejme vojno stanje, ki sc je naložilo Ameriki. Ukrene naj se vse, da se Nemčija prisili sprejeti pogoje za konec vojske. Vsled vojnega stanja se bo sodelovalo z ostalimi vladami, ki se vojskujejo z Nemčijo. Radodarno jim bomo dovoljevali posojila. Razpolagali bodo z organizacijo mobilizacije vseh materielnih pomožnih sredstev dežele, da jim bomo dobavljali vojno blago; najradodarnejše, a naj-varčnejše in najučinkovitejše bomo pomagali drugim zvezam narodov. Dalje bo posledica vojnega stanja, ker bomo morali takoj popolnoma oborožiti vojno mornarico posebno s takimi sredstvi, da bo mogoč uspešen boj s podmorskimi čolni. Armada se mora dalje takoj vsaj s 500.000 možmi pomnožiti. Predsednik sodi, naj se vojaki novačijo po načelu splošne brambne dolžnosti. »Z nemškim narodom,« nadaljuje predsednik, »nismo imeli nobenega spora. Nemška vlada je pričela vojsko brez iniciative, brez poznanja in brez odo-brenja po narodu. Vojsko so sklenili mogotci; izzvali in izvedli so jo v korist dinastij in male skupine častihlepnih mož, ki so navajeni, da izrabljajo svoje rojake kot orožje. Američani čutijo, da so našo naclo na bodoči svetovni mir okrepili čudovito vzpodbujajoči dogod- ki v Rusiji, kjer smo dobili dostojnega; udeležitelja častne zveze. Pričnemo boj s pravim sovražnikom svobode. Osvo-jevati ne nameravamo.« Predsednik VVilson je pristavil, da Avstrija dejansko v morsko vojsko proti ameriškim državljanom ni zapletena. Razgovor o razmerah z Dunajem namerava predsednik odgoditi. VVilson je končal; Amerika se bo vojskovala za najdrago-! cenejše svetinje, namreč za demokracijo in zn svobodo malih narodov. Miliukov Wilsooo. Lugano, 4. aprila. (K. u.) *Agenzia Štefani; Vedomosti« poročajo: Zunanji minister Miljukov je brzojavil Wilsonu, naj se Združene države prej ko slej mogoče udeleže vojske, kjer njih nastop ni le veleva-žen z vojaškega, marveč šc posebno z moralnega vidika. OK l€ začasne rusRe vi m Poljakom. Dunaj, 4. aprila. (Kor. ur.) Politična korespondenca poroča 31. min. mes. iz Stockholma: Ruska začasna vlada je razglasila oklic Poljakom. Pravi, da so iluzorne politične pravice, ki so jih osrednji velesili dali Poljakom. Napoveduje, da se bo ustanovila poljska država, ki ji bodo pripadali vsi deli, kjer so Poljaki v večini. V vojaškem oziru bo najtesnejše zvezana z Rusijo. Obliko vlade bo določil ustavodajalni zbor v Varšavi, ki bo izvoljen po načelih splošne volilne pravice. Definitivno bo pritrdil izpremembam ozemelj šele ruski ustavodajalni zbor. Oklic bistveno ponovi znano vsebino oklica velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Osvojeni državi osrednjih velesil stavi nasproti začasna ruska vlada le prazne besede, ki pač ne bodo privabile Poljakov, posebno še ne, ker zavise obljube od pritrdila ruske konstituante. Ljubljanski občinski svel. Sejo vodi župan dr. Tavčar, ki imenuje zapisnikarjem občinskega svetnika Lillega. Spomenik junakov 17, pešpolka. Župan: Poveljstvo nadomestnega bataljona c. in kr. pešpolka »C.esarje-vič« št. 17 je poslalo sledeči dopis: Slavnemu občinskemu svetu jc že znano, da namerava poveljstvo nadomestnega bataljona sporazumno s pol-kovim poveljstvom že dolgo časa postaviti spomenik junakov, z dostojnim XI. Na trgu sv. Ivana v Ogleju sta stala Žiznec, oproda mosburškega grofa Koclja in Rep, oproda Možniškega grofa Leopolda. Držala sta vsak po dva konja za uzdi in se jezila, da ni toliko časa gospode iz patrijarhove palače. Čudno se svet suče, ljubi moj Rep! Kdo bi si mislil, da bodeva v tako kratkem času že drugič gledala lepoto večnega mesta! Še zdaj mi plava pred očmi sivomodra streha sv. Petra in ne pozabim nikoli, da me jc sy. oče pogladil po licih in potrkal po rami. Kaj meniš, to ni kar tako! Brigal se jc cesar za nas hlapce, ko Fmo ga slavili pred dvema letoma pod Krnskim gradom, sv. oče pa jc bil tako prijazen in vsakemu je vedel povedati kaj tolažilnega. Mari ti Bog, Gregor VII,! -Imaš prav, Žiznec! Pod krivo palico je dobro prebivati. Ali misliš, da bo Bog dal srečo Ljutoldu, ako bo lc preveč slepo drvil za nemškim cesarjem? Papež jc le papež in Sv. Duh ga je postavil, da vlada božjo cerkev na zemlji. Lc pomisli, kako je Bog kaznoval prejšnjega oglejskega patrijarha, ki je pačil papeževa pisma! Kako ti vse dobro veš, kakor bi bil oglejski kanonik.« »Jaz sem takrat opravljal službo vratarja v baziliki, ko se je vršila volitev novega patrijarha. in ie bil brnski Drošt tudi pričujoč kot kanonik. Ta me je postavil za vratarja, češ, da se na me najbolj zanese in moj gospodar, ki je zastopal samega cesarja pri volitvi, mi je to rad dovolil. Svetobor jc vodil pozneje tudi papeževe odposlance v Ogleju, ko so prišli preiskat, čc je bila patrijarhova volitev pravilna, in op mi je tudi vse povedal, ker me ima rad.« No, no, malo preveč si domišljaš, Rep! Pa naj bo. Zdaj mi je jasno, zakaj se je brnski prošt toliko časa mudi! v Rimu in v Ogleju. Samo njegove in Vratislavove zadove mu niso dale toliko opraviti.« Patrijarh Henrik jc bil letos pričujoč pri sinodi v baziliki božjega Izveličarja v Rimu, ko jc tisti francoski škof Berengar preklical svoje zmote o zakramentu sv. Rcšnjcga telesa vpričo 150 škofov in takrat mu jc papež izročil prstan in palico oglejskega patrijarhata. Pri tej priliki mu jc tudi naročil, naj spremlja papeževe odposlance na Nemško. Odposlanca pa sta kardinal Peter Albanski in škof Urh iz Pa-dovc. Zdaj torej veš, kakšno pot bomo nastopili.« Nezdravja mi, če sem jaz kaj za to vedel! Seveda, mene so pošiljali na vse kraje in konce v tem dolgočasnem Ogleju, ti si sc pa prijetno grel na solncu pred baziliko in prešteval oglejske denarje, ki so ti padali v roko. Italijan jc zmerom pred Korotancem« spomenikom v deželnem glavnem mestu Kranjske. Enoletni prostovoljec profesor Pe-ruzzi je nudil svojo umetnost službi utvari in je ustvaril načrt spomeniku, ki predstavlja vojaka kranjskega domaČega polka. Ker je bil oproščen vojaške službe, ni mogel izpopolniti spomenika, ki jc bil dodelan že v modelu iz ilovice, jo prevzel enoletni prostovoljec Dolinar nalogo, da izklcsa spomenik v marmorju. Ta je že skoraj popolnoma dokončan; približno čez en mesec bo pa popolnoma izgotovljen. Čas je, da se določi prostor, kjer bo stal spomenik in da se prično temeljna dela itd., ko napoči boljši letni čas. Nadomestno bataljonsko poveljstvo vpoši-lja načrt za izvedbo podstavka spomenika in okolice in prosi, naj se pregleda in odobri. Bataljonsko poveljstvo prosi, naj Občinski svet izposluje dovoljenje, da se postavi spomenik in da se dovoli prihod v Ljubljano častniku, ki ga bo določilo bataljonsko poveljstvo in enoletnemu prostovoljcu Dolinarju, da bosta na primernem mestu pojasnila, kar je potrebno in da bosta soodločevala pri izbiri kraja. Izdatki za spomenik in za transport so že pokriti. Z ozirom na vzvišeni namen in umetniške izvršitve spomenika velece-njeni občinski svet gotovo ne bo odrekel svoje pomoči podjetju in zadovoljivo pričakuje odgovora. Zupan: Samoobsebi umevno je, da bo Ljubljana pozdravila to misel. Misli, da bo primeren prostor spomeniku park na trgu Tabor ali pa pred šentpetersko .vojašnico. Župan nadaljuje: Za praznik presvetle cesarice se je izdalo na mestnih šolah -100 kron. V vsako šolo mora priti cesarjeva podoba. Za to bo potrebnih 700 K. r— Obvelja. Župan: Dne 10. februarja je umrl občinski svetnik Pavšek. Občinski svetnik jc bil od leta 1908. Bil je tudi okrajni načelnik v Vodmatu. Po svojih močeh je sodeloval z nami. Ohranimo mu dober spomin. Vstajenje. Župan: Procesije v stolnici se bo udeležil podžupan dr. Triller, v trnovski cerkvi se je bom udeležil sam. 570 čevljev za otroke je dobila občina potom deželnega predsedstva od društva »Otrok«. S hvaležnostjo vzamemo to na znanje. Ti čevlji se bodo razdelili jeseni. Akcijo vodi g. nadkomisar Govekar. Potres v Brežicah. V seji dne 6. februarja je nasveto-val občinski svetnik Štefe podporo po potresu v Brežicah oškodovanim. Zupan je nakazal za kranjsko stran 500 in za štajersko stran tudi 500 K. Sprejem v občinsko zvezo ljubljansko. Poroča magistratni nadkomisar Fr. Govekar, ki predlaga, naj se 94 prosilcev sprejme in 9 prosilcev odkloni. — Sprejeto. Priklopni vozovi električne železnice. Občinski svetnik Štefe je želel naj bi vozila električna železnica s priklopnimi vozovi. Električna železnica jc odgovorila ,da to trenutno ni mogoče. Gospod nadinženir, ki je bil te dni pri meni, me je pa potolažil, da sc bo dala stvar mogoče le izvršiti. Draginjska doklada za leto 1917. Zupan: V zadnji seji sem razveljavil sklep o predlogu občinskega svetovalca Makso Lillcga glede na mestnemu uradništvu dovoljene draginjske dokladc za leto 1917. Danes se bo zopet razpravljalo o njem. Občinski svetovalec Makso Lilieg. Izpreminjevalni predlog meri na to, da so mestnemu uradništvu izplačujejo draginjske doklade že s 1. dec. 1916. Upravičeno se je namignilo, da bodo dobili mestni uslužbenci draginjsko do-klado v isti meri kakor državnim uradnikom. Če sc to zdaj ne zgodi, so prikrajšani tisti uradniki, ki so že dispo-niraii. Koliko sc pa vsak vinar zdaj pozna, to vsak ve. Stalni nastavljenci so največji reveži posebno v nižjih činih. V ogrskem državnem zboru je že začetkom leta 1916. izjavil ogrski finančni minister, da ne more razumeti, kako morejo nižji uslužbenci živeti. Kdor pozna razmere, temu to ni nobena, zago-notka; saj mu jo rešijo vpadla lica. Ogrska vlada je dovolila splošno draginjsko doklado, dovolila jo je tudi avstrijska. V teku leta 1916. se je pokazalo, da s službeno draginjsko doklado ni mogoče izhajati. Dovolila se je zato izdatnejša višja, ki se izplačuje od 1. dc-cembra 1918 daljo. Ogrska vlada pripravlja zvišanje plač za 50 odstotkov. Prepričan sem, da tudi avstrijska vin da ne bo aaoaiala. Če že obe državni polovici priznata, da se že decembra 1916 izplačuje draginjska doklada, misli, da mestna občina ne bo zaostala za državo. Moj predlog ni predlog opozicije, marveč uradniški, ki je upravičen, da zastopa uradništvo. Proti Lillegu nastopi dr. Triller, ki s patosom pove, da se mora Lillegov predlog glede na avktoriteto župana odkloniti. Večina je nato Lillegov predlog odklonila. | Vodovodno naklado v šiški bodo plačevali po 5 odstotkov tisti gospodarji, ki imajo že uveden vodovod, po vojski pa vsi gospodarji. Pristojbino za vojaško nastanitev bodo morali plačevati vsi hišni gospodarji v šiški. Novi dolg. Pri mestni hranilnici se najame nov dolg 927.111 K, da sc pokrijejo tekoče obresti in anuitete mestnih dolgov za čas od 1. majnika 1917 do 30. apr. 1919. Draginjske doklade mestnim delavcem. je nakazal župan 3155 K. V ta namen se dovoli še 2000 K. Umetniški paviljon ob Lattermannovem drevoredu. Prošnja Riharda Jakopiča za dalj-nji najem mestnega sveta za njegov umetniški paviljon ob Lattermannovem drevoredu se podaljša za deset let. Vsako leto bo moral plačati najemnine 10 kron. Okrajni načelnik v Vodmatu. — Vod-matski ubožui oskrbnik. Na predlog dr. Novaka je bil izvoljen za okrajnega načelnika v Vodmatu Andrej Šarabon, za vodmatskega ubož-nega oskrbnika pa Mihael Verovšek. Mestne vožnje. Poročevalec upravnega odbora mestnih voženj: Bilanca za leto 1916. znaša 244.234 K. Šlo je za to, da se emanci-pira mestna občina ocl zasebnih voznikov. Konj ima zdaj mestna preprega 54. Izročeni nismo več na milost in nemilost voznikov. Novi oddelek smo pri-delili začasno stavbnemu uradu. Predlaga 200 K mesečne nagrade vod. stavb, urada inž. Prelovšku, 180 K mesečne nagrade pa ravnatelju mestne klavnice. Vseh voženj mestna preprega ne more zmagati. Nc kaže, da se vežemo z vozniki po pogodbah. Od slučaja do slučaja se bodo najeli vozniki proti dnini 16 do 18 K. Turkova pogodba je potekla glede na dovoz premoga elektrarni leta 1916. Za vožnje Rešilne postaje zahteva Turk na leto 7000 do 8000 K. Kakor hitro mogoče, bo tudi te vožnje prevzela mestna preprega, najkasneje pa 1. januarja 1918. — Obvelja. Mestna klavnica jc imela leta 1916. 85.822 K 41 vin. dohodkov. Aprovizačne zadeve. Poročevalec aprovizačnega odseka graja, ker so zadnje čase peki zopot pekli nevžiten kruh. Primanjkovalo je moke za kuho in posebno bele moke. Kadar sc more, se nadomesti moka s kašo, ješprenom, fižolom. V zadnjih 14 dneh se je položaj nekoliko izboljšal. Najtemnejšo točko tvori vprašanje krompirja. Dobili smo ga le eno tretjino. Obljubljen je poljski krompir, a tudi nanj se ne moremo zanašati. Na-domestovali smo ga s fižolom. Dela se na to, da se sočivje ne bo izvažalo iz Ljubljane. Glede na meso sc je zadnje tedne položaj poslabšal; deželno mesto je pomnožilo kontingent namenjen Ljubljani za 10 glav na dan. Na Kranjsko odpade od 300 milijonov kron, ki jih je podelila država za preživljenje, 1,200.000 K. Župan se je zavzel, naj dobi Ljubljana polovico te vsote. Ta akcija bo obsegala popolnoma revne sloje in uradništvo. Glede na špeh in mast so razmere precej zadovoljive. Silno slabo je poskrbljeno za mleko, a upa, tla se bo položaj izboljšal. Jajc je aprovizacija veliko pridobila. Glede na kurivo so bile preteklo zimo velike težave. Ni se dobil premog. Poročevalec pripominja, da je storil na Dunaju za Ljubljano vse dvorni svetnik pl. Šuklje, ki je takorekoč »lart-leurs« ljubljanske mestne aprovizacije. Boljše situirano prebivalstvo poziva, naj si že spomladi nabavi premoga in drv, da ne bo po zimi zmrzovalo. Vojna kuhinja sc ni razvila, ker je primanjkovalo živil. Obiskavali so .io ložaki, begunci, veliko strank je nosilo brano domov. Zahvala gre deželnemu i mestu in deželnemu glavarju dr. Ivan Šusteršiču, ker se daje vojni kuhinji po 100 kg govejega mesa brezplačno. Na poročevalčev predlog je izrekel občinski svet zahvalo južni železnici, ker je omogočila obrat plinarni; dalje deželnemu glavarju dr. Iv. šusteršiču in dvornemu svetniku Šukljetu. ' Župan nato javno sejo sklene. Iz tajne seje. Nadsvetnik v VI. činovnem razredu je postal vodja mestnega stavbnega urada M. Prelovšek. Imenovani so: za rač. nadrevidenta v VIII. čin. razredu Rajko Boltauzer, za rač. asistenta v XI. čin. razredu Lovro Šuštar, za rač. prak-tikanta Alojzij Počivalnik. Za Iv. Dražila se ustanovi uradniško mesto v XI. čin. razredu s pravico do napredovanja X. čin. razreda. Imenuje se ga s 1. apr. za uradnika v XI. čin. razredu druge stopnjo s plačo 1800 K in 600 K aktivi-tetne doklade na leto. Nadalje sta bila imenovana: za konceptnega praktikan-ta dr. Rihard Fuchs, za konceptnega volonterja pa dr. Ivan Letnar. Odkloni se prošnje: Jerice Bevc za gostilniško koncesijo v Spodnji Šiški, Kristine Frisch za prenos gostilniške koncesije iz hiše št. 28 na Karlovski cesti v hišo št. 6 na Mar. Terezije cesti. — Ugodi sc prošnjam: Jakoba Bole za prenos gostilniške koncesije s trga Tabor v Simon Gregorčičevo ulico št. 2, Ivana Černeta za fijakarsko koncesijo po njegovi materi, Zadružne tiskarne v Krškem za prenos tisk. koncesije v Ljubljano, ker njej v korist odloži Dr. Hribar svojo tisk. koncesijo. Žagarjevo \istanovo dobe: polovico 250 K Ivlotilda Praprotnik, polovico 250 kron pa sestri Kapel in Rozman. — Rozi Krivic se cla odpravnina 1200 K. Izvrše se naslednja imenovanja pri mestni elektrarni: Stalno je s 1. aprilom t. 1. nameščen kot skladiščnik Leopold Jak v X. čin. razredu s pravico napredovanja do IX. čin. razreda. Strojnik Vojteh Fortič dobi s 1. januarjem 1917 plačo prve stopnje X. čin. razreda, prvo plačilno stopnjo tretje kategorije nižjih uslužbencev pa dobita Jakob Sla-bina in Fran Indof. Prošnja Ane Šusteršič za stalno vrtnarico se odkloni. Močna kanooaia na italijanski lojni črti. Goriško, dne 2. aprila 1916. Zadnje dni grme zopet na Goriškem s hujšo silo topovi. V četrtek popoldne sta obstreljevala prijatelj in sovražnik grebena na Fajtovem hribu. Ves hrib je bil zavit v dim. V sredo, dne 28. marca, so naši streljali v norišnico v Gorici, kjer so imeli shranjeni Italijani metalce min. Minomete so naši topovi razbili. V četrtek, dne 29, marca se je prikazal v odprtini goriškega gradu laški opazovalec. Par naših strelov v grad in opazovalec je izginil. — Zadnje noči neprestano bobneči ogenj v presledkih. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. aprila. Uradno: Nobenih posebnih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Dunajski vojaški strokovnjaki izvajajo 3. aprila: Na italijanski bojni črti je še vedno mirno. Naš sovražnik se v prvi vrsti z vso silo pripravlja na obrambo. Iz zaledja pošilja po precej površnem preisku količkaj sposobne može na bojišče. Naše naskakovalne čete so ujele v mesecu marcu 19 častnikov in (366 mož, zaplenile pa 29 strojnih pušk. Naše čete so od januarja dalje ujele nad 2400 Italijanov; zaplenile pa 2 topova in 51 strojnih pušk. Italijansko uradno poročilo. 3. aprila. S topovi so včeraj v Adi-ški dolini živahnejše streljali, v gorah je streljanje zaviral močan sneg. Sovražno topništvo je tam večkrat streljalo iz velikih topov granate na Alo, a so napravile le škodo na blagu. Naši topničarji so v povračilo uspešno obstreljevali vojaške naprave na Rivi, Ro-veretto in v Villi Lagarini. S topovi močno streljajo. Curih, 3. aprila. »Tagesanzeiger« poroča: Na italijanskem bojišču so pričeli topovi močnejše grmeti na obeh straneh Garclskega jezera, vzhodno od tam v Adiški dolini in na Krasu. Italijanski kralj se vrnil iz Rima v glavni stan. Rim; 3. aprila. (K. u.) Kralj sc jc posvetoval z ministri o notranjih in o vojaških vprašanjih. Na to se je vrnil v glavni stan. Novi bankovci v Italiji. Lugano, 3. aprila. (K. u.) Zakladni minister bo izdal za 300 milijonov bankovcev po 1 in 2 liri. Pomanjkanje živil v Italiji. Rira, 2. aprila. (K. u.) Italijanski isti beležijo, da imajo sicer v Italiji nakaznice na živila, nimajo pa dovolj živil. V Milanu ni sladkoria. Riža dobe ljudje le polovico. Kruh je slab in ni zdrav. Ruske iioinatije. Razkol v ruski socialni demokraciji. Bern, 3. aprila. (K. u.) »Tcmps« poroča iz Petrograda: Delavsko-vojaški odbor zahteva, naj vlada proučuje mirovno vprašanje in razglasi, kako sodi o miru iu kako sodijo o njein zvezne velesile. Ravnatelja revolucijskega glasila »Pravda« so odstavili, a kljub temu list zavzema dalje socialistično stališče o vojski in o miru. V kratkem bo izšel nov, velik socialističen list, ki bo pisal, naj se vojska nadaljuje. Zarota proti začasni vladi. Velika kneza Nikolaj Nikolajevič io Boris zaprta. Iz Stockholma sc 3. t. m. lapidarno poroča, da so velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča v Livadiji zaprli. »Lokal-, anzeiger« pa javlja, da so 2. t. m. naznanili ruskim vojakom v Parizu, ki so bili zapriseženi v ruski cerkvi, predno so odrinili na bojišče, da so v Petrogradu zaprli velikega kneza Borisa, ker je znal za zaroto, ki jc delala na to, da postane veliki knez Nikolaj Nikolajevič ruski car. Neka druga vest poroča, da so veli* kega kneza Nikolaja Nikolajeviča pr?gnali na Krim. Vojni kabinet v Rusiji. Amsterdam, 3. aprila. »Times« poročajo iz Petrograda: V glavni stan sta se pripeljala vojni in mornariški minister. Šlo je za to, da se dobi stik med vojnim vodstvom in vlado, ki je bil prekinjen, odkar je bil car odstopil. Sklenili so, da ustanove vojni kabinet po angleškem vzorcu. V njem bodo vojni minister, ministrski predsednik, zunanji, finančni, železniški in poljedeljski minister in Kerenski. Pozvali so jih v glavni stain. Protirevoluclja v Odesi. — Nemiri v Besarablii. Dalje se poroča iz Stockholma dne 3. t. m.: V Odesi se je pričela skrajno nevarna protirevolucija. Nekaj dni potem, ko so izpustili politične ujetnike, so izpustili iz ječ vse zločince, ki so se polastili orožja in napravili veliko zmedo. Pred mestno dumo so pa razgrajali konservativci, ki so nosili rdeče zastave z napisi: »Živel kralj Nikolaj!« Tudi vojaki v Odesi se pridružujejo po-kretu. Župan je govoril četam. Iz Seva-stopolja so poslali v Odeso vojake, ki so zaprli župana Pelikana in generalnega gubernatorja Eligona. Voditelja vstaških čet stotnika Marxa so ustrelili. Pokret se širi. V Besarabiji so izbruhnili veliki nemiri. O bivšem carju poročajo ruski listi: Vojekov, ki je baje predlagal, naj car odpre bojno črto pri Minsku Nemcem, da bi zatrli revolucijo, zdaj trdi, da tega ni govoril on, marveč car, ki je bil pač zelo razburjen. Sicer pa rusko časopisje Vojekovu ne veruje. Iz Petrograda se tudi poroča, da so zaprli prijateljico bivšega carja, plesalko Kšezinskajo, ki je stanovala v lastni palači in je občevala z mnogimi velikimi knezi. vojska z Rusi in Mw\. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunajski vojaški kritiki pišejo 23. t. m. o položaju na vzhodni bojni Črti: Na vzhodni bojni črti se vedno pogosteje pojavljajo znamenja, da se krči disciplina med ruskimi četami. Učinkujejo pač nove demokratične preosnove in ker se strogi vojaški predpisi milejše izvajajo. Ker so železnice zaposlene s preskrbo velikih mest v zaledju, na nekaterih točkah težko prehranijo vojake. Med ruskimi četami je bilo zato več težkih izgredov. Nikakor naj se pa zato ne sklepa na dalekosežne posledice, kakor tudi ne iz pojavov, ker so se Rusi v posameznih bojnih odsekih približavali našim četam. Dunaj, 3. aprila. Uradno: Ob Bistrici Solotvinski so se izjalovili napadi ruskih poizvedovalcev. Severno Dnjestra so Rusi mestoma močnejše streljali s topovi. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Iiofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. aprila. Veliki glavni stan: Severnozahodno Dvinskega so večkrat preizkušene naskakovalne čete privedle iz ruske postojanko 1 častnika. 93 mož in dve strojni puški. Popol« noma je uspel tudi pri Maljavičih, se-vernovzhodno Bogdanova, poizvedovalni napad; tam smo ujeli 1 častnika ln 23 mož. Severnovzhodno Baranovičev je napadlo več ruskih stotnij našo prednjo stražo, ki sa je držala, dasi so pripravili napad z močnim obstreljevanjem. Živahnemu ognju Eusov na obeh straneh železnico Zloczow-Tarnopol, ob Zloti Lipi in pri Bnjestru niso sledili napadi pehote. Ob Bistrici Solotvinski smo pregnali napredujoče ruske od-dfilkfit Na bojni črti generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa in pri vojni skupini maršala pl. Mackensena nobenih važnih dogodkov. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 2. aprila. Uradno: Na rumunskem bojišču so nekoliko streljali s topovi.. Rusko uradno poročilo. 31. marca. Zahodno bojišče. Odbili smo slabe nemške napade severno Illuxta in pri Podhajcih. Drugod so streljali poizvedovala. Rumunsko bojišče. Strehanje med po-zvedovalci. Naši topničarji so uspešno streljali na monitorje, ki so poizkušali se bližati Galacu. # Kavkaško bojišče. Streljanj med poizvedovalnimi oddelki. Letalna služba. Neko naše letalo je metalo bombe na kolodvor Vilna. Pri Podhajcih sta sestrelila poročnika Višnje-kov in Arhangelski nemško letalo in ujela oba letalna častnika. 1. aprila 1917. Severozahodno Capula so razkropili naši poizvedovalci velik sovražni oddelek. Po boju na nož so ujeli 2 častnika, enega narednika in 16 vojakov. Pri Kirlibabi so tri avstrijske stotnije, ki jih je podpiralo topništvo, napadle naše postojanke. Po ponovnih napadih se je Avstrijcem posrečilo, da so vdrli v naše jarke. Pregnali smo jih s protinapadi in popravili svoje postojanke. Na ostali bojni črti so streljali s puškami. Letalna služba. Naša skupina 22 letal je napadla Brajlo. Na izkrcavališča, ladjedelnice in skladišča so metali bombe. Ladje, naši letalci so jih zasledovali, so zapustile Brajlo. Položaj ruskih vojskovodij. Vojni poročevalci pišejo: Posledice notranjih nemirov se kažejo tudi na bojišču. Ruski vojaki v nekaterih odsekih iščejo stika z Nemci in z Avstrij-ci. Iz jarkov jim kličejo, kaj se pri njih godi. Tudi sicer se približujejo našim vojakom. Nekaj novosti so že izvedli. iVojake že boljše plačujejo. Nekaj gard-nih častnikov so nadomestili z dijaki. Za ruskimi postojankami so vojaki zelo glasni: pojejo in kriče. Nemci pri Rigi. Curih. »Temps« poroča: V Petrogradu se zelo razpravlja o zbiranju Nemcev pri Rigi, — Generalu Ruskemu so naročili, naj vse pripravi, kar je potrebno za jobrambo. No južnem Balkonu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. aprila. Uradno: Vzhodno Ohridskega jezera so vdrle naše čete v sovražne jarke. Vrnili so se z ojetniki. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 2. aprila. Uradno: Med Ohridskim in Prespa Jezerom go prepodili močne sovražne patrulje. Na celi bojni črti se je streljalo nekoliko s topovi. Vzhodno Dojranskega jezera je vdrl naš poizvedovalni oddelek v sovražno postojanko, uničil je angleško stražo in ujel nekaj Angležev. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. aprila. Veliki glavni stan: Med Ohridskim ln Prespa jezerom So vdrle naše čete v prednje postojanke Francozov. Na povelje so se vrnile ,Naj vsak Poskusil 1KANC CfiRAR, tovarna slamnikov v Stob-u pošta Domžale pri Ljubljani. 170 v Ribnici nad Mariborom je razpisana do 15. aprila. Dobro ohranjeno ter lahko moško se kupi. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro »Takoj 600«. Večje kmečko posestvo na Dolenjskem, nad 100 oralov njiv, travnikov pašnika in gozda, ležeče ob deželni cesti blizu železnice, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Pismena vprašanja naj se naslovijo pod šifro »Posestvo nad 100 oralov« štev. 824 na upravništvo tega lista. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, dobra mati, oziroma sestra in teta, gospa Ana Ponikvar poj, Tavželj po dolgi mučni bolezni, v 64. letu starosti, v torek ob pol 2. uri Bogu vdana preminula. Pogreb nepozabne nam ranjke so vrši v četrtek ob i. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 3. aprila 1917. 826 Globoko žalujoči ostali Lvov. »Kuryer L\vowski« poroča: Poljska ljudska stranka je ustavnemu odboru poljskega kluba poslala spomenico, v kateri zahteva: 1. v vzhodni Galiciji naj ima vsak volivni okraj samo Ravnateljstvo trgovskega bolniškega hi podpornega društva v Ljubljan; javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni redni član, gospod zasebnik danes popoldnerairno vGospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek dne 5. aprila 1917 iz hiše žalosti, sv. Petra ccsta 6, na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. • • j Globoko žalujoči naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da je njihova iskrenoljubljeni! mati, 'jtara mati, sestra, teta, gospii lilija Loinšek roj. Kuntorlč nadučiteljeva vdova. danes po kratki mučni bolezni, previdena s svetotajstvi naše svete vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrSi v pondeljek dne 2. aprila." C e r k I: e pri Krški Vasi, 31. 3. 1917. Ernesl, nadpaznik, Janez, kaplan, Antonin, nadučitelj, sinovi; Marija Obermaier roj. LomSek Katarina, Ema, hčere; Jožefa Kuntarič, sestra. Vnuki in vnukinje. 821 Lepo posestvo obstoječe iz enonadstropne, popolnoma prenovljene hiše z vsemi potrebnimi, zelo prostornimi gospodarskimi poslopji, lopiui vrtom in zem. ljišeem, se pod b^^jh.,«*!®, Vsega zemlji-ugoduimi pogoji Ot&SCla šča je !) hektarov. HiSa stoji na najbolj prometnem prostoru trga in je zelo pripravna za vsako trgovino in obrt. Proda so tudi sama hiša z vrtom brez zem-(3) Ijišča. Vsa druga pojasnila daje 710 Posojilnica v Žužemberku, Dolenjsko. v zelo prometnem kraju se odda prosto izurjenemu kovaču, ki bi bil vajen tudi lahkega dela. — Sprejme se tudi Katoliška tiskarna v LJubljani naznanja žalostno obvestilo, da je njen večletni vestni pomožni delavec gospod FRHMC TOMC v torek, dne 3. aprila, ob 2. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, v 59. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu umrl. Pogreb rajnika bo v četrtek, dne 5- aprila, ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Ravnikarjeva ulica štev. 15 na pokopališče k -Sv. Križu. Sv. maSe zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra. Mir in pokoj njegovi duši! V Ljubljani, dne 3. aprila 1917. Kocke za fubo prvovrstne po 5 vinarjev za nadrobno nrodaio .1000 kosov K 19--; ' takdzvane kocke za kurjo juho po 6 vinarjev za nadrobno prodajo 1000 kosov K 32- — ; kocke za guljaž po 6 vinarjev komad, 1000 kosov K 28--. Pošilja po povzetju. Za poštnino K 1-22 za 1000 komadov. M. Mandlch, Trst. se kupi v vsaki množini. Plača sc dobro. — Ponudbe na 805 812 Prednost ima tak, ki se je že učil obrta. Ivan Zaje, Vir, p. Dob pri Domžalah. Vojaščine prosta, zaupna oseba, kiijipvAtlla in Korespondeni, vešč obeh deželnih jezikov, srednje starosti z dolgoletnimi spričevali želi plemeniti službeno mesto. - Prijazne ponudbe pod »Knjigovodja« št. 830 na upravništvo tega lista. ITa prodaj sta z modrocema na peresa. Več se izve: dr. Val. Zarnlkova ulica št. 9/II. 828 na stalni vodi se vzame v najem, even-tuelno tudi kupi. Enako se išče tudi Ponudbe z natančno navedbo razmer in cene naj se pošljejo na upravo „Slovenca" pod št. 753. Sprejme se zanesljiva z lepo pisavo, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Prednost imajo gospodične s prakso. Ponudbe v obeh jezikih pod Ljubljana, poštni predal št. 68 do 5. aprila 1.1. 770 Laverca pri Ljubljani. is m begunka, doma pri Gorici, v srednji starosti, vajena vsakega dela kot večletna služabnica. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 777. Prodaja dokler je zaloga: 11» m pr^gfjg, Fran Mnrolt, Ljubljana, 800 ' lovenske vojaške narodne pesmi Ztt K 1-50 ali K 1*80 se šo dobe. Po pošti 20 v več. žlSffir Najlepše darilo! "TJBffi Mirna stranka išče z dvema sobama in kuhinjo za takoj ali za maj. — Ponudbe pod »M. 5« na upravništvo Slovenca. Brez posebnega obvestila Venci so hvaležno odklanjajo t Marija Turk roj. Počivalnik naznanja v svojem in v imenu svojega sina Hngona Turk-a, živinozdravnika v p. pretre-sujočo vest, da je njih iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, svak in stric, gospod zasebnik v torek, dne 3. aprila 1917 ob 6. uri zvečer po kratkem trpljenju boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek 5. aprila ob 2. uri popoludne iz hiše žalosti sv. Petra cesta št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 3. aprila 1917. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. UMjana............; rJfi0£ni sa[on ^^ 1 K™*"'»■ S Ivanka Stegnar Naročila in popravila točno in ceno. priporoča svojo zalogo damskih svilenih klobukov in slamnikov najnovejših oblik ter raznega nakita. 530 r v Dne 12. aprila t. 1. ob 8. url zjutraj se vrši na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji prodaja Naročila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka Zraven spada 25 oralov gozda, 6 oralov vinogradov in približno 9 oralov vrtov in travnikov. Prodajali se bodo posamezni objekti po parcelah tudi gospodarska poslopja z deli vrta na zahtevo posebej, sprejmejo se pa tudi ponudbe za posamezne dele ali pa za vse posestvo. Proda se tudi stavbeni materijal, opeka (strešnik), strešni stol itd. iz nekaterih poslopij, ako se kupci oglasijo. Prodalo so bode tudi nekaj rastočih smrek. Natančni pogoji se izvedo na licu mesta. Pismene ponudbe naj se naslov-Ijajo na: g. Ivan Modic, Nova vas pri Rakeku do 10. aprila t. L 776 (3) 1*1 ffiS Svetilk Vido *3ratQV$ Sjuhljatia, Stari trg št. 4 im svoje uradne prostore zaprte, na kar se p. t. komitenti v svrho pravočasne izdaje naročil opozarjajo. Ljubljana, 3. aprila 1917. Podružnica c. kr. pri«?. m&tr* Mri zauoda za trgoivluo m obrf u Ljubila; Češka indusf. banka, Podružnsca Jadranska baaka, Pedrssžnica Ljubljana. Kranjska deželna banka, Ljubljana. m w s* iSk. w gpllpjl^ Račun izgube in dobička in bilanca Vzajemne zauarooalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov u Ljubljani, Dunajska cesta 17 za dobo od 1. Januarja do 31. decembra 1916. Račun izgube in dobička. Izdatki I. Škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... II. Uprava: a) provizija........... b) tekoči upravni stroški: 1. plače............ 2. poštnine in pisarniške potrebščine 3. kurjava, razsvetljava, najemnina in telefon......... 4. oznanila .......... 5. tiskovine.......... 6. bolniška blagajna in pokojnina c) davek............. d) sprejemnine: 1. v oddelku požara...... 2. v oddelku zvonov...... III. Odpisi in drugi izdatki: odpis inventarja ......... IV. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara ....... 27825 01 delež pozavarovalnice...... 9346 22 b) v oddelku zvonov ....... 2800 28 delež pozavarovalnice...... 1190 06 V. Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara ....... 224535 46 delež pozavarovalnice...... 90323 98 b) v oddelku zvonov....... 4274 92 delež pozavarovalnice...... 1294 92 VI. Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki se uporabi za: a) prispevek h kurznemu diferenčnemu zakladu ........... b) obresti ustanovnega zaklada . . . c) za odkup ustanovnega zaklada d) prenos na varnostni zaklad . . . e) ostanek na nov račun .... . K K K 230970 50 109094 31 1340 85 610 i 11 43220 46 12502 ! 51 4318 I 37 1944 19 5722 , 49 2793 86 4617 76 a > — 2000 — 2000 ! — 50000 — 52000 -8326 10 121876 19 730 74 37179 i 74 70501 88 1591 35 18478 79 1610 22 134211 48 2980 122606 93 109272 4620 6000 97 76 20089 01 137191 48 114326 10 514107 25 T Prejemki I. Prenos upravnega prebitka . . II. Zakladni prenos preteklega leta: Premijska prihrana: a) v oddelku požara .... delež pozavarovalnice . . . b) v oddelku zvonov . delež pozavarovalnice III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara . . . delež pozavarovalnice . . IV. b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... Čista zavarovalnina po odbitku storni: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... V. Dohodki naloženega denarja: obresti........ VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 1. v oddelku požara 2. v oddelku zvonov b) sprejemnine: 1. v oddelku požara 2. v oddelku zvonov K | h 217227 47 90391 ! 47 4274 ; 92 1294 | 92 24657 ' 30 11080 08 3332 1666 86 43 561338 66 225809 96 6038 | 77 1994 1 28 4921 04 22 25 5211 96 3 _ 13051 03 K 126836 i - 2980 ! — 13577 22 1666 43 335528 70 ■ 4044 i 49 4943 29 K 1182 129816 Bilanca, Pasiva I. Terjatev pri delničarjih II. Račun blagajne . . . . K h III. Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah : a) pri hranilnicah......... b) poštna hranilnica, št. 51.426 L. „ 68.082 M. . „ 71.966 G. . . ...... 4.425 P. . . "IV. Terjatev pri zavarovancih . V. Terjatev pri poverjenikih . VI. Terjatev pri hipotečnih posojilih VII. Vrednostni papirji...... VIII. Račun uprave: • * • oprava ....... . 6285 20 odpis.............. 6000 — tablice............ 714 80 med letom prejeli......... 714 80 odpis IX. Saldo pozavarovalnice 277245 29 24316 69 8125 95 6038 77 3939 54 34253 83 15205 19 K h 285 20 Ivan Elsner 1. r., član nadzorništva. K 3255 i 91 319666 24 49459 1240 103035 02 79 285 650 20 69 477592 : 85 Aktiva I. Ustanovni zaklad......... II. Varnostni zaklad......... III. Kurzni diferenčni zaklad...... IV. Premijska prihrana: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... V. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... VI. Razni upniki: a) poverjeniki .......... b) predplačila za leto 1917..... c) gasilni donesek ........ d) koleki pogodb......... e) koleki škod......... VII. Saldo pozavarovalnice....... VIII. Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki se uporabi za: a) prispevek h kurznemu diferenčnemu zakladu........... b) obresti ustanovnega zaklada . . . c) za odkup ustanovnega zaklada . d) prenos na varnostni zaklad . . . _ e) na nov račun........ ■ K 224535 90323 46 98 4274 1294 92 92 27825 9346 01 22 2800 1190 28 06 I 30772 2878 18309 4285 293 22 93 43 63 20 2000 2000 50000 52000 8326 10 K 134211 2980 48 18478 79 1610 22 K 50000 98010 250 137191 60 15243 65 339573 19 15240 78 20089 56539 1186 114326 477592 I Ivan Sušnik 1. r., predsednik nadzorništva. Jos. Pehani 1. r., ravnatelj. 48 01 41 85 10 85