:r„ Ptuj, torek, jt; 10. februarja 2009
letnik LXII • št. 11 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

ure nt. o vanje
14. - 24. februar www. ku rentova n j e. n et
Po Sloveniji Ljubljana • Prvi sveženj ukrepov proti krizi
O Stran 2
Po naših občinah Videm • Praznik z besedo, sliko in naravo
O Stran 6
Po mestni občini Ptuj • Zemeljski plaz v Maistrovi ogroža tri hiše
O Stran 24
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
CfiMh* A! foLo Šport
Tonči Žilic • Popoln profesionalec, ki igra »z glavo«
O Stran 11
Ptuj • Ob slovenskem kulturnem prazniku
Priznanja za izstopajoče dosežke
Mestna občina Ptuj, Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj so tudi letos pripravile skupno proslavo ob kulturnem prazniku. Tudi s tem so dali vedeti, da kultura ne pozna meja.
Rokomet •
Tradicija na Koroškem se nadaljuje ... O Stran 12
Na proslavi, ki je bila 5. februarja v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, so podelili priznanja za izstopajoče dosežke na področju kulture. ZKD Ptuj je za leto 2008 podelila tri priznanja in plaketo. Prejeli so jih Mladen De-lin, Marjan Gajzer in Franc Kuhar ter Ladislav Pulko. Priznanji sveta Območne izpostave sta prejela Pavla Jus in Maks Kampl. Oljenko MO Ptuj je prejela Božena Krivec, veliki oljenki pa sta po odločitvi sveta MO Ptuj prejela minoritski samostan sv. Petra in Pavla, ki letos slavi 770-le-tnico obstoja, ter Franc Mlakar (na fotografiji).
Slavnostni govornik Stojan Kerbler, mojster fotografije in častni občan MO Ptuj, v svojem govoru ni bil prizanesljiv, ošvrknil je marsikatero slabost na področju kulture v našem okolju. Izpostavil pa je fotografijo, ki je v likovni umetnosti še vedno zapostavljena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Seja predsedstva Skupnosti občin
Ptuj • Zdravniška zbornica
Bodo občine morale tožiti? Ptujski zdravniki
med najboljšimi
Deseta seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije, največje reprezentativne asociacije lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki ima že 180 članov, je 4. februarja potekala na Ptuju. Na tokratni seji so izpostavili problematiko izobraževanja redarjev, problematiko zdravstvenega zavarovanja občank in občanov ter višino povprečnine za leto 2009, ki mora biti vsaj 15 odstotkov višja kot v letu 2008.
Ptujske seje so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi Zdravko Mele, predstavnik Direktorata za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve RS,
prim. Janez Remškar z Ministrstva za zdravje, Boris Sod-ja, tajnik Združenja redarjev Slovenije, Slavko Tekavčič, vodja Sektorja za sistem financiranja lokalnih skupno-
Foto: cg
sti Ministrstva za finance, in še nekateri drugi. Na Ptuju so člani predsedstva Skupnosti slovenskih občin sklenili oziroma pozvali, da se cena električne energije za občine in javne zavode izenači s ceno, ki jo plačujejo gospodinjstva, da se kmetijska zemljišča prenesejo na občine, da se sprejema takšna zakonodaja, da bo v vsakem zakonu določeno, kakšne finančne obveznosti prinaša novi zakon občinam, in da se nadaljujejo pogajanja za najmanj 15-od-stotni letošnji dvig povpreč-nine. Pri dvigu povprečnine bo Skupnost vztrajala skupaj z Zvezo občin, torej 210 občin proti vladi.
O Stran 3
Podeljena so bila prva priznanja Zdravniške zbornice Slovenije Kakovost v zdravstvu 2009. Gre za projekt, ki predstavlja pomemben mejnik v ocenjevanju kakovosti strokovnega dela zdravnikov. Med prvimi 56 priznanji, ki so jih prejeli slovenski zdravniki za nadpovprečno delo, je tudi pet zdravnikov iz ptujske bolnišnice.
Priznanja so prijeli štirje so specialisti ginekologi in porodničarji Saša Dajukanovic, asistent Dejan Ognjenovik, Zoltan Stjepan Mileta in prim. asist. mag. Vladimir Jolic, Borut Kostanjevec pa je priznanje prejel kot abdominalni
kirurg. V ptujski bolnišnici so ponosni, poudarja direktor Robert Čeh, da imajo med prvimi prejemniki priznanj za kakovost v zdravstvu kar pet zdravnikov.
3 Stran 5
Foto: cg
Slovenija • Z desetega posveta Združenja delodajalcev
Prvi sveženj vladnih ukrepov
zoper krizo ne daje večjih učinkov
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je v Radencih na svojem tradicionalnem posvetu največ pozornosti namenilo ukrepom ob gospodarski krizi, spremembam delovnega časa, socialnemu dialogu in zakonodaji. Delodajalci ocenjujejo, da prvi sveženj vladnih ukrepov zoper krizo ne daje znatnih učinkov.
Teme našega dvodnevnega srečanja so pod vplivom trenutnega gospodarskega položaja. Le redke so dejavnosti, ki krize še ne občutijo, zato od države zahtevamo, da pripravi ustrezno zakonodajo, je povedal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Milan Škapin. Po njegovi oceni prvi sveženj ukrepov vlade za blaženje gospodarske krize ne daje znatnih učinkov, zakon o delnem subvencioniranju skrajšanega polnega delovnega časa, ki je šel mimo obravnave v ekonomsko-social-nem svetu, pa je diskriminato-ren do podjetij, v katerih nimajo reprezentativnega sindikata.
Za malo gospodarstvo so vsekakor spodbudne investicijske olajšave in ker se delodajalci zavedajo resnosti razmer, so pripravili nabor kratkoročnih ukrepov za leto 2009 in dolgoročnih za povečanje konkurenčnosti in razvojno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Po njihovem je
Uvodnik
Emina kuhinjica
potrebno izboljšati likvidnost gospodarstva s kratkoročnimi krediti in ugodnimi financiranji ter skrajševati roke plačil, ko je plačnik država. Med temi ukrepi sodi tudi skrajševanje vračila preveč plačanega davka na dodano vrednost. Nujno je potrebno pripraviti vse, da bi bili uspešnejši pri črpanju evropskih sredstev, saj Sloveniji manjka pravi sistem za pripravo razpisov in tu naj se država spogleduje s sosednjo Italijo, je povedal Škapin. Dodal je, da je potrebno pripraviti ustreznejšo davčno politiko, ki spodbuja razvoj in bo zanimiva tako za domači kot tuji kapital, za dolgoročno konkurenčno slovensko gospodarstvo pa je potrebno znižati stroške dela.
Posebno delovnopravno zakonodajo za male delodajalce?
Gospodarstveniki pričakuje-
Kot že vrsto let zapored se je tudi letos vse zapletlo. Stvari kot da nočejo ali ne morejo steči z normalnim tokom. Slovenski izbor za pesem Evrovizije je spet postregel z novimi pikantnimi zgodbicami, primernimi za razpravljanje. Odprla so se številna vprašanja, med drugim tudi o smiselnosti glasovanja, poštenosti štetja glasov, kompe-tentnosti strokovne žirije in nenazadnje tudi regularnosti celotnega tekmovanja.
Za razliko od prejšnjih let, ko so bili protesti relativno tihi, je letos Langi prekipelo. Drugo leto zapored so jim organizatorji zmago dobesedno izpulili iz rok. Čeprav so imeli Langa in Manca Špik po mnenju občinstva nedvomno najboljšo pesem, jim tudi letos ni bilo usojeno. Ponovno se je izkazalo, da se odgovorni na RTV prav malo zmenijo za naše glasove. To vsekakor dokazuje dejstvo, da je bila razlika med številom glasov, prispelih za Lango, in drugouvrščenim Omarjem Naberjem izredno velika. Kar pa organizatorjev očitno prav nič ne briga. Kot da jim je pomembno samo to, da ljudje prenos spremljajo, glasujejo in tako prispevajo kakšen evrček v njihovo blagajno. Tisto, ki jo itak vsak mesec polnimo s svojim denarjem, pa če njihov program spremljamo ali ne. In koliko dejansko cenijo mnenje Slovencev, so že večkrat pokazali. Nazadnje na še eni Emi. Naš glas očitno ni štel absolutno nič. Več kot 20 tisoč glasov je bilo premalo, da bi konkurirali tričlanski strokovni žiriji. Neverjetno, a resnično. Ob tem se človek res vpraša, zakaj sploh glasovati, ko pa je jasno, da je izid znan že pred začetkom tekmovanja?!
Za letos ga sicer ne moremo spremeniti, drugo leto pa pamet v roke! Najbrž bo še najboljše upoštevati Wernerjev nasvet. Namesto da bi glasovali za svojo pesem, pošljite kakšno sporočilo in prispevajte evro ali dva v dobrodelne namene. Vsekakor bomo od tega vsi skupaj imeli več koristi in zadovoljstva, da smo naredili vsaj nekaj dobrega. Emina kuhinjica pa bo ostala, kakršna pač je.
Dženana Bečirovič
jo, da bo država dala moratorij na izvajanje takšnega sistema v javnem sektorju, ker je sedaj nujno, da najprej reši gospodarstvo, tudi s pomočjo javnega sektorja. Javna uprava pa se mora zavedati, da je kolektivna pogodba za javni sektor nastajala v čisto drugačnih gospodarskih in finančnih razmerah, kot smo jim priča danes. Mali delodajalci, ki v povprečju zaposlujemo manj kot pet ljudi, potrebujejo posebno delovno-pravno zakonodajo, kar je že praksa nekaterih evropskih državah, zato zahtevajo preučitev te možnosti. Država pa mora tudi pri sebi poiskati rezerve, je še povedal Škapin in pozval politiko, naj čim prej uredi odnose s Hrvaško, pri socialnem dogovarjanju pa naj se najprej zbliža s socialnimi partnerji in nato predlaga sprejem v parlamentu.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da je delovna zakonodaja vedno občutljivo področje in kompromis. Tudi leta 2007 sprejete spremembe zakona o delovnih razmerjih so bile najoptimalnejši kompromis med socialnimi partnerji, za nadaljnje spreminjanje pa bo potreben bolj celovit in usklajen pristop različnih politik in nadaljnje iskanje konsenza. Vendar pa v sedanji zakon po mnenju ministra ne kaže prehitro posegati, pač pa najprej pogledati učinke, ne izključuje pa možnosti pogovora o kakšni posebni regulaciji za
Predsednik Združenja delodajalcev Milan Škapin
male delodajalce. Kar zadeva ukrepe za blažitev finančne in gospodarske krize, je zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa eden prvih odzivov države kot pomoč delodajalcem zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje ob sočasni želji, da se ohranijo delovna mesta in zaposlenost ter potrebi po skrajševanju delovnega časa. Z njim želi vlada tudi zaščititi človeški kapital, saj je zelo pomembno, da dobri delavci ostanejo v podjetjih. Slovenija svoje razvojne strategije ne more graditi na ceneni delovni sili, temveč na zahtevnejših tehnologijah in zahtevnejših tehnologijah in delovnih mestih, ki zagotavljajo višjo raven plač, je med drugim poudaril minister za delo. Navedel je tudi podatek, da se je do četrtka, torej v slabih dveh tednih, v shemo za subvencije priglasilo 148 podjetij z nekaj več kot 28.000 zaposlenimi in da so med njimi tudi
manjša podjetja. Poleg zahtev po prenovitvi šolskih programov, ki da ne prinašajo ustreznih kadrov, je bilo med udeleženci posveta največ razprave prav o subvencijah. Opozarjali so, da je pri tem potreben tudi nadzor, saj obstaja bojazen, da bodo v nekaterih podjetjih še vedno delali polni delovni čas, ob tem pa pobrali še subvencijo, kar bi pomenilo nelojalno konkurenco, prevladalo pa je tudi mnenje, da zakon za mali sektor ni posebno posrečen.
Zalar: slovenska sodišča veliko prepočasna pri izvršbah
Minister za pravosodje Aleš Zalar je predstavil sistemska ukrepa, ki bi lahko zelo pomembno pomagala pri premagovanju krize, prvi se nanaša na izvršbo, drugi pa na začetek, oz. takrat ko nastane spor oz., nesoglasje. Povedal je, da je stanje pri izvršbah še slabše, kot kažejo sodne statistike in da imamo uradno registriranih 250.000 odprtih izvršilnih zadev, dejansko pa jih je po podatkih sodišč dvakrat oz. trikrat več. Dimenzija tega problema je enormna in te izvršbe predstavljajo dve tretjini vseh zadev v sodstvu, po raziskavi Svetovne banke Slovenija izrazito zaostaja po hitrosti postopka izvršbe ali sodne uveljavitve nekega pogodbenega razmer-
ja. V EU je na zadnjem mestu, slovenska sodišča pa porabijo 63,5 odstotka več časa kot traja povprečni čas izvršbe v EU. Za sodno uveljavitev pogodb v Sloveniji mora upnik izpeljati 33 postopkov oziroma procesnih dejanj, za to pa so najbolj »kriva« procesna pravila, je ocenil Zalar. Ker zaradi tega pri nas izvršba postane pravda po pravdi, postopki pa trajajo približno štiri leta, bo prenova izvršbe prioriteta. Po predlogu bi dobili podoben način izvršbe, kot ga poznajo države z bistveno bolj učinkovitim sodnim sistemom, odpraviti bi bilo potrebno pritoževanje v izvršnem postopku, če bi se dolžnik hotel pritožiti, bo to lahko storil, a ne pri izvršbi, temveč v posebni pravdi, ki ne bo ustavila izvršbe. Samo dokazilo o tem, da je dolg plačan, bi lahko ustavil izvršbo, treba pa bo ustrezno usposobiti izvršitelje, je dejal Zalar. Drugi ukrep se nanaša na poslovna razmerja podjetnikov, pri sporih bodo namesto reševanja pred sodišči spodbujali ekspertne postopke, možne so tudi arbitraže. V poslovne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi itn. bi veljalo vnesti klavzule, da bosta obe strani skušali spore najprej rešiti z mediacijo, arbitražo, ministrstvo pa bo predlagalo, da se tudi vlada zaveže, da bo poskušala vse spore rešiti najprej v alternativnih postopkih, je povedal minister.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče In tarčice
Sindikati javnega sektorja zavrnili vladni predlog glede varčevanja pri plačah
Predsedstvo KSJS je zavrnilo vladni predlog dogovora o varčevalnih ukrepih pri plačah zaposlenih v javnem sektorju. KSJS sprejema pogajanja, vendar pod pogojem, da jim vlada zagotovi, da bodo sindikalni predlogi, s katerimi bi odpravili največje anomalije v plačnem sistemu, obravnavani v procesu pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe. Kot so sporočili iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), zagotovilo, ki ga zahtevajo, velja še zlasti za orientacijska delovna mesta v t.i. skupini J, »kjer je velika večina zaposlenih z najnižjimi plačami, ki je pri prehodu na nov plačni sistem ostala na varovanih
plačah«. Reprezentativni sindikati KSJS Slovenije so se pripravljeni pogajati o spremembi dinamike odprave plačnih nesorazmerij in morebitnem premiku četrtinskih izplačil, ki jih je v svojem predlogu varčevalnih ukrepov na področju sistema plač v javnem sektorju sindikatom 29. januarja predlagala vlada.KSJS se tudi ne strinja z omejitvijo napredovanj in opustitvijo uskladitve julijske uskladitve plač.
Vodje poslanskih skupin dosegli dogovor o znižanju plač poslancev
Vodje vseh parlamentarnih skupin razen SNS so na neformalnem sestanku dosegli dogovor o znižanju plač poslancem DZ in generalni sekretarki DZ. Po doseženem dogovoru naj bi se plača predsednika in podpredsednikov DZ, poslancev ter
generalne sekretarke za dobo enega leta znižala za en plačni razred. Po besedah predsednika DZ Pavla Gantarja ni za pričakovati, da bi znižanje lahko rešilo gospodarsko krizo, bo pa po njegovem dober zgled, predvsem zaposlenim v preostalem javnem sektorju, s katerimi se vlada pogaja za upočasnitev odprave plač-nih nesorazmerij. »Če od drugih zahtevamo določene omejitve, moramo najprej sami pokazati, da smo se sposobni samoomejiti,« je dejal.
Ormoški župan za spremembe zakonodaje na področju oskrbe starejših
Župan občine Ormož Alojz Sok v pismu ministru za pravosodje Alešu Zalarju in poslancem državnega zbora predlaga spremembe
na področju oskrbe starejših in onemoglih oseb, so sporočili iz NSi. Meni, da bi morali biti prevzemniki premoženjskih koristi zavezani k plačilu oskrbe v domskem varstvu. Kot je zapisal v pismu, se v praksi pogosto dogaja, da ostareli ljudje ali slabotne osebe tekom svojega življenja predajo svoje premoženje tretjim osebam ali sorodnikom. Na starost tako ostanejo brez sredstev za preživljanje in preko zavoda za socialno varstvo uveljavljajo pravice plačila za institucionalno varstvo s strani domicilnih občin, navaja Sok. Ormoški župan predlaga spremembo zakonodaje na tem področju. Prevzemniki premoženjskih koristi bi morali po njegovo biti zavezani k plačilu oskrbe v domskem varstvu vsaj v višini prevzetega premoženja. Kot je prepričan, bi se tako izognili »neupravičenemu oziroma izkorišče-valskemu pridobivanju premoženja in prelaganje odgovornosti na občine«. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: arhiv
Ptuj • Deseta seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije
Bodo občine morale tožiti državo?
Deseta seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije, največje reprezentativne asociacije lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki ima že 180 članov, je 4. februarja potekala na Ptuju. Na tokratni seji so izpostavili problematiko izobraževanja redarjev, problematiko zdravstvenega zavarovanja občank in občanov ter višino povprečnine za leto 2009, ki mora biti vsaj 15 odstotkov višja kot v letu 2008.
Foto: Črtomir Goznik
Sejo predsedstva je vodil predsednik Skupnosti Franc Kangler, na fotografiji skupaj z (od leve) mag. Stankom Glažarjem, ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in generalno sekretarko Skupnosti Jasmino Vidmar.
Ptujske seje so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi Zdravko Mele, predstavnik Direktorata za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve RS, prim. Janez Remškar z Ministrstva za zdravje, Boris Sodja, tajnik Združenja redarjev Slovenije, Slavko Tekavčič, vodja Sektorja za sistem financiranja lokalnih skupnosti Ministrstva za finance, in še nekateri drugi. Na Ptuju so člani predsedstva Skupnosti slovenskih občin sklenili oziroma pozvali, da se cena električne energije za občine in javne zavode izenači s ceno, ki jo plačujejo gospodinjstva, da se kmetijska zemljišča prenesejo na občine, da se sprejema takšna zakonodaja, da bo v vsakem zakonu določeno, kakšne finančne obveznosti prinaša novi zakon občinam, in da se nadaljujejo pogajanja za najmanj 15-odstotni letošnji dvig povprečnine. Pri dvigu povprečnine bo Skupnost vztrajala skupaj z Zvezo občin, torej 210 občin proti vladi.
V enem letu od zaposlitve morajo občinski redarji opraviti posebno usposabljanje, to občinam nalaga Zakon o občinskem redarstvu. Usposabljanje po sprejetem zakonu in podzakonskih predpisih izvaja Policijska akademija. Dokler redar nima opravljenega posebnega trimesečnega izobraževanja, dela ne more samostojno opravljati, temveč le v spremstvu redarja, ki je usposabljanje že opravil. Policijska akademija je izobraževanje redarjev načrtovala v začetku letošnjega leta. Ker je bilo premalo prijavljenih, ga je odpovedala, poleg tega pa je občine obvestila, da bo naslednje izobraževanje šele oktobra letos. Po intervenciji Skupnosti občin se je Policijska akademija odločila, da bo usposabljanje kljub temu izvedla. V Skupnosti občin pa se takšnim situacijam v bodoče želijo ogniti, zato so se dogovorili, da naj bi izobraževanje redarjev Policijska akademija organizirala v septembru, ko imajo že vse občine sprejete proračune in se lahko primerno organizirajo. Doslej so trimesečno izobraževanje za občinske redarje uspešno zaključile že štiri generacije oziroma 130 občinskih redarjev, je na seji povedal tajnik Združenja redarjev Slovenije Boris Sod-ja. Na ptujski seji so se kresala tudi mnenja o tem, ali morajo to izobraževanje opraviti tudi bivši policisti, ki so prestopili v službo občinskih redarjev. Večina jih je prepričana, da tega izobraževanja ne potrebujejo. Po mnenju Skupnosti občin zakonodaja na področju strokovnega usposabljanja redarjev ni
ustrezna, zato jo bo potrebno spremeniti, ker so mnenja, da se javnim uslužbencem, ki so se že usposobili za poklic policista, ne bi bilo potrebno dodatno usposabljati za delo občinskih redarjev. Ni nobenega razloga, da nekdo, ki je že izobražen, ne bi mogel opravljati dela na nižji ravni.
Do problemov, ki se sedaj pojavljajo pri zdravstvenem zavarovanju občank in občanov brez prihodkov, ki so bili prej zavarovani kot družinski člani, ne bi prišlo, če bi Ministrstvo za zdravje upoštevalo pripombe Skupnosti občin k noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je tudi predlagala prenos obveznega zdravstvenega zavarovanja na državo. Država pa jim ni prisluhnila tudi pri izdelavi Pravilnika o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je pogoj za izvajanje spornih določb novele. V tem pravilniku so določeni postopki, ki jih mora občina pri tem voditi. Kot je na seji povedal prim. Janez Remškar, jim bodo sedaj prisluhnili, ker so ugotovili, da so pripombe tehtne, v tem letu, ki bo prehodno obdobje, pa naj si občine skušajo pomagati s Centri za socialno delo, ki potrebne podatke za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje imajo. Problem pa je tudi, da bi morala ta pravica veljati od dneva, ko je nekdo zanjo podal vlogo, ne pa samo za osem dni nazaj, ker včasih v občinah niti v 30 dneh ne morejo odločiti glede pravice do obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker enostavno nimajo podatkov. V teh hudih časih, kakršnim smo priča, je pričakovati, da bo vedno več zavarovancev, ki jih bo zavarovala občina.
Za dodatne obveznosti država ne zagotavlja denarja
V občinah, članicah Skupnosti občin Slovenije, vztrajajo, da se povprečnina za leto 2009 poveča za najmanj 15 odstotkov glede na leto 2008. Država nalaga občinam vedno več obveznosti, ki niso pokrite z denarjem, pri tem pa se izgovarja, da ne gre za nove naloge, temveč za širitev obveznosti. Že ves čas občine dokazujejo, kaj se jim od začetka lokalne samouprave dogaja. Leta 1994 je bila povprečnina višja od
dejanske porabe, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ko je lokalnim skupnostim iz tega naslova še nekaj ostalo. Danes v Sloveniji ni občine, ki na tem področju ne bi bila v rdečih številkah. MO Ptuj iz naslova povprečnine dobi dobrih 12 milijonov evrov, zahtevkov pa ima čez 16 milijonov evrov. Tega preprosto ni mogoče več vzdržati, potreben bo dogovor z ustreznimi resornimi ministrstvi, da se te anomalije odpravijo, da bodo institucije lahko delovale. Če ne bo šlo drugače, bodo prenehali plačevati te obveznosti. Verjetno se bo pa takrat nekdo moral odzvati, ko vzgojiteljice v vrtcih
ne bodo dobile plač, ko plač v osnovnih šolah ne bodo dobili učitelji, ko ne bodo poravnani računi za elektriko in vodo ter podobno. K takšnemu stanju so prispevali sprejeti zakoni, v večini pa podzakonski predpisi, s katerimi se je na zelo eleganten način v večini primerov obveznost prenesla na lokalno skupnost brez zagotavljanja denarja. Občine so odgovorne za vrtce, država poveča normativ, plača pa lokalna skupnost, to je le eden od primerov širitve obveznosti.
MO Maribor pa iz naslova povprečnine manjka kar za 16 milijonov evrov. Franc Kan-gler je med drugim opozoril na ceno električne energije: občine, vrtci, šole, zavodi ne proizvajajo ničesar, prav tako ničesar ne tržijo, plačujejo pa električno energijo po enaki ceni kot gospodarstvo. Če bi jo plačevale po enaki ceni kot gospodinjstva, bi to precej razbremenilo občinske proračune, zmanjšalo njihove primanjkljaje. Mariborski proračun so lanske podražitve elektrike dodatno stale okoli dva milijona evrov. Kar zadeva višjo povprečnino, v občinah ne bodo stali križem rok, če bo treba, bodo državo tudi tožili, da bodo prišli do denarja, s katerim bodo lahko pokrili naložene in dodeljene jim obveznosti.
V Skupnosti občin ugotavljajo, da je zakon o financiranju občin slabo napisan, od države pričakujejo, da za prevzete obveznosti tudi zagotovi denar ali pa jih ponovno prenese med svoje pristojnosti. Ker v občinah nimajo denarja za že
omenjene naloge, jim zmanjkuje sredstev za tiste projekte, za katere naj bi pridobili tudi evropski denar. Kaj lahko se zgodi, da bo 4,5 milijarde evrov evropskega denarja v obdobju 2007/2013 v večini ostalo ne-počrpanega, a ne po krivdi občin. Možnosti za črpanje bi lahko izboljšali tudi s tem, da bi se DDV upošteval kot upravičen strošek, dodajo.
Prav tako so v Skupnosti občin Slovenije prepričani, da bi bilo potrebno po šestnajstih letih ukiniti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, saj je večina denacionalizacij, za katere je bil ustanovljen, končanih. Pozvali so k temu, da država zemljišča prenese na občine, gozdovi pa naj ostanejo na skladu. Ta poziv je skupnost pred časom že dala, sedaj ga ponavlja. Ker je do pokrajin, na katere je prejšnja vlada predvidevala prenesti zemljišča, še daleč, bo Skupnost občin vladi najprej predlagala, da pripravi zakon o preoblikovanju oziroma odpravi sklada. Če jim ne bo prisluhnila, ga bodo pripravili sami in ga dali v postopek. Prvi se bo pod ta zakon podpisal župan občine Benedikt in poslanec državnega zbora Milan Gumzar, je dejal. Povedal je, da v državnem zboru niso bili zadovoljni s poročilom o delu sklada v letu 2007 in da je potrebno z njim nekaj narediti. Nesporno dejstvo je, da bi občine s prostorom in zemljišči veliko bolje gospodarile, kot to dela v imenu države sklad, so še prepričani v Skupnosti občin Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Podpredsednica skupnosti občin Slovenije Irena Majcen, županja občine Slovenska Bistrica, je skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom PGD Ptuj podelila solidarnostna sredstva v višini 33 tisoč evrov. Skupnost se je odločila, da zbrana sredstva podeli MO Ptuj, ki je bila v lanskoletnem avgustovskem neurju najbolj prizadeta občina. V imenu gasilcev se je za prispevek, ki ga bodo porabili za obnovo gasilskega doma, zahvalil Martin Vrbančič, predsednik PGD Ptuj.
Ptuj • Osrednja proslava ob kulturnem prazniku
Več denarja - le pobožne želje
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 5. februarja osrednja proslava ob kulturnem prazniku v MO Ptuj. TUdi tokrat so jo skupaj pripravili MO Ptuj, ZKD Ptuj in Območna izpostava JSKD Ptuj. Ob tej priložnosti so podelili najvišja priznanja za izjemne kulturne dosežke. Slavnostni govornik je bil mojster fotografije in častni občan MO Ptuj Stojan Kerbler.
V bogatem spremljajočem kulturnem programu so nastopili solist, virtuoz na harmoniki Borut Zagora-nski, solistka Ula Šegula ob klavirski spremljavi Roberta Ožingerja, Ptujski nonet, Silvo Safran in kvartet harf pod mentorstvom prof. Tine Žer-din iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki ga sestavljajo Tonja Mariša Hriberšek, Jana Vidrih, Natalija Čačkovič in Renata Čuš.
Slavnostni govornik Sto-jan Kerbler je bil v svojem govoru kritičen do dogajanja v ptujski kulturi in na področju fotografije, ki še zmeraj nima tistega mesta, kot ji pripada, oziroma ji večina še ne priznava likovne ustvarjalnosti. Zanemarja se fotografija kot samostojno umetniško delo. »Fotografi se pogosto pritožujemo, da nas ne upoštevajo dovolj enakopravno med različnimi likovnimi zvrstmi,« je izpostavil Kerbler, ki je vesel, da je lani postal častni občan Ptuja, ker je to hkrati tudi širše družbeno priznanje fotografiji.
Gospodarstvo EU je že dojelo, da je kultura več kot ekonomija. V obdobju 2007/2013 je EU kulturi namenila za 40 odstotkov več sredstev kot v prejšnjih obdobjih. Lepo bi bilo, če bi bila česa takega deležna tudi v domačem okolju. Morda pa bo sedanja gospodarska kriza prispevala k temu, da bo tudi duhovno življenje postalo vrednota. Kultura je lokomotiva evropskega turizma, tega se pri nas še premalo zavedamo. Linz, evropska kulturna prestolnica 2009, bo naziv izrabil tudi za promocijo zgor-njeavstrijske kulinarike. Ptuj pa je za promocijo kmečkih dobrot izdal na hitro narejen nekvaliteten stenski koledar. Kmečke dobrote si zagotovo
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v MO Ptuj je bil mojster fotografije in častni občan MO Ptuj Stojan Kerbler.
zaslužijo kulturnejšo promocijo. Pri predstavitvi hrane je odločilnega pomena dobra fotografija. Kvalitetnejšo promocijo pa potrebuje tudi Ptuj kot celota. Na Ptuju je več razstavišč, a vsa so brez programske politike, še več, pogosto so razstavljena nekvalitetna dela. Zakaj Ptuj ni prepoznaven preko razstavne dejavnosti, kot je to uspelo Slovenj Gradcu, se sprašuje Kerbler. Ptuj še vedno tudi nima sodobne zbirke likovne umetnosti. Njegova avtorska fotografija izhaja iz dokumentarnosti, ki je tudi zaradi digitalne fotografije ogrožena. Demokracija v umetnosti ni mogoča, umetnost je ali pa je ni. Ptuj je nekoč že bil prestolnica kulture. Kerbler se tudi sprašuje, ali bodo v projekt Evropske prestolnice kulture vključene samo kulturne prireditve ali tudi umetniške, ali bo stara steklarska delavnica v resnici postala subkulturni prostor.
ZKD Ptuj je za leto 2008 podelila tri priznanja in eno plaketo. Podelila jih je predsednica Nataša Petrovič. Priznanja so prejeli Mladen Delin, Marjan Gajzer in Franc Kuhar. Mladen Delin, pred-
sednik društva Arsana in akademski pianist, je priznanje prejel za bogato kulturno dogajanje, ki ga je uspel pripeljati v mesto, zaslužen pa je tudi za nakup koncertnega klavirja v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Marjan Gajzer, član KD Grajena, na odrskih deskah nastopa že 30 let. V tem času je ustvaril več kot 20 odmevnih odrskih likov. Franc Kuhar je član Moškega pevskega zbora Jezero in eden od njegovih ustanoviteljev. Od leta 1998 do danes je zbor imel že 130 nastopov. Ves ta čas se trudi, da bi imel tudi kakovostne pogoje za delo. Plaketo, najvišje priznanje ZKD Ptuj, je za leto 2008 prejel Ladislav Pulko za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture. V letošnjem letu bo praznoval 70-letnico svojega življenja in 48 let dela na področju vokalne glasbe. V tem času je vodil 10 otroških, šolskih in mladinskih zborov ter 8 odraslih zborov, v 4 zborih pa je pel tudi sam. Za svoje udejstvo-vanje je prejel več priznanj, med drugim bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko.
Svet Območne izpostave JSKD Ptuj, vodi ga Silva Far-
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja ZKD Ptuj so prejeli (z desne) Mladen Delin, Marjan Gajzer in Franc Kuhar, plaketo pa Ladislav Pulko. Priznanja je podelila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič.
tek, je za leto 2008 podelil dve priznanji. Za večdesetle-tno prepevanje ljudskih in umetnih pesmi, pela je v številnih zborih, jo je prejela Pavla Jus, članica ženskega pevskega zbora KD Žetale. S svojimi izjemnimi pevskim glasom je vzor mlajšim. Maks Kampl, član KPD Staneta Petroviča Hajdina, je priznanje prejel za 60-letno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Leta 1945 je začel kot igralec, odigral je številne vloge, bil je tudi režiser. V zadnjih letih se posveča ljudski pesmi in običajem. S svojo izjemno osebnostjo je odločilno vplival na razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Hajdina.
Najvišja priznanja na področju kulture v MO Ptuj za leto 2008 je podelil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Plaketo je prejela Božena Krivec, univ. dipl. prof. pedagogike in sociologije, ki se je s plesom pričela aktivno ukvarjati leta 1981. Leta 2001 je uspešno končala tudi izobraževanje za plesnega vaditelja standardnih, latinskoameri-ških in šov plesov. Doslej je na oder samostojno postavila tri celovečerne prestave: Pravljico, Biti in Sestavljanko. Leta 2006 je za dosežke na
plesnem področju prejela plaketo Zveze kulturnih društev Ptuj. Kmalu bo izšel tudi zbornik z njenim podpisom pod naslovom Odplesanih petdeset, posvečen 50-letnici obstoja in razvoja plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj.
Veliko oljenko je Minorit-ski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju prejel za svojo vlogo v širšem kulturnem prostoru in zaključku obnovitvenih del na tem izjemnem kulturnem spomeniku. V letošnjem letu praznuje 770-le-tnico obstoja. V tem letu bodo končana tudi obnovitvena dela na zahtevni baročni fasadi, ki bo vrnila prvotno podobo pročelju minoritske cerkve. Obnovljena je bila tudi celotna streha minorit-skega samostana in njegova notranjost. Bratje minoriti so poskrbeli tudi za vsebino, iz Ljubljane so na Ptuj preselili sedež minoritske province, kar je pomemben dogodek za širše okolje. V letu 2007 je bila ustanovljena tudi glasbena šola s koncesijo, v kateri se odvija javni program, obiskuje jo 180 učencev. Minoritski samostan jer odprt tudi za kulturno dogajanje na Ptuju, v njem se odvijajo pomembni kulturni dogodki. Hrani pa tudi najstarejšo dobro ohra-
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopili solist, virtuoz na harmoniki Borut Zagoranski, solistka Ula Šegula ob klavirski spremljavi Roberta Ožingerja, Ptujski nonet, Silvo Safran in kvartet harf pod mentorstvom prof. Tine Žerdin iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki ga sestavljajo Tonja Mariša Hriberšek, Jana Vidrih, Natalija Čačkovič in Renata Čuš.
Foto: Črtomir Goznik
Priznanji sveta Območne izpostave JSKD Ptuj sta prejela Pavla Jus in Maks Kampl. Podelila ju je predsednica sveta Območne izpostave Silva Fartek.
njeno knjižnico, ki je pravi kulturni biser. Zaradi kulturne in duhovne dediščine ter dogodkov je ptujski mino-ritski samostan pomembna kulturno-turistična točka v ponudbi Ptuja.
Franc Mlakar je veliko oljenko za leto 2008 prejel kot eden izmed najvidnejših kulturnikov na Ptuju za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki je MG Ptuj in tudi MO Ptuj predstavilo ne le doma, temveč tudi v Sloveniji in tujini. Bil je med ustanovitelji gledališča ZATO, v. d. direktorja gledališča, član in tudi predsednik sveta zavoda. Zaslužen je za profesionalizacijo gledališča in njegovo prenovo. Organiziral je tudi številne odmevne koncertne dogodke, podpisal se je pod projekt Borut Zagoranski, zaslužen je tudi za ustanovitev in zagon Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Izkazal se je tudi pri obnovi oltarja v minoritski cerkvi. Trenutno sodeluje z godalnim kvartetom Feguš, je menedžer in mecen Ptujskega noneta. Podpira mnoge mlade umetnike in jim pomaga. Tesno pa je povezan tudi s turizmom.
P. Milan Kos se je za veliko oljenko zahvalil v imenu minoritskega samostana na Ptuju. Bratje minoriti so si ob pastoralnem življenju prizadevali tudi za izobraževanje in gojitev kulturnega življenja na Ptuju in v okolici. Priznanja ne sprejemajo samo kot zahvalo, temveč predvsem kot izziv, da samostan postaja vedno bolj živo versko, kulturno in izobraževalno središče Ptuja in okolice. Franc Mlakar je v svoji zahvali še posebej poudaril, da je pri svojem delu vedno in povsod izpostavljal Ptuj, ker je Ptuj zakon.
Ptuj • Priznanja Zdravniške zbornice Slovenije kakovost v zdravstvu 2009
Ptujski zdravniki med
najboljšimi v državi
Podeljena so bila prva priznanja Zdravniške zbornice Slovenije kakovost v zdravstvu 2009. Gre za projekt, ki predstavlja pomemben mejnik v ocenjevanju kakovosti strokovnega dela zdravnikov. Med prvimi 56 priznanji, ki so jih prejeli slovenski zdravniki za nadpovprečno delo, je tudi pet zdravnikov iz ptujske bolnišnice.
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj za kakovost: specialisti ginekologi in porodničarji (od leve) Saša Djukanovič, asist. Dejan Ognjenovik, Zoltan Stje-pan Mileta in prim. asist. mag. Vladimir Jolič.
Priznanja so prijeli štirje so specialisti ginekologi in porodničarji Saša Dajukanovic, asistent Dejan Ognjenovik, Zoltan Stjepan Mileta in prim. asist. mag. Vladimir Jolič, Borut Kostanjevec pa je priznanje prejel kot abdominalni kirurg. V ptujski bolnišnici so ponosni, poudarja direktor Robert Čeh, da imajo med prvimi prejemniki priznanj za kakovost v zdravstvu kar pet zdravnikov.
Saša Djukanovic, predstojnik ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice, je povedal, da so priznanja za prejemnike, celi oddelek in samo bolnišnico zelo po-
Foto: Črtomir Goznik
Borut Kostanjevec, dr. med., spec. kirurg, je priznanje kakovost 2009 prejel kot abdomi-nalni kirurg.
membna, ker so jih prejeli za kakovost dela, obenem pa so spodbuda za nadaljnje delo. S področja ginekološke kirurgije in perinatologije sta priznanje prejela Saša Djukanovič, dr. med., spec. ginekolog in porodničar, in Zoltan Stjepan Mileta, spec. ginekologije in poro-dničarstva, njuno priznanje za področje perinatologije pa je še posebej poudarjeno, saj sta bila med najboljšimi na več kazalnikih kakovosti. S področja perinatologi-je sta priznanje kakovost v zdravstvu 2009 prejela tudi prim. asist. mag. Vladimir Jolič, dr. med., in asist. Dejan Ognjenovik, dr. med., spec., sicer še kot zaposleni v UKC Maribor, ki se je pred nekaj meseci odločil za zaposlitev v ptujski bolnišnici.
To je začetek ocenjevanja dela v zdravstvu, katerega namen je, da se kakovost dela še izboljša. Začetek projekta Kakovost v zdravstvu Slovenije sicer sega že v leto 1999, ko so bile določene temeljne smernice projekta. V letu 2002 so se začeli zbirati podatki za 20 medicinskih vej. Popotnica ni bila najboljša, marsikateri zdravnik se mu je upiral, prav tako tudi drugi zaposleni v zdravstvu, Zdravniška zbornica pa je vztrajala, je povedal Djukanovic. Zagotavljanje celovite ka-
kovosti zdravstva v Sloveniji je ključno za stabilnost in razvoj celotnega sistema zdravstvenega varstva, zato mora kakovost postati strateški cilj, poudarja Gordana Kalan Živ-čec, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Kazalniki kakovosti dela so trenutno znani za abdominalno kirurgijo (operacija žolčnih kamnov), torakalno kirurgijo (operacija zaradi raka pljuč), ginekološke operacije in peri-natologijo. V prihodnjih letih naj bi se ocenjevanje razširilo še na druga področja. Najprej pa so predstavili rezultate, ki temeljijo na kazalnikih dela in opredeljujejo nadpovprečno kakovost dela posameznih zdravnikov v strokah, kjer so v letih od 2002 do 2006 sodelovali vsi ustrezni oddelki v Sloveniji. V tem obdobju so opredelili kakovost pri 13.727 operacijah žolčnih kamnov, l023 operacijah raka pljuč, 19.303 operacijah neradikal-ne odstranitve maternice in operacije na adneksih ter pri 89.959 porodih. Za področje abdominalne kirurgije je bilo za leto 2009 podeljenih 19 priznanj za kakovost, med njimi je tudi Borut Kostanjevec, dr. med., spec. kirurg, zaposlen na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice: »Človek je zadovoljen, ko dobi tako priznanje za delo na področju laparoskopske kirurgije. To
je potrditev dobrega dela na tem področju na Ptuju. Ko bodo ocenjene še druge dejavnosti, sem prepričan, da se mi bodo pridružili tudi drugi sodelavci.«
Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh je zadovoljen, da so med prejemniki priznanj Zdravniške zbornice Slovenije tudi specialisti ptujske bolnišnice. »V ptujski bolnišnici smo veseli, da pri nas delajo ljudje, ki se izredno trudijo v smislu kakovosti opravljenega dela, ob tem, da imajo opravka tudi z veliko količino dela. To je res pohvalno, da se ob taki obremenitvi uspejo držati doktrin, jih zabeležiti in imeti rezultate, ki so priznani v Sloveniji, da lahko dobijo takšna priznanja.
Kakovost v zdravstvu je tudi evropski projekt. Cilj tega naj bi bil, da bi se vsak zdravnik boril za to, da pride v medije kot dober zdravnik. Sicer pa lahko povem, da so se tudi kazalniki za ptujsko bolnišnico v zadnjih dveh letih bistveno izboljšali. Ptujska porodnišnica je med najboljšimi v Sloveniji tako na področju kakovosti kot prijaznosti. Sicer pa je o tem mogoče prebrati tudi na številnih blogih, ki jih pišejo porodnice. Če se nam bo posrečilo, da jo bomo do poletja odeli v nove barve, bo še prijaznejša.«
MG
Od tod in tam
Placerovci • Zlatoporočenca Zamuda
Po 50 letih zakona sta pred matičarja ponovno stopila zakonca Ružica in Jožef Zamuda iz Placerov-cev. Za zlatoporočenca ju je razglasil gorišniški župan Jože Kokot. Zamudova sta v zakonski stan stopila 24. januarja 1959 v Gorišnici. Dom in družino sta si ustvarila v Placerovcih na Jožefovi domačiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Micka, Anica in Janez. Medtem ko je Ružica skrbela za dom in družino, je mož Jožef kruh za družino služil kotpoštar. Sicerpa zlatoporočenca Zamuda zdaj razveseljuje že tudi osem vnukov, še posebej pa sta ponosna na prvega pravnuka Jaka.
MZ
Hajndl • Zlatoporočenca Anderlič
Foto: Foto Zalar
Nedavno sta zlato poroko praznovala Jože in Ana (rojena Munda) Anderlič iz Hajndla 19 pri Ormožu. Prvič sta se poročila 24. januarja 1959 in čez 50 let sta svojo zaobljubo ponovila. Slovesno je bilo v veliko-nedeljski cerkvi, kjer je obred opravil Tonček Košar, nič manj pa tudi v poročni dvorani ormoškega gradu, kjer je civilni del poroke opravil podžupan Branko Šume-njak. Sledila je zabava, kije trajala dva dni in na katero sta zlatoporočenca povabila kar 70 gostov. Zlati ženin namreč ve, kako mora izgledati dobra poročna zabava, ne nazadnje je kot harmonikar skrbel za dobro razpoloženje na okrog 400porokah. Sicer pa je bil Jože Anderlič zaposlen v ŽTP v Mariboru, kasneje na Zarji, upokojitev pa je pričakal v Tovarni sladkorja Ormož. Zlatoporočen-ka Ana je po poroki skrbela za dom in družino, ki se je kmalu povečala za dva otroka, Jožeta in Miro. Zlatopo-ročenca pa sta še posebno vesela treh vnukinj, ki jih je prinesel čas.
Viki Klemenčič Ivanuša
Logarovci • Spominska slovesnost
Foto: Laura

_
Foto: NS
Ljutomersko območno združenje borcev za vrednote NOB je v Logarovcih (občina Križevci) pripravilo spominsko slovesnost pri domačiji Ignaca Žalika. V spomin in opomin na dogodke pred 64 leti, ko so se partizani spopadli s kozaki, je bil odkrit prenovljen spomenik padlim žrtvam. Takrat so v hudem boju s številčno premočnim sovražnikom življenja izgubili gospodarja domačije Katarina in Ignac Žalik, kakor tudi Branko Bernot - Aljaž, Jožko Berden - Rastko, Ciril Ju-reš - Maks, Stane Simonič in Marija Petje - Vida. Ujetega ranjenca Cirila Jureša so naslednji dan obesili na Glavnem trgu v Ljutomeru, Marijo Petje pa ustrelili v mariborskih zaporih. Na takratne dogodke in zgodovinski pomen NOB je v svojem nagovoru spomnil predsednik območnega združenja borcev Ivo Šumak, v kulturnem programu pa so sodelovali otroci KD Krištanci-Šalinci-Grlava z recitalom in ljudske pevke DU Križevci.
NŠ
Videm • Kulturni trojček
Praznik z besedo, sliko in naravo
Videmsko kulturno društvo Franceta Prešerna se je letošnji kulturni praznik v spomin na poeta, po katerem so si kulturniki tudi nadeli ime, odločilo počastiti nekoliko izven standardnih okvirjev tovrstnih proslav.
Tako je nastal t. i. videm-ski kulturni trojček: v čast Prešernovemu spominu so se v soboto zvečer najprej poklonili videmski gleda-liščniki s Partljičevo komedijo Čaj za dve, v nedeljo popoldne pa so v majhni, nabito polni Drvarnici odprli razstavo ljubiteljskega slikarja Antona Šomna, nato pa se podali še po kulturniški Srakačevi poti.
Šomen se v razstavnih prostorih Drvarnice predstavlja s paleto tihožitij in pejsažev, v iskrivem pogovoru z Manjo Vinko - in ob glasbenem sodelovanju harmonikarja Edija Klasinca iz Ptuja - pa je povedal marsikaj zanimivega o sebi; med drugim tudi to, da se je s slikanjem začel ukvarjati precej po naključju: »Kot zoboteh-nik, zaposlen v ptujskem zdravstvenem domu, sem kolegici naredil neko uslugo. Očitno je v meni prepoznala talent, ki ga vsak zobotehnik itak mora nekaj imeti, in mi je v zahvalo podarila - oljne barvice.«
Anton Šomen se je amaterskemu slikanju popolnoma posvetil šele z upokojitvijo, od takrat pa je sodeloval na več
Amaterski slikar Anton Šomen je v pogovoru z Manjo Vinko razkril veliko zanimivosti svojega osebnega življenja, ki ga je po upokojitvi posvetil predvsem slikarstvu.
Kislo vreme z deževjem ni ustavilo pohodnikov po Srakačevi poti.
skupinskih razstavah po Sloveniji, tudi na Madžarskem, za seboj pa ima tudi že nekaj samostojnih razstav. Kot je Šomen še povedal, svoje najljubše motive za slike najde v Šturmovcih in v Halozah, ki ju je označil kot pokrajini s posebno energijo, sicer pa poleg likovne sekcije Svoboda iz Ptuja sodeluje tudi s slikarji iz rodnega Prekmurja.
Čast odprtja razstave je pripadla poslancu Branku Mari-niču, ki je ob tej priložnosti spregovoril o pomenu kulture za slovenski narod in identiteto, še posebej v manjših krajih, kjer znajo zavzeti kulturniki z izjemno majhno finančno podporo ohranjati in tudi ustvarjati mozaik slovenske kulturne sedanjosti in prihodnosti. Vse navzoče pa je ob koncu pozdravil tudi videmski župan Friderik Bračič.
Letošnji videmski kulturni trojček se je nato zaključil s tradicionalnim pohodom po Srakačevi poti skozi Šturmov-ce, ki je bila v nedeljo nekoliko prilagojena razmočenemu terenu in deževnemu vremenu, a dobre volje pohodnikov pod dežniki to ni niti malo zmotilo.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Lenart • Proslava ob kulturnem prazniku
Podelili najvišja priznanja
V petek, 6. februarja, je v Domu kulture v Lenartu pokala proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V kulturnem programu so nastopili člani in članice pihalnega orkestra MOL iz Lenarta, vokalni kvintet Završki fantje, Zala Čuček - klavir, mladinski pevski zbor OŠ Lenart, trio Samson, Twirling - plesni in mažoretni klub Lenart in Žan Serčič iz Glasbene šole Lenart. Slavnostni govornik je bil dramski igralec in nosilec Borštnikovega prstana Peter Ternovšek.
Na slovesnosti so podelili kulturnim ustvarjalcem najvišja priznanja Zveze kulturnih društev Slovenskih za dolgoletno in uspešno delo v ljubiteljski kulturi na območju Slovenskih goric. Prejeli smo jih Karl Damiš iz Lenarta, ki je že osem let predsednik KD MOPZ Obrtnik Lenart, člani in članice folklorne skupine KD Sveta Ana, ki so Slavnostni govornik na prireditvi je bil dramski igralec in nosilec lani praznovali desetletnico Borštnikovega prstana Peter Ternovšek.	delovanja, Franc Ruhitel, dol-
goletni član KD Sveta Ana, igralec, napovedovalec in pisec skečev, Vera Divjak iz Jurovskega Dola, aktivna članica KD Ivan Cankar, Cvetka Črnčec iz Jurovskega Dola, ki že več kot 30 let aktivno deluje v KD Ivan Cankar, Marija Korošec iz Svete Trojice, ki je bila aktivna v kulturnem društvu Ernest Golob - Peter skoraj ves čas službovanja na Osnovni šoli Gradišče, Olga Močnik iz Svete Trojice, ki je predana delovanju v kulturnem društvu vse od leta 1947 že v okviru šolske dramske sekcije, in Marija Šauperl, predsednica Zveze kulturnih društev Slovenskih goric, ki je vodenje zveze prevzela leta 1994; ob izteku njenega delovanja v ZKD Slovenske gorice so se ji s priznanjem zahvalili za njen vsestranski prispevek v delovanju slovenskogoriške ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Dobitniki najvišjih priznanj Zveze kulturnih društev Slovenskih goric skupaj z županom občine Lenart mag. Janezom Krambergerjem
Od tod in tam
Dolena • Z ljudskimi pevci
Foto: SM
Ljudski pevci FD Rožmarin iz Dolene so se s koncertom, ki so ga poimenovali Prijatli zapojmo, naj pesem doni, odločili proslaviti vseslovenski kulturni praznik, 8. februar. V goste so povabili številne ljudske pevce iz bližnjih krajev in v domači dvorani so se pred številno publiko zvrstili nastopi najprej domačih ljudskih pevcev, po dve pesmi pa so nato odpeli še: ljudske pevke iz FD Po-brežje, pevci Fotografskega društva Maribor, ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke KU Sela, Rožmarinovci, Veseli Jožeki, ljudski pevci DU Videm pri Ptuju, ljudske pevke DU Ptujska Gora, pevke TD Podlehnik, pevke druge pomladi iz Kidričevega in pevci PD Franceta Prešerna iz Vidma. Uspel koncert ljudskih viž so vsi gostje zaključili s skupnim nastopom in odpeto pesmijo Pozimi pa rožice ne cveto.
SM
Ljutomer • Ob kulturnem prazniku
----1 l W L- I j^f- l « ■ v i---■—-------
Foto: Marija Tivadar
Na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Ljutomeru tokrat niso podelili Miklošičeve nagrade, pač pa le priznanja. Miklošičevo priznanje za leto 2009 so prejeli Milan Kreft iz Ljutomera za aktivno delovanje pri ustanovitvi KD Manka Golarja, Danica Potrč iz Iljaševcev za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture, etnološko kulturno društvo Kunštni Prleki pa za ohranjanje prleških običajev in promocijo kulturne dediščine Prlekije. Slavnostna govornica na prireditvi je bila lanskoletna Miklošičeva nagrajenka Mira Rebernik Žižek, priznanja pa je podelil župan Franc Jurša.
NŠ
Haloze • Drugi korantov pohod
Foto: SM
V soboto dopoldne se je v centru Podlehnika kar trlo korantov iz najrazličnejših društev; Podlehnik je bil namreč izhodišče drugega velikega korantovega pohoda po Halozah. Preko 70 članov društev (tako zelo mladih kot starejših) Korant Podlehnik, Turistično društvo Korant iz Pobrežja, Demoni iz Vareje, Turistično društvo Korant - Klub Draženci, Turistično društvo Leskovec -Ko-ranti in Koranti Hajdina si je namreč nadelo opravo in začelo več kot 10 kilometrov dolg pohod od Podlehnika do Vareje. Glasna kolona je uspešno preganjala zimo in sneg skozi naselja Spodnje Gruškovje, Strmec, Leskovec, Soviče do Vareje, kjer so svoj celodnevni pohod tudi zaključili. Številne korante, ki jim je bilo tudi vreme dokaj naklonjeno, saj je šele v popoldanskih urah nekaj dežnih kapljic namočilo debele kožuhe, sta ob odhodu pozdravila letošnji deseti princ karnevala Vegan Turniški, pl. Thurn in Valsassina, in podlehniški župan Marko Maučič, ki jim je ob tej priliki, namignil, da naj že vendarle res preženejo vsaj sneg, če že ne zimo, saj jim je le-ta za letos povzročil že dovolj stroškov tako zaradi pluženja kot zaradi plazov, ki so jih in jih še bodo morali sanirati.
Ormož • Pogovor z doktorjem znanosti Bojanom Burgarjem
Prihodnost je v učinkovitosti človeških virov
Bojan Burgar, ravnatelj OŠ Ormož, je nedavno po večletnem bogatenju svojih znanj in spoznanj skozi različna področja dosegel še naziv doktor znanosti. Do sem ga je vodila zavita pot, saj so njegove osnovne strokovnosti različne - od defektologa, geografa, organizatorja dela, preko magistra izobraževalnih dejavnosti do doktorata iz kadrovskih znanosti oziroma znanosti človeških virov.
Na vprašanje, zakaj se je odločil za tako poglobljen študij in doktorat, dr. Bojan Burgar odgovarja:
»Naše poslanstvo je zapisano ljudem, predvsem otrokom, zato sem začutil, da je potrebno na tem področju bogatiti znanja in spoznanja, da lahko na čim bolj učinkovit način stopiš v proces in po drugi strani v vzgojno-izobra-ževalno organizacijo. V času, ko človek dobiva osrednje mesto v vsakem procesu, sem se odločil, da je lahko humani-zacija odnosov in dela tista, ki bo dala pravo vrednost človeku, možnost osebne svobode, ustvarjalnost, notranjo motiviranost in samoodgovornost za lastno delo. Kajti najvišja kvaliteta se lahko doseže le z lastno odločitvijo narediti nekaj dobro.«
Ste spoznanja in znanje, pridobljeno v procesu študija za doktorat, uporabili pri vsakdanjem delu?
»Seveda. Moje vodilo skozi čas je bil vedno proces. Sem mnenja, da s spreminjanjem procesa spreminjamo odnose in delo samo in ne obratno. Spreminjanje odnosa pomeni ustvarjanje novih vidikov razmišljanja človeka, pri čemer sem vedno želel vzpodbujati pozitivno razmišljanje z oblikovanjem misli, ki bodo peljale k pozitivnemu čutenju tega, kar delamo. Od čutenja pa k dejanjem, ta vodijo k prepričanjem, človekova prepričanja pa so tista, ki mu dajejo moč, da naredi nekaj dobro. Znotraj tega prepričanja mora deliti svoje moči. Pomembno je, na katerih stališčih je ta moč zgrajena, ali na pozitivnih ali negativnih. Tako se potem ljudje običajno osebnostno, izrazno in strokovno odzivamo. Zato mora človek na osnovi teh odnosnih sprememb najti ustrezno razmerje med žariščno, gonilno, spodbujevalno in zaviralno močjo. To so tiste vrednosti, ki ustvarjajo novo vrednost. Najpomembnejša je osredotočenost človeka na določeno delo ali odnos, vstopiti pa mo-
rajo tudi druge osebnostne lastnosti, ki dajo osredotočenosti izrazno vrednost. Po drugi strani rabi vsak človek pogum, odločnost, samozavest. Dati je treba občutek, da stojim za tem, kar delam. Znati moramo voditi s skrbnostjo, mirnostjo, sprejemljivostjo. Situacija je ključ odziva človeka, ker postavlja interes, potrebo in zmožnost.«
Vam vaša pridobljena znanja pomagajo pri izbiri novih sodelavcev?
»Ljudje na različne načine vstopamo drug v drugega. Zato je pomembno, da znamo začutiti izrazni odziv človeka, ki poudarja notranje osebnostne vrednosti človeka v odnosu do drugega. V tej točki se ljudje močno razlikujemo. Kadar se odločam za bodoče sodelavce, moram vedno začutiti osebnostno izraznost, ki je pripravljena sebe dajati drugim. Takšen delavec bo dobil službo. Znanje je danes dostopno na vsakem koraku, pomembna je volja in moč, da se do tega stopi in se prenese drugim po poti, ki je najučinkovitejša za uporabnika.«
Za ravnatelja najpogosteje želijo melanholika
Kakšna je bila vsebina vaše doktorske naloge?
»Osnovna misel, ki sem jo želel razviti in potrditi, je bila humanizacija odnosov preko medosebne vloge ravnatelja kot menedžerja in mehkega antropocentričnega menedž-menta za povečevanje učinkovitosti človeških virov. Prihodnost je v učinkovitosti, kako s čim manjšo porabo energije dati čim večjo kvaliteto storitve. Kako priti do tega, pa je bila pot moje raziskave. Pri tem sem razvil model kot humanistično razmerje vlog v funkcijah menedžmenta za učinkovit vstop v zaposlenega in vzgojno-izobraževalno organizacijo. Ključno vodilo
Dr. Bojan Burgar, ravnatelj OŠ Ormož: »Največja kvaliteta se lahko doseže le z lastno odločitvijo narediti nekaj dobro.«
je humanizacija odnosov, ki poteka v povezavi med posameznikom in delovno zahtevo.
Obdelal sem štiri module raziskav na modelu 250-500 anketirancev, odziv je bil visok, okrog 50 %.
Pri tem sem spoznal, da je za vzgojno-izobraževalne organizacije s strani ravnatelja najpomembnejša njegova osebnostna izraznost, ki neposredno vpliva na učinkovitost osebnostnega in strokovnega odziva zaposlenega. Raziskava je bila opravljena na osnovi lastnosti in tipologije osebnosti. Presenetljivo je, da si zaposleni kar v 40 % želijo za ravnatelja popolnega melanholika, ki se odlikuje z razumnostjo, vztrajnostjo, osredotočenostjo, premišlje-nostjo. Vsi ostali tipi so bili razporejeni v približno enakih razmerjih želenih lastnosti, tako sangvinik, flegmatik in kolerik. Ravnatelj torej mora biti mešanica lastnosti različnih tipov in lastnosti, ki se dotikajo osebnosti zaposlenega. Vodja mora biti dober poznavalec osebnosti ljudi in spreten usklajevalec vstopov.«
Nihče nima ničesar samo zase, vse delimo z drugimi
Veliko pa k oblikovanju ravnatelja prinesejo izkušnje. Menite, da bi morali imeti ravnatelji trajni mandat?
»Vsi imamo določene dane lastnosti, veliko pa si jih pridobimo skozi čas znotraj okolij, v katerih živimo. Na osnovi lastnih izkušenj lahko potrdim, da če je človek voljan in se odziva, dobiva v življenju nenehno nove osebnostne vrednosti, ki ga bogatijo ali ne, ki ga delajo sprejemljivega ali ne, ki ga razvijajo ali ne. Vendar, to je odvisno od človeka, to so odločitve, ki jih mora sprejemati sam. Ob tem bogatimo svoj intelektualni kapital, ki ni le znanje. Znanje je le eden od kapitalov, ki ga človek nosi. Imamo tudi čustven, osebnostni, organizacijski kapital, vse to je treba postaviti v pravilna razmerja, da je človek sprejemljiv in osebnostno ter strokovno izrazen. In šele takrat je sprejet. Premalo je imeti znanje ali biti dobra osebnost, vse to je treba tudi znati v pravih razmerjih izraziti, da daje neko novo energijo tudi drugim. Nihče nima ničesar samo zase, vse je zato,
da delimo z drugimi.
Ravnatelj sem od leta 1980. Če se malo pošalim na svoj račun, imam že skoraj trajni mandat in sem na to tudi zelo ponosen in vesel, ker sem se skozi čas razvil, ne le strokovno, ampak tudi osebnostno. Delati s tako različnostjo osebnosti in strokovnosti pomeni le pridobivanje. Trajnost mandata je odvisna od številnih dejavnikov. Če omenim le dva - političnega in strokovnega. S politične plati bi bilo dobro, da bi bil mandat trajen, ker bi onemogočil politično igranje s strokovnjaki. S strokovne plati pa bi bilo pomembno dobro preceniti vsakega posameznega kandidata.«
Aktivni pa niste bili le v šolstvu. Ob različnih priložnostih in na različne načine ste spoznali tudi sorodne službe, bili ste vodja ormoškega zdravstva, centra za starejše občane, pečat ste pustili na gimnaziji. Veljajo podobna pravila za vso negospodarstvo?
»Ko sem imel priliko vstopiti v sorodne ustanove, sem preizkušal določene pristope s področja strategije in vodenja. Seveda so razlike, a povsod je temelj korektno sodelovanje z zaposlenimi. Pogovor, dogovor, konsenz so komunikacijske tehnike, ki jih mora vodja vzpostaviti, da na eni strani vsakemu od zaposlenih daje občutek lastne vrednosti, po drugi strani pa ga potrjuje in uresničuje. Ko zaposleni to začuti, dobiš več, kot pričakuješ. V vseh sredinah so mi te tehnike uspele. Zato je to, kar sem zapisal, vredno osmisliti v praksi. Spoznanje, da je vodja le eden od zaposlenih in da ga le odgovornost postavlja v drugo razmerje vlog, se mi zdi ključno.«
Kljub temu vas ni nikamor premamilo, vaša prva in zadnja ljubezen je šola, ali ne?
»Res je. Šola je moje življenje. Od 4. leta starosti sem živel v učiteljski sredini, opazoval njihovo delo, življenje in začutil, da je to to, kar v
življenju želim delati in da mi za to ne bi bilo težko dati sebe in svojega časa. Skozi čas sem s svojo trmo uspel. Nisem pričakoval, da me bo pot pripeljala, kamor me je, sem pa hvaležen, da mi je bilo namenjeno biti s tako plemenitimi ljudmi, kot so moji sodelavci, ki smo drug drugega bogatili in smo danes kolektiv, ki smo vreden dela, okolja in učencev, ki nam jih starši zaupajo. Moja odgovornost in skrb zanje se z doktoratom le povečuje, moje življenje je dano njim.
Doktorat je projekt, ki ga je mogoče narediti, če imaš ob sebi tim sodelavcev, ki te strokovno usmerja in osebnostno podpira. Imel sem srečo, da mi je na tej poti stal ob strani mentor prof. dr. Jože Flor-jančič, človek velikega znanja in velika osebnost. Hvaležen sem mu, ker je verjel vame in mi pri tem pokazal, da človek rase predvsem skozi probleme, če se jih nauči sprejemati, jih strpno prenašati in reševati. Ko si to sposoben, zaživiš, ker postane vse rešljivo in to je nova vrednost življenja, to je svoboda. Dal mi je občutek za abstrahiranje najboljšega, kar obstaja, istočasno pa mi je odpiral pot v odkrivanje najboljšega, tistega, kar šele bo. To je poslanstvo znanstvenega dela, naučil me je razmišljati za jutri, to pa so vrednosti, ki te ohranjajo aktivnega in mladega.
Podpiral me je celoten kolektiv šole in zato sem večkrat rekel, da je to doktorat vse naše šole. Še posebej pa sem hvaležen tajnici Anici Krni-čar, računalničarjema Igorju Kavčiču in Romanu Bobnari-ču, slavistki mag. Ireni Kan-drič Koval, anglistkam Mojci Bauman Kralj, Sanji Miškovič in Mariji Cvetko, germanistki Tanji Fajhtinger in seveda svoji pomočnici Majdi Podpla-tnik Kurpes, ki mi je v težkih trenutkih s svojim optimističnim načinom vedno znala vrniti zaupanje in optimizem v izbrano pot.« Viki Klemenčič Ivanuša
«ntovanjeBo|jstar°'bo|jdŽ!,0ro
Ptuj, 14. - 24. februar 2009
OTVORITVENA SLOVESNOST IN POVORKA
Prikaz tipičnih slovenskih pustnih likov in mask	KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM NA MESTNEM TRGU
TRADICIONALNA OTROŠKA POVORKA
_ POVORKA OTROK VRTCA PTUJ SOBOTNAVROCICA 49. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
Po končani povorki bo na Mestnem trgu zabava
VEČERNI ZABAVNI PROGRAMI V KARNEVALSKI DVORANI www.kurentovanje.net
tnTubtl SaSfiks? f.c«»ok
JjSj
MESlTiA OBČINA PTUJ PeruJ2Í22 Ptuj	]PT.S
Foto: vki
Rim • Izjave Abrahamowitza dvigujejo prah
Bratovščina Pija X. izključila duhovnika, ki dvomi v holokavst
Bratovščina svetega Pija X., ki jo je papež Benedikt XVI. nedavno ponovno pridružil Katoliški cerkvi, je v petek izključila duhovnika Floriana Abrahamowicza, ki je s svojimi nedavnimi izjavami izrazil dvom o holokavstu, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Gre za poskus, da bi odpravili dvome v ugled te lefebvrijske skupnosti.
Abrahamowicz, vodja lefeb-vrijske skupnosti na severu Italije, je v pogovoru za italijanski časopis La Tribuna di Treviso minuli teden dejal, da verjame v obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih, ne more pa trditi, da so ljudje zaradi njih umirali. »Vem, da so plinske celice obstajale vsaj za razkuževanje, ne morem pa reči, ali je kdor koli zaradi njih umrl ali ne,« je dejal in tako podprl izjave britanskega škofa Richarda Williamsona, prav tako člana Bratovščine svetega Pija X., ki je z dvomom v holokavst zanetil polemiko med Vatikanom in Judi. Abra-hamowiczeve navedbe so prili-le olje na ogenj, ki ga je zanetil Williamson z zanikanjem, da so bile v nemških koncentracijskih taboriščih plinske celice in da so nacisti med drugo svetovno vojno pokončali šest milijonov Judov. Williamson je za švedsko televizijo dejal, da je bilo v koncentracijskih tabori-
ščih ubitih zgolj od 200.000 do 300.000 Judov. Potem ko je polemika presegla italijanske meje in sprožila kritike na račun papeža, ki je Bratovščino svetega Pija X. pomilostil, je Vatikan Williamsona pozval, naj se javno opraviči za svoje izjave, kar je škof tudi storil. Svoje trditve je označil za »nepremišljene«. Papež Benedikt XVI. je 21. januarja preklical odlok nekdanjega papeža Janeza Pavla II. o izobčenju štirih škofov, ki jih je leta 1988 brez soglasja Vatikana posvetil francoski škof Marcel Lefebvre. Skupnost Pija X., ki jo je ustanovil sporni škof, ni sprejela bogoslužne reforme niti nekaterih določil drugega vatikanskega koncila, še posebej pa se ni strinjala z odpravo maševanja v latinskem jeziku. Dokument Benedikta XVI. Summorum Pontificum, ki je mašo v latinščini ponovno uvedel, pa naj bi po mnenju Vatikana utrl pot za priključitev te bratovščine k tradicionalni krščanski skupnosti. (sta)
Rim • Italijanska vlada proti prekinitvi umetnega hranjenja Eluane
V sprejemanju odlok o biološki oporoki
Italijanska vlada je kljub nasprotovanju predsednika države Giorgia Napolitana po dolgi razpravi enoglasno sprejela zakonski odlok, ki prepoveduje prekinitev umetnega hranjenja Eluane Englaro, 38-letne Italijanke, ki že 17 let leži v komi, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Odlok, ki pa ga mora podpisati še predsednik Napolitano, bo v veljavi do sprejetja zakona o biološki oporoki, t.j. o načinu končanja življenja, ki ga mora italijanski parlament sprejeti v roku 60 dni. Predsednik Napolitano je sicer dopoldne, še pred razpravo o omenjenem odloku, premiera Silvia Ber-lusconija pozval, naj vlada dekreta ne sprejme, saj bi ta bil v nasprotju z razsodbo kasacij-skega sodišča. Premier Berlusconi je ob tem pozivu izrazil prepričanje, da vlada ravna pravilno, zato je odlok sprejela. »Nočem čutiti odgovornosti za Eluanino smrt,« je po poročanju Anse, ki se sklicuje na vladne vire, po potrditvi odloka dejal Berlusconi in dodal, da bi se, če zakonskega odloka ne bi sprejeli, »osebno« čutil krivega, ker je zavrnil pomoč. »Eluana je živ človek,« je še dejal. Vodja stranke Italija vrednot Antonio Di Pietro je odločitev vlade, da »razveljavi razsodbo sodnika« označil za »nedopustno«, Va-
tikan pa je njen korak označil za »pogumnega«. Eluanini odvetniki sprejetja odloka še niso komentirali. Kot je po poročanju Anse dejal eden od njih Vittorio Angiolini, pričakujejo Napolitanovo odločitev.
Zdravniki videmske bolnišnice La Quiete so sicer danes zjutraj sprožili tridnevni postopek za postopno prekinitev hranjenja Eluane, ki je leta 1992 v prometni nesreči utrpela hudo poškodbo možganov. »Mislim, da se bo vse odvijalo tako, kot je bilo predvideno,« je pojasnila Eluanina odvetnica Franca Alessio in dodala, da bodo zdravniki po treh dneh popolnoma ustavili umetno hranjenje bolnice, ki je bila v videmsko bolnišnico prepeljana v noči na torek. Zdravniki videmske bolnišnice so sicer že napovedali, da bodo v primeru izdaje zakonskega odloka postopek prekinitve umetnega hranjenja ustavili in to so tudi storili. (sta)
Foto: internet
Zagreb • Hrvaška policija odkriva:
Hodakova umorjena iz maščevanja njenemu očetu
Odvetniško pripravnico Ivano Hodak je oktobra lani ustrelil 61-letni moški, ki se je na ta način želel maščevati njenemu očetu, znanemu odvetniku Zvonimirju Hoda-ku, je danes objavila hrvaška policija. Identitete storilca niso razkrili, Hodak pa je hrvaškim medijem potrdil, da gre za brezdomca Mladena Šlogarja.
Policija je na novinarski konferenci v Zagrebu pojasnila, da je imel osumljenec odvetnika Zvonimirja Hodaka za odgovornega, ker je pred štirinajstimi leti dobil odpoved in se je znašel v težkem socialnem položaju. Osumljenec za umor 26-letne Hodakove je namreč leta 1995 dobil odpoved v zagrebškem športnem parku »Mladost«, v katerem je Hodak igral tenis. Policija trdi, da je Šlogar poznal celotno Hodakovo družino, od odvetnika pa je pričakoval pomoč pri iskanju nove službe ali pri vrnitvi na staro delovno mesto. Toda do tega ni prišlo in Šlogar je imel Hodaka za glavnega krivca za svoje stanje, je pojasnila policija. Potem ko je dobil odpoved, je začel prejemati socialno pomoč, stanovanje pa je moral prodati za takratnih 90.000 nemških mark. Živel je kot podnajemnik, septembra lani pa je porabil ves denar in postal brezdomec. Zatem je začel razmišljati o maščevanju Hodaku, je dejala policija. Ivano Hodak je na dan umora, 6. oktobra lani, zasledoval in nato ustrelil na vhodu v stavbo v središču Zagreba, v kateri je živela s starši. Za pištolo ni imel dovoljenja, izstrelil pa je dva strela in nato pobegnil. Slaba dva meseca kasneje ga je policija privedla zaradi klateštva, saj je bil brez dokumentov. Na kozolcu, na katerem je spal, so našli pištolo beretta kalibra 7,65 ter ugotovili, da gre za orožje iz katerega je ustreljena Hodakova. Policija je Šlogarja vnovič prijela v četrtek ter ga obtožila za kaznivo dejanje umora. Policija je še poudarila, da so v preiskavi preverili 672 oseb, pri 58 pa so izvedli kriminalistično preiskavo. Medtem je Zvonimir Hodak za hrvaške medije zanikal, da je obljubljal službo Šlogarju. Obenem se je opravičil kontrover-znemu podjetniku Hrvoju Petraču, ki ga je obtožil, da je povezan z umorom hčerke Ivane. Petrač je sicer v zaporu zaradi ugrabitve sina generala Vladimirja Zagorca, njegov odvetnik pa je Zvonimir Hodak. (sta)
EU • Študija ECB:
Posojilni pogoji bank se kljub ukrepom držav zaostrujejo
Študija Evropske centralne banke (ECB) o bančnih posojilih v območju evra, ki jo objavlja vsako četrtletje, je pokazala, da je v zadnjem četrtletju leta 2008 kljub številnim ukrepom ECB in članic evrskega območja več bank zaostrovalo posojilne pogoje kot jih je olajševalo. Za prvo četrtletje letošnjega leta pa so banke že napovedale izboljšanje.
ECB v študiji ugotavlja, da so banke pogoje za izdajanje novih posojil v zadnjem četrtletju lanskega leta neto zaostrile tako za podjetja kot za posameznike in gospodinjstva. Neto zaostrovanje pogojev pomeni, da več bank zaostruje posojilne pogoje kot jih olajšuje.
64 odstotkov bank je poročalo o zaostritvi pogojev za podjetja, kar je za odstotno točko manj kot v prejšnjem trimesečju. Od tega jih je večina poročala, da je pogoje nekoliko zaostrila, medtem ko jih je le manjšina rekla, da je pogoje zaostrila izrazito. Banke so pogoje v isti meri zaostrile tako za mala in srednja podjetja kot za velika podjetja. O zaostritvi pogojev za mala in srednja podjetja je poročalo 63 odstotkov bank (56 odstotkov v tretjem četrtletju), enak delež pa je otežil tudi dostop do posojil za velika podjetja (68 odstotkov v tretjem četrtletju). Banke so povečale pribitke tako na povprečna kot na bolj tvegana posojila, poleg tega so omejile velikost posojil oz. posojilnih linij ter skrajšale njihovo ročnost, najbolj pa so zaostrile zahteve glede jamstev za posojila. Kot razlog za zaostrovanje pogojev so navedle poslabšanje pričakovanj glede gospodarske dejavnosti in usode posameznih panog ter podjetij. Te skrbi so se celo še okrepile.
Zmanjšalo se je tudi povpraševanje po posojilih podjetjem. V zadnjem četrtletju lanskega leta je tako upadlo za 40 odstotkov, medtem ko se je v tretjem trimesečju zmanjšalo za 26 odstotkov. Nadaljnje zaostrovanje posojilnih pogojev v prvem četrtletju letošnjega leta pričakuje 47 odstotkov bank, kar je precej manj od deleža bank, ki so v zadnjem četrtletju 2008 zaostrile posojilne pogoje. Obenem banke pričakujejo, da se bo padanje povpraševanja po posojilih podjetjem v primerjavi z zadnjim trimesečjem lanskega leta nekoliko umirilo. Znižalo naj bi se za 26 odstotkov.
V nekoliko manjši meri pa so banke zaostrile posojilne pogoje za gospodinjstva, a še vedno več kot v predhodnem trimesečju. V zadnjem četrtletju 2008 je tako 41 odstotkov bank zaostrilo pogoje za posojila za nakup nepremičnin, medtem ko je v tretjem trimesečju o zaostritvi poročalo 36 odstotkov bank. Kot razloge za zaostrovanje so banke navedle slabše gospodarske razmere in negativna gibanja na nepremičninskem trgu, deloma pa so jih pestili tudi visoki stroški pridobivanja kapitala in bilančne omejitve. Banke so povečale pribitke tako na povprečna kot na bolj tvegana posojila, zaostrila pa so tudi necenovne pogoje.
Povpraševanje po posojilih za nakup nepremičnin se je v zadnjem trimesečju lanskega leta znova izrazito zmanjšalo, in sicer za 63 odstotkov. V drugem četrtletju je bil padec medtem 64-od-stoten. Upad je odraz padanja cen nepremičnin in vse bolj šibkega zaupanja potrošnikov. Za prvo četrtletje letošnjega leta 25 odstotkov bank napoveduje nadaljnje zaostrovanje pogojev za posojila za nakup nepremičnin, kar je precej manj kot v zadnjem trimesečju leta 2008. Povpraševanje po teh posojilih pa naj bi se zmanjšalo za 61 odstotkov. Zaostrili so se tudi pogoji za potrošniške kredite in druga podobna posojila. Če je v tretjem trimesečju o zaostrovanju poročalo 30 odstotkov bank, jih je bilo v zadnjem četrtletju 42 odstotkov. Povpraševanje po potrošniških posojilih se je v zadnjem četrtletju lanskega leta zmanjšalo za 47 odstotkov, kar je precej več kot v prejšnjem trimesečju, ko je bil upad 21-odstoten. Na tako gibanje je vplivalo predvsem vse šibkejše zaupanje potrošnikov in zmanjšanje potreb za trajne potrošniške dobrine, vendar pa so bili negativni trendi nekoliko manj poudarjeni kot v primeru posojil za nakup nepremičnin.
Banke za prvo četrtletje letošnjega leta napovedujejo nekoliko manjši upad povpraševanja po potrošniških posojilih. Upadlo naj bi za 39 odstotkov. Obenem pa 28 odstotkov bank napoveduje nadaljnje zaostrovanje posojilnih pogojev za tovrstna posojila. (sta)
Gospodarstvo po svetu
WASHINGTON - V ZDA so januarja ukinili 598.000 delovnih mest, kar pomeni, da se recesija v največjem svetovnem gospodarstvu poglablja. Mesečno znižanje števila delovnih mest je največje po letu 1974, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Stopnja brezposelnosti se je januarja povzpela na 7,6 odstotka.
ZAGREB - Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstre-et (D&B) je ocenila, da je Hrvaška obdržala svoj kreditni rating zmernega rizika vlaganj (DB3c). Analitiki D&B dodajajo, da se bo v prihodnjih mesecih hrvaški rating lahko poslabšal zaradi vrste negativnih ekonomskih kazalcev, pa tudi političnih razlogov, kot je npr. slovenska blokada pogajanj z EU.
RIM - Italijanska vlada je sprejela paket pomoči za domačo avtomobilsko industrijo. V njem so med drugim predvidene premije v višini 1500 evrov za voznike, ki bi se odločili zamenjati svoj stari avto in kupiti novega.
ŽENEVA - Stopnja brezposelnosti v Švici je januarja dosegla najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Po podatkih statističnega urada je znašala 3,3 odstotka.
MOSKVA - Ruska atomska družba Atomstroiexport bo v Belo-rusiji postavila pet milijard dolarjev vredno jedrsko elektrarno, ki bo pokrivala tretjino vseh beloruskih potreb po elektriki, je napovedal ruski veleposlanik v Belorusiji Aleksander Surikov.
NEW YORK - Ameriški medijski koncern News Corp, ki ga vodi Rupert Murdoch, je v drugem poslovnem četrtletju, ki se je končalo z decembrom, zabeležil 6,4 milijarde dolarjev izgube, medtem ko je v enakem obdobju leto prej imel 832 milijonov dolarjev čistega dobička. Izguba je posledica obsežnega odpisa vrednosti premoženja.
FRANKFURT/LONDON - V Nemčiji se je industrijska proizvodnja decembra lani v mesečni primerjavi znižala za 4,6 odstotka. Po objavljenih podatkih ministrstva za gospodarstvo je industrijska proizvodnja glede na december 2007 nazadovala za 7,5 odstotka. V Veliki Britaniji je bila industrijska proizvodnja decembra lani v medletni primerjavi nižja za 10,2 odstotka.
LONDON - Visoke cene goriva ter šibak tečaj domače valute funta so britanskega letalskega prevoznika British Airways pahnili v rdeče številke. V prvih devetih mesecih tekočega poslovnega leta, ki se izteče 31. marca, je največja britanska letalska družba ustvarila 70 milijonov funtov (80 milijonov evrov) izgube.
LONDON - Royal Bank of Scotland je kot del programa prestrukturiranja, ki ga izvaja po prejetju državne kapitalske injekcije, odpustila sedem direktorjev. V upravnem odboru banke bodo odslej štirje izvršni in pet neizvršnih direktorjev.
MÜNCHEN - Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je zaradi manjšega povpraševanja po avtomobilih lani ustvaril 53,2 milijarde evrov prihodkov, kar je za pet odstotkov manj kot v letu 2007. Kot je sporočil BMW, se je število lani prodanih avtomobilov znižalo za 4,3 odstotka na 1,435 milijona vozil.
GÖTEBORG - Švedski proizvajalec tovornih vozil Volvo je zaradi gospodarske krize konec lanskega leta zašel v rdeče številke globlje od pričakovanj. Kot so sporočili iz koncerna, so v lanskem zadnjem četrtletju ustvarili 1,3 milijarde kron (128 milijonov evrov) izgube, v enakem obdobju predlani pa so imeli 4,1 milijarde kron dobička.
TOKIO - Največja svetovna avtomobilska družba Toyota je objavila, da ob koncu letošnjega poslovnega leta pričakuje tri milijarde evrov čiste izgube. To bi bila prva izguba v zgodovini podjetja, razlog pa je finančna in gospodarska kriza, ki je močno prizadela predvsem avtomobilsko industrijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v četrtek zvečer v televizijskem nagovoru državljanom obljubil sprejetje več ukrepov, s katerimi bi v času gospodarske krize pomagali najšibkejšemu delu prebivalstva, napovedal pa je tudi davčne olajšave v višini osmih milijard evrov za podjetja, da se bodo laže spopadla »s krizo stoletja«.
STOCKHOLM- Švedski trgovec z oblačili H&M bo s 19. februarjem začel prodajati tudi hišni tekstil. Izbirati bo mogoče med tekstilom za kopalnice, kuhinje, spalnice in dnevne sobe, prodaja pa bo potekala izključno prek interneta ter katalogov, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Pri tem bo H&M ostal zvest svoji usmeritvi, brez vpliva mode tako tudi pri opremi bivanjskega okolja ne bo šlo. Ekipi za izdelavo modnih oblačil ter hišnega tekstila v kreativnem procesu tesno sodelujeta, so ob predstavitvi nove ponudbe povedali v H&M.
WASHINGTON - Ameriški demokrati so v petek v senatu uspeli po dolgotrajnih intenzivnih pogajanjih prepričati nekaj republikancev v dogovor o stimulacijskem paketu za gospodarsko rast. Toda pri tem so vrednost paketa zbili z več kot 930 milijard dolarjev na le 780 milijard. Podrobnosti dogovora niso bile takoj znane, vendar pa je številka sedaj spet podobna tisti, o kateri se je govorilo, preden je predstavniški dom brez podpore republikancev pred tednom dni potrdil predlog, vreden 819 milijard. V senatu je predlog potem prerasel 930 milijard in republikanci so govorili, da ga ne bodo podprli. Demokratom pa naj bi se pridružila Arlen Specter iz Pensilvanije in Susan Collins iz države Maine; slednja sicer ni potrdila, da je za, vendar pa je dejala, da je šel dogovor v pravo smer. Preostali republikanci so na kolege jezni in John McCain iz Arizone jih je v petek ostro kritiziral, da so se pogajali z demokrati brez posvetovanja. Predsednik ZDA Barack Obama je v petek ponovil, da je zavlačevanje pri sprejemanju stimulacije neodgovorno in neopravičljivo ter republikance, ki vztrajajo le na davčnih olajšavah, ponovno opozoril, da stimulacija po definiciji pač pomeni porabo, brez katere bo menda kriza še globlja. Obama je za potrditev opozoril uporabil poročilo ministrstva za delo o izgubi skoraj 600.000 delovnih mest v januarju in rasti stopnje brezposelnosti na 7,6 odstotka.
Maribor • Na Elektru zavračajo očitke o slabi vzdrževanosti
Težak sneg povzročil škode za 3,2 milijona evrov
Vodstvo Elektra Maribor je na tiskovni konferenci v četrtek, 5. februarja, poudarilo, da so velike količine mokrega in težkega snega, zaradi katerega so med 28. in 31. januarjem nastopile okvare in izpadi električne energije na elektroenergetskem omrežju ter napravah Elektru Maribor, povzročile za okoli 3,2 milijona evrov škode, sanacija okvar pa bo trajala še nekaj mesecev.
Kot je pojasnil Stanislav Vojsk, predsednik uprave Elektra Maribor, je izpad električne energije, ki je prizadel več kot 60 odstotkov njihovega oskrbovalnega območja, to je okoli 6000 km nadzemnih vodov, povzročil izredno težak, moker in lepljiv sneg. Ta je povzročal trganje vodnikov, izpadanje vodnikov z izolatorjev, zlome ter rušitve drogov. Kljub temu da so daljnovodi in drogovi dimenzionirani v skladu s standardi in predpisi ter imajo določeno predpisano rezervo, je bila teža snega enostavno prevelika. Zaradi poškodb je ostalo brez elektrike okoli 35.000 odjemalcev, to je slaba petina od skupnega števila okoli 200.000 odjemalcev. Vojsk je zavrnil nekatere očitke v javnosti, da so se odprave napak lotili nepravilno in neorganizirano, saj je vzpostavitev ponovne oskrbe z električno energijo po izpadu in okvarah na električnih vodih natančno opredeljena. Tudi postopki izvajanja del so zaradi varnosti pri delu zelo natančno opredeljeni in terjajo kup priprav ter ukrepov, koordinacijo in komunikacijo z različnimi službami. Krizni štab je od začetka do konca v celoti koordiniral odpravo okvar v skladu z izdelanim načrtom, na terenu pa je skupaj z zunanjimi izvajalci delalo 500 ljudi, ki so se v neprijetnih in težkih vremenskih razmerah trudili za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe z električno energijo. Vendar pa napak zaradi obsežnosti okvar in velikosti območja ni bilo mogoče odpraviti hitreje. Še enkrat se je vsem odjemalcem iskreno zahvalil za njihovo potrpežljivost in razumevanje, zahvalil pa se je tudi vsem, ki so sodelovali pri odpravljanju okvar, in predstavnikom prizadetih občin.
Ob tem so v Elektru Maribor zavrgli očitke v javnosti, da je njihovo omrežje slabo vzdrževano. »Omrežje vzdržujemo glede na razpoložljiva sredstva ter načrt vzdrževanja. Seveda se med vsemi drogovi najdejo tudi takšni, ki bi jih morali menjati pred časom in so povzročili katero izmed okvar,« je pojasnil prvi mož Elektra Maribor. Opozoril je tudi, da so sredstva, ki so namenjena obnovi in vzdrževanju omrežja, prenizka, saj
Foto: M. Ozmec
O težavah in škodi, ki jih je povzročil januarski sneg, ter o prizadevanjih pri odpravi posledic so govoril člani uprave Elektra Maribor (z leve) Marjan Zorman, predsednik Stanislav Vojsk in Zvonko Mezga.
so odvisna od omrežnine, s katero naj bi letos zbrali okoli 40 milijonov evrov, to pa še zdaleč ne bo zadostovalo za vse potrebe. Prav zato so že lani naredili študijo, s katero so utemeljili in od Javne agencije za energijo Republike Slovenije zahtevali nujnost povišanja omrežnine za okoli 20 odstotkov in s tem povezanih sredstev za investicije ter vzdrževanje.
Sicer so v lanskem letu v Elektru Maribor namenili za investicije okoli 27 milijonov evrov, za vzdrževanje omrežja pa okoli 3,6 milijona evrov, medtem ko naj bi v letošnjem letu za vzdrževanje omrežja namenili okoli 4 milijone evrov, za investicije pa okoli 24 milijonov evrov, pri čemer bodo morali za polovico investicij najeti kredite.
V Elektru Maribor, kjer upravljajo s 15.000 kilometri elektro omrežja, od tega je kar 66 odstotkov povezav nadzemnih, so že naredili grobo oceno škode po omenjenem snegolomu in naj bi po besedah Vojska znašala približno 3,2 milijona evrov. Na vprašanje, kako bodo pokrili to gmotno škodo, je pojasnil, da imajo vse omrežje zavarovano, zato so se lotili priprave plana sanacije, ki jo želijo zaključiti v prvi polovici letošnjega leta. V času, ko opravljajo sanacijska dela, bo prihajalo do krajših motenj v oskrbi z električno energijo, o njih pa bodo svoje odjemalce pravočasno obveščali.
Direktor sektorja distri-
bucije Marjan Zorman je
ob tem dodal, da so ljudje na terenu vse nastale težave sprejemali z razumevanjem, ter pojasnil, da so v lanskem letu obnovili 85 kilometrov daljnovodov, 97 kilometrov nizkonapetostnega omrežja, zgradili pa so tudi okoli 99 kilometrov srednje- in nizkonapetostnih kablovodov, pri čemer so zamenjali 7539 drogov, to je tretjino vseh obstoječih. Sicer pa bodo nadaljevali vgradnjo kabelskih vodov v zemljo.
Na vprašanje, kako komentirajo vsebino anonimnega pisma, ki se je pojavilo v javnosti in v katerem delavci opozarjajo, da je omrežje preobremenjeno, da naj bi imeli zaposlenih premalo število monterjev ter da so ti za svoje delo preslabo plačani, je Stanislav Vojsk pojasnil, da anonimke ne more komentirati, ker je v podjetju niso prejeli, zato podrobne vsebine ne poznajo, saj so zanjo slišali le v nekaterih medijih. Sicer pa je dodal, da si tudi v vodstvu Elektra želijo dodatno število monterjev, žal pa si zaradi že omenjene prenizke omrežnine ne morejo kar tako privoščiti zaposlovanja novih delavcev. Kljub temu so zaradi nujnosti v lanskem letu dodatno zaposlili okoli 15 monterjev, približno toliko pa naj bi jih zaposlili tudi letos. Komunikacijo med vodstvom družbe, sindikatom in svetom delavcev je predsednik uprave ocenil kot dobro, sicer pa naj bi se vse
tri strani v kratkem ponovno sestale in poskušale najti najbolj ugodno rešitev. Pojasnil je tudi, da je povprečna bruto plača monterjev od 1200 do 1400 evrov, obljubil pa je tudi, da bodo njihovi monterji zaradi izjemnih naporov, ki so jih vložili v odpravo okvar na terenu v zelo oteženih razmerah, dodatno nagrajeni.
Na vprašanje, kako so zaključili lansko poslovno leto, je Vojsk pojasnil, da so poslovni rezultati Elektra Maribor za leto 2008 zelo dobri, saj je bila poraba električne energije večja, kot so pričakovali, zato so bili večji tudi prihodki, tako da so v poslovnem izidu dosegli 1,5 milijona evrov čistega dobička.
Ob zaključku tiskovne konference se je med novinarji pojavil tudi Jurij Tretjak, predsednik sindikata delavcev Elektra Maribor, ki vsebine anonimnega pisma prav tako ni želel komentirati, ker je pač ne pozna, saj pisma še ni videl. Sicer se mu anonim-ka ne zdi sporna, vendar pa je menil, da ni v navadi, da bi se zadeve v podjetju reševale na tak način. Kar se tiče obremenitev in števila operativcev na terenu, pa je dodal, da so v sindikatih vodstvo družbe že večkrat opozorili, da je število zaposlenih na terenu premajhno, po njegovi oceni primanjkuje okoli 30 monterjev. Pogrešajo predvsem mlade sodelavce, ki bi imeli večjo življenjsko energijo.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Brez gat
Valentinovemu v popotnico
Zadnjič sem se po m učnem procesu avtosugestije uspel prepričati, da sem se odpravil v enega izmed hramov masovnega zapravljanja, ki prodaja predvsem konfekcijo in podobne stvari, njegovo ime pa tvorita dve črki in znak "&". Sicer sam še zdaleč ne spadam v ciljno skupino, na katero cilja ta multinacionalna veriga konfekcijskih prodajaln, a treba je priznati, da se med vso najstniško kramo, ki predstavlja velikanski del prodajnega programa, v teh trgovinah najde tudi kaj uporabnega po ugodnih cenah. Recimo povsem navadno majico s kratkimi rokavi, precej navadne in trpežne nogavice ter podobne stvari, kijih sicer dobiš tudi drugje, a se moraš za to, da jih najdeš, bolj potruditi, pa še dražje so.
A glavni »krivec«, zaradi katerega se vsake toliko uspem prepričati, da hočeš nočeš moram zaviti v to trgovino, niso ne navadne majice s kratkimi (ali dolgimi) rokavi, ne navadne nogavice. Omenjena veriga trgovin namreč skoraj edina prodaja artikel, ki mi pomeni zelo veliko, hkrati pa je (kot omenjeno) zelo težko najti takega, ki mi ustreza. Gre za spodnje hlače. Spodnje hlače so po mojem mnenju eden ključnih delov človekove garderobe. Najprej - gre za del garderobe, ki ga nosimo neposredno na golo kožo. Med spodnjimi hlačami in našim telesom (praviloma) ni nič; gre za neposreden stik. Drugič, gre za del garderobe, ki ga (spet, ponavadi in praviloma) nosimo na najbolj intimnem predelu našega telesa. In tretjič, ta kos oblačila ima tudi največjo simbolično in izpovedno vrednost. Samo pomislite, koliko bolj slikovito in močno zveni, kadar rečemo, da je nekdo (največkrat v simboličnem, lahko pa tudi dobesednem smislu) »ostal brez gat«, bil »zasačen brez gat« in podobno. Zamislite si, da bi o nekom v kočljivi situaciji rekli, da je »ostal brez levega štumfa« ali kaj takega. Najbrž se strinjate, da je razlika očitna.
Torej, vrnimo se k spodnjim hlačam. Model, ki mi osebno najbolj (pravzaprav edini) ustreza, so tako imenovane »boksarice«, kratkim hlačam podobne spodnjice (naj dodam še to, da menim, da nobenega človeka ne bi smelo biti sram javno govoriti o svojem spodnjem perilu, seveda, dokler to ne preide v kakšne obscenosti). A niso vsake boksarice v redu. Morajo biti pravilno krojene, in kar je še pomembnejše, biti morajo iz pravilno obdelanega materiala - seveda je to 100 % bombaž, a mora biti pravilno obdelan. Pa dosti glede tega, menda ste razumeli, da iščem prav specifično blago, ki ga najdem bolj ali manj samo v prej omenjeni trgovini.
Pa nazaj k zgodbi. Zadnjič sem torej spet zavil v lokalno izpostavo te konfekcije verige, saj je bil že čas, da na področju spodnjega perila osvežim svojo garderobo. A ker nekako ne spadam med tiste, ki bi se navduševali nad spodnjim perilom, posutim s srčki in kupidi, sem ostal razočarano praznih rok. Boksarice namreč v tej trgovini prodajajo v paru, pri čemer sta izdelka različne barve in različno potiskana. In seveda je v obdobju pred valentinovim mogoče dobiti le pare, pri katerih je en izdelek potiskan s prej omenjenimi motivi. In ker naokoli ne želim hoditi s srčki in kupidi na spodnjem perilu, je moj izkupiček znašal okroglo ničlo (morda bi bil kupil kak par nogavic, a so bile tudi te posute z valentinovsko tematiko). Kot kaže, bom torej moral počakati, da gre ta praznik zaljubljencev mimo in v trgovino dobijo bolj normalne konfekcijske izdelke.
Tako, zdaj veste, kaj mi gre letos pri prazniku ljubezni najbolj v nos: valentinovega nimam rad, ker ne morem dobiti svojih gat.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Predsednik sindikata Jurij Tretjak je dejal, da so vodstvo uprave Elektra na težave že večkrat opozorili.
Ptuj • Viktorinov večer z Miro Ličen Krmpotič
Moja noč nima teme
Ob kulturnem prazniku je prav, da se srečamo z ambasadorko umetnosti, akademsko slikarko in restavratorko, ki je dokaj zaznamovala tudi naš prostor. To je gospa Mira Ličen Krmpotič, duša Pirana. Viktorinov večer bo v petek, 13. februarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Glasbeni utrinek Kvarteta študentov glasbene pedagogike bo uvod v prijeten kulturni večer.
Slikarka Mira Ličen Krmpotič je bila rojena v Puli. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi končala slikarsko specialko za restavratorstvo in konserviranje likovnih umetnin. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva: v risbi, grafiki, v tehniki vitraža, mozaika, slikanja na tekstil in v zadnjih letih še v tehniki obli-
kovanja steklenih objektov (minoritska cerkev na Ptuju). Prejela je več nagrad, med drugimi leta 1997 tudi Ste-letovo priznanje za restavra-torstvo, saj se neprekinjeno ukvarja z restavratorstvom in konservatorstvom in je sodelovala pri najpomembnejših projektih v Piranu, Izoli, Kopru, po Sloveniji in v tujini. Živi in dela v Piranu.
Umetnica, kot je Mira Ličen Krmpotič, doživlja svoj čas, mu daje tudi svoj pečat. Vidi vse, tudi bolečino in zlo, ki se skrivata, vendar ju ne prikaže na dvoumen način ali tak, ki bi ugajal in bi tako tvegal hudičevo delo. Ne, ravnati mora kot Dostojevski - umetnik mora biti vodnik k lepoti in luči.
Andrej Medved je ob otvo-
ritvi razstave leta 2004 zapisal: »Slikarstvo Mire Ličen ni podoba smrti, bolečine, temveč fantazma 'absolutne Želje' ... Črnina, luč, svetloba. Ves prostor, vse je znamenje svetlobe: hipne vizije nekega usodnega trenutka. Povsod okrog nas je gloria, je razsve-tlitev, vendar to ni svetloba sonca in luči. Prav od nikoder ne izvira, prav od nikoder ne stopa v prostor slike. V svetlobi in tej črnini je sla in poželenje po 'zjasnitvi', po 'obuditvi' v svet. Ne vsak svet, profani svet, temveč svet svetlobe«.
Na poseben način priteguje umetnico svetopisemska tematika. Po naravi frančiško-vska duša je posebej vzljubila umbrijskega »evangeljskega trubadurja« sv. Frančiška Asi-škega . Sicer pa: pustimo, da se njena svetloba dotakne tudi nas, saj sama pravi: »Vse moje delo naj bi bilo evange-lizacija prek umetnosti«.
T. Kolenko
Gorišnica • V spomin padlim
Naj ne bo nikoli pozabljeno
V Gorišnici na Toplakovi domačiji so v sredo popoldne, natanko 66 let potem, ko so tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi izdaje padli štirje partizani, sicer domačini, priredili kratko komemo-racijo v spomin na žrtve vojne.
Osrednji govornik na spominski slovesnosti padlim borcem je bil župan Jožef Kokot, ob njem sedijo prejemniki priznanj Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije: Marija Požeg, Marija Visenjak, Peter Bratuša in Viktor Brodnjak.
Kot slavnostni govornik je pred množico zbranih spregovoril župan Jože Kokot, ki je obudil spomin na nesrečni četrti februar leta 1945: »Takrat se je na domačiji Toplakovih, prav na tem mestu, ustavilo 13 naših ljudi, kurirjev in partizanov, ki so si želeli le odpočiti, nato pa naslednji dan nadaljevati pot. Toplakova gospodinja jih je gostoljubno sprejela, čeprav je bila doma sama z dvema otrokoma. Toda nekdo je gručo partizanov izdal in popoldne, četrtega februarja, je nekaj 100 nemških vojakov hišo obkolilo. V navzkrižnem streljanju so bili takoj ubiti štirje domačini: Franc Bel-šak, Rudi Sever, Anton Ferlež in Franc Tobijas. Ostali so se potem, ko jim je zmanjkalo
streliva, morali predati. Biti so odpeljani v ptujske zapore, še štiri so kasneje ustrelili, pet pa poslali v kazensko enoto nemške vojne, odkoder so se na srečo vrnili živi,« je dogodke iz takratnih let potrdila tudi živa priča, hči Toplakove gospodinje Albina Kukovec, ki se je prav tako udeležila spominske slovesnosti.
Tokratno komemoracijo ob spomeniku padlim so predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije obogatili še s podelitvijo priznanj ob 60. obletnici ustanovitve zveze. Priznanja so prejeli: Marija Požeg, Marija Visenjak, Peter Bratuša in Viktor Brodnjak. Hkrati pa so v vrste članov ZZB NOB sprejeli 13 novih članov in jim ob tem
izročili posebne izkaznice ter knjige. Slovesnost so s petjem in recitali pospremili ljudski
pevci ter učenci gorišniške osnovne šole.
SM
Lenart • Razstava v občinski avli
Trubar in tehnična dediščina
V avli Jožeta Hudalesa v stavbi občine Lenart je bila minuli teden na ogled razstava ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki so jo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Lenart. Pripravile so jo Benar-da Breznik, Karolina Divjak, Nadja Ferk, Marija Kocbek in Jasmina Zupanič. Obenem so razstavili tehnične izdelke, ki so nastali v letošnjem in lanskem šolskem letu pri izbirnem predmetu obdelava gradiv - les in v okviru tehničnih dni. Izdelki so narejeni v glavnem na osnovi tehnične zapuščine naših prednikov, da bi jo otroci spoznali in cenili. Mentor je bil Daniel Divjak. Razstavili so tudi grafike, ki so nastale pod mentorstvom Sabine Golež pri pouku likovne vzgoje.
Zmago Šalamun
Izdelki učencev
Foto: ZS
Na knjižni polici
ARISTOTEL in
SVINjKA
SE GRESTA POLITIKO
K j rdZLi.iuü polili&ic
dvoumnosli & pontočjn filozofij? in s¿]
THOMAS CATHCART & DANIEL KLEIN
Thomas Cathcart & Daniel Klein Aristotel in svinjka se gresta politiko
Kako razumeti politične dvoumnosti s pomočjo filozofije in šal
Ljubljana. Vale Novak, 2009
Thomas Cathcart in Daniel Klein, har-vardska diplomiranca filozofije, sta nas v duhoviti knjigi Ste že slišali tistega o Platonu ... popeljala po bližnjici skozi filozofijo. Tokrat sta se lotila politikov (uporabljata poimenovanje »politikantov«), ko njihove besede nimajo smisla preprosto zato, ker so nakladanje in laži. Delo sta namenila spominu Willa Ro-gersa, političnega zba-dljivca, ki je dejal: »Biti humorist ni nobena umetnost, če zate dela cela vlada.«
Pri tem humornem poslanstvu so ju vodile poglavitne filozofske discipline: logika, epistemologija, aristotelo-vska retorika in psihologija, ki so kot nalašč za dešifri-ranje političnih dvoumnosti. Strategija zavitega govora izgleda kot otroška tarča, v katero ste nekajkrat ustrelili, nato pa okrog lukenj narisali tarčo. Najbolj spretne goljufije so pogosto najbolj očitne. Tako v vojni čet ne umikamo, jih le prerazporejamo. Politiki mastno plačajo za jezikovne nasvete, ko ne smete reči: »Sedem let sem bil v zaporu, tri mesece pa na kliniki Betty Ford,« temveč: »Izpopolnjeval sem se v nekaterih najbolj uglednih ustanovah v državi.« Argument iz nevednosti se glasi: »Če ne vemo, da izjava drži, jo vzamemo kot dokaz, da ne drži.« Tak mojster strategije zavitega govora je bil Rumsfeld. Velika prednost skritih argumentov je, da jim le redko-kdo ugovarja. Politiki se na svojo kariero najpogosteje pripravljajo na pravni fakulteti, kjer se naučijo umetnosti razčlenjevanja jezika z vrtoglavo natančnostjo. Analogija deluje na podlagi domneve, da če so si stvari podobne v nekaterih pogledih, so si podobne tudi v drugih. Skrita domneva, zakopana v navidezno logičen argument, kar švigne mimo poslušalca in je boljša izbira kot nesramna laž. Pri zavajanju s spuščanjem na osebno raven politikant vrže novo sestavino: osebno sramoto. Kot pri vseh retoričnih strategijah je bistven element pravi trenutek, ali pa da na napad odgovorite s popačeno verzijo in uporabite strategijo slamnatega moža, ko nasprotniku pripisujete stališče, ki ga ta sploh nima. Strast in zanos sta zaščitni znak učinkovite retorike. Pri sklicevanju na avtoriteto želimo argument podpreti z navajanjem podpore uglednih ljudi. Pri tem to sklicevanje ni zmotno samo po sebi, problem nastane, da vsakdo najde takšno, ki pravi, kar želi slišati. Politiki se neradi opravičujejo, ker morajo biti ponižni, zaskrbljeni, vedo pa, kako združiti nasprotja. Njihovo zlato pravilo je, da je opravičevanje za vse, kar se je zgodilo pred letom 1950, v redu. Težko se je opravičevati za nekaj, kar človeški spomin še pomni. S tem se nevarno približujemo prevzemanju osebne odgovornosti. Iz statističnih podatkov je lahko potegniti napačen sklep ali, kot je dejal Benjamin Disraeli: »Poznamo tri vrste laži: laži, preklete laži in statistiko.« Podobne so izpeljave vzročno-posledičnih sklepov. Politikanti navajajo pasaže iz zgodovine, da iz tega izpeljejo nasprotne analogije istih situaciji. Pri tem je potrebno dodati, da so tudi zgodovinarji znani po tem, da uporabljajo zmuzljive vire. Hitra in ohlapna igra z logiko ponuja politikantom veliko možnosti za prevaro, da jim je kar težko slediti. Ena najbolj prebrisanih taktik pa je tihotapljenje napačne predpostavke v veljaven argument. Vzporedno vesolje je vesolje nedolžnih laži, trditev, ki niso čisto resnične, hkrati pa niso popolnoma izmišljene. Dokaz, kako kon-vencionalne domneve preprečujejo širše razmišljanje, je naslednja zgodba:
Jezus je bil na običajnem obhodu po nebesih, ko je opazil izčrpanega, osivelega starca, kako ves pobit sedi v kotu. »Glej, kolega stari,« je prijazno rekel Jezus, »v nebesih smo. Sonce sije, ješ lahko, kar ti srce poželi, igraš na katerikoli instrument hočeš - pa saj bi moral biti ves blažen od sreče! Kaj je narobe?«
»No,« reče starec, »na Zemlji sem bil mizar in že zgodaj sem izgubil nadvse ljubljenega sina edinca. In tu v nebesih sem upal le na to, da ga bom našel.«
Jezusu so solze privrele v oči: »Oče!« je zavpil. Starec je skočil pokonci, planil v jok in zaklical: »Ostržek!«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Tradicija na Koroškem se nadaljuje ...
Stran 12
Rokomet
Pomembna začetna zmaga v Hrastniku
Stran 12
Strelstvo
Pomembna zmaga za Majdo Raušl
Stran 13 Športno plezanje
Plezali po stenah gimnazije
Stran 13
Mali nogomet
KMN Poetovio: starejši so, boljši so
Stran 14
Kikboks
Ptujska trenerja osvojila višje stopnje pasu
Stran 15
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Tonči Žilic, NK Labod Drava
Popoln profesionalec, ki igra z glavo
Tonči Žilic: »Hajduk je v Dalmaciji svetinja kot oče in mati.«
Foto: Črtomir Goznik
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Zadnja v nizu okrepitev Laboda Drave pred spomladanskim delom prvenstva je prišla iz hrvaškega drugoligaša Solina, kjer je zadnjih šest mesecev igral Tonči Žilic. 33-letni nogometaš (rojen 25. 2. 1975) bo predstavljal zadnjo oviro na poti do vratarja Murka, saj bo njegovo "delovno mesto" centralni branilski položaj.
»Nogomet sem začel igrati pri 11 letih v malem mestu Dugi rat pri Omišu, ki leži ob cesti Split-Dubrovnik. Po vmesnem postanku v 3. ligi sem že s 17 leti prestopil v pr-voligaša Primorac. Po šestih mesecih sem odšel v Šibenik, kjer sem igral dve leti in pol. Kot član mlade reprezentance sem odšel v Osijek in tam ostal leto in pol. V tem času sem se v dresu hrvaške reprezentance udeležil mediteranskih iger, nato pa me je profesionalna pot zanesla v tujino. Za šest mesecev sem odšel v drugo italijansko ligo v Castel di Sangro, od tam pa v Serie A, v Verono. Po dveh letih sem odšel v Sie-no, kjer sem ostal eno sezono,« je prvi del nogometne kariere opisal Tonči, ki se je nato vrnil v Hrvaško. »Prva postaja je bila Šibenik, nato pa Zagreb. Potem so prišli moji najlepši dnevi v splitskem Hajduku, po triletnem obdobju pa sem se preselil v Solin, saj sem želel ostati blizu doma. A nisem bil zadovoljen z ambicijami kluba, ki mi je sicer ponujal nehvaležno mesto športnega direktorja, zato sem sprejel povabilo ptujske Drave. Čeprav sem imel še dve drugi ponudbi, mi je nekaj reklo: 'Gremo v Slovenijo'. Zelo me je zanimalo, kakšen nogomet se igra v Sloveniji, bili pa so še drugi razlogi, ki so odločili za Ptuj: v prvi vrsti večji pro-fesionalizem kot vlada v večini klubov na Hrvaškem. Obljube predsednika Furjana še zdaleč niso bile astronomske, temveč zelo realne - dogovorila sva se v nekaj minutah. Po Italiji in Hajduku, ki je bil največji izziv moje kariere, je to tretji te vrste.«
Si vso kariero preživel na mestu centralnega branilca?
T. Žilic: »Na začetku kariere, še v Šibeniku, sem igral bočnega branilca, nato pa sem se preselil na centralnega; tudi v Italiji sem igral na tem mestu.«
Kako je prišlo do prestopa v Italijo?
T. Žilic: »Italijanski manager-ji so me opazovali na več tekmah; najprej na prijateljski tekmi med Hrvaško in BiH, nato
pa še dvakrat proti Sloveniji, v Velenju in Zagrebu. Spomnim se, da je za vašo reprezentanco igral tudi Ačimovič. Po teh tekmah so se odločili. Na začetku mi je bilo v Italiji zelo težko, a sem se v šestih mesecih naučil njihovega jezika. V Veroni sem se že bolje znašel, poleg tega pa sem imel tam vrhunskega trenerja, Cesara Prandellija, sedanjega trenerja Fiorentine. Ta me je veliko naučil o taktiki, ob tem pa je bilo najpomembnejše, da sem se naučil pravega profesionalizma. Prav zaradi slednjega se lahko ob normalnem športnem življenju sedaj pripravljam že na 17. prvoliga-ško sezono. Če mi bo zdravje dopuščalo, bom poskušal igrati na tem nivoju še vsaj dve sezoni.«
Igral si na Hrvaškem in v Italiji, sedaj si v Sloveniji. Kakšne so primerjave po prvih vtisih v Sloveniji?
T. Žilic: »Italija je NBA liga' za vse ostale, tam nogometaš zares razmišlja samo o nogometu, za vse ostalo je poskrbljeno. Hrvaška je v razvoju, a je potrebno postoriti še veliko stvari: predvsem neizpolnjeva-
nje pogodbenih obveznosti je velik problem. Ni zagotovila, da boš res dobil tisto, za kar si se dogovoril s klubom in tudi podpisal s pogodbo. Pri vas je že uvedeno licenciranje, deluje pa tudi sindikat igralcev; to sta za nogometaše pomembni stvari. Na Ptuj zagotovo ne bi prišel, če situacija tukaj ne bi bila urejena po pravilih evropske zveze.«
Tudi v zasebnem življenju spoštuješ red?
T. Žilic: »Sem popolnoma predan profesionalnemu življenju, že celotno kariero živim športno. Z družino drugače tudi ne gre. V Italiji sem bil na začetku sam, ker je žena zaključevala pedagoški študij, nato pa se mi je pridružila. Ko sem igral v Sieni, sva dobila hčerko, ki je sedaj stara 7 let, imam pa še dve leti starega sina.«
Hrvaška je neusahljiv vir talentiranih nogometašev.
T. Žilic: »To je res, obstaja pa tudi velik problem: starši. Le-ti se v večini primerov vmešavajo v kariero svojih sinov, kar je za mladega nogometaša težko. Najbolje je, da se s postopnimi prehodi v višje lige v miru
pripravlja na tekme najvišjega nivoja, kjer je pritisk na nogometaša bistveno večji kot v kakšnem majhnem klubu. Lahko povem primer Rukavine, ki je kot velik talent iz Šibenika prišel v Hajduk, kjer so vsi od njega pričakovali 20 golov na sezono. Vsi časopisi so poročali o tem, on pa tega enostavno ni zmogel. Po dveh sezonah je odšel v Grčijo k Panathinaiko-su, kjer pa ni igral standardno. Zares bi bilo bolje, če bi še kakšno sezono ali dve igral v Šibeniku in šele nato, ko bi bil že bolj zrel, odšel v Hajduk. Pozneje bi zaradi svojega velikega talenta lahko imel odprta vrata Barcelone ali kakšnega takšnega kluba. A kolikor slišim, se s takšnimi težavami srečujete tudi v Sloveniji.
Jaz sem šel v začetku kariere po stopnicah enakomerno navzgor, vse do Italije, nato pa tri korake nazaj, spet na Hrvaško. Zelo sem moral biti psihološko močan, da sem se ponovno dvignil in se prebil do dresa Hajduka.«
Za vsakega Dalmatinca je to uresničitev sanj.
T. Žilic: »Živim 10 kilometrov od stadiona, vsi v okolici so me poznali in so bili navdušeni, da je domači nogometaš dobil priložnost v Hajduku, ki je za Dalmatince svetinja kot oče in mati. Ko smo nato osvojili še prvenstvo in dva super-pokala, je bil to zares vrhunec moje kariere. Tisti, ki je kdaj doživel derbi Hajduk - Dinamo v živo, ve o čem govorim - to se ne more primerjati z
ničimer. Treniral me je Čiro Blaževič, pozneje tudi Blaž Sli-škovič. Čiro je trenersko čudo, velika karizma. Tudi če ne bi treniral ekipe, dovolj je, da se pogovarja s tabo - vsaka njegova beseda ima določen pomen. Je tudi velik dobrodelnež; sam vem, da je pomagal veliko ljudem v Splitu.«
Kateri trenerji so vas še vodili?
T. Žilic: »Čiro je legenda in ima posebno mesto. Sliškovič je bil npr. veliki igralec, vendar me kot trener še zdaleč ni navdušil. Vodila sta me še odlična Luka Bonačič in Ivan Katalinič, največji pa je bil brez dvoma Prandelli. Prandellija in Blaževi-ča se kljub temu ne da primerjati: prvi je velik strokovnjak, taktiko je razdelal do podrobnosti, medtem ko pri Čiru vse temelji na improvizaciji. Motivacija je pri njem najvažnejša. Zaradi odlične komunikacije je tudi edini, ki lahko v BiH poveže tri tam živeče narode v kompaktno reprezentanco.«
Kateri soigralci so te najbolj navdušili?
T. Žilic: »Najrajši sem igral z Robertom Prosinečkim v Zagrebu, tudi Brocchi je bil dober (pozneje je igral v La-ziu), pa vratar Sebastian Frei (Fiorentina) ... V mladi hrvaški reprezentanci sem igral s
T ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
Cvitanovičem, Tudorjem, Ši-mičem, Runjem ... «
Pa tekmeci, proti katerim si igral?
T. Žilic: »Igral sem proti vrhunskim igralcem: Ronal-du, Tottiju, Ortegi, Montelli . Proti takšnim igralcem lahko samo nabiraš izkušnje, saj so to vrhunski mojstri. V Italiji smo se vedno temeljiteje pripravljali na manjše klube, proti večjim in slovitejšim tekmecem ni bilo takšnega pritiska rezultata.«
Katere so tvoje vrline in katere pomanjkljivosti na igrišču?
T. Žilic: »Umirjenost in racionalnost sta dobri lastnosti. Dobro vem, kaj si lahko na igrišču privoščim in kaj ne; zagotovo ne bom npr. preigraval v zadnji vrsti. Vsak ima določene pomanjkljivosti, a jaz o svojih poskušam razmišljati čim manj - poskušam jih skriti.«
Si že imel priložnost spoznati Ptuj?
T. Žilic: »Z veseljem spoznavam mesto, čeprav večino časa po treningih in tekmah namenim počitku. Kjerkoli sem že bil, vedno sem se znal prilagoditi tamkajšnji kulturi in navadam. Menim, da to spada k poštenemu odnosu do navijačev. V klubu je najbolje, če so trije najpomembnejši dejavniki - igralci, uprava in navijači - v sožitju. Takrat lahko pride do najboljših možnosti za uspeh. V Splitu smo npr. imeli odličen odnos navijači - igralci, slabši pa je bil med upravo in navijači. Če bi bil še ta boljši, bi lahko dosegli še večje uspehe.«
Jože Mohorič
Se posebej spomnite kakšnega dogodka s Čirom?
T. Žilic: »Pred tekmo kvalifikacij za Ligo prvakov smo imeli napovedan trening: Čiro je dan prej rekel, da bo to trening za sprostitev. Nato pa pridemo iz slačilnic na pomožno igrišče, ob njem pa pet tisoč gledalcev! Takoj smo spremenili potek treninga in smo igrali na dva gola, da ne bi razočarali navijačev. To se je zgodilo tri- ali štirikrat, dokler nismo izpadli v zadnjem predkrogu. Vzdušje je bilo takrat v Splitu zares fantastično: ljudje niso šli v šole in službe, gledali so nas na treningih. Predstavljajte si, da je ptujski stadion popolnoma poln na treningu. Zares neverjetno!«
V Aluminij še Mladen Dabanovič
Zadnji dan prestopnega roka so se v drugoligašu iz Kidričevega precej okrepili. Najbolj zveneče ime so dobili v Mladenu Dabanoviču, sicer vratarju slovenske reprezentance iz zlatih časov slovenskega nogometa. Nazadnje je Mladen Dabanovič branil za Dravo in je bil tam tudi športni direktor kluba. Ob njem so v klub prišli še Antonio Grbec, Vladimir Mandič in Nenad Bakovič iz ptujskega Laboda Drave ter Matej Lenart iz Šentjurja.
DK
FOTO: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič
Rokomet • MIK 1. A-liga, 15. krog
Tradicija na Koroškem se nadaljuje ...
Prevent - Jeruzalem 29:28 (14:12)
Prevent: Ošlovnik, Jelen (13 obramb); Pajenk, Nabernik, Plešej, Dujmovič 6, Kovačič 1, Perger, Hartman 3, Špegel 1, Kresnik, Mujanovic 2, Drožina 1, Kleč 6, Gams 1, Šimič 8 (7). Trener: Ivan Vajdl
Jeruzalem: G. Čudič (7 obramb), Belec (4 obrambe); Rajšp, Korpar, Krabonja, Melnjak 3, Klemenčič, Kovačič, Bezjak 5 (1), Radujkovic 4, B. Čudič 7 (7), Ivanuša 3, Sok 1, Žuran 5, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik Sedemmetrovke: Prevent 7/7; Jeruzalem 8/8.
Izključitve: Prevent 6; Jeruzalem 14 minut.
Igralec tekme: Blaž Kleč (Prevent)
1. A SRL - moški				
REZULTATI 15. KROGA:			Prevent	
- Jeruzalem Ormož	29	i:28 1	[14::	12),
Slovan - Celje Pivovarna			Laško	
18:17 (9:9), Gorenje	-	Rudar EVJ Tr-		
bovlje 32:22 (14:8),	Krka -		Merkur	
23:23 (13:12), Trimo	-	Cimos Koper		
26:26 (14:12)				
1. CIMOS KOPER 14	11	3	0	25
2. GORENJE 13	11	1	1	23
3. CELJE PIVO. LAŠKO 14	9	1	4	19
4. PREVENT 13	7	2	4	16
5. SLOVAN 14	6	3	5	15
6. TRIMO TREBNJE 14	6	2	6	14
7. JERUZALEM ORMOŽ14	4	3	7	14
8. RIBNICA RIKO HIŠE 13	5	1	7	11
9. MERKUR 14	2	3	9	7
10. RUDAR TRBOVLJE 14	3	0	11	6
11. KRKA 13	1	1	11	3
FOTO: Črtomir Goznik
Robert Bezjak (Jeruzalem Ormož, temni dres)
Po presenetljivi zmagi Slovana nad Celjem (18:17) je bila tekma med Preventom in Jeruzalemom zelo pomembna za obe ekipi, ki se želita uvrstiti v Ligo za prvaka. Tradicija zmag Preventa na domačem parketu proti Ormožanom je obveljala tudi tokrat. Tudi po zaslugi sodniškega para Peter Koče-var - Franc Lesar, ki sta precej pomagala Ježkom in v kar nekaj primerih oškodovala Jeru-
zalmečke. Najvišja prednost Preventa je znašala 4 zadetke, 14:10. Na drugi strani so Vinarji največ vodili za dva, 27:25, v 57. minuti! Žal so bile zadnje tri minute usodne in Preventu je uspela serija 4:0 ter prevzem vodstva z 29:27. Pohvaliti je potrebno tudi vzdušje na Koroškem, ki so ga popestrili ormoški navijači in kurenti.
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Česti-
tam svojim igralcem za zelo dobro predstavo. Žal nismo bili nagrajeni s točkami, ki bi si jih zaslužili. Sojenja ne bi komentiral. Glave gor, saj nas v sredo že čaka Gorenje.«
UK
Marko Bezjak v Ormožu
Da ne bo pomote: v sredo, 11. 2., ob 19. uri na Hardeku v 16. krogu MIK 1. A-lige gostuje Gorenje. Ose so v 15. krogu suvereno, z desetimi goli prednosti, odpravile Rudar (32:22) in po spodrsljaju Cimosa v Trebnjem (26:26) bo boj za prvaka med Gorenjem in Cimosom še hujši. V dresu Gorenja se v Ormož vrača Marko Bezjak, poleg njega bo velik magnet za ormoško publiko Ivan Ču-pič. Hrvaški reprezentant proti Rudarju ni igral, na Hardeku pa zagotovo bo, saj si Gorenje proti Jeruzalemu enostavno ne sme privoščiti spodrsljaja. Ekipa Jeruzalema bo proti favoritu iz Velenja lahko zaigrala sproščeno, saj je zdaj jasno, da Vinarje v nadaljevanju sezone čaka Liga za obstanek. Ormožani so v preteklosti znali presenetiti Gorenje, in če bodo fantje kljub neugodnemu porazu proti Preventu verjeli vase, bi bili v sredo na Hardeku lahko priča ormoški senzaciji.
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m)
Pomembna začetna zmaga v Hrastniku
1.	B SRL (m): Sviš Pekarne Grosuplje
- Moškanjci Gorišni-ca 24:19 (8:10)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek 3, Zorli, Štorman 1, Šoštarič, Valen-ko, Arnuš, Preac, Lozinšek 1, Golob, Cvetko, Štuhec 2, Dimec, Peček 6, Špindler 6, Žuran, Trener: Darko Žnidarič.
V drugi del tekmovanja v 1. B slovenski moški ligi so ro-kometaši iz Gorišnice startali z novim porazom, sicer že devetim v letošnjem prvenstvu. Na gostovanje proti Svišu so se Gorišničani dobro pripravili in so poskušali presenetiti domačine. Srečanje so oboji pričeli z zelo dobro igro v obrambi: dovolj zgovoren je podatek, da je bilo v 17. minuti igre »samo« 3:3. S takšno igro so si gostje do odhoda na odmor priigrali prednost dveh zadetkov in dali Svišanom jasno vedeti, po kaj so prišli.
S psihološko prednostjo so tudi pričeli drugi polčas, žal pa tega niso izkoristili v pravi meri. Domačini so z delnim izidom 6:0 preobrnili rezultat sebi v prid in ga uspešno branili. Gostje iz Gorišnice so sicer poizkušali narediti preobrat, vendar so se uspeli le dvakrat približati na tri zadetke zaostanka.
2.	SRL: Dol Tki Hrastnik - Drava 21:25 (14:12)
DRAVA: Dokša, Mesarec 2, Halilo-vič 5, Luskovič, Bračič 3, Predikaka, Oder 1, Lukaček, Bezjak, Ivančič 10,
Tomaž Spindler zadetkov.
FOTO: Andrej Petrovič
nova okrepitev Gorišničanov, ki je dosegel šest
Pisar 2, Kelenc, Valenko, Bogadi 2, Mesarič. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši ptujske Drave so odlično, z zelo pomembno zmago začeli nastope v končnici tekmovanja za naslov prvaka v 2. SRL. Ptujčani so bili uspešni v Hrastniku, kjer se sicer težko osvajajo točke, še posebej sedaj, ko se Hrastničani želijo vrniti v 1. B-ligo, kjer so dolgo igrali. V precej nervoznem srečanju je prvi del igre pripadel domačim, vendar jim ni uspelo priti do večje razlike. Gostje so v 20. minuti ostali brez izkušenega Roberta Me-sarca, ki je prejel rdeči karton. Kot smo v zadnjem času vajeni še iz SP, je bila igra trda. Ekipi sta dobro igrali v obrambi, saj so se oboji zavedali pomemb-
nosti srečanja.
Tudi v drugem polčasu so domačini imeli prednost dveh zadetkov do 52. minute, nazadnje 20:18. To pa je bil tudi ključni trenutek srečanja, saj so rokometaši Drave z delnim izidom 4:0 prešli v vodstvo, ki ga nato do konca srečanja niso več izpustili.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič - trener Drave:
»Fantom lahko čestitam za prikazano igro in zelo pomembno zmago. Domačine smo ujeli in nato prehiteli v zadnjem delu srečanja, kar je pomembno tudi za vse naslednje tekme. Vztrajati moramo s trdo igro do konca.«
1. B DRL moški
REZULTATI 12. KROGA: Sviš Pekarna Grosuplje - Moškanjci Go-rišnica 24:19, Mitol Sežana - Krško 27:36, Ajdovščina - Alpes Železniki 38:23, Grosuplje - HERZ Factor banka RD Šmartno 99 32:30, Istrabenz Plini - Grča Kočevje 23:21, Klima Peterk - Radeče-MIK Celje 37:21.
1.	K. PETEK MARIBOR12 11 0 1 22
2.	KRŠKO	12 10 1 1 21
3.	ŠMARTNO 99 12 7 3 2 17
4.	GROSUPLJE 12 7 0 5 14
5.	GRČA KOČEVJE 12 6 1 5 13
6.	SVIŠ P. GROSUPLJE 12 6 1 5 13
7.	ALPLES ŽELEZNIKI 12 6 1 5 13
8.	AJDOVŠČINA 12 5 0 7 10
9.	RADEČE MIK CELJE 12 3 2 7 8
10.	ISTREBENZ IZOLA 12 2 2 8 6
11.	MOŠKANJCI - G. 12 3 0 9 6
12.	MITOL SEŽANA 12 0 1 11 1
2. moška liga - končnica 1.-6. mesta
REZULTATI 1. KROGA: DOL TKI
Hrastnik - Drava Ptuj 21:25, Cerklje P. Kepic - Sevnica 25:26, Zlatorog Celje - Kranj 34:27.
1.	ZLATOROG CELJE	110	0 2
2.	DRAVA	1 1 0	0 2
3.	SEVNICA	1 1 0	0 2
4.	CERKLJE P. KEPIC	1 0 0	1 0
5.	DOL TKI HRASTNIK	1 0 0	1 0
6.	KRANJ	1 0 0	1 0
Za mesta 7.-12.
REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja - Dobova 30:31, Mokerc Ig
-	Arcont Radgona 41:32, Brežice
-	Radovljica 35:27.
1.	MOKERC IG	110	0 2
2.	BREŽICE	110	0 2
3.	DOBOVA	110	0 2
4.	VELIKA NEDELJA	10 0	10
5.	RADOVLJICA	1 0 0	1 0
6.	ARCONT RADGONA	10 0	10
Nogomet • Prijateljske tekme
Foto: Črtomir Goznik
Mario Lucas Horvat (Labod Drava, modri dres) je v zadnjih tekmah pokazal konstantno dobre igre.
Labod Drava - Leoben 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Schumandll (20), 1:1 Andelkovič (70)
LABOD DRAVA: Murko, Radetič, Prejac, Žilič, Kelenc, Kronaveter, Da Silva, Čeh, Horvat, Zilič, Lalovič. Igrali so še: Jozič, Tiganj, Grižonič, Andelkovič, Filipovič, Ogu, Drevenšek. Trener: Adnan Zildovič.
V zadnjem srečanju pred odhodom na desetdnevne priprave v Med-ulin so Ptujčani odigrali srečanje z avstrijskim drugoligašem Leobnom. Po povprečni igri sta se ekipi razšli z neodločenim izidom. Dravaši so imeli več priložnosti za zadetek, vendar so bili njihovi igralci v zaključku akcij preveč sebični.
Aluminij - Črenšovci 7:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Grbec (40), 2:0 Krajcer (53), 3:0 Grbec (77), 4:0 Le-tonja (80), 5:0 Grbec (83), 6:0 Grbec (86), 7:0 Grbec (89).
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Lenart, Krajcer, Draškovič, Mandič, Dugolin, Jovič, Letonja, Bakovič, Grbec. Igrali so še: Zajc, Rešek, Mezna-rič. Trener: Bojan Špehonja.
Kidričani so prijateljsko srečanje proti Črenšovcem začeli z močno pomlajeno ekipo in brez nekaterih poškodovanih nogometašev (Šimen-ka, Medveda, Rotmana) ter Mileca in Črnčiča, ki sta na pripravah slovenske mladinske reprezentance. Kljub temu so srečanje začeli odločno in že v 2. minuti je Dugolin zatresel
vratnik. Svojo boljšo igro so kronali šele v 40. minuti, ko je Dugolin našel dobro postavljenega Grbca, slednji pa je zadel v polno in dosegel svoj prvi zadetek v dresu Aluminija po prihodu iz ptujskega Laboda Drave. Svojo serijo danih zadetkov je nadaljeval tudi v drugem polčasu, ko je dosegel še štiri in s tem nakazal, da bo pomembna okrepitev Kidričanov v drugem delu prvenstva.
Aluminij - Rudar Velenje 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Letonja (15), 1:1 Mujakovič (40), 1:2 Stankovicius (55)
ALUMINIJ: Lipovac, Jovič, Topolovec, Krajcer, Lenart, Dugolin, Mandič, Medved, Letonja, Milec, Grbec. Igrali so še: Zajc, Purišič, Bakovič, Draškovič, Morsi, Krajnc. Trener: Bojan Špehonja.
RUDAR VELENJE: Savič, Pokleka, Dedič, Stojnič, Sulejmanovič, Kolsi, Tolimir, Trifkovič, Otocka, Mujakovič, Zajc. Igrali so še: Jahič, Jeseničnik, Stankovicius, Perič, Mijatovič, Praš-nikar. Trener: Marjan Pušnik.
V zanimivem prijateljskem srečanju so nogometaši velenjskega Rudarja z minimalno razliko ugnali domači Aluminij, ki se je predstavil z nekaterimi novimi nogometaši: Lenartom, Grbcem in Mandičem. V 70. minuti je bil izključen branilec Aluminija Krajcer, v isti minuti pa je mladi domači vratar Kristjan Lipovac ubranil strel z 11 m Periču.
Danilo Klajnšek
Foto: Andrej Petrovič
Javier Antonio Grbec (Aluminij, rdeči dres) se je na tekmi s Črenšovci izkazal s petimi doseženimi zadetki.
Štajerski tednik, februar 2009
a
C-J

"RS

s

Bfl
TJ
A1
m t
w
Kateri poklic je najboljši
Leto je spet naokrog in pred devetošolci in dijaki zaključnih letnikov je ponovno izredno pomembna odločitev: kam naprej. Medtem ko so nekateri že več let odločeni in vsaj mislijo, da vedo, kaj želijo v življenju početi, je veliko najstnikov, ki kolebajo in še ne vedo zagotovo, kateri poklic jih najbolj veseli. Pritiski, ki so jih v tem času deležni mladostniki, so veliki. Starši seveda želijo svojim otrokom najboljše, a jih ob tem nemalokrat spravijo na rob obupa in jim odločitev le še otežijo. Resnica, da odločitev o tem, katero šolo izbrati, dejansko zaznamuje življenje posameznika, je le parcialna. Dejstvo je, da ni nepomembna in da ji je treba posvetiti pozornost in čas, res pa je tudi, da šola ni predpogoj za uspeh in srečo in da se želje staršev ne skladajo zmeraj s sanjami najstnikov. Kljub temu da starši zmeraj mislijo, da vedo, kaj je najbolje za njihovega otroka, se je treba zavedati, da lahko s pritiski in krojenjem usode, kakršno sami želijo za svojega otroka, naredijo več škode kot koristi. Vprašanje je sicer, ali pri petnajstih sploh lahko vemo, s čim bi si radi služili kruh, res pa je tudi, da nas življenje iz dneva v dan tako preseneča, da smo o maločem stoodstotno prepričani. Če bi danes bili vsi stari 15 let in bi sprejemali odločitev o poklicu, ki ga bomo opravljali, bi najbrž malokdo sprejel enako odločitev. In ker je živeti sanje nekoga drugega neštetokrat težje kot izživeti svoje, je najbrž res najbolje otrokom pustiti več svobode. Nenazadnje, bolje je sprejeti napačno lastno odločitev in živeti z njo, kot celo življenje opravljati poklic, ki so nam ga izbrali drugi. Čeprav smo vsi preživeli najstniška leta in vemo, da niso ravno najboljša za sprejemanje dolgoročnih odločitev, bodo starši z izkazanim zaupanjem svojim otrokom in sledenjem njihovim željam skoraj zagotovo izbrali najboljšo pot.
Dženana Bečirovič, urednica priloge
Pomembni datumi
Informativna dneva na srednjih šolah in v dijaških domovih bosta potekali ta teden, in sicer v petek, 13., in soboto, 14. februarja.
Prijave za vpis v srednje šole za šolsko leto 2009/2010 morajo kandidati oddati najkasneje do 23. marca 2009, prenosi prijav pa bodo potekali do 14. aprila. Javna omejitev vpisa bo objavljena 5. maja, prijavljeni kandidati pa bodo o morebitni omejitvi vpisa v srednje šole obveščeni 12. maja. Kandidati, ki se bodo vpisovali na šole, kjer ni omejitve, bodo to lahko storili od 15. junija naprej.
Prijava kandidatov za drugi krog izbirnega postopka bo trajala do 22. junija, z rezultati pa bodo seznanjeni dva dni kasneje. Vse do konca avgusta pa se bodo kandidati lahko vpisovali na šole, ki bodo še imele prosta mesta.
Razmestitev programov in obseg vpisa v srednje šole v šolskem letu 2009/2010 - PTUJ
Vzgojno-izobraževalni zavod Program	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe	Trajanje izobraževanja (v letih) Predvideno št. mest za novince
Šolski center Ptuj Volkmerjeva c. 19
Biotehniška šola	Pomočnik v biotehniki in oskrbi	Pomočnik v biotehniki in oskrbi	2	16
	Gospodar na podeželju	Gospodar na podeželju	3	26
	Cvetličar	Cvetličar	3	26
	Vrtnar	Vrtnar	3	30
	Kmetijsko-podjetniški tehnik	Kmetijsko-podjetniški tehnik	4	28
	Okoljevarstveni tehnik	Okoljevarstveni tehnik	4	28
	Hortikulturni tehnik	Hortikulturni tehnik	4	32
Ekonomska šola	Trgovec	Prodajalec	3	52
	Ekonomski tehnik	Ekonomski tehnik	4	56
	Aranžerski tehnik	Aranžerski tehnik	4	28
	Ekonomska gimnazija		4	60
Elektro in računalniška šola	Elektrikar	Elektrikar	3	26
	Mehatronik operater	Mehatronik operater	3	26
	Elektrotehnik	Elektrotehnik	4	28
	Tehnik računalništva	Tehnik računalništva	4	56
	Tehnik mehatronike (eksp.)	Tehnik mehatronike	4	28
Strojna šola	Pomočnik v tehnoloških procesih	Pomočnik v tehnoloških procesih	2	16
	Oblikovalec kovin - orodjar	Oblikovalec kovin - orodjar	3	26
	Klepar-krovec	Klepar-krovec	3	26
	Izdelovalec kovinskih konstrukcij	Izdelovalec kovinskih konstrukcij	3	26
	Instalater strojnih instalacij	Instalater strojnih instalacij	3	26
	Avtoserviser	Avtoserviser	3	26
	Avtokaroserist	Avtokaroserist	3	26
	Metalurg	Metalurg	3	30
	Strojni tehnik	Strojni tehnik	4	28
Gimnazija Ptuj	Gimnazija		4	180
Volkmerjeva c. 15	Gimnazija (š)		4	20
Na Gimnaziji Ptuj je v programu Gimnazija 30 vpisnih mest namenjenih izobraževanju v evropskem oddelku.
Višje strokovne šole
Sočasno z informativnimi dnevi na srednjih šolah in v dijaških domovih pa bosta potekala tudi informativna dneva na višjih strokovnih šolah, torej 13. in 14. februarja 2009, na nekaterih šolah pa tudi v drugih dnevih, tako da si bodo kandidati lahko pridobili podrobnejše informacije, pomembne za odločitev o izbiri študija.
Prijavljanje za vpis v višje strokovne šole bo potekalo prek Višješolske prijavne službe s sedežem v Šolskem centru Celje. Kandidati se prijavijo z obrazcem Prijava za vpis v višje strokovne šole, ki je objavljen na spletnih straneh Višješolske prijavne službe: www.vss-ce.com/vps ali oddajo pisno prijavo na obrazcu, ki ga dobijo v papirnicah in knjigarnah. Prijaviti pa se morajo najpozneje do 9. marca 2009.
Dženana Bečirovič
» Mv •	••
Knjižnica za vse generaci|e
Prvošolčki
V	moderni družbi knjižnica ni zgolj prostor, kjer si je mogoče izposoditi knjigo ali prebrati časopis, temveč središče lokalne skupnosti, ki zadovoljuje kulturne, informacijske, izobraževalne, raziskovalne, komunikacijske in socialne potrebe prebivalstva. Tem načelom sledimo tudi v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Smo moderna in dobro založena knjižnica, informacijsko in kulturno središče ter prostor za študij, razvedrilo in preživljanje prostega časa za vsakogar. Uvrščamo se med večje slovenske splošne knjižnice. V skladu z zakonodajo izvajamo knjižnično dejavnost za skoraj 70.000 prebivalcev v 16 občinah na področju Upravne enote Ptuj. V knjižnico redno zahaja 14.000 članov, ki si letno izposodijo 670.000 enot gradiva. Od leta 2003 ima knjižnica tudi status osrednje območne knjižnice za območje občine Ormož.
V	štirih oddelkih knjižnice vam ponujamo:
•	preko 350.000 enot gradiva za študij in prosti čas (leposlovje in strokovna literatura), ki ga letno obogatimo z 19.000 novimi enotami, •čitalnico s preko 200 naslovi revij in časopisov,
•	štiri čitalnice s 60 čitalni-škimi mesti in priročno stro-
kovno knjižnico,
•	tri študijske sobe za individualni študij,
•	bogato zbirko gradiva, pomembnega za lokalno področje (domoznanske zbirke),
•	medknjižnično izposojo,
•	strokovno pomoč in nasvet usposobljenih knjižničarjev v vsakem trenutku,
•	brezplačno članarino za otroke in mladino do 18. leta starosti ter brezposelne osebe,
•	organizirana vodstva po knjižnici in bibliopedagoške dejavnosti za mladino in odrasle,
•	številne prireditve skozi vse leto (literarni večeri, predavanja, razstave itd.).
Na Študijskem in Mladinskem oddelku brezplačno omogočamo:
•	uporabo osebnih računalnikov,
•	dostop do interneta,
•	predvajanje multimedijske-ga gradiva,
•	dostop do elektronskih baz podatkov,
•	dostop do elektronskih časopisov,
•	spletno učenje.
Več informacij o članstvu, izposoji, knjižničnem gradivu, knjižnično-informacijski dejavnosti in bibliopedagoški dejavnosti poiščite na www. knjiznica-ptuj.si.
Kontaktni podatki
Knjižnica Ivana Potrča, i Prešernova 33-35,	J
2250 Ptuj	s
spletna stran: www.knjiznica-ptuj.si
e-pošta: kip@knjiznica-ptuj.si
tel. h. c.: 02 771 48 00, faks: 02 771 48 48
Študijski oddelek: 02 771 48 12
Mladinski oddelek: 02 771 48 17
Domoznanski oddelek: 02 771 48 06
Potujoča knjižnica: 051 310 594
Odpiralni čas:
Študijski in Mladinski oddelek: pon.-pet.: 8h-19h, sob.: 8h-13h
Domoznanski oddelek:
pon.-sre.: 10h— 15h, čet.: 12h— 19h, pet.: 10h-14h
Bibliobus: vozi po urniku, ki ga dobite v knjižnici ali na spletni strani knjižnice
Vpis v prvi razred
Za otroke, ki bodo letos dopolnili 6 let in bodo s prvim septembrom prvič sedli v šolske klopi, bo na ptujskih osnovnih šolah naslednji teden potekal vpis. Šolske novince bodo na sedežih šol vpisovali v sredo, 18. februarja, od 8. do 17.
ure, v četrtek, 19. februarja, od 8. do 15. ure (na šoli Grajena od 10. do 15. ure) in v petek, 20. februarja, od 8. do 1 5. ure.
Vpis je obvezen za otroke, ki bodo v letošnjem letu dopolnili 6 let (rojeni leta 2003).
Na vpis je potrebno prinesti uradni dokument otroka, vpisati pa ga je treba v šolo v šolskem okolišu, kjer je njegovo prebivališče. Vse dodatne informacije so objavljene na spletni strani Mestne občine Ptuj.
Dženana Bečirovič
Gimnazija Ptuj
Prostor delavnih, ustvarjalnih
in strpnih ljudi
Gimnazija Ptuj, ki jo letos obiskuje kar 835 dijakov, je v tekočem šolskem letu sprejela 200 novincev, od tega jih 32 obiskuje evropski oddelek, 20 športnega, ostali pa klasični gimnazijski program. Gre za eno izmed ptujskih šol, ki velik poudarek namenja mednarodnim izmenjavam, posodobitvi predmetnika in predavanjem zunanjih strokovnjakov z različnih področij. Letošnje šolsko leto so tako posvetili praznovanju 60. obletnice sprejetja Deklaracije o človekovih pravicah, v sklopu tega dogodka pa so že izpeljali kopico zanimivih druženj, med drugim s Tomom Križnarjem in dr. Francetom Bučarjem. Medtem ko so bili poklicni in tehniški programi s septembrom v večini prenovljeni, ostajajo gimnazijski več ali manj nespremenjeni. Bistvenih novosti na področju izvedbe programov na ptujski Gimnaziji v tekočem
šolskem letu ni. Nadaljujejo po ustaljenih tirnicah, novincem pa so v šolskem letu 2008/2009 ponudili kar 200 prostih mest, od tega 32 v evropskem in 20 v športnem oddelku, glede na zanimanje pa bi vsak omenjen oddelek lahko nadgradili še vsaj z enim.
»Naša šola je prostor delavnih, ustvarjalnih in strpnih ljudi. Gimnazija Ptuj ima jasno vizijo razvoja. Prizadevamo si za najvišje možne rezultate na izobraževalnem nivoju in hkrati ustvarjamo pogoje, ki bodo našim dijakom zagotavljali vsestranski razvoj. Svojo prihodnost vidimo v nenehnem dvigovanju kakovosti izobraževalnih programov in posodabljanju procesa izobraževanja. Temeljna naloga naše šole je zagotavljanje znanj, ki bodo našim maturantom omogočila enakopraven boj na ostrem slovenskem, evropskem in svetovnem konkurenčnem trgu,« je o viziji razvoja po-
vedala ravnateljica ptujske Gimnazije Melani Centrih.
Po končani gimnaziji široka paleta študijskih programov
Značilnost gimnazijskih programov v Sloveniji še vedno ostaja splošna matura, ki odpira vrata domala vseh univerz. Ptujska Gimnazija, ki iz leta v leto na tem področju dosega zavidljive rezultate, je ena tistih, ki se brez kančka dvoma lahko pohvali z odličnim pripravljanjem dijakov na zrelostni izpit. Čeprav je odstotek, ki ga dosežejo njihovi dijaki na maturi, izredno visok, ne počivajo na lovorikah. Nenehno stremijo k izboljševanju pogojev dela na šoli, levji delež k ugledu šole pa seveda pripomorejo tudi radovedni dijaki, med katerimi se vsako leto najde kakšen, ki izstopa tudi v slo-
Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
www.gimptuj.si
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE ♦ USPEŠNA MATURA « AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali japonsko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj,
KER SE UČIMO ZA ŽIVLJENJE.
VABLJENI NA INFORMATIVNI DAN
13. 2. in 14. 2. 2009
venskem prostoru. O tem, kako dobro dijake ptujska Gimnazija pripravi na maturo in nadaljnji študij, pa bodo potencialnim bodočim
gimnazijcem spregovorili tudi dijaki, ki trenutno obiskujejo šolo. Kot ponavadi, bo namreč tudi letos ptujska Gimnazija informativni dan
organizirala v sodelovanju z dijaki, ki generacijam za njimi najlažje predstavijo, kaj jih čaka.
Dženana Bečirovič
Ekonomska šola Ptuj
Še večji poudarek praktičnim znanjem
Ravnateljica Ekonomske šole Ptuj mag. Branka Regvat Kampl
Ekonomska šola Ptuj ima letos vpisanih 650 dijakov. Široki ustaljeni paleti programov, v kateri so ekonomski tehnik, trgovec, ekonomski tehnik (PTI) in ekonomska gimnazija, so z letošnjim šolskim letom dodali še izobraževanje za aranžerskega tehnika. Zanimanje za omenjeni program je preseglo vsa pričakovanja, saj so oddelek napolnili do zadnjega mesta in tako že izobražujejo prvih 32 aranžerskih tehnikov. Ekonomska šola Ptuj, ki se zraven kvalitetnega poklicnega usposabljanja lahko pohvali tudi s programom ekonomska gimnazija, ki se zaključi s splošno maturo in omogoča dijakom vpis na veliko večino univerzitetnih programov, je po nekaj letih končno začela izvajati dolgo pričakovano novost: izobraževanje za aranžerskega tehnika. Sestavni del programa so komuniciranje z okoljem, de-koriranje, internetno trženje, likovna umetnost in spoznavanje značilnosti podjetništva. Gre za program, ki je nastal kot plod sodelovanja šole z gospodarstvom in bo v celoti usklajen s potrebami trga dela. Zanimanje za
omenjeni poklic je bilo v prvem letu vpisa zelo veliko, saj so napolnili prav vsa prosta mesta in sprejeli prvih 32 dijakov, ki se izobražujejo za poklic aranžerski tehnik. Zanimiv predmetnik je sestavljen s poudarkom na ročnih spretnostih, domiselnosti, kreativnosti, podjetništvu, urejanju in dekoraciji prostorov, tehnikah aranžiranja, ustvarjalnosti in likovno-estetskem čutu. Gre za poklic, ki bo dijakom po končanem šolanju ob kopici teoretičnih znanj dal veliko praktičnih veščin, ki jih bodo lahko uporabili pri delu. Po opravljeni poklicni maturi se dijaki lahko zaposlijo ali samozaposlijo, lahko pa šolanje nadaljujejo na višješolskih študijskih programih in visokošolskih strokovnih študijskih programih. Po želji lahko opravijo še izpit iz enega od maturitetnih predmetov, kar jim omogoča vpis v nekatere univerzitetne študijske programe in prenovljene višješolske, visokošolske in univerzitetne programe v skladu z načeli Bolonjske deklaracije.
Sicer pa na Ekonomski šoli Ptuj dijaki lahko šolanje, odvisno od izbranega programa, zaključijo s poklicno maturo,
zaključnim izpitom ali splošno maturo, ki jo bo letos opravljalo 49 dijakov.
Več svobode pri izbiri predmetov
Značilnost vseh programov, ki jih v šolskem letu 2008/2009 izvajajo na ptujski Ekonomski šoli, je večja možnost izbirnih modulov in odprti učni načrti. Prepričani so, da bo s tem zapolnjena vrzel med šolo in delodajalci, saj bodo nekateri novi moduli temeljili ravno na praktičnem znanju, ki ga imajo po ugotovitvah delodajalcev dijaki srednjih šol bistveno premalo. K pridobivanju praktičnih znanj pa nedvomno pripomore tudi mednarodno sodelovanje, ki mu ptujska Ekonomska šola pripisuje velik pomen. Sodelujejo v mnogih mednarodnih projektih in izmenjavah, nazadnje so gostili dijake iz Finske, s katerimi so ustanavljali sodobno učno podjetje. Različni mednarodni projekti, ki jih izvajajo, dijakom omogočajo spoznavanje različnih držav in kultur, izpopolnjevanje znanja tujih jezikov in krepitev retoričnih sposobnosti.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Šola po meri sodobnega časa
Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
Foto: DB
Ravnatelj Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Rajko Fajt.
V	času, v katerem živimo, so področja elektrotehnike, računalništva in mehatroni-ke postala izrednega pomena. Nenehnih sprememb se zavedajo tudi na ptujski Elektro in računalniški šoli, zaradi česar stremijo k stalnim izboljšavam, ki so odvisne od potreb okolja in gospodarstva.
V	začetku tekočega šolskega leta je Elektro in računalniška šola Ptuj praznovala 25-letnico elektro izobraževanja na Ptuju. Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi zbornik z naslovom V vrtincu sprememb, v katerem so povzeli bogato zgodovino šole. Pomemben mejnik, ki se je vpisal v omenjen zbornik, pa je tudi šolsko leto 2008/2009, saj so začeli izvajati prenovljene programe, po desetih letih pa so ponovno začeli izobraževati za poklic energetika.
Prenovljeni programi so prinesli kopico novosti tudi Elektro in računalniški šoli. Najpomembnejša značilnost prenovljenih programov, ki so jih uvedli v tekočem šolskem letu, je povečanje izbora poklicev in izbirnih modulov. Ob obveznih modulih imajo dijaki na razpolago kopico izbirnih modulov, ki v sklopu enega programa omogočajo
izbiro več poklicnih kvalifikacij. V sklopu programa elektrotehnik je od septembra naprej možno izbirati med kar štirimi poklicnimi kvalifikacijami, med drugim tudi za energetika. Tudi v programu tehnik računalništva so na voljo štiri poklicne kvalifikacije in eden na področju tehnika mehatronike. Na poklicnem nivoju ponujajo poklic meha-tronik operater in štiri poklice v sklopu programa elektrikar. »Šolo sestavlja mlad kolektiv s 44 zaposlenimi, ki nenehno stremijo k novim znanjem in vnašajo novitete na svojih predmetnih področjih. Veliko truda, energije in sredstev smo vložili in še vlagamo v sodobne učilnice, laboratorije in opremo. Zavedamo se, da le nenehno vlaganje v novitete zagotavlja prihodnost. Znanje je največji kapital, zato vsa znanja, ki nas bogatijo, z veseljem prenašamo na mlade generacije,« je povedal ravnatelj šole Rajko Fajt. Prednost Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Ptuj je v tem, da izobražujejo za poklice, ki so na trgu dela iskani. »Naši dijaki so hitro zaposljivi,« je prepričan Fajt. Pomembna značilnost programov, za katere izobražujejo, je tudi ta, da imajo dijaki po končani šoli več možno-
sti. Ob tem, da imajo poklic, s katerim so precej hitro zaposljivi, imajo na razpolago tudi možnost nadaljevanja na določenih študijskih programih.
Ptujska Elektro šola pa se ponaša tudi s tem, da je edina v Sloveniji, ki izvaja mojstrske izpite za elektrotehnike. Podobno kot lani bodo tudi
letos na informativnih dnevih, ki jih organizirajo, sodelovali tudi dijaki. Ti bodo interesentom predstavili pogoje dela na šoli in preno-
vljene učilnice, s pogoji vpisa in ostalimi značilnostmi programov pa jih bodo seznanili učitelji in profesorji.
Dženana Bečirovič
Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj
Poklici, ki so še vedno iskani
Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj, ki izobražuje za kar 11 poklicev, je septembra začela izvajati program metalurg, ki ga v Sloveniji ni bilo kar dve desetletji. Po dolgih letih so tako vpisali en oddelek za omenjeni poklic, tudi v prihodnjem šolskem letu pa bo za metalurge razpisanih 30 prostih mest.
Programi, ki jih izvajajo letos, bodo ostali nespremenjeni. Tudi v novem šolskem letu
bodo namreč izobraževali za naslednje poklice: pomočnik v tehnoloških procesih, instalater strojnih instalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar-krovec, metalurg, oblikovalec kovin-orodjar, avtoserviser, avtokaroserist, strojni tehnik, strojni tehnik (pti) in avtoservisni tehnik. »Želimo postati izobraževalno središče za kvalitetno poklicno, tehniško in višješolsko izobraževanje mladine in odraslih v strojništvu in
metalurg ij i, ki bo primerljivo v evropskem prostoru. Pričakujemo, da se bo v prihodnje industrijska struktura spremenila, nastalo bo več manjših podjetij, ki se bodo medsebojno povezovala zaradi konkurence na trgu. Tehnološka zahtevnost proizvodov in procesov se bo dvignila, kar bo zahtevalo specializacijo, dobro usposobljen tehniški kader in vlaganje v marketing. Šola se bo morala prilagoditi mednarodnim standardom
znanja, zato bo potrebno razvijati ključne in specifične kompetence za posamezno poklicno področje. Programi bodo morali biti bolj fleksibilni in modularno zgrajeni, da bo omogočena večja prehodnost znotraj stroke,« je v nekaj stavkih vizijo šole predstavil ravnatelj Bojan Lampret.
Sicer pa so z letošnjim šolskim letom korak v tej smeri že naredili, saj so programe, ki jih izvajajo, v celoti prenovili. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju je namreč ponudil možnost sodobnejšega in fleksibilnejšega načina oblikovanja in
izvedbe novih izobraževalnih programov, kar je Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj s pridom izrabila. Izobraževanje so še bolj povezali s praktičnimi vsebinami in na ta način okrepili tudi socialno partnerstvo šole z gospodarstvom. Ravno temu sodelovanju Lampret pripisuje velik pomen, da gre za smelo ravnanje pa dokazuje tudi dejstvo, da so si na ta način že zagotovili nekaj bonitet. Tako so na primer pred dvema letoma od podjetja Klasand donatorsko priskrbeli najsodobnejši varilni aparat, vreden tri tisoč evrov.
Možnosti je veliko
Ob rednem izobraževanju pa na ptujski Strojni šoli izvajajo tudi razne tečaje in neformalna izobraževanja ter program priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije za tečaja operater na CNC-stroju in varilec. Prednost poklicev, za katere izobražujejo na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj, je vsekakor v tem, da so vsi poklici na trgu dela zelo iskani. V časih, v katerih živimo, je vsekakor premislek o tem, ali bomo po končani šoli dobili delo, pač neizbežen.
Dženana Bečirovič
O
premieri! šoli mirilor f^ prosaisK
srednjo prometna šoli
Sodoben poklic, kakovostno izobraževanje! Postani LOGISTIČNI TEHNIK ali TEHNIK VAROVANJA!
Bivanje za dijake in študente mariborskih šol!
INFORMATIVNI DAN
Zahtevajte informativno zloženko!
Ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj Bojan Lampret
petek, 13. februar ob 9. in 15. uri / sobota, 14. februar ob 9. uri
Prometna šola Maribor, Preradovičeva 33, Maribor, tel. (02) 4294 100, e-pošta: info@prometna.net, www.prometna.net
Foto: DB
Gimnazija Ormož vabi k vpisu
Majhna, domača in kompetentna gimnazija
V Gimnaziji Ormož poteka pouk v sodobno opremljenih učilnicah, dijakom je na voljo dobro založena šolska knjižnica s čitalnico, kuhinja OŠ Ormož pa dijakom nudi toplo malico in kosilo. Pouk poteka med 8.00 in 13.30. Za prevoz dijakov bo kmalu še bolje poskrbljeno kot doslej, z boljšim urnikom prevozov, z Občino Ormož pa je že bil dosežen tudi dogovor o popolnem kritju stroškov prevoza dijakov. Z občinami Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in Gorišnica tovrstni pogovori še potekajo. »Smo ena izmed manjših srednjih šol, kar je nedvomno velika prednost. Majhnost šole nam omogoča individualen pristop do vsakega dijaka
in tesnejše sodelovanje med dijaki in profesorji in med dijaki samimi. Zaradi tega se dijaki pri nas dobro počutijo, posledično pa dosegajo boljše učne rezultate in se razvijajo v pozitivne osebnosti,« je prepričana Klavdija Zorjan Škorjanec.
Med poglavitne naloge gimnazije sodi tudi izboljšanje rezultatov, ki jih dijaki dosegajo na maturi. Zato na različne načine dijakom poskušajo pojasniti, kakšne so njihove naloge v učnem procesu, tej tematiki so namenili delavnice, v katerih so dijakom predstavili različne tehnike učenja. Na govorilnih urah poskušajo znotraj trikotnika profesor, dijak in starš najti rešitve težav. Če pa so težave
pri razumevanju snovi, nudijo možnost individualne obravnave. Vsak profesor ima za to tedensko na razpolago eno uro, ob koncu tedna pa izvajajo še dodatne ure, na katerih profesorji omogočijo manjši skupini dijakov obravnavanje snovi, ki potrebuje dodatno razlago. Med pozitivne plati šole nedvomno sodi dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Z njimi so se uspeli dogovoriti tudi za kritje stroškov uvedbe tretjega tujega jezika, ki ga nameravajo prihodnje leto ponuditi na šoli. Z lokalnimi skupnostmi pa se dogovarjajo tudi za določeno število štipendij, ki bi bile namenjene izključno dijakom Gimnazije Ormož. Ker
želijo spodbujati doseganje čim boljših učnih rezultatov, bodo najboljše učence v prihodnjem letu nagradili s poučno ekskurzijo v eno izmed evropskih prestolnic. Znanje, talente in zanimanje dijakov pa na šoli vzpodbujajo tudi z bogato izvenšolsko ponudbo, kot so različni tabori, projektni dnevi, raziskovalne naloge, ponosni so na razvejano prostovoljno socialno delo, tekmovanja, debaterstvo, med dijaki so uspešni športniki (rokomet, badminton in strelstvo), glasbeno se udej-
stvujejo v zboru in orkestru, uživajo v ustvarjalnih in jezikovnih delavnicah. »Vizija Gimnazije Ormož je vsekakor stanje v prihodnosti, v kateri se zrcalijo želje, cilji, pričakovanja vseh sodelujočih v šoli. Kot ravnateljica bom na šoli vzpodbujala k aktivnostim in spremembam, ki vodijo do želenega stanja šole. Jedro vizije so vrednote, ki jih učitelji, starši, učenci in občani izberemo za ključne v razvoju šole. Z mladimi življenji - z našimi dijaki - želimo na šoli ustvarjati ideal priho-
dnosti. Energija profesorjev je tako močna in pozitivna, da se prenaša na dijake in starše. Skupaj izražamo bogatejše medsebojne odnose, prisluhnemo drug drugemu in skupaj ustvarjamo našo prihodnost, ki vodi šolo k napredku. Naš optimizem postaja tudi del našega skupnega optimizma. Naše dijake vzpodbujamo, da zaupajo vase in nikoli ne odnehajo,« je vizijo razvoja Gimnazije Ormož strnila Klavdija Zorjan Škorjanec.
Viki Klemenčič Ivanuša
Biotehniška šola Ptuj
V sožitju z znanjem naravo
Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj
Klavdija Zorjan Škorjanec, v. d. ravnateljice Gimnazije Ormož, pravi, da so si s sodelavci zastavili visoke cilje in zaupa, da bodo zmogli do njih.
Biotehniška šola Ptuj, ki je lani praznovala 55-letnico kmetijskega šolstva na Ptuju, je v tekočem šolskem letu uvedla nov poklic: oko-ljevarstveni tehnik, katerega rdeča nit je skrb za ohranjanje čistega okolja in narave. Vpisali so en oddelek. Tudi za ptujsko Poklicno in tehniško kmetijsko šolo, ki se je preimenovala v Biotehniško šolo Ptuj, je šolsko leto 2008/2009 prineslo kopico novosti. Tako kot večina šol so tudi oni začeli izvajati prenovljene programe, prvič v 55-letni zgodovini pa so začeli izobraževati za poklic okoljevarstvenega tehnika, ki ga doslej na našem območju nismo imeli. Gre za nov program, katerega rdeča nit bo skrb za ohranjanje čistega okolja in narave. Po končanem štiriletnem programu se bodo dijaki lahko zaposlovali v vseh proizvodnih procesih, energetskih objektih, komunalnih službah, čistilnih napravah, ekoloških in občinskih službah. Zraven omenjenega
programa pa izvajajo še naslednje: kmetijsko-podjetniški tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, gospodar na podeželju, cvetličar in pomočnik v biotehniki in oskrbi. Nekaj novosti pa se obeta tudi v novem šolskem letu, saj bodo začeli še izobraževati za poklice: vrtnar ter hortikulturalni tehnik (SSI ali PTI). Vsi programi so zasnovani tako, da so evropsko primerljivi, modularno zgrajeni, večje je povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja, velika je izbira znotraj programov, prehodnost med programi, del praktičnega usposabljanja poteka v delovnem procesu, programi pa so ovrednoteni s kreditnimi točkami.
Nudijo tudi možnost nadaljnjega šolanja. V štiriletnih programih dobijo dijaki dovolj široka splošna in strokovna znanja, da lahko po opravljeni poklicni maturi izbirajo različne višje- ali visokošolske študijske smeri, ob opravljenem
dodatnem maturitetnem predmetu pa so jim odprta vrata tudi na številne univerzitetne programe. »Izobraževalci se zavedamo, da imamo pri izobraževanju opraviti z dolgoročnimi procesi in da bomo dosegli želeno sinergijo predvsem s kakovostjo in učinkovitim mednarodnim sodelovanjem. Prav tako pa je izredno pomembno regionalno sodelovanje, saj vključuje prožnost dvostranskega in vizije večstranskega sodelovanja. Danes je poudarek na prenosu znanja, kar pomeni, da mora država priznati vlogo višješolstva pri gospodarski in družbeni obnovi ter razvoju. Krepitev povezav z gospodarstvom in skupnostjo gre zdaj skupaj z učenjem, potrebno je zagotavljati usposobljeno delovno silo in ustvarjati novo znanje. Od nas in naših sposobnosti je odvisno, kaj bo prevladalo,« je o viziji šole dejal dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: vki
šolski (Renter ptuj
Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 www.scptuj.si	fax: +386 (0)2 7871 711
ekonomija
tel.: 02 7871 740
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar Izpričuje že 45 let življenja In dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja in kakovostne priprave dijakov za zaposlitev In študij. Soočamo se z Izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču. V letošnjem šolskem letu se v naših programih izobražuje 650 dijakov. Njihovo izobraževalno pot spremlja 55 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikuje strokovnost in posluh za delo z mladimi. V šolskem letu 2008/2009 smo prešli na novi, prenovljen sistem izobraževanja, ki omogoča obogatitveno prenovo kurikuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI in trgovec. Prenovljeni programi so posledica novo nastalih potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Vsi novonastali programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami in s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljivost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, izbirnih strokovnih modulih, praktičnem izobraževanju v šoli in pri delodajalcih, interesnih dejavnostih in odprtem delu kurikuluma. Poleg razšiijenih znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerstva in oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvaijalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva in menedžerske spretnosti...
Na šoli izvajamo tudi široko paleto izvenšolskih dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvarjalnost, interese, sposobnosti in hobije. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, in na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih in izmenjavi dijakov in profesorjev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših informacij o delu in dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.si/
elektrotehnika računalništvo
tel.: 02 7871 800
Elektro in računalniška šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence tehničnega področja, saj izvajamo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami izobraževanja, novimi prostori na Vičavi, mednarodno izmenjavo, kompetentnimi delavci šole ter prizadevnimi dijaki. V šolskem letu 2008/2009 se v 25 oddelkih izobražuje okoli 500 dijakov.
Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem ter opremi, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo s športnimi in kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na področje dela.
Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V okviru projekta Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo tudi v tujini.
Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije.
kmetijstvo okolje varstvo
tel.: 02 787I 7B0
biotehniška šola
Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturni in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar...
Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://kmetijska.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba).
strojništvo
tel.: 02 787I 720
■¿K
strojna šola
Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški
razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi
dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta.
Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja. Poleg rednega
šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih
tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 in svetovalne službe (02) 7871724.
višji strokovni študij
tel.: 02 787I 8I2
Višja strokovna šola Ptuj se nahaja v novih, sodobno opremljenih prostorih bivše vojašnice na Vičavi 10 in je najmlajša izmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe EKONOMIST, MEHATRONIKATER UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vseživijenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem in širšem okolju in s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljivost.
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812.
KAMP
O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O trgovec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O tehnik računanlištva
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater
(3 leta, zaključni izpit) O elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O okoljevarstveni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O hortikulturni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O vrtnar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi
(2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) O inštalater strojnih instalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
OŠtudentom ponujamo naslednje programe: O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine O ekonomist
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj - REVIVIS
Pisana paleta študijskih programov
Leto 2004 je bilo glede izvajanj višje- in visokošolskih programov na Ptuju velika prelomnica. Zraven tega, da je začela delovati Višja strokovna šola Ptuj, je maja 2004 svoja vrata odprl tudi Javni zavod Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Revivis Ptuj. Po natanko petih letih delovanja pa izvaja zavidljivo število študijskih programov. V tekočem študijskem letu so študentje na Revivisu lahko izbirali med štirimi do-diplomskimi, štirimi magistrskimi in enim višješolskim študijskim programom. Na razpolago so tako imeli dodi-plomske študijske programe
prve stopnje: management turističnih destinacij, organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, organizacija in management informacijskih sistemov. Med magistrskimi študijskimi programi druge stopnje so ponudili: turizem, organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov ter organizacija in management informacijskih sistemov. Študenti so pokazali zanimanje za programe s področja turizma, tako da tečejo predavanja na dodiplomskem in
podiplomskem programu, prav tako se na Ptuju izvaja podiplomski študijski program organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov. V študijskem letu 2009/10 bodo kandidatom ponujeni naslednji programi dodiplomskega in podiplomskega študija: management turističnih destinacij in organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov ter podiplomski študijski programi. Vsi programi so prenovljeni, izobraževanje pa zaenkrat na Ptuju poteka le v obliki izrednega študija, ki ga izvajajo fakultete Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem.
Dženana Bečirovič
Direktor Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Ptuj - REViViS dr. Oto Težak.
Foto: DB
Ljudska univerza Ptuj
Zanimanje narašča, letos prednjači predšolska vzgoja
Ljudska univerza Ptuj, ki deluje kot javni zavod z vrsto verificiranih šol in izobraževalnih programov, postaja ena pomembnejših izobraževalnih institucij na našem območju. So ena redkih ljudskih univerz v Sloveniji, ki jim je tudi v letošnjem letu uspelo povečati vpis v srednješolske programe, med katerimi prednjači predšolska vzgoja.
Za srednješolski program predšolska vzgoja imajo v tekočem šolskem letu vpisanih več kot 100 udeležencev, le nekaj manj pa jih je v programu Ekonomski tehnik. Sicer pa je ptujska Ljudska univerza, ki že 60 let uspešno deluje na našem področju, ravno v zadnjih nekaj letih dosegla najbolj vidne rezultate. Samo v letu 2007 so prejeli štiri izredno pomembna priznanja, z odličnimi dosežki pa so začeli tudi letošnje leto, saj je bila ravno direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klav-dija Markež imenovana za predsednico Zveze ljudskih univerz Slovenije. Prejšnji teden pa so izvedeli tudi, da so ponovno nominirani med tri najboljše slovenske zavode za pridobitev priznanja za šolo z najsodobnejšim upravljanjem - Q-šola 2009.
TUdi statistika je vzpodbudna
Zraven kopice priznanj in nagrad pa so tudi statistični podatki pomemben pokazatelj uspešnosti ptujske Ljudske univerze. Samo v preteklem šolskem letu se je pri njih izobraževalo preko 1800 udeležencev - bodisi na for-
Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Kiavdija Markež
malnih bodisi na neformalnih oblikah. »Pohvalimo se lahko, da smo ena redkih Ljudskih univerz, ki nam še uspeva povečevanje vpisov v srednje šole,« pojasnjuje mag. Klavdi-ja Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj.
Sicer pa izobraževanje odraslih na Ljudski univerzi Ptuj sestavljajo tri področja: izobraževanje za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje in splošno izobraževanje. Udeleženci lahko pri vključitvi v izobraževalne programe ptujske Ljudske univerze izbirajo med visoko- in višješolskimi ter srednješolskimi programi, izobražujejo pa tudi za dokončanje osnovne šole za odrasle. »Za študijsko leto 2008/2009 smo pripravili izobraževalne novosti, za katere smo prepričani, da so našemu okolju potrebne. Noviteta v naši ponudbi, na katero smo še posebej ponosni, je pridobitev verifikacije dislocirane enote Pedagoške fakultete
Koper - pod njihovim okriljem bomo v študijskem letu 2009/2010 pričeli vpisovati v dodiplomski visokošolski strokovni študijski program predšolska vzgoja za pridobitev naziva diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS). Izvajalka programa bo Pedagoška fakulteta Koper. To pa še ni vse. V sodelovanju z GEA College bomo zraven klasičnega in že uspešno vpeljanega študijskega programa ekonomist v študijskem letu 2009/2010 vpisovali tudi podiplomski magistrski študij, in sicer za programe strateško podjetništvo, poslovni vidiki podjetništva in ma nagement v podjetništvu. Seveda pa bomo še naprej ponujali visokošolski strokovni študij ekonomije v okviru Visoke poslovne šole - Ekonomske fakultete iz Ljubljane,« sta pojasnila mag. Petja Janžekovič in Dušan Šilak, strokovna delavca na Ljudski univerzi Ptuj.
Omeniti velja še izredno po-
membno pridobitev za naše okolje - otvoritev Centra vse-življenjskega učenja Podravje ter desetih Točk vseživljenj-skega učenja. Gre za projekt, katerega sredstva do leta 2013 zagotavljata Ministrstvo RS za šolstvo in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Center bo skupaj s Točkami VŽU skrbel za pestro ponudbo neformalnih izobraževalnih oblik, zraven tega pa bo občanom omogočil tudi svetovalne storitve ter informiranje v zvezi z izobraževanjem odraslih. Svoje storitve tako nudimo v naslednjih krajih: Ptuj, De-strnik, Kidričevo, Markovci, Ormož, Cirkulane, Videm ter Majšperk.
Tudi ponudba srednješolskih izobraževalnih programov, ki jih izvajajo na ptujski Ljudski
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
univerzi, je zelo pestra. Izobražujejo vzgojiteljice predšolskih otrok, ekonomske tehnike, administratorje, gostinske tehnike, turistične tehnike, kuharje, natakarje in trgovce. Poklicno usposabljanje je usmerjeno predvsem v pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za zidarje, sobarice, usposabljanje za knjigovodska dela, usposabljanje za upravljavce težke gradbene mehanizacije ter viličarjev. Nov je tudi program usposabljanja za socialnega oskrbovalca na domu, ki se je pokazal kot zelo uspešen, saj so konec lanskega leta prvim šestim udeležencem že podelili spričevala.
Ob vsem naštetem pa ponujajo na ptujski Ljudski univerzi tudi kopico tečajev tujih jezikov, tečajev računalništva,
za voznika viličarja, retorike, delavnice o konfliktni komunikaciji ipd. Zelo uspešni so tudi novi tečaji Zdrave in dietne prehrane. Omeniti velja še eno novost, in sicer možnost usposabljanja iz Zakona o upravnem postopku (v sodelovanju s podjetjem CEPRIS iz Maribora) hkrati z možnostjo opravljanja izpita ZUP. V letošnjem letu bodo ob kopici projektov, ki jih izvajajo, začeli še projekt Stari starši in vnuki (Grandparents & Grandchildren), organizirajo pa še mednarodni študijski obisk v mesecu aprilu z naslovom Q-SCHOOL - ICT support for quality School. Sodelujejo še v projektu Further education for people with intelectual dissabilities - partnerstvo sedmih evropskih držav.
Dženana Becirovic
1 p Nobžba v vašo prihodnost
OfBWO|DDON3RNUailAEVIICm%IM|A
B 02 749 21 50 luptuj@siol.net
SREDNJESOLSKI PROGRAMI PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK TURISTIČNI TEHNIK TRGOVEC
TEČAJI
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina
VOZNIK VILIČARJA
RETORIKA
UČINKOVITA KOMUNIKACIJA
OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE
Center vseživlieniskeaa učenja Podravje
Novo!
USPOSABLJANJE in IZPIT: ZAKON O UPRAVNEM POSTOPKU
izvajalec CEPRIS d.o.o. Maribor
USPOSABLJANJA
ZDRAVA IN DIETNA PREHRANA SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA SOBARICA
MANAGEMENT EVROPSKIH PROJEKTOV VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZIDAR - NPK
TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA
ESQ
š
brezplačno svetovanje In samostojno učenje
www.cvzu-podravje.si
www.lu-ptuj.si
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER
Cankarjeva 5
« 02 749 21 50 E luptuj@siol.net
Izvajalka študija Pedagoška fakulteta Koper, dislocirana enota Ptuj.
SkmnllB
DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
^ PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
^ vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) i>
£ strokovni naslov: diplomirani vzgojitelj predsolskih otrok (VS) oz.
diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
INFORMATIVNI DAN bo v sredo, 4. marca 2009, ob 16.30 uri v prostorih LU Ptuj.
www.lu-ptuj.si
i
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
V 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
GEA College CVS,	Vpisujemo že tretjo generacija Študentov!
Družba za višješolsko izobraževanje -Center višjih šol, d.o.o.
PoimMcPtm D0DIPL0MSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
EKONOMIST / EKONOMISTKA
vrsta programa: višješolski študijski program
Naziv strokovne Izobrazbe: ekonomiSt/ka, okrajšava: ekon.
Podrobnejše informacije o Študiju najdete na spletnih straneh Ljudske univerze Ptuj ter GEA COLl£GE - Center viSjih Sol.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 PhJ]

Mlitmrlol* !
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
Izvajalka študija Ekonomska fakulteta Ljubljana, Visoka poslovna šola 3-1-2 - dislocirana enota Ptuj.
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM VISOKA POSLOVNA ŠOLA 3 + 2
Vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) strokovni naslov: diplomirani ekonomist (VS) oz. diplomirana ekonomistka (VS)
Podrobnejše informacije o Študiju najdete na spletnih straneh Ljudske univerze Ptuj ter Ekonomske fakultete Ljubljana.
www.pef.upr.si H www.lu-ptuj.si
www.gea-college.si H www.lu-ptuj.si
www.ef.uni-lj.si
Foto: DB
Višja strokovna šola Ptuj
Kvalitetni programi privabljajo vedno več študentov
Višja strokovna šola Ptuj je bila ustanovljena oktobra 2004 kot peta šola znotraj Šolskega centra Ptuj. Pobude in potrebe po razvoju višješolskih programov na Ptuju so pripeljale do večje izbire, posledično pa tudi do vedno večjega števila diplomantov. V tekočem šolskem letu tako na Višji strokovni šoli Ptuj izvajajo tri redne in izredne študijske programe, in sicer mehatronika, upravljanje po-
deželja in krajine ter novost, ki so jo začeli izvajati oktobra lani, ekonomist.
Šestim diplomantom prve generacije rednih študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj je že junija 2007 uspelo pridobiti si naziv, ki ga v Sloveniji do takrat ni imel nihče: diplomirani inženir me-hatronike. Junija lani pa so diplome podelili še 72 diplomatom, od tega prvim desetim diplomantom kmetijstva ter
44 izrednim študentom meha-tronike. Do tega trenutka je na Višji strokovni šoli Ptuj skupaj diplomiralo 94 študentov. Da je bila uvedba omenjenih višješolskih programov na Ptuju smela odločitev, priča tudi dejstvo, da vpis vanje iz leta v leto narašča. Ob ustanovitvi, oktobra 2004, so v prvem študijskem letu vpisali 198 študentov, število le-teh pa se je že drugo leto izvajanja programov kar podvojilo.
Nič manjšega porasta niso zabeležili v lanskem šolskem letu, ko je njihove programe obiskovalo kar 570 študentov, danes jih je že 630. »Poslanstvo šole izhaja iz več kot 125-letne tradicije poklicnega izobraževanja na Ptuju, temelji na široki programski ponudbi v sedanjosti in gradi na novih programih, ki jih potrebujejo industrija, malo gospodarstvo in obrt v priho-
dnosti. Če bo do sprememb prihajalo še naprej tako hitro, bo življenje, ki ga poznamo sedaj, v številnih pogledih bistveno drugačno. Znanje se podvaja vedno hitreje, še posebej na tehničnem področju. In prav tako kot investiramo v tehnologijo, investiramo tudi v znanje. Če želimo obvladovati novo tehnologijo, se moramo nanjo pripraviti celoviteje, z novimi znanji, predvsem pa z novim načinom razmišljanja,«
je o poslanstvu šole povedal ravnatelj Višje strokovne šole Robert Harb, ki dodaja, da je osnovno vodilo šole dvigniti izobrazbeno strukturo v mestni občini Ptuj in tudi na širšem področju Slovenije. Tudi povezovanju med delodajalci in šolo pripisujejo velik pomen in, kar je najpomembneje, izkušnje kažejo, da so njihovi diplomanti relativno hitro zaposljivi.
Dženana Bečirovič
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru razpisuje v Studijskem letu 2009/2010 dodiplomske študijske programe (i. stopnja):
Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj
•	Kmetijstvo (UNI)
•	Živinoreja (VS)
•	Ekološko kmetijstvo (VS)
•	Bloslstemsko Inženlistvo (VS)
•	Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo (VS)
•	Management v agroživilstvu in razvoj podeželja (VS)
•	Agronomija - okrasne rastline, zelenjava In poljščine (VS)
s kasnejšo možnostjo nadaljevanja študija na študijskih programih II. in lil. stopnje: Agrarna ekonomika, Kmetijstvo, Varnost hrane v prehrambeni verigi (II. st.).
iBM* v; '"Ji■ "isvkSBI
.TOEDsk^U ."JKmtl jk: affl.i B
ki bodo v petek 13.02.2009 ob 10.00 in 15.00 uri ter v soboto 14.02.2009 ob 10.00 uri na gradu Hompoš, Pivola 10, Hoie. Informativni dnevi za študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja bodo ob enakih terminih v Murski Soboti v prostorih dislocirane enote v dvorcu Rakiian.
Vse dodatne informacije lahko dobite v Referatu za študentske zadeve tel. št. 02/320-90-19, vsak dan med 9.00 In 12.00 uro In na spletnih straneh Fakultete za kmetijstvo In biosistemske vede; http://fk.uni-mb.si.
Dekan: Prof. dr. Jernej Turk
Foto: DB
Bolonjski študij na Pedagoški fakulteti
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani je največja pedagoška fakulteta v Sloveniji. Izobražuje bodoče učitelje in tudi druge strokovne delavce za področje vzgoje in izobraževanja. Na Pedagoški fakulteti se študenti in študentke usposabljajo za teoretično in praktično delo v šoli in drugih zavodih, za katere je značilno delo z ljudmi. Diplomanti in diplomatke vseh študijskih programov si med študijem pridobijo pedagoška in tudi druga znanja, zato so zaposljivi tudi na mnogih področjih zunaj šolstva. Študij na področju izobraževanja učiteljev traja 5 let: 4-letni študij na programih 1. stopnje in enoleten študij na programih 2. stopnje. Edina izjema je program Predšolska vzgoja, ki je visokošolski strokovni program in traja 3 leta. Tudi ta študij je mogoče nadaljevati na programih 2. stopnje. Fakulteta izvaja tudi doktorski študij. Del študija lahko študenti in študentke opravijo v tujini v okviru različni izmenjav (npr. Erasmus), dobro imamo urejen postopek v tujini opravljenih obveznosti in vsako leto več tujih študentov in študentk ter gostujočih učiteljev, ki v okviru študijske oziroma učiteljske izmenjave študirajo oziroma poučujejo na naši fakulteti. Pedagoška fakulteta se nahaja v Ljubljani za Bežigradom (Kardeljeva ploščad 16). Stavba ima poleg predavalnic z multimedij-
sko opremo še avlo za druženje, razstave in druge dogodke, računalniške učilnice, knjižnico s čitalnico, športno dvorano, odprta igrišča in restavracijo. Neposredno ob fakulteti se nahajajo tudi stolpiči Študentskih domov v Ljubljani.
V študijskem letu 2009/10 bomo vpisovali študente in študentke v naslednje študijske programe
Razredni učitelj
Program usposablja študente in študentke za učitelje razrednega pouka, ki poučujejo od 1. do 5. razreda osnovne šole. Program poleg strokovnega in specialno didaktičnega izobraževanja nudi študentom in študentkam tudi veliko praktičnega usposabljanja, kjer se preizkušajo pri delu z učenci in učenkami ter delu zunaj razreda, kamor sodijo predvsem sodelovanje s starši in širšim družbenim okoljem, timsko delo z drugimi učitelji ter sodelavci ter evalvacija vzgojno-izo-braževalnega dela.
Dvopredmetni učitelj
(smeri: Biologija-Gospodinj-stvo, Biologija-Kemija, Fizika-Kemija, Fizika-Matematika, Fizika-Računalništvo, Fizika-Tehnika, Gospodinjstvo-Kemija, Matematika-Tehnika, Matema-tika-Računalništvo, Računalni-štvo-Tehnika)
Program usposablja študente in študentke za učitelje dveh predmetnih področij v osnovni in srednji šoli (slednje velja v primeru, da izbrano področje ni maturitetno). Študenti se usposobijo za teoretično, strokovno in praktično delo v šoli, kamor sodi organiziranje učnega okolja, ki olajša in spodbuja učenje, razvijanje usposobljenosti učencev za vseživljenjsko učenje, uporaba raznih pristopov glede na socialno, kulturno in etnično različnost učencev ter uporaba informacijsko-komuni-kacijske tehnologije.
Likovna pedagogika
Študent/-ka likovne pedagogike se usposablja za razvijanje likovnoizraznih zmožnosti in ustvarjalnosti vsakega učenca in dijaka, za načrtovanje in organizacijo vzgojno-izobraže-valnega procesa v osnovnih in srednjih šolah ter za organizacijo in vodenje interesnih in drugih dejavnosti. Cilje študijskega programa dosega študent/-ka z aktivnim likov-noustvarjalnim delom, razumevanjem likovnih zakonitosti ter razvijanjem zmožnosti za uspešno posredovanje teh zakonitosti otrokom in mladostnikom na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. Program študija se izvaja v obliki predavanj, likovnega prakticiranja (ateljej-sko delo), seminarjev, vaj in delovne prakse na osnovnih in srednjih šolah.
Socialna pedagogika
Socialna pedagogika je veda,
ki se ukvarja s proučevanjem položaja prikrajšanih ljudi, ki imajo težave z lastnim uveljavljanjem in vključevanjem v družbeno življenje ali pa kršijo družbene norme. Socialna pedagogika poskuša delati v skladu z željami teh ljudi. So-cialni/-e pedagogi/-nje so se doslej zaposlovali v osnovnih in srednjih šolah, v vzgojnih zavodih in stanovanjskih skupinah, v vrtcih, na centrih za socialno delo, dijaških domovih, zaporih. Bolj nova področja dela so še preventivno delo na področju drog in zasvojenosti, delo v skupnosti in na cesti, delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju in težko zaposljivimi. Vedno več jih dela v različnih društvih in drugih nevladnih organizacijah.
Specialna in rehabilitacijska pedagogika
Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani je edina institucija v Sloveniji, ki v študijskih programih socialne in specialne pedagogike usposablja tudi strokovnjake za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, in sicer za ves spekter potreb: od vedenjskih in socialnih težav do vseh vrst ovira-nosti (vidne, slušne, govorne, gibalne) in učnih težav. Študijski programi usposabljajo študentke in študente za kakovostno delo z osebami s posebnimi
potrebami v vseh življenjskih obdobjih. To delo poteka v različnih organizacijskih oblikah (individualno, skupinsko), v različnih okoljih (predšolske ustanove, šole, zavodi, svetovalni centri) in v različnih programih, v katere so vključene osebe s posebnimi potrebami. Zahteva kompleksno znanje, saj je spoznavanje oseb s posebnimi potrebami in delo z njimi zahtevno, odgovorno in dinamično. Pri tem je potrebno tudi znanje za sodelovanje z mnogimi drugimi strokovnjaki in s starši ter ne nazadnje tudi znanje za delovanje na širšo skupnost, ki včasih kaj rada pozabi, da so njen sestavni del tudi osebe s posebnimi potrebami.
Predšolska vzgoja
(triletni visokošolski strokovni program)
Temeljni cilj programa je usposobiti študentke in študente za kakovostno vzgojno delo z malčki, otroki v zgodnjem otroštvu in otroki v prvem razredu devetletne osnovne šole ter za
sodelovanje z njihovimi starši, sodelavci in drugimi strokovnjaki. Študenti in študentke predšolske vzgoje se v procesu izobraževanja seznanijo z različnimi pojmovanji otroštva in vzgoje ter pridobijo osnovna teoretična in praktična znanja iz posameznih področij dejavnosti v vrtcu. Diplomanti in diplomantke programa morajo znati komunicirati z otroki in odraslimi ter biti sposobni načrtovati, izvajati in kritično analizirati vzgojno delo. Izbirni predmeti programa spodbujajo študente, da se bolj poglobljeno usposobijo za tista področja dela v vrtcih, za katera imajo poseben interes in sposobnosti. Pomemben cilj študija je pridobitev temeljnih in široko transfernih znanj, ki bodo diplomantom in diplomantkam omogočala, da si v procesu vseživljenjskega učenja sami iščejo vire in načine za pridobitev specifičnih znanj in veščin, ki jih potrebujejo pri delu. § Več na http://www.pef.uni-lj.si § Kontakt: referat@pef-uni-lj.si £
Predstavitve šol
Da bi bila izbira lažja
Ptujske osnovne in srednje šole, ki se v zadnjih letih vedno bolj pogosto poslužujejo različnih oblik in načinov predstavitev, so v lanskem letu priredile množico tovrstnih dogodkov. Ob že
ustaljenih tržnicah poklicev so organizirali različne predstavitve poklicev ter tako imenovane sejme zaposlitve.
Novost v našem prostoru letos pa je Informativa 2009,
ki je v prestolnici na enem mestu združila pregled vseh različnih izobraževalnih programov, ki so na voljo, od srednjih šol do visokošolskih programov, dodatnega izobraževanja in usposabljanja,
Tržnice poklicev so postale stalnica.
SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI
Mladinska ul. 5, 9252 Radenci
Učence zaključnih razredov osnovnih šol vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 13. februarja 2009, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja 2009, ob 9. uri in k vpisu v naše izobraževalne programe.
Izobražujemo v naslednjih programih:
4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM
po skupnem prvem letniku možnost izbire med predmeti/moduli s področja
■ gastronomije ali
-turizma
3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
po skupnem prvem letniku možnost izbire med predmeti/moduli s področja
■	kuharstva ali - strežbe ali
■	oskrbništva
po 3-letnem programu možnost nadaljevanja izobraževanja v nadaljevalnem 2-letnem programu: GASTRONOMIJA
Dijakom nudimo možnost bivanja v dijaškem domu.
Veselimo se že srečanja z vami! Dodatne informacije: telefon: 02-5669 160 (tajništvo) e-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si
jezikovnih tečajev, vseži-vljenjskega učenja itd. Projekt je bil izpeljan 14 dni pred informativnimi dnevi in je bil namenjen vsem, ki jih šolstvo na kakršenkoli način zanima, v prvi meri pa seveda tistim, ki so pred vpisom v srednje šole ali na univerze. Dogodkov, na katerih so šole predstavljale svojo dejavnost, pa je bilo tudi na našem
območju letos več kot sicer. Skoraj vse osnovne šole na Ptujskem so organizirale vsaj eno tržnico poklicev, določene šole pa so uvedle tudi specifične predstavitve poklicev, na katere so povabili strokovnjake z različnih področij, ki so učencem predstavljali svoje delo.
Ker so kritike, da sta dva informativna dneva premalo,
vedno glasnejše, je vedno več aktivnosti usmerjene v izboljšanje tega vprašanja. Tako je letos dijaška sekcija KPŠ drugič zapored organizirala projekt Študent dijaku, srednje šole Šolskega centra na Ptuju pa so pred informativnimi dnevi pripravile še predstavitve v dveh trgovskih centrih.
Dženana Bečirovič
Šolski center Ptuj se je letos ponovno predstavil pred informativnimi dnevi, in sicer v dveh največjih trgovskih centrih.
Na nekaterih šolah na Ptujskem so tržnicam poklicev priključili še posebne predstavitve poklicev, na katerih so sodelovali strokovnjaki z različnih področij.
Vas zanima, kako izmerim o meje parcele?
Na kakšne načine lahko obdelamo kamen?
Kako zgradimo hišo tako, da ne bomo uničili okolja?
Ste si od nekdaj želeli voziti bager?
Ali pa preprosto potrebujete poklic, za katerega je
na trgu dela vedno povpraševanje?
4-
fci
SGGES
.\i \ iw	i .
IN EKONOMSKA SOLA LJUBLJANA
1000 LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 102 T: 01/5600 400, F: 01/5600 420 E: ¡nfo@sgges.si, www.sgges.si
Vse to in še veliko več lahko dobite pri nas!
SREDNJA GRADBENA, GEODETSKA IN EKONOMSKA ŠOLA LJUBLJANA
ponuja programe izobraževanja, ki vam bodo pomagali uresničiti vaše poklicne ali študijske cilje.
*	Na Srednji strokovni šoli se lahko vpišete v 4-letni izobraževalni program: Gradbeni tehnik, Geodetski tehnik, Ekonomski tehnik in Okoljevarstveni tehnik.
*	Na Srednji poklicni šoli pa lahko izbirate med 3-letmmi programi za naslednje poklice: zidar, tesar, pečankeramik, kamnosek, upravljalec težke gradbene mehanizacije in pomočnik pri tehnologiji gradnje.
Vse informacije dobite na informativnem dnevu, ki bo 13. in 14. februarja v prostorih šole na Dunajski 102 v Ljubljani.
In ne pozabite: gradnja je in bo vedno dinamična, zanimiva in pomembna ■ vsak družbeni razvoj se zrcali v njej in vsaka generacija gradbenikov pusti pečat, na katerega je lahko ponosna.
Foto: DB
_Dijaški dom Ptuj
Več kot samo Dijaški dom
Sočasno z informativnimi dnevi srednjih šol in univerz bo svoja vrata odprl tudi Dijaški dom Ptuj, v katerem imajo za prihajajoče šolsko leto razpisanih 118 prostih mest.
Dijaški dom Ptuj ima letos skupno 92 stanovalcev, od tega 72 dijakov, med katerimi je 28 vpisanih v prvi letnik srednjih šol in v dijaškem domu bivajo prvo leto. »Podatek je spodbuden, saj smo septembra 2007 imeli samo 12 novincev. Število na novo vpisanih pri srednješolcih se je zvišalo za 16 dijakov, kar kaže, da smo na dobri poti in da število povečujemo. Smo eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki mu je to uspelo,« je pojasnila mag. Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj.
Ob dijakih, ki stanujejo v domu, so si svoje domovanje na Arbajterjevi 6 našli tudi štirje študentje. Posebnost ptujskega Dijaškega doma pa je v tem, da je eden redkih v Sloveniji, ki izvaja vzgojni program tudi za otroke s posebnimi potrebami, in edini, ki izvaja vzgojni program za učence osnovnih šol. »Trenutno biva v domu 16 učencev, ki obiskujejo OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič. Učenci potrebujejo izvendružinsko nastanitev preko tedna zaradi oddaljenosti ali boljših pogojev za življenje in učenje, ki jim jih nudimo v dijaškem domu,« je pojasnila ravnateljica doma. Čeprav so edini v Sloveniji, ki izvajajo omenjeni program, za katerega se je izkazalo, da je smel in potreben, pa jih pestijo predvsem birokratske težave.
»Trudimo se pridobiti verificiran program izvajanja vzgojnega dela za učence osnovnih šol, saj le-ta ni financiran s strani MŠŠ. Danes sta v domu dva učenca OŠ Olge Meglič, za katere mesečno oskrbnino plačujejo starši in Center za socialno delo Ptuj. Svetovalne službe na osnovnih šolah imajo več učencev, za katere so mnenja, da bi bila primerna izvendružinska namestitev med tednom, vendar naletimo na težavo, ker starši nimajo denarja za plačilo oskrbnine. Center za socialno delo nima postavke, iz katere bi lahko to plačevalo in zaradi tega moramo še v tem letu pridobiti verifikacijo programa za osnovne šole s strani MŠŠ. S tem sem seznanila ministra dr. Igorja Lukšiča na srečanju na Ptuju in obljubljeno imam podporo tudi s strani poslanca Dejana Leva-niča in poslanke mag. Majde Potrata,« je dejala Starklova.
Kljub večjemu številu stanovalcev je prostih mest še veliko
Aktivnosti, ki jih izvaja Dijaški dom Ptuj, pa naj bi vplivale tudi na zvišanje števila stanovalcev. Kljub naporom in rasti števila novo vpisanih dijakov je namreč zasedenost še vedno precej nizka. Od 210
Mag. Danica Starki
ležišč je trenutno zasedenih le 92, kar predstavlja 43,9 odstotka zmogljivosti. »Zaradi nizke zasedenosti imamo možnost nuditi več dijakom in študentom dvoposteljne oz. enoposteljne sobe. To je za dijake izjemno ugodno, saj imajo tako boljše pogoje za delo in učenje. Plačajo isto ceno, kar pa v drugih dijaških domovih ni praksa. V večini slovenskih dijaških domovih je cena za dvoposteljno ali enoposteljno sobo višja kot sicer,« je še pojasnila Starklova. Ceno bivanja oskrbe v dijaških domovih določa Komisija za določanje oskrbnine v dijaških domovih na Ministrstvu RS za šolstvo in šport. Za dijake trenutno znaša (prehrana, nastanitev ter vzgojno-izobra-ževalno delo z dijaki) 203,74 evra mesečno. »Dijak, ki biva v domu, ima pravico dobivati dodatek k štipendiji oziroma dodatek za izobraževanje izven stalnega prebivališča. Na centru za socialno delo mora ob vlogi za štipendijo predložiti le potrdilo o vpisu v dijaški dom,« je pojasnila ravnateljica doma.
Foto: Langerholc
Cena bivanja za študenta, ki vključuje le nastanitev, je bistveno nižja in znaša mesečno 88,95 evra. Tako kot dijaki, pa imajo tudi študentje pravico za refundacijo, ki znaša približno 16 evrov. »Študentje imajo možnost prehrane v domu, vendar v letošnjem letu nimamo več študentskih bonov - frekvenca koriščenja je bila premajhna glede na zahteve razpisa za študentsko prehrano. Vendar so redne cene prehrane za študente nižje kot za ostale zunanje abonente. Cena kosila je 3,47 evra,« še dodaja Starklova.
Prednosti bivanja v dijaškem domu
Prednosti bivanja v dijaških domovih je veliko. Za stanovalce doma je namreč poskrbljeno za zdravo prehrano, prenočitev in varnost. Tudi učni uspeh dijakov ni zanemarljiv, v ptujskem dijaškem domu je namreč vsako šolsko leto nad 98 odstotki. Ker bi se za bivanje v dijaških domovih odločil marsikateri
dijak, študent ali učenec, pa mu socialna stiska tega ne omogoča, izvajajo tudi aktivnosti, namenjene pomoči takim posameznikom. V Dijaškem domu Ptuj deluje Domski sklad, katerega namen je zbiranje sredstev za socialno ogrožene dijakinje in dijake, obogatitev vzgojnih vsebin in razvijanje raziskovalne dejavnosti nadarjenih dijakov. Na kakšen način deluje, pa Starklova odgovarja: "Na naše prošnje za donacije v Domski sklad se odzivajo humanitarne organizacije, velika podjetja in posamezniki. Ob zaključku šolskega leta smo pripravili javno prireditev, na kateri smo se zahvalili vsem donatorjem. Humanitarno društvo Sorop-timist Ptuj je junij lani v celoti financiralo počitnice na morju za naše učence osnovnih šol in osnovnih šol s posebnimi potrebami. Veseli smo, da tudi letos načrtujejo enako. Izjemno veselje naših otrok in hkrati velika hvaležnost s strani staršev, ki jim sicer morja ne morejo nuditi.«
Nova telovadnica, večja jedilnica
Sicer pa je Dijaški dom Ptuj aktiven tudi na mnogih področjih, ki za bivalne ustanove sicer niso običajna. Razvijajo nove oblike dela, med drugim dnevni center, ustanavljajo Center učenja Ptuj - skupaj
s Centrom za socialno delo Ptuj, Mestno občino Ptuj in OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki bo v okviru tega projekta na dvorišču dijaškega doma dobila nove prostore. »Obe stavbi naj bi povezoval hodnik in skupaj bi uporabljali obstoječo domsko kuhinjo. Skupaj s šolo in CSD nameravamo uvesti številne dejavnosti na področju dela in svetovanja za starše in učence. Predviden začetek gradnje je letošnja pomlad in želimo si, da bi res bilo tako. Če bi bilo vse po načrtih, bi začeli šolsko leto 2010/2011 v novi zgradbi in dijaški dom bi imel obnovljeno in večjo jedilnico, souporabo nove šolske telovadnice in po vsej verjetnosti povečan vpis učencev za bivanje v domu,« je povedala Starklova.
Šola druge priložnosti že deluje
Sicer pa je dejavnosti, ki jih trenutno izvajajo, še veliko. Zanimiv je projekt tako imenovane Šole druge priložnosti, ki ga razvijajo skupaj s Šolskim centrom Ptuj. Kot je pojasnila Starklova, so bili uspešni na razpisu za pridobitev sredstev iz Evropskih socialnih skladov. Razvojna prioriteta omenjenega projekta je razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja. Prednostna usmeritev je namreč izboljšanje kakovosti
in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. »Šola druge priložnosti (ŠDP) že deluje in ponuja 'novo priložnost' mladostnikom, ki potrebujejo nekaj več spodbude za pridobitev izobrazbe in socialnih veščin. Za delo v ŠDP smo zaposlili strokovno delavko za polovični delovni čas in program se izvaja od 5. januarja naprej. V tesnem sodelovanju s šolskimi svetovalnimi službami imamo v program vključenih pet dijakov, za katere je narejen individualni program, izvaja pa se tudi sodelovanje s straši, skrbniki, Uradom za delo in Centrom za socialno delo, vse v odvisnosti od potreb obravnave posameznika. Konkretni cilj ŠDP je nuditi podporo šolam pri zmanjševanju osipa, izostajanju od pouka in izboljšanju učnih rezultatov. Sprejemamo tudi mladostnike, ki so že na cesti in ne vedo, kam in kako - vendar je to še na začetku, v fazi informiranja institucij, ki bi nam lahko te mlade pošiljala v obravnavo. S tem projektom nameravamo nuditi pomoč tistim mladostnikom, ki imajo težave na poti do želene izobrazbe, zaposlitve in jim pomagati, da se osamosvojijo, poiščejo sami sebe, poiščejo svoje cilje in jih začenjajo uresničevati,« je enega trenutno pomembnejših projektov ptujskega dijaškega doma predstavila Starklova.
Dženana Bečirovič
Fakulteta za management vse privlačnejša
EiE
na PTUJU
Vpis novih članov - vsak dan med 17. in 21. uro.
Delovni čas: VSAK DAN od PON. do SOB. od 08.00 do 22.00 in NED. od 17.00 do 21.00
E-mail: fit2000@t-2.net, Tel. 02/748-1553
Na Fakulteti za management Koper, ki je članica Univerze na Primorskem, zagotavljamo študentom privlačne študijske programe, odličnost v poučevanju in učenju, študij prek interneta in dele programov, ki jih izvajamo v slovenščini in angleščini. Rednospremljamo spreminjajoče se potrebe v družbi in na trgu dela, zato lahko zagotavljamo našim študentom stik s teoretičnimi in praktičnimi znanji na najširšem področju managementa. Izobraževalno dejavnost izvajamo na sedežu v Kopru in v študijskih središčih v Celju, Škofji Loki in Novi Gorici. V študijskem letu 2009/10 bo fakulteta izvajala:
Dodiplomsko šolo:
•	visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Management (strokovni naslov: diplomirani ekonomist VS/di-plomirana ekonomistka VS)
•	visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Mednarodno poslovanje (strokovni naslov: diplomirani ekonomist
VS/diplomirana ekonomistka VS)
•	univerzitetni študijski program 1. stopnje Management (strokovni naslov: diplomirani ekonomist UN/diplomirana ekonomistka UN)
Podiplomsko šolo:
•	magistrski študijski programi 2. stopnje (strokovni magisterij v skladu z ZViS 2004):
-	Management (strokovni naslov: magister/magistrica ekonomije)
-	Ekonomija in finance (strokovni naslov: magister/magistrica managementa)
-	Ekonomija za management (strokovni naslov: magister/ magistrica ekonomije)
-	Management in organizacija (strokovni naslov: magister/ magistrica managementa)
-	Management poslovne informatike (strokovni naslov: magister/magistrica poslovne informatike)
-	Management tehnologij (strokovni naslov: magister/
Vabimo vas na informativne dneve za vpis v študijskem letu 2009/10, ki bodo:
Koper	sedež fakultete, Cankarjeva 5	1B. Z. ob 1O. in 15. uri 14. Z. ob 1O. uri B. B. ob 17. uri
Škofja Loka	bivša vojašnica, Partizanska 1	19. Z. ob 17. uri
Celje	UP FM - študijsko središče Celje, Ljubljanska c. 5 a	1B. Z. ob 1O. in 15. uri 14. Z. ob 1O. uri Z6. Z. ob 17. uri
Ljubljana	Ekonomska šola Ljubljana, Prešernova cesta 6	ZO. Z. ob 17. uri
Maribor	II. gimnazija Maribor, Trg Miloša Zidanška 1 (novi del stavbe)	Z. B. ob 17. uri
Obiščite tudi našo spletno stran www.fm-kp.si
FAKULTETA ZA | FACOLTA Dl | FACULTY OF
MANAGEMENT
magistrica managementa tehnologij)
•	magistrski (znanstveni) študijski program Management (znanstveni naslov: magister/ magistrica znanosti). Vpis v 2. letnik po merilih za prehode.
•	doktorski študijski program Management (znanstveni naslov: doktor/doktorica znanosti). Vpis v 3. letnik po merilih za prehode.
Mednarodno šolo:
•	mednarodno primerljivi študijski programi, ki omogočajo opravljanje dela študijskih obveznosti na drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji in tujini
•	tradicionalna mednarodna poletna šola Faculty of Management Summer School
•	predmeti v angleščini za študente iz tujine (po programu Erasmus) in za slovenske študente
Vseživljenjsko učenje:
•	formalne oblike izobraževanj, kot so posamezni predmeti, deli študijskih programov in študijski programi za izpopolnjevanje za posameznike in skupine
•	neformalne oblike izobraževanj, kot so seminarji, delavnice, tečaji in okrogle mize
•	priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpi- : som v študijski program in med študijem
Otroci iz vasi potrebujejo naravo in mirno okolje, ki ga nudi Dijaški dom Tezno v Mariboru
Za mnoge osnovnošolce bo to šolsko leto prineslo spremembe. Vsi, ki končujejo osnovno šolo, so na pomembni prelomnici svojega življenja. Pred njimi se odpira novo obdobje srednješolca. Za nekatere med njimi je to povezano tudi z novim domovanjem v času šolanja. Pri odločitvi, kje si poiskati stanovanje, želimo v Dijaškem domu Tezno v Mariboru pomagati vsem zainteresiranim osnovnošolcem in njihovim staršem, ki se bodo vpisali na Srednjo strojno in poslovno šolo v Mariboru ter Srednjo strojno šolo v Mariboru, ki se bosta združili v Šolski center na Teznem.
Dijaški dom Tezno, na Zolaje-vi ulici 13, je dom z najdaljšo tradicijo v Mariboru. Lociran je v neposredni bližini Kovinarskega šolskega centra, kar je njegova velika prednost. Dom sprejema tudi dijake in dijakinje ostalih srednjih šol. V dijaške domove prihaja največ otrok s podeželja. Ti otroci niso navajeni mestnega okolja, ki jih lahko hitro zavede. Velika mesta, kot je Maribor, imajo svoje pasti. Pomembno je, da otroci, ko prestopijo domska vrata, niso takoj na ulici, prepuščeni vsem njenim vplivom. Podeželski otroci so navajeni narave, miru, tišine in svežega zraka. Tako okolje nudi tezenski dijaški dom. Dom obdajajo igrišča, gozd in travniki. Je v mestu, pa vendar
dovolj odmaknjen od hrupa in mestnega vrveža. Zaposleni v domu si želimo, da bi bili dijakinje in dijaki uspešni pri doseganju svojih poklicnih ciljev. Želimo si dobrega sodelovanja z vsakim posameznikom in vzpostaviti trdno vez s starši dijakov. Skrbimo, da bi se dijaki v domu počutili varno in prijetno ter da bi v domu preživeli lepe dni svoje mladosti. V ta namen nudi dom svojim dijakinjam in dijakom bivanje v dvoposteljnih sobah, z možnostjo interneta v sobi, dostop do računalnikov in interneta v računalniški učilnici, knjižnico in veliko interesnih dejavnosti. Prva skrb v domu je namenjena učenju in učnemu uspehu. Dijaki živijo v domu zato, da bi uspešno končali šolanje. Zaradi tega redno sodelujemo s šolami in spremljamo učni uspeh dijakov. V prostem času dijakinje in dijaki pripravljajo različne kulturne prireditve, športna srečanja, sodelujejo v raznovrstnih delavnicah, kjer preizkušajo svoje spretnosti in se učijo ljudskih izročil. Pripravljajo literarne večere, kvize, plese, hodijo na izlete in pohode ter klepetajo z zanimivimi gosti. Dom ima lastna športna igrišča za mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko in poseben prostor za namizni tenis in fitnes. Zelo pomembna za odraščajočega mladostnika je tudi prehrana.
Dijaški dom ima lastno kuhinjo, ki nudi raznovrstno in predvsem zdravo prehrano. Težimo k pristni domači hrani, predvsem jedem, ki vsebujejo snovi, ki jih odraščajoč mladostnik nujno potrebuje. Tako ponuja naša kuhinja tudi vegetarijansko in dietno prehrano. Dijaki imajo v domu tri dnevne obroke. Prijavnico dobite v knjigarni ali na spletni strani doma: www2.arnes.si/~dtezno4, kjer dobite vse ostale potrebne informacije. Stran je vredna ogleda! Informativni dan v domu bo v petek 13. 2. in v soboto 14. 2. 2009 od 9. ure naprej, ko se boste lahko neposredno seznanili z delovanjem doma. Informacije dobite tudi na telefonski številki 02/ 460 54 04 ali 02/ 460 54 05. Prijavnice pošljite na naslov: Dijaški dom Tezno, Zolajeva ulica 13, Maribor. Starši, nudite svojim otrokom mir in naravno okolje, prijazno osebje dijaškega doma pa bo poskrbelo za vse ostalo. Pričakujemo vas v dijaškem domu Tezno!
fiz
andragoškizavod
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11,02 234 11 13
V šolskem letu 2009/2010 bomo vpisovali
v prenovljene programe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* GASTRONOMIJA IN TURIZEM
(prej Gostinski, Turistični tehnik)
PREDSOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK (prej Prometi tehnik)
TRGOVEC
GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
(prej Kuhar, Natakar)
* RAČUNALNIKAR
Zagotovite si prosto mesto že danes.
ISCETE DIJAŠKO SOBO V LJUBLJANI ?
DOBRODOŠLI V DIJAŠKEM DOMU TABOR
ZAKAJ V DIJAŠKI DOM TABOR ?
■	ker je v bližini vseh ljubljanskih srednjih šol,
■	ker je blizu avtobusne in železniške postaje,
■	zaradi velike zavzetosti vzgojiteljev za uspešno šolanje dijakov,
■	zaradi dobrega sodelovanja vzgojiteljev z vsemi šolami,
■	ker imamo domsko svetovalno službo,
■	ker nudimo strokovno svetovanje v situacijskih stiskah in osebnih težavah, ' ker nudimo dijakom brezplačno učno pomoč,
■	ker imamo v domu štipendijski sklad,
■	ker imamo brezžični dostop do interneta v spalnicah, ■zaradi pestrega življenja med vrstniki in lažje socializacije, ■zaradi številnih možnosti koristnega preživljanja prostega časa,
' zaradi dolgoletne tradicije, saj so morda v našem domu bivali že tvoji starši.
DIJAŠKI DOM TABOR, Vidovdanska 7, 1000 LJUBLJANA
Tel.:01 234 88 40, fax: 01 234 88 55 elektronski naslov: ddtabor-lj@guest.arnes.si spletna stran: www.ddt.si
Dodatne informacije boste dobili v Dijaškem domu Tabor!
_Dobro je vedeti
Energijske pijače
Energijske pijače spadajo med tako imenovane stimu-latorje centralnega živčnega sistema ali psihoaktivne snovi oziroma poživila. Najpogosteje želimo z uporabo poživil doseči občutek budnosti, evforije, vztrajnosti ali produktivnosti. Inki so v te namene uporabljali kokine liste, Kitajci so 2500 let pred našim štetjem pripisovali podobne učinke čaju. V 19. stoletju pa se je začela uporaba energijskih pijač kot poživil. Prva taka pijača je bila kokakola, ki je takrat vsebovala celo kokain. Energijske pijače so najprej uporabljali v vojski kot stimulanse za vojake pri večjih obremenitvah in dolgo trajajočih aktivnostih. Kasneje se je njihova uporaba razširila med ljudi, ki jim je povečana budnost omogočala lažje opravljanje dejavnosti oziroma poklica (šoferji na dolge proge, zdravniki, taksisti, odvetniki). V novejšem času jih vse več uporabljajo tudi mladi.
Najpogostejše sestavine energijskih pijač in njihov vpliv na zdravje
Energijske pijače so skupina brezalkoholnih osvežilnih pijač z najpogosteje dodanim kofeinom, taurinom, glukoro-nolaktonom tudi guarano, vitamini B, ginkom, inozitolom, kreatininom, sladkorjem in drugimi snovmi. Kofein je naravni alkaloid. Izolirajo ga iz guarane (Paul-linia cupana), ki ga vsebuje znatno več od kavnih zrn ali listov čajevca. Učinki kofeina v možganih so posledica zelo kompleksnega delovanja. Molekula kofeina je namreč zelo podobna spojini, ki nastopa v številnih biokemijskih procesih v organizmu, tudi pri tistih, ki uravnavajo stanje zavesti in budnosti. Kot poživilo stimulira centralni živčni sistem, kar se odraža v večji telesni in umski aktivnosti (vendar ne omogoča tudi precizne koordinacije in sposobnosti natančnega umskega dela), to pa zveča porabo energije in zmanjša občutek lakote. V zmernih odmerkih tako poveča pozornost, zmanjša usklajenost finih gibov, povzroči nespečnost, povzroči glavobol (lahko ga tudi odpravi), razdražljivost in omotičnost. Poleg tega poveča hitrost bitja srca, zoži žile, razširi dihalne poti, omogoča lažjo krčljivost določenih mišic ter ima blag diuretičen učinek (odvaja vodo iz telesa). Odmerki med 100 in 250 mg/ dan (ustreza 1-3 skodelicam espresso kave; energijske pijače imajo približno 80 mg kofeina v pločevinki) so varni za zdrave odrasle osebe. Organizem se z rednim vnosom kofeina nanj navadi, kar lahko vodi v zasvojenost s kofeinom. Odmerki, ki presegajo 300 mg kofeina ali štiri pločevinke energijske pijače (te vsebujejo še druga poživila) pa, odvisno od telesne teže in tolerančnega praga, že lahko povzročajo nekatere neželene
učinke, kot so: nemir, nervo-za, vzburjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, gastrointestinalne motnje, mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor. 1000 mg kofeina (10 pločevink energijske pijače) že povzroči resno zastrupitev, ki se redko konča s smrtjo. Smrt lahko doživijo posamezniki z motnjami srčnega ritma. Smrtna doza kofeina je več kot 10 g (približno 170 mg/kg telesne mase - za 15-letnega fanta, ki ima 60 kilogramov, je to 200 skodelic espresso kave ali 120 pločevink energijske pijače). Tvegana skupina so otroci in mladostniki, ki so še posebej občutljivi na kofein. Kofein se pri njih dlje časa zadržuje v jetrih, zato se poveča možnost škodljivih učinkov na jetrih. Pri akutnih odmerkih 5 mg/ kg telesne teže (npr. tri pločevinke energijske pijače za 40 kilogramov težkega otroka) lahko povzročijo povišano živčno vzburjenost, nervozo in tesnobo.
Taurin je aminokislina, ki je kot gradnik beljakovin prisotna v vsakodnevni prehrani ljudi, vendar v precej nižjih količinah, kot je povprečna vsebnost v energijskih pijačah (58 mg/dan povprečni vnos preko hrane, do 2000 mg/dan ob zaužitju 0,5 l energijske pijače). Taurin v organizmu aktivno nastopa v več fizioloških procesih v centralnem živčnem sistemu, njegova glavna vloga pa je regulacija natrija v srčni mišici, skeletnih mišicah in v ledvicah. Zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče določiti največjega dopustnega dnevnega vnosa, hkrati pa še ni raziskan medsebojni vpliv visokih koncentracij taurina s kofeinom, fizično aktivnostjo ali celo z alkoholom. Glukoronolakton (D-glucuro-no-g-lakton) nastaja v organizmu po presnovi glukoze. V povprečju ga energijske pijače vsebujejo med 2000 do 2400 mg/l. Pri ljudeh je v ravnotežju z glukoronsko kislino, ki jo najdemo v rastlinah in kot eno od gradnikov veznih živalskih tkiv. Toksikološke študije so izjemno omejene, iz dostopnih pa lahko sklepamo, da človeški organizem brez večjih težav obvladuje manjše količine glukoronolak-
tona, primerljive z dnevnim vnosom preko hrane. Njegov razgradni produkt je ksilitol, ki stimulira izločanje insulina, kar bi v večjih količinah in dolgoročno lahko imelo škodljive učinke na zdravje ljudi. Po nekaterih raziskavah naj bi glukoronalakton v kombinaciji s kofeinom zmanjšal utrujenost in izboljšal počutje.
Mešanje energijskih pijač z alkoholom
Danes se energijske pijače pogosto mešajo z alkoholom (po nekaterih raziskavah zato, da bi se izognili uspavalnim učinkom alkohola), kar pa lahko ima usodne posledice. Kofein in alkohol imata namreč nasproten učinek na centralni živčni sistem - kofein deluje poživljajoče (spodbuja aktivnost), alkohol pa pomirjevalno (v zelo nizkih odmerkih tudi poživljajoče). Kofein zato delno zabriše delovanje a lkohola - ka r lahko vodi do zaužitja prevelikih količin alkohola, celo do zastrupitve z alkoholom oziroma zveča možnost nastanka z alkoholom povezanih nesreč. Mešanje alkohola in energijskih pijač tudi proizvajalci odsvetujejo z opozorilom na pločevinkah: »Ne mešajte pijače z alkoho-lom./Odsvetujemo mešanje pijače z alkoholom.«
Uživanje energijskih pijač
Glede na dokazane učinke na srce in ožilje se uživanje energijskih pijač odsvetuje ljudem z visokim krvnim pritiskom in bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Otroci in mladostniki so zaradi nižje telesne teže in večje škodljivosti za jetra
toksikološko izpostavljeni bistveno večjim količinam sestavin, kot so kofein, taurin in glukoronolakton v primerjavi z odraslimi. Ker nobena od »aktivnih« sestavin sama ali v kombinaciji ni primerna za uživanje za otroke, mladostnike, nosečnice in doječe matere, se uživanje energijskih pijač tem ljudem odsvetuje. Zaradi velike vsebnosti kofeina lahko ob pitju velike količine teh pijač in povečani fizični aktivnosti dlje časa (zabava, šport) hitreje pride do izgube večjih količin tekočine iz organizma, ki se kaže kot hitrejši ritem srca, glavobol, suha usta, povišana temperatura telesa, oslabelost, izčrpanost, v najhujšem primeru pa tudi vročinska kap in celo smrt. Zato energijske pijače niso primerne za nadomešča-
nje izgubljene tekočine. Več testov povsod po svetu je pokazalo, da energijske pijače zdravju niso neposredno škodljive za odrasle ljudi v zmernih količinah. Nekateri strokovnjaki menijo, da energijske pijače pri zagotavljanju budnosti pomagajo le, če jih uživamo v manjših količinah. Na dan naj ne bi spili več kot tri pločevinke, odsvetuje pa se seveda mešanje energijskih pijač z alkoholom. Energijske pijače za športni-
ke (tiste, ki so pod nadzorom) imajo sestavo prilagojeno večjim fizičnim naporom. V nasprotju s temi pijačami pa v članku obravnavamo pijače, ki vsebujejo veliko sladkorja in druge snovi, ki so v večjih odmerkih zdravju škodljive. Še posebej takrat, ko se jih uporablja ob večjih fizičnih naporih in v kombinaciji z alkoholom.
Mateja Pislak, mag. farmacije Lekarne Ptuj
e
izvaja študij na daljavo/e-študij
Razmišljate o svoji karieri, Visoka poslovna šola
visokošolski strokovni programi
program Poslovanje
*	poslovanje in pravo * menedžement informatika * program Marketing
*	mediji * odnosi z javnostmi *
program Poslovna administracija
*	menedžment pisarn * mednarodno poslovanje* magistrski študijski program
Mednarodno poslovanje
napredovanju, ugledu? Višja strokovna šola
program Ekonomist program Poslovni sekretar
www.doba.si
E-študij za tiste, ki zaradi dela in družine ne morete obiskovati predavanj in vaj.
I N F O R M A T I V N I D A N
bo za vse programe 13. in 14. februarja 2009, na DOBI, Prešernova ulica 1, Maribor.
DOBA, Prešernova ulica 1, Maribor, 02 228 38 7B, 02 228 38 90, info@doba.si
let generacij
ACCREDITED
Univerza v Mariboru
ekonomsko-poslovna fa kulteta
3 - LETNI VISOKOSOLSKI STROKOVNI PROGRAM »POSLOVNA EKONOMIJA«
Izbirate lahko med usmeritvami
•	Ekonomika in upravljanje javnega sektorja
•	Management
Modul 1: splošni managemet Modul 2: Informacijski management
•	Marketing
•	Mednarodni management Modul 1: Mednarodno poslovanje Modul 2:Poslovna logistika
•	Podjetništvo
•	Poslovne finance in bančništvo
•	Računovodstvo in davščine
•	Turizem
Vabimo vas na predstavitve dodiplomskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti, ki bodo:
•	v petek 13.2.2009ob 10. uri in 15. uri
•	v soboto 14.2.2009 ob 10. uri
v predavalnicah A in B na Razlagovi 20v Mariboru.
3 - LETNI UNIVERZITETNI PROGRAM »EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE«
Izbirate lahko med usmeritvami
•	Ekonomija
•	Elektronsko poslovanje
•	Finance in bančništvo
Predstavili vam bomo:
Management in organizacija poslovanja Marketing
Mednarodna poslovna ekonomija Podjetništvo
Računovodstvo, revizija in davščine
www.epf.uni-jrib.si
-ti--

aOBKAŽiVALNl CÍNTÍ.R PIRAMIDA MARIBOR
Siti D H)* tou M Pttf HRANO IN ÎIVILSTVQ • Vlt|« S «TOKOVNA (OLA
Za svojo uspešno prihodnost izberite nas -IC PIRAMIDA MARIBOR.
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev:
-	pomočnik v biotehniki in oskrbi,
-	pek,
-	slaščičar,
-	mesar,
-	mlekar,
-	živilsko prehranski tehnik,
-	inženir živilstva in prehrane.
Trendi v prehrani in vedno nova ponudba raznovrstnih živil so ena najpopularnejših tem v sodobnem svetu. Pri nas jih boste spoznali!
Učenje je odkrivanje, da je nekaj mogoče.
Fritz Perls
IZOBRAZEVAINI CENTER PIRAMIDA MARIBOR
Srednja Sola za prehrano in živilstvo	Tel.it.: (02) 33 T 3 432
Viija strokovna Šola	Spletni naslov: www.icp-mb.si
PARK MLADIH 3,2000 MARIBOR	Elektronska poita: ic-piromida.maribor@guest.arnes.si
Če želite, da je vaša hčerka uspešna, jo vpišite v
DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR, MARIBOR.
Spletna stran: www.d-lizjan.mb.edus.si.
Pokličite nas po telefonu 02/300 46 00 ali nam pišite na e-pošto: tajnistvo.dd-mblj@guest.arnes.si.
Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 13. 2. 2009 ali v soboto, 14. 2. 2009 na Titovi cesti 24 a v Mariboru.
MI IMAMO VSE, KAR IMAJO DRU6I IN ŠE VEČI
Vrtec Ptuj
Otrokom želijo dati čim boljšo popotnico za življenje
V šolskem letu 2008/2009 Vrtec Ptuj obiskuje 987 otrok, vključno z novim oddelkom, ki so ga za dojenčke odprli 2. februarja letos. Organiziran je v devetih enotah, ki pa imajo še dve po-dorganizacijski enoti, skupaj pa 56 oddelkov, vključno z vrtcem v ptujski bolnišnici in oddelkom za otroke s posebnimi potrebami. Dve enoti delata tudi v izmenskem tur-nusu, kar pomeni, da so vrtci odprti od 5.30 do 22.30. Programi, ki jih izvajajo v teh vrtcih, so celodnevni, ne oglede na to, da se nekatere odvijajo dopoldan, drugi popoldne. Otroci prihajajo iz 28 občin na Ptujskem in okolice, v 107 primerih pa starši ne plačujejo prispevka za drugega otroka. V letošnjem letu organizirana predšolska vzgoja v mestni občini Ptuj praznuje že 64-letnico delovanja.
Vrtec Ptuj dela po državno

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je nastala z združitvijo Srednje kmetijske šole Maribor in Srednje šole kmetijske mehanizacije Maribor. Je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji.
Ustanovljena je bila 11. marca 1872. Splošna in strokov-no-teoretična znanja dijaki
pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
V šolskem letu 2009/2010 bomo na Biotehniški šoli Maribor izobraževali po naslednjih programih:
in zelenjave, objekt za žga-njekuho in predelavo kisa... Dijaki in profesorji se vključuje v evropske projekte, ki jim omogoča opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošo-lo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij.
Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor izvaja za SV regijo:
VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji.
sprejetem programu. Ob rednih in običajnih programih izvaja tudi štiri nadstandar-dne programe: učenje dveh tujih jezikov, nemščine in angleščine, glasbe ter plesa. Za vse otroke so nadstan-dardni programi brezplačni, ker jih pokriva MO Ptuj. To je edinstvena odločitev tudi v Sloveniji. S tem tudi kaže skupno zavedanje o pomenu zgodnjega učenja tujih jezikov in kaj pomeni ta bo-
stopajo tudi že drugi vrtci. Ptujski vrtec je tudi Unescov vrtec, v tem okviru negujejo vse vrednote uneskovcev, to pa so vrednote prijateljstva, sprejemanja drugačnosti, spoznavanja drugačnosti, ob tem obeležujejo tudi vse pomembne mednarodne dneve, kot so dan človekovih pravic, strpnosti, dan Zemlje, ko tudi izvajajo posebne akcije. Že vrsto pripravljajo tudi program Veselega decembra
Foto: Črtomir Goznik
Za športno dejavnost otrok je Vrtec Ptuj že dvakrat zapored prejel državno priznanja kot naj športni vrtec v Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje.
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije.
gata dediščina, ki jo otroci ponesejo iz obdobja, ko se v bistvu polagajo celotni temelji za razvoj oziroma življenje, pravi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Učenje dveh tujih jezikov pa na prostovoljni bazi od nedavnega poteka tudi za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. To je osnova za izvedbo zahtevnejšega jezikovnega izobraževanja, da bodo lahko izvedli še kakšen zahtevnejši projekt, kar je tudi dobra popotnica za integracijo v širši evropski prostor.
Ptujski vrtec je kot prvi vrtec certificiral tudi kakovost celotnega življenja in dela. V letu 2008 so uspešno prestali že tretjo presojo, kar pomeni, da doseženo kakovost vzdržujejo in se trudijo, da bi kakovost svojega dela še izboljšali. Po njihovi poti sedaj
za vse predšolske otroke v MO Ptuj. V širšem okolju pa je vrtec Ptuj prepoznan tudi po svojem pevskem zboru, z mini Orfovo skupino in dram-sko-lutkovno skupino, torej po prostočasnih aktivnostih. Vse tri skupine delujejo pod okriljem Društva kulturnih dejavnosti Vrtca Ptuj. Leta 1984 so ustanovili tudi svoj praznik, praznik Vrtca Ptuja. V počastitev tega praznika vsako leto ob 9. maju pripravijo prireditev, kot neke vrste prikaz celoletnega dela, prikaz celoletnega prizadevanja vzgojno-varstvenega osebja, da se pokaže, katero tematiko so v določenem šolskem letu obravnavali temeljiteje kot ostale. V letošnjem letu podrobneje obravnavajo slovenske običaje.
MG
4-letni programi:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK HORTIKULTURNI TEHNIK
KMETIJSKO-PODJETNISKI TEHNIK-PTI
HORTIKULTURNI TEHNIK - PTI
3-letni programi:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
GOSPODAR NA PODEŽEUU
CVETLIČAR
VRTNAR
Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: http://www.bts.si.
Vabimo vas, da nas obiščete na informativnih dnevih:
•	petek, 13. 2. 2009, ob 9.00 in 15.00
•	soboto, 14. 2. 2009, ob 9.00

K
I
gimnazija
GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER - Kjer je znanje doma
Štirje oddelki gimnazije
V času, ko se človek vedno bolj izgublja v vrtincu hitro napredujoče družbe, smo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) posebno pozornost namenili predvsem medosebnim odnosom in medkulturnemu dialogu. Verjamemo, da sodobna srednja šola ni samo izobraževalna ustanova, temveč tudi prostor, kjer se posameznik vedno pogosteje potrjuje kot integrirana osebnost. Zato sledimo lastni viziji, ki pravi, da kakovostno znanje, inova-tivnost in vzgoja, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju, vodijo do uspeha v življenju.
Smo odprti in radi prisluhnemo še tako drobnim idejam, predlogom, ki bi utegnili izboljšati počutje vsakega posameznega dijaka na šoli. Hkrati dajemo prednost vsestranskemu razvoju in varnosti posameznika. S skupnimi močmi in strokovnim znanjem rešujemo nastale težave in jih spreminjamo v izkušnje, iz katerih se dijaki tudi učijo. Vsi zaposleni se trudimo, da ob posredovanju strokovnega in kvalitetnega znanja ter drugem delu z dijaki dosegamo visoko raven spoštljivih medosebnih odnosov, ki so v sodobnem času še kako potrebni, hkrati pa zagotavljajo večjo efektivnost vzgojno-izo-braževalnega procesa.
lotevamo problemsko, pouk pa je v glavnem zasnovan medpredmetno. V šolskem letu se tako zvrsti kar nekaj projektnih tednov, kjer tako pridobljeno znanje s pridom uporabljamo v praksi. Cilje uspešno dosegamo s pomočjo sodobne multime-dijske opreme, kjer se vedno več dela z računalnikom, s projekcijami in trenutno šestimi interaktivnimi tablami. Ponašamo se z izvrstno opremljenimi prostori, predvsem laboratoriji. V novem šolskem letu pa se veselimo velike pridobitve - nove športne dvorane, ki jo najbolj pričakujejo naši ŠKL-jevci in državni prvaki v malem nogometu. Da bi dijakom približali ustrezne nivoje zahtevnosti in da
Temeljno načelo naše šole je seveda vzgojiti in naučiti mlade, da bodo v življenju uspešni, da bodo spoštljivi drug do drugega in se bodo tako lažje znašli v sodobnem svetu. Izobraževalno delo ravno zato ne poteka samo v razredu; veliko znanja dijaki pridobivajo zunaj, v šoli v naravi, nemalokrat na strokovnih ekskurzijah v tujini (Velika Britanija, Rim, Praga, Salzburg, München, Dunaj, Zagreb ...) ter po Sloveniji (Primorska, Gorenjska, Pomurje ...) in pri raznovrstnih praktičnih projektih ali pa s pomočjo raziskovalnega dela. Naše delo poteka po sodobnih metodah in pristopih, zato se večinoma specifičnih učnih vsebin
bi tako usvojili čim več, smo uvedli pouk na osnovni in poudarjeni ravni pri matematiki in tujih jezikih že v drugem ter tretjem letniku - tako se lahko navsezadnje tudi bolje pripravijo na samo maturo. Omeniti velja, da le-to naši dijaki opravljajo 100-odstotno, in to nadpovprečno glede na zbrano število točk, kar jim omogoča vpis na izbrana študijska mesta.
Smo edini, ki v Pomurju ponujamo učenje francoščine. Ta tuji jezik ima zraven angleščine trenutno najpomembnejšo vlogo v evropskem prostoru. Dijakom pa predstavlja absolutno prednost pri študiju ne samo jezikoslovja, temveč tudi družbenih ved.
Šola nudi številne možnosti, kjer lahko dijaki ustvarjajo, sodelujejo ali sooblikujejo mnenja, uveljavljajo svoje ideje, hkrati pa vzpodbuja h kritičnemu mišljenju. Tako že 10. leto aktivno sodelujemo pri projektu Mednarodnega evropskega parlamenta, kjer dijaki potujejo po Evropi, se udeležujejo različnih zasedanj in razpravljajo o problemih, s katerimi se srečuje evropski dijak. Letos smo znotraj mednarodnega projekta British Council v Belfastu s šolami iz drugih držav sooblikovali program za dijaku prijazno šolo. Že nekaj let pa smo nepremagljivi pri šolski debati, ki jo v slovenskem, angleškem oz. nemškem jeziku uspešno uporabljamo pri pouku ali pa z njo sodelujemo pri številnih mednarodnih projektih. V letu 2008 smo se tako kot edina izbrana šola udeležili elek-torskega večera na ameriški ambasadi, ena izmed nagrad za požrtvovalno delo pa je bil zagotovo obisk Kalifornije v ZDA, kjer je debata pravzaprav doma.
Smo edina šola v Pomurju, ki vpisuje v vedno uspešnejši program evropskih oddelkov, na podlagi katerih bo prenovljena celotna gimnazija. Naše večletne izkušnje dela v tovrstnih programih so strnjene pri pouku in projektnem delu; tukaj se domačim učiteljem pridružijo tudi tuji, t. i. součitelji, ki pripomorejo k bistveno večji preglednosti in avtentičnosti učenja tujega jezika. Razsežnosti in delovanje Evropske unije spoznavamo pri evropskih študijah, v okviru katerih obiščemo tudi evropski parlament v Bruslju, se seznanjamo z drugimi evropskimi kulturami, raziskujemo in iščemo nove možnosti in rešitve na različnih področjih, s katerimi se sooča sodobni Evropejec. Posebnost tega programa pa so mednarodne izmenjave dijakov in učiteljev (npr. z Avstrijo, Črno goro, Španijo, Portugalsko, Marokom ...), ki so pester in zanimiv način spoznavanja drugih narodov,
kultur in jezika. Nekateri projekti so zasnovani medpred-metno v obliki raziskovalnega dela, tudi na ekskurzijah (npr. po Reziji).
Naši dijaki beležijo vsako leto uspehe na številnih tekmovanjih: od Cankarjevega do tekmovanj v naravoslovju, kjer se vedno pogosteje uvrščajo v izbrane ekipe, ki sodelujejo na mednarodnih olimpijadah po svetu (doslej v Mehiki, Argentini in Vietnamu). Vsakoletne izjemne dosežke beležimo predvsem na področjih tujih jezikov, kjer si zraven zlatih priznanj dijaki prislužijo več-tedenska potovanja v tujino in brezplačne jezikovne šole oziroma izpopolnjevanje na Goethe inštitutu. Na koncu pa s ponosom poročamo o uspehu dijakov z raznovrstnimi raziskovalnimi nalogami, s katerimi so sodelovali pri številnih projektih. Letošnje leto tako v okviru Comeniusovega projekta, kjer sodelujemo z nemško in finsko šolo, dijaška ekipa s svojimi mentorji potuje na Finsko, v preteklih letih pa smo obiskali številne druge države, npr. eko parlament v Pragi, sodelovali pa smo že na nekaj mednarodnih razpisih, kot so Milenijski izzivi, The Great Linnaeus School Challenge 2007 in drugi.
Dva oddelka programa Predšolska vzgoja
Pri nas ponujamo tudi program predšolske vzgoje, kjer se dijaki in dijakinje izobražujejo za delo vzgojitelja/-ice predšolskih otrok. Prav ta program je letos doživel prenovo, ki prinaša veliko sprememb in novosti, ki pa so za naše dijake zelo pozitivne, saj je usmerjen v bolj praktično pridobivanja znanja in je tako bistveno več poudarka na izbranih modulih. Del prenove je tudi vsakoletno izveden
projektni teden, v katerem so profesorji bolj mentorji in koordinatorji, medtem ko dijaki znanje pridobivajo s praktičnim individualnim ali skupinskim delom in z lastnim raziskovanjem. V programu predšolske vzgoje je prav gotovo zelo pestro; dijaki pridobivajo ogromno znanja in spretnosti za svoje bodoče delo na različnih ekskurzijah po Sloveniji in tujini (Gorenjska, Dunaj . ), kjer obiskujemo številne glasbene, plesne oz. gledališke predstave, predvsem pa različne vrtce in vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer na najbolj neposreden način spoznavamo dejavnosti in delo z najmlajšimi - tako med drugim obiščemo Vrtec Ptuj, valdorfski vrtec in šolo v Ljubljani ter Montessori vrtec in šolo v Salzburgu. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na obiske vrtcev v okolici šole, s katerimi zelo dobro sodelujemo in v katerih naši dijaki že vrsto let z zadovoljstvom izvajajo hospitacije in praktično pedagoško delo. Prav tako vsako leto v 3. letniku v sklopu medpredmetne-ga povezovanja pripravimo lutkovno oziroma gledališko igrico, s katero nato dijaki nastopajo po različnih vrtcih v Pomurju. Ob tem pa velja omeniti tudi to, da se z našimi igricami vsako leto udeležimo srečanja lutkovnih oziroma gledaliških skupin, od koder vedno prinesemo kakšno priznanje. Svojih sposobnosti pa ne merimo samo na področju umetniškega ustvarjanja, temveč tudi na drugih ravneh, saj dosegamo izvrstne rezultate na različnih tekmovanjih: iz matematike, sladkorne bolezni, na Cankarjevem tekmovanju in tudi na področjih tujih jezikov. K uspehom zagotovo pripomorejo odlični učitelji mentorji ter sodobno urejeni šolski prostori, ki omogočajo
Dijaki o tem, zakaj so izbrali prav GFML?
Martina: »Na Gimnazijo sem se vpisala zaradi evropskega oddelka.« Nives: »Ker so tu odlični profesorji.«
Sara, Jasmina: »Predvsem so mi všeč tuji profesorji in mednarodne izmenjave z drugimi dijaki.« Ines, Rok: »Sva sicer iz Murske Sobote, vendar hodiva v šolo čez Muro, ker so za naju še kako pomembni izvrstni rezultati na maturi in pestrost projektov na šoli!« Jean: »Ker je najboljša!« Anja: »Seveda zaradi izpopolnjevanja tujih jezikov na visokem nivoju.« Sara: »Zaradi prepoznavnosti doma in v tujini, visoke kvalitete pouka, organiziranih dodatnih aktivnosti, npr. koncertov, muziklov in kulturnega maratona.«
Neža: »Zaradi številnih zanimivih strokovnih ekskurzij.«
Maruša: »Ker šola nudi številne nove izzive; zelo dobri so tudi odnosi med dijaki in profesorji.« Tinček: »Najbolj mi je všeč to, da je na šoli poskrbljeno tudi za malce slabše dijake - imamo namreč učno pomoč in večkrat si lahko popravljamo ocene; tukaj se nam profesorji res prilagajajo.«
Peter: »Že od nekdaj mi je všeč francoščina, tudi dobro je, če jo znaš, saj mi bo prišla prav pri študiju.«
kakovostno in natančno delo. Tako imamo več specializiranih učilnic in kabinetov, ki so namenjeni izvajanju različnih modulov, opremljene prostore za izvajanje likovnega pouka, pa učilnico za izvajanje glasbenega pouka, tudi z orffovimi inštrumenti, kjer se vsak dijak v času svojega šolanja nauči igrati en inštrument (kitaro ali klavir). Najbolj pa se dijaki vsako leto veselijo t. i. Vzgojiteljade. To je že tradicionalno srečanje srednjih vzgojiteljskih šol v Sloveniji in vsako leto poteka v drugem kraju, dijakom pa prinese obilo novih spretnosti in izkušenj, ostane pa tudi v lepem spominu, saj tako navezujemo stike in izmenjujemo mnenja ter predloge z drugimi tovrstnimi šolami.
Gimnazijski program	Program predšolske vzgoje
Petek, 13. 2. 2009, ob 9.00 in 15.00	Petek, 13. 2. 2009, ob 10.30 in 16.00
Sobota, 14. 2. 2009, ob 9.00	Sobota, 14. 2. 2009, ob 10.00
Podražitev študentskih bonov
v
Študentski boni le za bogate?
O prehrani šolarjev, od osnovnošolcev pa vse do dijakov in študentov, se je v minulem šolskem letu veliko govorilo. Dijaki so končno dočakali subvencioniran topel obrok, vedno glasnejše pa so tudi pobude za brezplačno malico osnovnošolcev. Na drugi strani pa se je situacija pri študentski prehrani nekoliko poslabšala, saj je novo leto prineslo nove podražitve bonov, nekaterih tudi do sto odstotkov. Za podražitev naj bi bili krivi gostinci, ki so povišali ceno obroka, s tem pa posledično tudi ceno študentskega bona. Študentje, med katerimi je že doslej večina morala precej varčevati, da je shajala iz meseca v mesec, bodo v prihodnje v težki situaciji. Največji problem podražitev predstavlja tistim študentom, ki so iz socialno šibkih družin in tistim, ki ne živijo doma. Subvencija države za
posamezni študentski bon je fiksna in znaša 2,53 evra. Koliko mora študent doplačati, pa je odvisno od tega, kateri bon kupi. Najdražje bone študentje kupujejo po 4,47 evra, kar je za študentske žepe velikokrat predrago. Če ob omenjenih cenah upoštevamo še dejstvo, da so cene najema stanovanja v študijskih središčih, predvsem v prestolnici in na Obali, izredno visoke, pridemo do jasne kalkulacije, da situacija, v kateri se nahajajo študentje, ni rožnata. Že doslej je večina študentov vsak evro obrnila trikrat, letošnja podražitev pa bo situacijo le poslabšala, pod vprašaj pa bo postavila tudi kvaliteto prehranjevanja študentov. Optimistične napovedi sicer pravijo, da se bodo nekateri boni v kratkem pocenili, k čemur naj bi pripomogla tudi peticija, ki so jo te dni podpisovali študentje.
Dženana Becirovic
0 prehrani šolarjev se je v lanskem letu zelo veliko govorilo.
Bančništvo za mlade
Banke
Foto: SM
Ponudba bančnih storitev za mlade je vedno bolj pestra; začenja se pri prvih računih za osnovnošolce, vključuje pa tudi ugodne oblike kreditiranj za dijake in študente.
Ponudbe bank za mlade, tako na področju varčevanja kot kreditiranja, so vedno bolj pestre in seveda prilagojene potrebam in zmožnostim mladih. Banke tako že precej časa ponujajo prve račune in možnosti varčevanja že za osnovnošolce, njihova ponudba pa se nato povečuje za dijake in študente.
Ugodnosti, ki jih je najti pri vseh bankah ponudnicah za mlade v primerjavi z odraslimi komitenti, so predvsem brezplačno vodenje računa in ugodnejše obrestne mere za varčevanje ali kreditiranje. Ponudba bank se pa vseeno tudi razlikuje, zato je dobro pregledati njihove spletne strani ter izbrati tisto, ki se vam zdi najugodnejša. Odprtje računa pri katerikoli banki ni nobena umetnost. Če račun odpira dijak ali osnovnošolec, mora praviloma imeti ob sebi tudi enega izmed staršev, za študente pa je dovolj osebni dokument in potrdilo o izobraževanju (ali veljavni indeks). Z odprtjem prvega računa pri banki, kar lahko s soglasjem staršev naredijo osnovnošolci pri nekaterih bankah že v prvem razredu (ponekod banke zahtevajo minimalno starost 10 let), prejme najstnik tudi svojo bančno kartico, s katero lahko plačuje in razpolaga.
Nekatere banke omogočajo najstniku tudi določen limit, druge omejujejo razpolaganje z denarjem samo do cifre, ki se nahaja na računu. Za dijake, predvsem pa za študente, se paleta možnosti še povečuje, zlasti na področje kreditiranja in namenskega varčevanja. To pomeni, da lahko študentje - imetniki bančnih računov -sklenejo posebna študentska varčevanja, večina bank pa omogoča tudi najem kratkoročnega namenskega kredita brez stroškov odobritve. Banke za odobritev zahtevajo svoje lastne pogoje, kot so višina mesečnega priliva, letnik ipd. Kredit lahko študentje zavarujejo (tudi) s kreditno sposobnim porokom. Tudi obrestna mera je pri kreditih za študente ugodnejša, odplačilo pa traja praviloma (razen določenih izjem) do enega leta.
Kako si lahko pridobite študentski kredit
Študentski kredit ponuja že večina slovenskih bank. Pri nekaterih obstaja tudi možnost poroštva staršev, ki garantirajo vračilo dolga v primeru, če ga študent ne
poravna (banka se pač vedno želi zavarovati na tak ali drugačen način pred izgubo svojega denarja). Pogoji za pridobitev študentskega kredita so pri bankah dokaj podobni; študentje ga lahko pridobijo na osnovi svojega varčevalnega računa oz. varčevanja, lahko pa tudi brez, zgolj kot komitenti banke. Pogoji odplačila študentskega kredita so med bankami nekoliko različni, prav tako pa tudi višina odobritve kredita. Pri NLB ponujajo višje kredite z daljšo dobo odplačila za študente tretjih in višjih letnikov, porok pa ni nujen. Minimalna mesečna obveznost je 31,30 evra, odplačilna doba lahko traja od enega do 12 mesecev, za študente tretjih in višjih letnikov do 36 mesecev. Najvišji znesek kredita znaša 2.086,46 evra, za študente tretjih in višjih letnikov do 4.172,93 evra. Kredit je možno pridobiti tudi brez stroškov zavarovanja na osnovi rednih prilivov do cifre 2.086 evrov za študente višjih letnikov, do cifre 834 evrov pa za vse študente z rednimi prejemki ne glede na letnik. Zavarovanje pa se lahko ureja s plačilom premije ali s kreditno sposobnim porokom.
Pri SKB študentom in dijakom ponujajo t. i. Mega kre-
dit z dobo odplačila do treh let in ugodno obrestno mero, obvezno pa je zavarovanje kredita s kreditno sposobnim porokom. Pogoji za odobritev kredita študentu pri SKB banki so prav tako redni mesečni
prilivi oz. vsaj trije zaporedni mesečni prilivi pred najemom kredita, vrednost enega priliva pa mora biti vsaj 100 evrov, obvezen je seveda tudi status študenta in zavarovanje s kreditno sposobnim porokom.
Abanka ponuja študentske kredite študentom - imetnikom (svojega) računa Akeš, podobno kot NLB pa imajo možnost pridobiti višji kredit z daljšo dobo odplačila študentje tretjih in višjih letnikov. Študentski kredit je lahko namenski ali nenamenski, višina obroka je določena z upoštevanjem linearnega obrestnega faktorja, kredit je zavarovan s poroštvom enega kreditno sposobnega poroka, maksimalni znesek
kredita je 2500 evrov pri ponudbi za dijake in študente ter 5.000 evrov pri ponudbi za študente tretjih in višjih letnikov, absolvente in podiplomske študente. Najmanjši mesečni obrok lahko znaša 20 evrov.
Tudi NKBM svojim komi-tentom-študentom ponuja zanimive kratkoročne ali dolgoročne študentske kredite, pri čemer je najnižja možna anuiteta 32 evrov, najvišji znesek najetega kredita pa 6300 evrov. Najnižji znesek mesečne obveznosti je 32 evrov, Za odobritev kredita mora imeti študent osebni dokument, indeks in kreditno sposobnega poroka, ki ni nujno komitent NKBM.
DJGU
digitisk.si
tisk
Vezava diplomskih nalog 02 780 57 90 pri nas dobite w§% kar gre na papir
Aries-IT
icijskc
d.o.o. tehnologiji
HanJek 34a 2Z7D Ormož, SI-Slovenija e-pošta: ¡nfo@aries-it.com tel: 03 74t 17 60 www.aries-it.iom
Informacijske rešitve po meri uporabnikov
vzdrževanje informacijskih sistemov sistemska integracija prodaja strojne in programske opreme razvoj programskih rešitev
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
Mobilni aparati za mlade
Džabest ali Orto u nulo?
Naročniški paketi, ki jih pri nas ponujajo različni mobilni operaterji, so vedno bolj zanimivi in seveda cenovno ugodnejši. Posebej še tisti, ki so namenjeni mladim kot največjim mobilnim uporabnikom, ponujata pa jih dva naša največja operaterja, Si.mobil in Mobitel. Zadnji hit, ki dodobra osvaja mlade uporabnike mobitelov, je brez dvoma Džabest, ki ga je pred novim letom ponudil Mobitel, sicer pa je zelo ugoden in tudi popularen Si.mobilov naročniški paket Orto u nulo in Orto Beri. In v čem je razlika? Orto Beri paket podjetja Si.mobil po ceni 19 evrov mesečno vključuje 1001 minuto klicev po 0 evrov znotraj Si.mobilovega omrežja v Sloveniji ter 1001 poslano sporočilo SMS v Sloveniji po ceni 0 evrov, poleg tega pa še 100 MB prenosa podatkov. Po prekoračitvi
vključenih količin minut, SMS-ov ali prenosa podatkov se prekoračitev zaračuna, in sicer 0,05 evra/min za klice v Si.mobilovem omrežju, 0,10 evra za sporočila SMS v Sloveniji in 0,0004 evra/kB za prenos podatkov. Cena klicev v druga mobilna in stacionarna omrežja v Sloveniji je 0,10 evra/min. Glede na ponudbo vključenih brezplačnih storitev je pri veliko mladostnikih, zlasti osnovno- in srednješolcih, mesečna naročnina edini strošek, kar je seveda tudi
Džabest je skovanka iz besed 'džabe' (zastonj) in 'the best' (najboljši). Obstoječi naročniki, ki bi želeli paket Itak ali Itak plus spremeniti v Džabest, lahko to storijo s pošiljanjem SMS sporočila s ključno besedo DZABEST na številko 1918.
precejšnja olajšava za žepe staršev. Pri paketu Orto v nulo je ponudba podobna, cenejša pa je mesečna naročnina, saj znaša le 10 evrov. Mobitel je - po drugi strani - potem, ko lani ni ravno za-blestel s paketom Itak Plus, očitno zadel v črno z zadnjim naročniškim paketom Dža-best, ki je trenutno pravi hit med mladimi (do 30 let). Paket Džabest je namreč prvi naročniški paket pri nas, ki končno ponuja tudi brezplačne klice v drugih omrežjih, sicer le omejeno število minut (200), pa vendar. Si.mobilov paket za mlade Orto v nulo namreč v svoji mesečni naročnini nima vključenih vsaj nekaj minut brezplačnih pogovorov v druga omrežja. Poglejmo si, kaj ponujata oba paketa za mlade pri največjih operaterjih: Mobitelov Dža-best zahteva 15 evrov mesečne naročnine, za to pa ponuja
Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru izobražuje za raznovrstne poklice
Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru izobražuje inženirke in inženirje strojništva, gospodarskega inženirstva, me-hatronike, oblikovanja in tekstilnih materialov ter tehnologij tekstilnega oblikovanja. Študijski programi so odslej prenovljeni, še bolj privlačni, zasnovani na sodobnih trendih izobraževanja in razvoja gospodarstva ter primerljivi s programi najuspešnejših evropskih univerz. Statistični podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da so nekateri kadri, ki jih izobražujemo, na vrhu iskanosti v letu 2008.
Vse bolj se bliža čas, ko se bo potrebno dokončno odločiti, kje nadaljevati študij. Prave informacije ob pravem trenutku odločilno vplivajo na našo poklicno in tudi življenjsko pot. A ob različnih zanimanjih in množici študijskih programov, ki so na voljo v slovenskem prostoru, bo potrebno poiskati študijski program in izobraževalno institucijo, ki ti bo nudila kakovostna znanja, odprt um, predvsem pa ustvarjalni naboj, s katerim boš uspešno reševal probleme današnje družbe. Ali veš, da je sodobno inženirstvo vpleteno v skoraj vsa področja človekovega delovanja? Le ozri se naokoli in videl boš rezultate inženirjev, ki oblikujejo proizvode in tehnologije za 21. stoletje. Fakulteta za strojništvo je elitna fakulteta Univerze v Mariboru z dolgoletno tradicijo in z močno razvito raziskovalno dejavnostjo, ki se prepleta s pedagoškim delom, kar jo uvršča med najboljše fakultete Univerze v Mariboru, prav tako pa je cenjena in prepoznavna v slovenskem in mednarodnem prostoru. Naši diplomanti in diplomantke so vrhunski strokovnjaki, zaposljivi skoraj v vseh industrijskih panogah, vodilni delavci na visokih vodstvenih položajih, samostojni podjetniki, mednarodno uveljavljeni strokovnjaki in znanstveniki, zasedajo pa tudi najvišja mesta v državni upravi.
Zakaj študirati na FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO v MARIBORU? 1. ker so potrebe po inženirjih v Sloveniji in po svetu večje, kot so bile kdajkoli prej, zato so tudi zaposlitvene možnosti odlične; 2. ker boš lahko predmetnik deloma oblikoval sam, del študijskih obveznosti pa opravil tudi v tujini; 3. ker imamo mentorski načina dela, ki omogoča, da študij poteka v zadovoljstvo vseh udeležencev izobraževalnega procesa, hkrati pa vzpostavljene odlične mednarodne raziskovalne in pedagoške povezave, zato boš vedno v stiku z najnovejšimi dognanji; 4. ker so stroški bivanja v Mariboru nižji kot v prestolnici, kar pomeni, da ti ostane več sredstev še za druge aktivnosti; 5. ker se FS nahaja v središču Maribora in imaš tako rekoč vse na enem mestu.
Med mladimi sta najpopularnejša in cenovno najugodnejša naročniška paketa Džabest (Mobitel) in Orto u nulo (Si.mobil)
Te privlačijo visokotehnološki stroji in naprave, te zanima, kako delujejo, kako jih načrtujemo in gradimo, te zanimajo proizvodnja ali, morda, energetske naprave? Če je tako, potem je študijski program STROJNIŠTVO prava izbira zate. Vključiš se lahko v visokošolski strokovni (Energetsko, procesno in okoljsko strojništvo - Konstrukterstvo - Proizvodno strojništvo - Vzdrževanje strojev in naprav), univerzitetni (Konstrukterstvo
-	Proizvodne tehnologije in sistemi - Energetsko, procesno in okoljsko strojništvo), magistrski in doktorski študijski program Strojništva.
Študijski program GOSPODARSKO INŽENIRSTVO - SMER STROJNIŠTVO združuje tehniško-tehnološka znanja z ekonomskopo-slovnimi znanji in ga izvajamo skupaj z EPF Maribor kot univerzitetni in magistrski študij. »GINGOVCI« so strokovnjaki s širokim naborom znanj , ki se znajo spopasti z izzivi današnjega poslovnega okolja.
Študijski program MEHATRONIKA združuje znanja s področij strojništva, elektronike in informatike. Izvajamo ga skupaj s FERI Maribor kot univerzitetni študij. Usposobljen boš snovati, oblikovati in izdelovati mehatronske izdelke, stroje, naprave in zahtevne postroje.
Študijski program OBLIKOVANJE IN TEKSTILNI MATERIALI je interdisciplinarni študijski program inženirskega oblikovanja tekstilij in oblačil. Pridobil boš znanja s področij umetnosti in tekstilne ter konfekcijske tehnike, s katerimi boš ustvarjal nove izdelke v oblikovnem in tehnološkem smislu. Študijski program izvajamo na univerzitetni in magistrski (Inženirsko oblikovanje tekstilnih materialov
-	Tekstilni materiali) ter doktorski stopnji.
Študijski program TEHNOLOGIJE TEKSTILNEGA OBLIKOVANJA je praktično naravnan visokošolski strokovni študijski program s smerema Oblikovanje in razvoj izdelka ter Materiali in tekstilne tehnologije. Postal boš oblikovalec tekstilij in oblačil in morda ustanovil lasten oblikovalski studio. Ali pa ti bodo zaupane naloge tehnologa in boš odgovoren za strokovno načrtovanje, pripravo in izdelavo sodobnih inženirskih izdelkov.
Podrobnejše informacije o naših študijskih programih boste dobili na informativnih dnevih, ki bodo v petek, 13. februarja 2009, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja 2009, ob 10. uri. Več na http://www.fs.uni-mb.si/.
dr. Polona Dobnik Dubrovski Fakulteta za strojništvo Univerza v Mariboru
1000 minut brezplačnih klicev v svojem omrežju in 200 minut brezplačnih pogovorov v tujih omrežjih, zraven pa še 1000 SMS in/ali MMS ter 1 GB prenosa podatkov. Vsaka nadaljnja minuta pogovorov stane 8 centov (znotraj Mo-bitelovega omrežja) oziroma 16 centov (v druga omrežja). Za vsak nadaljnji SMS pa je treba odšteti 4 cente. Novi Si.mobilov paket Orto v nulo pa za 10 evrov mesečne naročnine ponuja 1001 minuto brezplačnih pogovorov v svojem omrežju in 1001 SMS zastonj. Na prvi pogled je tako za marsikoga (predvsem zaradi nižje naročnine) ugodnejši Si.mobilov paket, vendar pa se je treba zavedati, da je za klice v druga omrežja in
za MMS potrebno odšteti 10 centov, tako da lahko končni mesečni znesek porabe znaša tudi več kot 15 evrov, kar je sicer fiksna naročnina pri Mobitelovem paketu Dža-best, ki ima omenjeni dve storitvi (četudi omejeno) že vključeni v naročnino.
Kaj pa pokritost?
Pri izbiri operaterja in naročniškega paketa pa ne igra vloge le cena, čeprav je ta najpomembnejša, ampak tudi ustrezna pokritost s signalom; za mesta to dandanes niti ni več toliko vprašljivo, marsikje pa je signal določenega operaterja še vedno zelo slabe kvalitete ali pa ga sploh ni. Po opravljenih raz-
iskavah sicer velike razlike v omrežju med Si.mobilom in Mobitelom ni, ob imata tehnično zelo dobro mobilno omrežje, čeprav je morda za odtenek boljše Mobitelovo, zaostaja pa relativno nov ponudnik Tušmobil (raziskavo sta opravili slovenska izdaja revije Connect, specializirane za področje telekomunikacij, in nemško podjetje P3 Solutions). Pri merjenju kakovosti pogovorov naj bi bili po teh rezultatih vsi operaterji skoraj enaki, glede na kraj merjenja pa je bilo ugotovljeno, da Mo-bitel in Tušmobil zagotavljata najvišjo kakovost v mestih, Si.mobil pa na avtocestah in zunaj naselij.
SM
SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA MARIBOR
Srednja glasbena in baletna šola Maribor je od svoje ustanovitve leta 1945 v več kot šestdesetih letih postala ena najvidnejših glasbeno-baletnih šolskih ustanov v Sloveniji, tako po številu kakor tudi po dosežkih dijakov in pedagogov. Na številnih solističnih, plesnih, komornih, zborovskih in orkestrskih (pihalni, godalni, harmonikarski, big band) javnih nastopih in tekmovanjih dosegamo doma in na tujem zavidljiva priznanja in nagrade. Mnogi absolventi SGBS Maribor so postali mednarodno priznani vrhunski umetniki in odlični pedagogi, ki veliko prispevajo k ugledu slovenske glasbene/plesne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Na nivoju srednješolskega izobraževanja izvajamo program UMETNIŠKE GIMNAZIJE GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih:
Glasbena smer Modul A - glasbeni stavek Modul B - petje, instrument
Plesna smer Modul A - balet
Vsi, ki se odločate, da bi glasbena/plesna umetnost postala vaša življenjska odločitev in poklic, prisrčno vabljeni na informativna dneva v petek, 13. februarja 2009 ob 9.00 oz. ob 15.00 in v soboto, 14. februarja 2009, ob 9.00.
Obiščite našo spletno stran www.sgbs-maribor.s ali pokličite po telefonu 02 228 72 80
Foto: SM
Strelstvo m Dvoboj SLO - HRV
Pomembna zmaga za Majdo Raušl
V soboto je na strelišču Vrapčanski potok v Zagrebu potekal že 35. dvoboj strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. V skupnem seštevku obeh disciplin in kategorij so sicer znova slavili hrvaški strelci z rezultatom 6:2, vendar najbolj veseli prav dejstvo, da si je novo posamično zmago med članicami s pištolo priborila Ptujčanka Majda Raušl, ki se marljivo pripravlja za svoj letošnji vrhunec sezone, EP v streljanju z zračnim orožjem v Pragi.
Majda je zmagala z odličnim rezultatom 380 krogov, po serijah 96,93,96,95 krogov, in prehitela hrvaški kolegici Marijo Marovič in Kristino Vrbek, ki sta s 378 in 377 krogi osvojili 2. in 3. mesto ter tako ponovila svoj lanskoletni dosežek, ko je bila najboljša s 377 krogi. V ekipnem seštevku sta si točki za slovensko izbrano vrsto priborili moška članska in ženska mladinska ekipa s puško, zraven Majde Raušl pa sta v posamičnem delu dvojno zmago slavila še Žan Trontelj in Aleksander Hadžidaov med mladinci s pištolo, kjer sta oba dosegla 548 krogov.
Dvoboj reprezentanc je
vsakič znova v februarskem terminu namenjen zaključnim tekmovalnim pripravam, preverjanju forme udeležencev EP, in izjemoma njihovim morebitnim zamenjavam znotraj ekip. Takšna zamenjava se bo zgodila pri mladinkah s pištolo, kjer je svoje mesto v ekipi zaradi zadnjih skromnih predstav izgubila Mojca Porš, zamenjala pa jo bo Mojca Kol-man, ki je v Zagrebu pokazala še en odličen nastop in s 373 krogi osvojila 2. mesto.
Reprezentančni dvoboj v Zagrebu je tako najbolje izkoristila prav Raušlova, ki je s pomembno posamično zmago, predvsem s psihološke plati, tik pred EP pokazala, da je ne glede na zadnje nepričakovane zaplete s strelskimi očali še vedno vrhunsko pripravljena in da lahko samozavestno odpotuje na svoje drugo zaporedno EP v Prago. Za dodatno podporo in vzpodbudo pa bodo poskrbeli tudi njeni klubski kolegi SK Ptuj, ki bodo zanjo v živo stiskali pesti v češki prestolnici in si želeli ponovitve iz lanskega EP v Švici, kjer je s 379 krogi osvojila 16. mesto.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Ptujčanka Majda Raušl je v Zagrebu s 380 krogi dosegla pomembno zmago pred začetkom EP v Pragi. Se bo scenarij iz Švice ponovil tudi v Pragi?
Kegljanje m 2. SKL - vzhod
Ob točko zaradi pičlih sedem kegljev
Številka trinajst ni bila uspešna za kegljače ptujske Drave, ki so ponovno izgubili. Domačini so se sicer trudili, vendar so na koncu za gosti iz Maribora zaostali za sedem kegljev ter tako izgubili možnost za osvojitev točk. Ostalo je pri porazu, kljub dvema posamičnima zmagama Janeza Podgorška in Draga Ar-nuša. Če bi bili kegljači Drave le malenkost bolj razpoloženi in bi vsak posamezno teoretično podrl le dva keglja več, potem bi točka ostala na Ptuju. A po toči zvoniti je prepozno; v preostalih petih krogih je na voljo še deset točk - tudi dvoboj z neposrednim konkurentom za izpad Fužinarjem na Ptuju.
REZULTATI 13. KROGA: Drava - Lent 2:6, Šoštanj - Rudnik 5:3,
Pivovarna Laško - Impol 3:5, Litija - Miklavž 4:4, Fužinar - Konjice II. 3:5.
1. ŠOŠTANJ	13	11	0	2	22
2. KONJICE II.	13	10	2	1	22
3. LENT	13	6	2	5	14
4. IMPOL	13	6	1	6	13
5. MIKLAVŽ	13	6	1	6	13
6. PIVOVARNA LAŠKO 13		5	2	6	12
7. LITIJA	13	5	2	6	12
S. RUDNIK II.	13	5	0	S	10
9. DRAVA	13	3	1	9	7
10. FUŽINAR	13	2	1	10	5
Drava - Lent 2:6 (3153 - 3160)
DRAVA: Podgoršek 576, Premzl 511, Arnuš 523, Žnidarič-Čuš 510, Kozoderc 525, Čeh 507.
Danilo Klajnšek
Odbojka m 1. DOL (ž), 3. DOL (ž)
V Kopru se je ponovil Ptuj
1. DOL: Luka Koper - AC Prstec Ptuj 3:1 (24, 19, -16, 23)
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee, Cvirn, Šušlek , Draškovič, Zidarič, Vo-dopivec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik.
V petnajstem krogu državnega prvenstva in prvem srečanju tretjega dela so bile koprske odbojkarice v medsebojnih obračunih še tretjič uspešnejše od ptujskih. Na Bonifiki so se Štajerke dobro upirale, a so na koncu žal ostale celo brez točk. Osvojile so le tretji niz, v katerem so bile (bolj za uteho) precej boljše od domačink. Zmaga v drugem je prepričljivo ostala doma, drugače pa bi se lahko
1. DOL ženske
REZULTATI 15. KROGA: Luka Koper - AC Prstec Ptuj 3:1, Calcit Kamnik - MZG Grosuplje 3:0, Sloving Vital - Benedikt 3:0, Aliansa - TPV Novo mesto 3:0.
1.	CALCIT KAMNIK 15 12 3 37
2.	SLOVING VITAL	15 12 3 34
3.	ALIANSA	15 11 4 30
4.	LUKA KOPER	15 7 8 24
5.	AC PRSTEC PTUJ 15 5 10 16
6.	TPV NOVO MESTO 15 6 9 15
7.	BENEDIKT	15 4 11 13
8.	MZG GROSUPLJE 15 3 12 11
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčankam se je v Kopru ponovila zgodba iz Ptuja; nesrečno so ostale brez točke.
zaključila uvodni in zadnji niz. Oba sta bila namreč zelo izenačena, z minimalno razliko pa so ju na koncu dobile domačinke. Tekma se je sicer odvijala po skoraj identičnem »scenariju« kot pred tremi tedni na Ptuju. Tudi takrat je veliko vlogo odigrala sreča, ki je bila povsem na strani Primork.
V krogu obračunov zgornjega in spodnjega dela lestvice v soboto ni bilo presenečenj in zato tudi ni sprememb na prvenstveni razpredelnici. Calcit Kamnik je bil doma boljši od MZG Grosuplje (3:0) in je z dvanajstimi zmagami še vedno vodilno moštvo. Šempetrska Aliansa je premagala TPV Novo
Plezanje • Uvodno tekmovanje Vzhodne lige
Plezali po stenah gimnazije
Plezalni klub 6b iz Ptuja je v nedeljo organiziral drugo tekmo sezone Vzhodne lige. V športni gimnazijski dvorani se je na deset metrov visoki steni poskusilo kar 140 mladih plezalcev iz osemnajstih klubov z mednarodno zasedbo iz sosednje Hrvaške, ki so se pomerili v šestih kategorijah. Organizatorji so se približali rekordni udeležbi lige, lani aprila v Slovenj Gradcu so nastopili le trije tekmovalci več, je pa zelo spodbudno tudi, da se na ptujsko prireditev vsako leti prijavi več mladih športnikov. »Letos smo že tretjič organizirali to tekmo in smo kar dobro utečen stroj. Priprave nanjo nam vzamejo mesec dni, vendar nas potem tekmovalci nagradijo z dobro udeležbo in to nam veliko pomeni ter daje dodatno moč,« je povedal Andrej Žitnik, predsednik ptujskega plezalnega kluba.
Letos je tekmovanje potekalo po novem sistemu, vsak je moral preplezati dve smeri. Tudi zato je »živ-žav« trajal ves dan. Ne glede na to, da je bila pot do vrha ponekod zelo težavna, (najtežja smer je nosila oznako 7b), je izpod stropa dvorane pomahalo šest tekmovalcev. Obakrat je to uspelo le
Mesto (prav tako s 3:0), prav tako je ljubljanski Sloving Vital doma povsem nadigral Benedikt (3:0). Benedičanke tako ostajajo na sedmem, Ptujčanke na petem mestu. Do konca rednega dela prvenstva je še šest srečanj, zadnje tekme se bodo odigrale 18. marca.
UG
3. DOL ŽENSKE - VZHOD
REZULTATI 16. KROGA: Suha gradnja - Kurent SK Company 3:0, Ecom Tabor - DŠR Murska Sobota 0:3, Ruše - DŠR Murska Sobota II. 0:3 b.b., Kema Puconci - Nova KBM Branik II. 2:3.
1.	KEMA PUCONCI 15 13 2 41
2.	NOVA KBM BRANIK II. 14 13 1 37
3.	DŠR MURSKA SOBOTA 14 11 3 33
4.	SUHA GRADNJA 15 9 6 26
5.	GALEJA	14 6 8 19
6.	ECOM TABOR	14 6 8 16
7.	DŠR MURSKA SOBOTA II. 14 2 12 8
8.	KURENT SK COMPANY 14 1 13 3
9.	RUŠE (IZSTOPILE IZ LIGE) 14 3 11 9
Suha gradnja -Kurent SK Company 3:0 (14, 6, 11)
KURENT SK COMPANY: Črešnik, Žibrat, Mahorič, Stanet, Kmetič, Ko-drič. Trener: Roman Hasemali.
V Radencih so mlade ptujske odbojkarice izgubile srečanje. Na gostovanje so se odpravile z močno zdesetkano ekipo, saj je precej igralk poškodovanih ali bolnih.
DK
Hrastničanki Anji Murko. Med udeleženci je bilo tudi pet ptujskih naraščajnikov. Najbolje se je odrezala 13-letna Eva Zmazek, ki je v kategoriji starejših deklic zaostala zgolj za Hrvatico Dario Dukic ter osvojila drugo mesto. Blizu najboljših so bili tudi Eva Zmazek, Miha Kostanjevec, Rok Stubičar in Filip Emeršič. »Kvaliteta se iz leta v leto izboljšuje. Vidi se, da se v klubih dobro dela z mladimi. Čeprav je v zahodnem delu Slovenije šport bolj doma, se tudi v našem okolju dobro razvija. Na Ptuju trdo delamo. Prepoznavnost in popularnost še sicer ni na nivoju, kakršnem bi si želeli, a smo vseeno zadovoljni,« je dejal Žitnik.
Popularnost športa na Ptuju gre v veliki meri pripisati uspehom Mine Markovič, vrhunske plezalke v svetovnem merilu. Ambasadorke najstarejšega slovenskega mesta v svetu in
športa doma pa tokrat zaradi priprav na novo sezono žal ni bilo med demonstratorji.
Uroš Gramc
Foto: Stanko Zebec
Mladi so dodobra napolnili gimnazijsko dvorano.
Cicibani: 1. Miha Hajna (PK Divača), 1. Žan Sudar (AK Ravne), 3. Tevž Krebs (PK Martinček)
Cicibanke: 1. Janja Garn-bret (ŠAO Velenje), 1. Tjaša Slemenšek (ŠAO Velenje), 3. Katja Gliebe (ŠAO Velenje), 3. Nika Štefančič (ŠAO Velenje), 3. Alja Zalar 2000 (PD Celje), 13. Eva Žnidarič (PK 6b Ptuj)
Mlajši dečki: 1. Mitja Maj-cenovič (PK Rogaška Slatina),
1.	Tim Unuk (APS Gamsi Hrastnik), 3. Tilen Finkšt (ŠPS PD Mozirje), 12. Miha Kostanjevec (PK 6b Ptuj), 18. Rok Stubičar (PK 6b Ptuj), 25. Filip Emeršič (PK 6b Ptuj)
Mlajše deklice: 1. Anja Murko (APS Gamsi Hrastnik),
2.	Sara Moškon (AO Trbovlje),
3.	Ajda Herman (AO Trbovlje) Starejši dečki: 1. Klemen
Dretnik (AK Ravne), 2. Peter Kavčič (PK Stena), 3. Blaž Mi-klavc (PK Martinček)
Starejše deklice: 1. Daria Dukic (PDS Velebit (HRV)), 2. Eva Zmazek (PK 6b Ptuj), 3. Živa Ledinek (AK Ravne), 3. Nuša Maver (ŠPO APD Kozjak MB), 3. Leja Špiler (AK Ravne), 3. Anja Unuk (APS Gamsi Hrastnik)
Mali nogomet • Končnica MNZ Ptuj
Starejši so, boljši so
■ V-B
Nedelja popoldne je bila v znaku malega nogometa, oziroma končnice tekmovanja v 1. in 2. ligi MNZ Ptuj. V elitnem razredu naj bi se tri ekip pomerile za naslov prvaka (nastopili sta samo dve), v drugi pa je bilo vprašanje, kateri dve ekipi se bosta uvrstili v 1. ligo v naslednjem tekmovalnem obdobju.
Ekipa, ki se je kot tretja uvrstila v končnico, OKI team, se ni pojavila na parketu dvorane Center, kar je prirediteljem povzročilo precej težav s termini - med tekmami je bil precejšen premor. Neuradno je bilo slišati, da so zaradi izključitev na zadnji tekmi ostali brez polovice moštva, z »rezervisti« pa se niso želeli soočiti s favoritoma. Kljub temu je bilo v športni dvorani Center pravo nogometno vzdušje, ki so ga v veliki meri ustvarili pristaši ŠD Rim. Njihovim nogometašem pa kljub številčni in glasni podpori ni uspelo premagati izkušene ekipe Poetovio; praktično so »pregoreli« v veliki želji po uspehu. Vodili so namreč do nekaj minut pred koncem tekme, nato pa prejeli tri zadetke in po vodi so splavale sanje o njihovem zmagoslavju. Naslov so tako že enajstič osvojili igralci Poetovie, kar je verjetno
neponovljiv dosežek. Čeprav je precej članov ekipo blizu ali že tudi čez 40 let, so še enkrat več dokazali, da so še vedno premočni za svoje tekmece in da se igralci ne delijo na stare in mlade, ampak na dobre in manj dobre.
V končnici druge lige se ni zgodilo nič pretresljivega, zato so ekipe zadržale tista mesta, ki so jih osvojile po ligaškem delu tekmovanja. Ekipi Apolon 11 in Mogg sta novi članici 1. lige malega nogometa MNZ Ptuj.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Milan Emeršič (KMN Poetovio, modro-črni dres) je tudi v finalu pokazal dobro igro.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši KMN Poetovie so naslov prvakov lige MNZ Ptuj letos osvojili že enajstič!
Foto: Črtomir Goznik
Damir Zagoršek prejema iz rok Janka Turka pokal za najboljšega strelca lige.
1.	LIGA MNZ PTUJ REZULTATI KONČNICE: Oki
Team - Poetovio Linden plin 0:3 b.b, ŠD Rim - OKI Team 3:0 b.b. Poetovio Linden plin - ŠD Rim 3:1.
KONČNI VRSTNI RED: 1. KMN Poetovio Linden plin, 2. ŠD Rim, 3. OKI Team.
2.	LIGA MNZ PTUJ REZULTATI KONČNICE:
Club 13 - Apolon 11 1:5, Mogg - Club 13 4:2, Apolon 11 - Mogg 2:1.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Apolon 11, 2. Mogg, 3. Club 13.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Apolon 11 je postala prvak 2. lige, s čimer si je zagotovila napredovanje v 1. ligo MNZ Ptuj.
Nogomet • NK Ljutomer
Ambiciozni načrti ljutomerskega nogometa
Nova kadrovska zasedba v upravnem odboru NK Ljutomer, članu I. MNL Murska Sobota, si je v štiriletnem mandatnem obdobju zadala visoke cilje. Predsednik kluba Drago Kunčič pravi, da bodo že v naslednji sezoni vidni rezultati kakovostnega dela, zlasti z mlajšimi selekcijami. V tekmovalnem pogonu so mladinci, kadeti in najmlajši od 6. do 14. leta, najuspešnejša pa je mladinska vrsta, ki je v drugi ligi po jesenskem delu prvenstva na 1. mestu. Iz te generacije bo že za prihodnjo jesen moč črpati vsaj peterico igralcev, ki se bodo pridružili članom. S člansko vrsto pa se Ljutomer-čani želijo v doglednem času uvrstiti v 3. slovensko ligo. V klubu očitno mislijo resno, saj so za prvega trenerja angažirali
Zorana Cirkvenčiča, nekdanjega vratarja soboške Mure in pozneje trenerja številnih prleško-prekmurskih klubov. Ob zadolžitvi za člansko vrsto
Drago Kunčič, predsednik NK Ljutomer
bo Cirkvenčič vodil tudi nogometno šolo, kamor se vključuje vse več najmlajših športnih navdušencev. S strokovnim in organiziranim pristopom ter vse bolj množičnem delovanju na tovrstnem področju želijo Ljutomerčani postati nogometno središče v SV predelu Slovenije. Za kakovostno vadbo in doseganje vrhunskih rezultatov so potrebni ustrezni pogoji dela. Po besedah Kun-čiča se bodo v prihodnjem obdobju bistveno izboljšali, saj je v načrtu projekt občine kot lastnika objekta, ki zajema razširitev garderobnih prostorov, ureditev igrišča z umetno travo, posodobitev pomožnih igrišč in obnovo atletske steze. Zgrajena bo tudi tribuna za 500 gledalcev.
Niko Šoštarič
Mali nogomet
-	zimska liga Ljutomera
Igralci Stročje vasi prvaki
Končana je tretja sezona zimske lige malega nogometa v Ljutomeru. Prvaki so igralci KMN TIM DŠ iz Stročje vasi, ki so v zaključnih bojih premagali vse nasprotnike. Rezultati: KMN TIM DŠ
-	KMN Caffe Perla 4:1, ŠD KMN Meteorplast - ŠD Kog 3:1, KMN Caffe Perla - ŠD KMN Meteorplast 3:2, KMN TIM DŠ - ŠD Kog 3:1, ŠD Kog
-	KMN Caffe Perla 5:2, KMN TIM DŠ - ŠD KMN Meteorplast 2:1.
Vrstni red: 1. KMN TIM DŠ Stročja vas, 2. ŠD Kog, 3. ŠD KMN Meteorplast, 4. KMN Caffe Perla (obe Ljutomer).
NŠ
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (m)
16. krog, sreda, 11. 2., ob 19.00, v športni dvorani na Hardeku: Jeruzalem Ormož - Gorenje.
Začetni tečaj za nogometne sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj obvešča vse tiste, ki želijo postati nogometni sodniki, da se bo začetni tečaj začel v sredo, 18. 2. 2009, ob 18. uri v prostorih Medobčinske nogometne zveze Ptuj (Čučkova ulica 2).
Bowling • Državna liga
V torek, 10. 2., bodo ob 17.30 igralci BK Ptuj 2 na domačem igrišču v Bowling centru Ptuj vnaprej odigrali tekmo 4. kroga. Gostili bodo najboljšo slovensko ekipo, BK Xtreme 1, za katero nastopajo Žiga Kalan (državni rekorder z rezultatom 1495 po šestih odigranih igrah), Mitja Mrzlikar, Matej Feguš in Borut Knavs.
Izbira športnika leta 2008 v MO Ptuj
Tradicionalna prireditev bo v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Mali nogomet
1. SFL
2. SFL - vzhod
Rezultati 14. kroga: Puntar Casino Safir - Kix Ajdovščina 9:5 (5:1), KMN Sevnica - KMN Oplast Kobarid 3:3 (1:2), Svea - KMN Gorica 3:4 (1:1), KMN Živex - Tomi Press Bronx 4:7 (0:3), KMN Dobovec - KMN Benedikt 9:4 (3:4).
1.	PUNTAR SAFIR 14 12 0
2.	KMN GORICA 14 12 0
3.	O. KOBARID 14
4.	TOMI P. BRONX 14
5.	KMN DOBOVEC 14
6.	SVEA	14
7.	KMN BENEDIKT 14
8.	KMN ŽIVEX 14
9.	KMN SEVNICA 14
10.	AJDOVŠČINA 14
S	4
S	2
S	G
5	G
S	2
S	i iG
S	i iG
S	G ii
64:27 S6 6S:2i S6 7S:4i 64:5S 49:46 S6:5i 5G:77 4G:6G S6:67 46:7S
Rezultati 15. kroga: Maribor Branik - Bioterme M. Nedelja 5:1 (2:0), Slovenske Gorice - Cerkvenjak G. Anton 3:4 (1:4), Teleing Marinci -FSK Kebelj 2:5 (1:1), KMN Tomaž -KMN Nazarje Glin 3:1 (2:0), Duplek TBS Team24 - Ptuj roletarstvo ABA bar SAŠ 7:10 (3:3).
1.	PTUJ ABA SAŠ 15	13	2
2.	FSK KEBELJ 15	11	1
3.	NAZARJE GLIN 15	10	0 15	9	2 15	7	1
4.	KMN TOMAŽ
5.	MARIBOR BR.
6.	T. MARINCI
7.	CERKVENJAK
8.	SLOV. GORICE
9.	DUPLEK TBS
10.	M. NEDELJA
7 G 5 2
4i S4
S5:SS 74:47 S5:46 SG 59:47 29 62:57 66:S2 47:6i 65:7S
4 G ii 2 2 ii 69:iGi 2 G iS 45:S4
22 2i i7 i2
5
6
Tenis • Zimska liga
1. liga
V derbiju sedmega kroga so Igralci drugouvrščenega Kellersportsa tesno ugnali vodečo ekipo Skorbe in se jim približali na tri točke zaostanka. O zmagovalcu je odločila igra dvojic. Tesno je bilo tudi v preostalih dveh srečanjih, v katerih sta minimalno zmago slavili ekipi TC Luka in Trgovine Jager.
REZULTATI 7. KROGA: KELLERSPORTS - TK SKORBA 2:1 (Kolarič - Plajnšek 0:9, Majcenovič - Žitnik
9:3, Kolarič/Majcenovič - Žitnik/ Plajnšek 9:6); HIŠA KAGER - TC LUKA 1:2 (Kreševič - Pušnik 3:9, Še-beder - Kocjan 3:9, Šebeder/Kreše-vič - Merc/Kolarič 9:7); TRGOVINE JAGER - TK NEPTUN 2:1 (Jagarinec - Korošec 9:7, Križe - Horvat 4:9, Jagarinec/Zavernik - Korošec/Ma-zera 9:6).
VRSTNI RED: TK Skorba 16, Kellersports 13, TC Luka in Trgovine Jager 10, TK Neptun 9, Hiša Kager 5 točk.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
ONL Videm
ČLANI
Rezultati zadnjega kroga: KMN
Majolka - Bar OSMICA 2:3, Bar DE-SETKA B - Lancova vas 10:2, Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - NK Videm 6:3, ŠD Pobrežje - Bar Avguštin Zg. Pristava 9:2, AS - ŠD Majski Vrh 5:4. ŠD Pobrežje mladi je bilo prosto.
1.	ŠD POBREŽJE	iG
2.	KMN MAJOLKA	iG S. AS	iG
4.	ZG. PRISTAVA	iG
5.	BAR OSMICA	iG
S i S G
5	G
6	G 5 i
52:2i 25 59:2S 24
62:S7	24 54:4i iS
44:S9	i6
6.	MAJSKI VRH 10	5	0	5	57:45	15
7.	ŠD SELAN 10	4	2	4	32:37	14
8.	POBREŽJE ML. 10	4	1	5	39:67	13
9.	LANCOVA VAS 10	1	2	7	37:55	5
10.	NK VIDEM (-1) 10	1	1 8	42:65	3
11.	BAR DESETKA 10	1	0	9	27:59	3
VETERANI
Rezultati končnice: Lancova vas - Leskovec 4:5, NK Videm - ŠD Pobrežje 2:8, Zg. Pristava - Tržec 6:3. AS - prosti.
Končni vrstni red: 1. Zg. Pristava, 2. Tržec, 3. Pobrežje, 4. NK Videm, 5. Leskovec, 6. Lancova vas, 7. AS.
LAH Darko
ŠD Pobrežje - zmagovalci občinske nogometne lige Videm
Foto: NS
Planinski kotiček
Planinarjenje po Lošinju - osvajamo 4 otoke
Sobota, 25., do torka, 28. aprila 2009
Leto je naokoli in še vedno ostajajo lepi spomini na šumenje modrega morja ter obširne razglede s planinskih poti jadranskih otokov. Dišeče mediteransko rastlinje, skozi katerega so speljane poti, razgledi na številne otoke in udobje hotela Punta nas bodo spremljali tudi letos. Pripravili smo nov program, saj nas čaka obisk otoka Raba in odkrivanje njegovih lepot. Ljubitelji pestrega preživljanja prvomajskih počitnic, planinskih poti in morja, prijetne družbe ter prijaznih hotelov vabimo vas, da se nam pridružite na potovanju po otokih Krk, Cres, Lošinj in Rab.
Sobota, 25. aprila 2009
Udeleženci štiridnevnega planinarjenja po Kvarnerskih otokih se zberemo ob 6. uri na železniški postaji Ptuj. Z udobnim turističnim avtobusom (TV, WC, klima) se bomo popeljali čez mejni prehod Gru-škovje mimo Zagreba in Karlovca v trajektno pristanišče Brestova, od koder nas bodo prepeljali na otok Cres. Po otoku se bomo podali do znamenite vasice Beli, kjer bomo tudi planinarili. Sledila bo vožnja skozi Osor do Malega Lošinja. Nastanili se bomo v hotelu Punta***, ki se nahaja v idiličnem Velem Lošinju. Hotel leži ob morju in ima urejen wellnes center ter bazen z morsko vodo. Večerja in dobrodošlica v hotelu, kjer bo poskrbljeno tudi za zabavo.
Nedelja, 26. aprila 2009
Po zajtrku in jutranji kavici se bomo vkrcali na ladjo in se odpeljali na otok Rab, ki se nahaja pod mogočnimi vrhovi Velebita. Krasijo ga lepe plaže in mediteransko rastlinje. Povzpeli se bomo na najvišji vrh otoka, Straža v pogorju Kamenjak (409 m), do koder je ura in pol hoda. Z ladjo se bomo vrnili nazaj na Lošinj in v hotelu nas bo pričakala večerja in kopanje v wellness centru z ogrevano morsko vodo. Zagotovo pa nas bodo valovi nato zazibali v sladki sanj.
Ponedeljek, 27. aprila 2009
Zajtrk nam bo dal energijo za vzpon na najvišji vrh otoka Lošinj. Iz Nerezin se bomo povzpeli na 588 metrov visoki Televrin, vrh pogorja Osorščice. Sestopili bomo do planinskega doma in naprej v mesto Osor. Tudi letos bomo organizirali dve skupini, za daljšo in krajšo hojo. Pod vodstvom domačega vodiča si bomo ogledali Osor in spoznali delček njegove bogate zgodovine. Popoldan se bomo vrnili v Mali Lošinj.
Torek, 28. aprila 2009
Po zajtrku v hotelu nas bo pot vodila v trajektno pristanišče, Merag od koder se bomo prepeljali na otok Krk. Odpravili se bomo na najvišji vrh otoka, imenovan Obzovo (570 m). Po sestopu z vrha pa se bomo ustavili še v mestu Krk, ki slovi po svoji lepoti. Nato nas bo pot vodila čez znameniti krški most nazaj proti Sloveniji.
Opremite se turistično za hotel in daljše avtobusne vožnje ter planinsko za planinarjenje po otokih (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik). Za potovanje z avtobusom in za opoldansko malico priporočamo hrano iz nahrbtnika oziroma jo bo možno dobiti ob postankih.
Cena štiridnevnega potovanja in planinarjenja po Lošinju, Krku, Cresu in Rabu vsebuje prevoz z udobnim turističnim avtobusom, cestnine, mostnino, povratno vozovnico za trajekt, 3 polpenzione v hotelu Punta*** v Velem Lošinju (samopostrežni obroki) v dvoposteljnih sobah, TV, TWC, telefon, celodnevni izlet z ladjo na otok Rab, pijača med potovanjem z avtobusom in organizacijo ter znaša 154,90 EUR. Otroci imajo v skladu s pravili hotela popuste. Pravila so na voljo v pisarni PD Ptuj.
Prijave in vplačila sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro do torka, 31. marca 2009, oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu. Možnost plačila na dva obroka. Ob prijavi obvezna akontacija 75,00 EUR, preostanek pa najkasneje do 3. aprila. Priporočamo plačilo preko TRR: 04202-0000493764 pri NKBM.
Informacije na 777 15 11 (PD Ptuj) in pri Marjanu Kukovcu za člane PD Maksa Meška.
Pojdite z nami in odkrijte lepote Lošinja, Krka, Cresa in Raba. Vodil vas bom Uroš Vidovič s sovodniki.
Kikboks • KBV Ptuj
Ptujska trenerja osvojila višje stopnje mojstrskega pasu
Foto: Franc Slodnjak
S podelitve v Zagrebu, od leve: Dušan Pavlica, Zoltan Mileta, Topič Emin, Vladimir Sitar in Edvard Štegar
Pavlica Dušan črni pas 4. dan, Edvard Štegar črni pas 3. dan
V Zagrebu je bila v mesecu januarju promocija mojstrov borilnih veščin iz območja naše bivše skupne države. Promocija je kot vsako leto potekala v dvorani na Gornjem gradu in so se je iz Ptuja udeležili predsednik Kluba borilnih veščin Ptuj Zoltan Mileta, glavni trener v klubu Vladimir Sitar in trenerja posameznih selekcij Dušan Pavlica in Edvard Štegar.
Vsi trije naši trenerji so sodelovali na seminarju in treningu, ki je potekal približno 2 uri, nato pa je sledila slavnostna podelitev diplom nosilcem višjih stopenj mojstrskih črnih pasov iz rok glavnega inštruktorja in legende borilnih športov pri nas in v svetu dr. Emi-na Topiča.
Ostali mojstri pa so prejeli mednarodno licenco za leto 2009.
V	sredo, 28. 1., je na Ptuju potekalo področno prvenstvo srednjih šol v rokometu. Nastopale so zmagovalne ekipe srednjih šol iz Ptuja, Slovenske Bistrice in Ormoža. Predstavnikov Slovenske Bistrice ni bilo, zato sta se med seboj pomerili ekipi dijakinj in dijakov Gimnazije Ptuj in Gimnazije Ormož.
V	prvi tekmi so dijakinje
Najbolj sta se podelitve razveselila dolgotrajna člana in trenerja v Ptujskem klubu
Dušan Pavlica in Edvard Štegar.
Dušan Pavlica je prejel diplomo za črni pas 4. DAN, Edvard Štegar pa je prejel di-
Gimnazije Ptuj premagale ekipo Gimnazije Ormož z rezultatom 17:14 (11:7).
Za ekipo Gimnazije Ormož so igrale: Dajana Horvat, Lučka Havlas, Karin Hržič, Katja Munda, Katja Bolcar, Ajda Ko-vačič, Andreja Pongračič, Nina Blagovič, Jasna Orešnik in Polonca Brumen.
V drugi tekmi pa so dijaki Gimnazije Ormož premagali
plomo za črni pas, 3. DAN.
Oba sta aktivna člana in trenerja posameznih selekcij (mlajših starostnih kategorij) v Klubu borilnih veščin Ptuj in jima to priznanje daje še večji motiv za nadaljnje delo.
Predsednik KBV Ptuj Zol-
dijake Gimnazije Ptuj z rezultatom 35:25 (13:16).
Za ekipo Gimnazije Ormož so igrali: Tomaž Lazar, Anže Iva-nuš, Danijel Petek, Jaša Rajšp, Klemen Krabonja, Erik Meško, Uroš Škripec, Rok Klemenčič, Gregor Sok, Blaž Orešnik, Jan Burger, Nino Kuhar in Tomaž Perner.
Trener obeh ormoških ekip je profesor športne vzgoje na ormoški Gimnaziji Anton Lah.
Tako so se dijaki Gimnazije Ormož in dijakinje Gimnazije Ptuj uvrstili v četrtfinalna tekmovanja državnega prvenstva v rokometu.
UR
tan Mileta je v Zagrebu tudi v krajšem govoru poudaril pomembnost takšnih srečanj in seveda nadaljnjega usposabljanja naših trenerjev za še bolj kvalitetno delo v klubu z mladimi.
Franc Slodnjak
Nam. tenis
TOP12 v Izoli: od Ptujčanov najvišje Rojkova
Ta konec tedna je v Izoli potekal TOP12 za člane in članice, na katerega so bili povabljeni štirje igralci NTK Ptuj. Udeležili so se ga Danilo Piljak, Vesna Rojko in Ivana Zera, Bojan Pa-vič pa je zaradi poškodbe nastop odpovedal. Najvišje se je uvrstila Vesna Rojko, ki ja bila s šestimi zmagami in petimi porazi peta. Ivana Zera je dosegla štiri zmage in sedem porazov in je bila osma, Danilo Piljak pa je bil s štirimi zmagami in sedmimi porazi deveti. Med članicami je zmagala Natalija Lužar (Ljubljana), druga je bila Jana Tomazini (tujina) in tretja Manca Fajmut (Fužina). Med člani je zmagal Uroš Slatinšek (Krka), drugi je bil Zvonko Plohl (Kema) in tretji Mitja Horvat (Kema).
»Z nastopi v Izoli sem zadovoljen kakor tudi uvrstitvijo, ki bi sicer lahko bila boljša, vendar sem imel v krogu več igralcev slabši količnik,« je po turnirju v Izoli kratko dejal Danilo Piljak.
Danilo Klajnšek
^tá	i		
1 AL d.o.o. 1			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Planinski kotiček
Turno-smučarski izlet na Peco
Odhod z osebnimi avtomobili v soboto, 14. februarja, ob 6.00 s parkirišča pod gradom. Turnosmučarski izlet na Peco iz avstrijske smeri. Pridružijo se lahko tudi pešci ali kdo, ki bi želel ves dan smučati na urejenem smučišču Pece. Po izletu si bomo v Podpeci ogledali snežne gradove.
Peljali se bomo po Dravski dolini in mejo prestopili na mejnem prehodu Holmec. Parkirali bomo pri smučišču pod Peco. Prvih 1000 višinskih metrov vzpona je mogoče opraviti z gondolo, nato ostane do vrha še 2 uri. Pot je lahka in tehnično ni zahtevna. Greben je položen in zelo razgleden. Sestop oziroma spust na smučeh v smeri vzpona.
Oprema: za visokogorje pozimi, po želji smuči oz. board
Vrnitev: v večernih urah.
Prijave: v pisarni PD Ptuj do torka, 10. februarja in na 040 458 325 do četrtka.
Prispevek bomo pobrali na sami turi (organizacija, prevoz + žičnica).
V primeru neugodnih snežnih razmer ali neugodnega vremena bo tura prestavljena!
Primož Trop
(otroci od 7. do 12. leto starosti)
ŠD FIDESPORT organizira:
od 23. do 26.02.2009 tečaj smučanja
Cena tečaja je 165 EUR in vključuje: 20-urno šolo smučanja, 4-dnevno smučarsko vozovnico, prevoz, kosila, zaključni veleslalom s podelitvijo priznanj in presenečenj. Rok za prijavo je do 18.02.2009.
jžr FIDESPORT
Belšakovo ulito 57,2250 Ptuj, tel. +386 (0)31 309 959, e-moil: info@fidesport.si, www.fidesport.si
Šolski šport • Rokomet
Področno prvenstvo srednjih šol
Ormoški gimnazijci so se uvrstili v četrtfinalna tekmovanja državnega prvenstva.
(
ŠOLA SMUČANJA NA BELLEVUEJU
16 Štajerski TEDNIK
Zaposlovanje, reportaže
torek • 10. februarja 2009
Urad za delo Ormož in Ptuj
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil -osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ, ZELENIK EVELIN, 02 741-09-64.
NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba
1	mesec. FURMAN DAMIJAN S.P. -BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČE - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. POŽAR KSENIJA S.P. - BAR ŽABICA, GABR-NIK 3 A, 2256 JURŠINCI, POŽAR KSENIJA-ANDREJ, 031 377-736. VARILEC, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC, CEVAR -M/Ž; VARJENJE TIK, MAG, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba
2	meseca. EKOTEK, DARJA JAUŠO-VEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRA-GERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jausovec@triera. net.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK
-	DELO NA PTUJU - M/Ž; ISKANJE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV, USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA, TERENSKO DELO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA, KUHARIČ ALEKSANDER, 02 74 91 352.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA, SKLEPANJE NAROČNIN, DELO Z RAČUNALNIKOM, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, delo s preglednicami -zahtevno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno. LISJAK JOSIP S.P.-TR-GOVINA IN POSREDNIŠTVO MOBI-LIS, VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, LISJAK JOSIP, 041 711-704. DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. TEMENT IRENA S.P. - LINA - TRGOVINA, TUR-NIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TE-MENT IRENA, 031 366-958, irena. tement@volja.net. SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKO-PLESKAR OZ. POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA, določen čas
3	mesece, polni delovni čas, eno-
izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMEN-KO ANTON, 031/363-972, simen-ko@email.si.
NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, 780 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781.
KUHAR, KV KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-katego-rije, 0, 900 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONT. DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 28, baukom.doo@siol. net.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE, ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD3 - M/Ž; DELA IN NALOGE ZDRAVNIKA SPECIALISTA V ŠOLSKEM DISPANZERJU, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, so-nja.drobnak@zd-ptuj.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, SVE-TOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STRANKAM NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 824 EUR bruto / mesečno. ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR, KOUS VESNA, 031 373 383, uprava@zmprovidi-us.si.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRONIK - M/Ž; DIAGNO-STICIRANJE TOVORNIH VOZIL NA TERENU, KOMUNIKATIVNOST IN SAMOSTOJNOST PRI DELU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij -zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLE-
POVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GO-MILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net. CVETLIČAR, CVETLIČAR - M/Ž; VSA DELA V CVETLIČARNI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik. MIŠKO BRIGITA s.p. CVETLIČARNA ROŽA, SLOVENSKI TRG 6, 2250 PTUJ, MIŠKO BRIGITA, 02 748-13-83, valerija.riznar@siol.net. VARILEC, VARILEC - M/Ž; ELE-KTRO VARJENJE V VSEH LEGAH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 798 858, suka.jevsovar@email.si. MONTER VODOVODNIH NAPRAV, MONTER STROJNIH INŠTALACIJ- INŠTALATER VODOVODNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA TALNEGA/STENSKEGA OGREVANJA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ZEMLJARIČ ROMAN S.P. - ZEROX ELEKTROTEHNIKA, DORNAVA 59, 2252 DORNAVA, ZEMLJARIČ ROMAN, 031 851-324, info@zerox.si. DELAVEC BREZ POKLICA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategori-je. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 12, 2250 PTUJ, MAR-KSL ANA, 02 684-03-00, krepek. doo@gmail.com.
GRADBENI TEHNIK, ORGANIZACIJA IN VODENJE GRADBIŠČ
-	M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJE GRADBIŠČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 12, 2250 PTUJ, MARKSL ANA, 02 684-03-00, krepek.doo@gmail. com.
MIZAR, MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN VGRADNJA IZDELKOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. HORVAT BRANKO S.P.
-	MIZARSTVO, SVETINCI 26, 2253 DESTRNIK, HORVAT BRANKO, 041 385-183.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI KROVEC KLEPAR -
M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. TRČKO FRANC S.P. - KROVSTVO KLEPAR-STVO, STRAŽGONJCA 29, 2331 PRAGERSKO, TRČKO FRANC, 041 723-614.
MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV, AVTOMEHANIK, MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV - M/Ž; POPRAVILO IN SESTAVA NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. KMETIJSTVO POLANEC D.O.O., PLE-TERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLANINŠEK FRANC, 041/634-907, franc.plan-insek@kmetijstvo-polanec.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ - M/Ž; MONTER STROJEV IN ELEKTROIN-STALACIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLAT-KO, 051 621-531.
17. november - Matjaž Feguš, Stanka Vraza, Cerovec; Tomi Cvetko, Zavrč 9; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Anica Plo-hl, Kajžar 28; Kristijan Dogša, Pavlovci 6/b; Darinka Kovač, Vitan 29; Primož Dajčman, Panonska 6, Maribor; Marija Šterbal, Kukava 44; Roman Kostanje-vec, Zagojiči 21, Robert Krajnc, Hlapon-ci 52; Janez Vidovič Stanovn, Gregoriči-čev drevored, Ptuj; Andreja Glažar, Pod-lehnik 22/a; Dušan Bedrač, Hlaponci 49; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2/a; Albin Marin, Polenci 32/a; Branislav Svenšek, Žetale 105; Marko Bezjak, Markovci 20; Nevenka Maruh, Puhova ul. 2, Ptuj; Janez Murko, Vitomarci 33; Marjan Kir-biš, Markovci 13; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1/b; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Marija Lesjak, Kidričeva cesta 68, Miklavž na Dravskem polju; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Borut Kristovič, Markovci 8; Manuela Zadravec, Ulica 25. maja 9, Ptuj; Janez Lovrenčič, Breg 56, Majšperk; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Daniel Gojkošek, Hajdoše 42/b; Ivan Fijan, Za-bovci 11/a; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Božidar Lah, Cesta na Agrarno 10, Orehova vas; Jožef Muzek, Kraigherjeva 31, Ptuj; Alojz Rakuša, Hlaponci 49; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Sašo Kaučič, Valesova 24, Maribor; Tomaž Klaneček, Cirkulane 60/a; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Jožef Kmetec, Osojnikova c. 21, Ptuj; Robert Ovčar, Cankarjeva 9, Ptuj; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Gregor Maruh, Puhova ulica 12, Ptuj; Daniel Rep, Mezgovci 15/a; Domen Majcen, Brunšvik 37/a; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Jelica Tement, Moškanjci 98.
20. november - Marijan Sok, Sodinci 21/a; Daniel Kaučič, Sodinci 37; Ivan Petek, Spodnji Ključarovci 1; Sašo Me-ško, Mihovci 10/b; Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Natalija Bezjak, Bratonečice 15/a; Srečko Sitar, Lanco-va vas 58/b; Miran Koser, Vintarovci 29/b; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Ian Sledič, Stoperce 23; Franc Cafuta, Zamušani 22/c; Anton Horvat, Pobrež-je 40/a; Marta Rajh, Dragovič 40; Ivan Sagadin, Cirkovce 59/b; Mitja Zadra-vec, Zamušani 22/c; Darko Jerenec, Dolena 53/a; Srečko Roškar, Biš 53; Anita Terbuc, Kicar 119; Darko Volkner, Žgečeva 4, Ptuj; Damir Bušljeta, Selska cesta 14, Ptuj; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43/d; Željko Tarodi, Arbajterje-va 8, Ptuj; Maja Tikvič, Zgornja Hajdina 94; Martina Vogrinec, Ul. Heroja Lacka 13, Ptuj; Davorin Lenart, Mestni Vrh 12; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Marjan Merc, Vareja 35/a.
24. november - Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Mateja Špiclin, Žerovinci 17/a; Primož Horvat, Obrež 8/a; Janko Zadravec, Vičanci 7/a; Tomaž Munda, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Andrej Kolbl, Runeč 11; Marija Levanič, Mihovci 75; Robert Matjašič, Hajdoše 26; Jože Muzek, Muretinci 57; Mitja Fideršek, Tržec 34/a; Jože Lonča-rič, Zg. Hajdina 203/b; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Zdravko Bračič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Monika Klobasa, Žitence 34; Sašo Brence, Kostanjevec 39, Zgornja Ložnica; Milan Jazbec, Ul. B. Kraigherja 10, Kidričevo; Matjaž Frangež, Cirkovce 66/a; Adrijana Roškar, Vranji Vrh 34, Sladki Vrh; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Edi Gajšek, Orešje 149; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Srečko Štumberger, Gradišča 129; Franc Korez, Janški Vrh 56; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Zvonko Medved, Majšperk 22/c; Vladimir Tili, Kicar 48; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Martin Vozlič, Zamušani 4; Boris Jerenec, Grlinci 21; Marjan Vrtič, Gajevci 11/a; Silva Zelenko, Lahonci 5; Ciril Pišek, Gerečja vas 40/e; Majda Furjan, Vintarovci 21/a; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Igor Turnšek, Gerečja vas 41/I; Marija Jerenec, Dolena 53/a; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57/a; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a; Otilija Medved, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Vanja Bezjak, Ločič 27; Srečko Bedrač, Moravci v Slovenskih goricah.
27. november - Jožef Cvetko, Cvetkov-
ci 9/b; Peter Kolbl, Runeč 11; Cvetka Horvat, Obrež 17; Marko Horvat, Obrež 17; Tatjana Petek, Rucmanci 39; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Vincenc Kmetec, Ljubstava 32; Sebastjan Leto-nja, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidričevo; Aleš Meglič, Spuhlja 61; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Marko Lašič, Krčevina pri Vurbergu; Boštjan Sagadin, Gerečja vas 61; Franc Sauer, Spodnji Velovlak 17/b; Aleš Predikaka, Doklece 18; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Robert Savec, Hudalesova 8, Maribor; Roman Železnik, Nadole 4; Srečko Korošak, Cesta talcev 42, Rače; Smiljan Vajsbaher, Apače 27; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Anton Cenar, Mezgovci 55; Vladimir Bauman, Arbajterjeva 3, Ptuj; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51; Franc Sluga, Stogovci 17; Ksenja Galun, Skorba 9/a; Slavko Mar, Strelci 13/a; Milan Šegula, Podvinci 91/a; Štefan Ros, Kočice 36; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Sandi Kralj, Ulica Borisa Kraigherja, Kidričevo; Rajko Lesjak, Mali Okič 20/a; Marjan Metličar, Zgornja Hajdina 82; Robert Horvat, Lačaves 33, Kog; Janko Mo-ravec, Vičanci 87/a; Andrej Rožman, Sovjak 93.
1. december - Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Milena Vogrin, Slavšina 37; Milan Muršič, Zagojiči 19; Leonida Kovačič, Juršinci 43; Alenka Boban, Štrafelova 5, Ptuj, Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Sabina Pravdič, Gajevci 27/a; Vera Sakelšek, Videm 10; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Vlado Krajnc, Spodnji Velovlek 26; Dragan Kokot, Svetinje 7; Brigita Bezjak, Formin 39; Anton Vuči-na, Grajena 26; Simeon Gonc, Kidričeva 3, Lendava; Rado Žalar, Hardek 35; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Natalija Bauman, Potrčeva 28, Ptuj. 4. december - Franc Cizerl, Zagorje 10/a; Robert Ciglar, Osluševci 14; Branko Gorišič, Dolga lesa 9, Ormož; Martin Bogša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Fran-ček Veber, Skoliborva 6, Ormož; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b; Zvonko Marinič, Sodinci 59/a; Franc Kralj, Desnjak 3; Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b; Roman Korent, Črmlja 12; Tadej Lah, Ža-bjak 48/a; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Jožef Voglar, Skrblje 9/a; Janez Furman, Zagorci 71; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Bojan Vidovič, Barislovci 11/a; Viktorija Kopljar Šenkiš, Podvinci 95/a; Jožef Florjanič, Dornava 131/b; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Nova vas pri Markovcih; Anica Šrajner, Ulica 5. prekomorske, Ptuj; Zlatko Hojnik, Bratislavci 53; Milica Petek Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Majda Zemljič, Podgorci 44; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Dragica Dobič, Dornava 88/b; Boštjan Majerič, Destrnik 1/a; Dušan Kokol, La-sigovci 10/a; Darko Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Jože Pernek, Velika Varnica 18; Stjepan Higl, Marjeta na Dravskem polju; Antonija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Jelka Petek, Dornava 142/a; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Ivo Baklan, Orešje 198; Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Marjana Peteršič, Dornava 76/a; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Janko Peteršič, Dornava 76/a; Davorin Fridauer, Spodnji Leskovec 13/b. Irena Ljubec, Spuhlja 133; Suzana Hentak, Dornava 119; Lidija Toš, Trnovska vas 13/a.
8. december - Zdravko Vindiš, Zlatoli-čje 91; Miran Ljubec, Zabovci 61; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Dušan Cizerl, Dravci 17; Andrejka Mislovič, Borovci 60; Marija Kovačič, Juršinci 43; Irena Laura, Formin 47/a; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Franček Trčko, Šikole 3; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Aleš Vrabl, Ormoška cesta 87, Ptuj; Marija Zorec, Kunova 5, Spodnji Ivanjci; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Jerica Strelec, Granitna 8, Oplotnica; Vlado Bezjak, Mestni Vrh 47/c; Anton Topolovec, Velika Varnica 15; Sonja Šmigoc, Krčevina pri Vurbergu; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Jože Bezjak, Bukovci 109; Bernar-
da Repič, Slavšina 38. 11. december - Bojana Pajtler, Gode-ninci 42; Janez Goričan, Placar 11/a; Tomaž Godec, Njiverce, Kidričevo; Robert Zemljič, Bodislavci 24; Mitja Tratnjek, Bodislavci 42/a; Renata Avguštin, Lešje 37; Ludvik Skela, Dobrina 65/b; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Maja Kelc, Turški Vrh 70/b; Branko Firbas, Moškanjci 76; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Franc Roškar, Bresnica 15; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Justina Zorec, Zabovci 71; Milena Kokol, Ul. 25. maja 14, Ptuj; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Sonja Horvat, Bukovci 88/a; Mitja Šumak, Ormoška 21, Ljutomer; Martin Cvetko, Gradiščak 8, Juršinci; Vlado Potočnik, Vičava 29, Ptuj; Urban Slodnjak, Bodkovci 47; Miloš Ličina, Ormoška cesta 59, Ptuj; Igor Radaš, Gregorčičev drevored, Ptuj; Kristjan Brumen, Saku-šak 26; Stane Kelc, Paradiž 90; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Julijana Kozel, Pobrežje 167/a; Damjan Voglar, Skrblje 9/a; Ferdinand Beci, Brstje 5/a; Janez Malinger, Skorba 27/c; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Sonja Predikaka, Štur-movci 11; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84. 15. december - Marta Hanžič, Obrež 125/a; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Miran Ritonja, Arbeiterjeva 2, Ptuj; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Rudolf Fridl, Ločki Vrh 27; Boža Meglič, Levanjci 2/a; Brigita Draškovič, Cankarjeva ul. 2, Ptuj; Milica Korpar, Podgorci 87/a; Anton Sever, Drstelja 9; Milena Vrečar, Drstelja 48; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Franc Kukovec, Placar 7/a; Jožef Muhič, Mala vas 7, Markovci; Marija Voda, Dolič 10; Ludvik Kokol, Zamušani 87/a; Mitja Jabločnik, Proletar-ska 8, Kidričevo; Peter Bezjak, Gajevci 23; Milan Fras, Placar 24/a; Vladimir Štagar, Zamušani 22/a; Štefan Samec, Jiršovci 31; Jože Škofič, Destrnik 14; Peter Petek, Starošince 5; Vida Kovačec, Formin 4/a; Danilo Bela, Spuhlja 92; Tanja Vočanec, Jeruzalem 19; Bojana Šuman, Gorišnica 172; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Tadej Gašparič, Podgorci 6/a; Roman Šoštarič, Kukava 7; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Marjan Tašner, Dolič 36; Mojca Toplak, Gorišnica 8/a; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Ignac Sluga, Levanjci 26; Marija Valič, Moškanjci 22; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Anton Brodnjak, Placar 19; Marija Belšak, Gorišnica 58; Milena Belšak, Gorišnica 58; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Marija Zamuda, Gorišnica 155; Marjan Kokol, Levanjci 30; Franc Bombek, Cvetkovci 108; Jože Horvat, Podgorci 60; Miroslav Pavalec, Juršinci 42; Miro Kokol, Jane-žovci 12/b.
18. december - Branko Rojko, Grajen-ščak 28; Jasna Raušl, Bratonečice 11; Andreja Prijol, Trnovci 30; Jožef Kump, Moravci v Slovenskih Goricah; Maksi-miljan Kolarič, Mali Brebrovnik 57; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Uroš Kirbiš, Trgovišče 37; Nejc Havlas, Cvetlična ul. 5, Ormož; Štefanija Slameršek, Pesti-ke 1/a; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Ivan Ribič, Hrastovec 6/b; Jožica Merc, Podlehnik 26; Sebastjan Lašič, Desnjak 23; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22/d; Mateja Rajh, Apače 294; Mira Vuk Borak, Hrastovec 24/h; Dušan Gavez, Brezovec 85; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Dalibor Babšek, Pečke 31; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Martin Korošec, Hrastovec 26/e; Nevena Cestnik, Volkmerjeva cesta 29, Ptuj; Sonja Bauman, Turški Vrh 1/d, Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14; Peter Kukovec, Goričak 7; Nada Kukovec, Goričak 7; Milan Pernek, Repišče 16; Janez Kokot, Hrastovec 153; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Marija Hronek, Pestike 4/b; Danilo Kekec, Leskovec 87/c; Jožef Liber, Drenovec 1; Anton Furman, Gorenjski Vrh 30; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Marjana Logar, Pestike 4/a; Špela Cestnik, Draženci 21/b; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Jasna Mlakar, Tržec 31/a; Štefan Težak, Turški Vrh 5; Miran Kostevc, Brezovec 66/b; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Marija Kočevar, Hrastovec 5/c.
Na valovih časa
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (1.)
Mati Ganga
..L-J- ÍIHTi Î ''L3-' .
Foto: J. Jaklič
Prvi jutranji poljub sonca je znak za začetek obrednega umivanja v reki Ganges.
Rdeča krogla se je počasi dvigala nad mračno črto. Rumeni žarki kozmičnega ognja so božali stopnišča in stavbe nad njimi. Sončni odblesk na zlati strehi templja Višvanatha, posvečenega Sivi, bogu uničenja in obnavljanja življenja, je bil čarobni znak. Iz svetišč se je oglasilo slovesno petje in slavilo rojstvo novega dne. Tisočglava množica se je spustila po širokem stopnišču v vodo. Moški v spodnjicah so se potapljali v sveto vodo Gangesa, si spirali oči, nos in usta. Ženske, oblečene v pisane sarije, do pasu v vodi, so se diskretno umivale, ne da bi pokazale delček kože preveč. Na izpito starkino telo, ki je z razprtimi rokami strmela v magično kroglo na vzhodu, se je obešalo mokro blago. Oče je uvajal sina v obred očiščevanja z vodo. Verniki so darovali sveto vodo Gangesa soncu. Voda in ogenj sonca pa sta čistila njihova telesa in duše. Pred mano se je s hitrostjo čolna, ki ga je poganjal veslač, odvijal čarobni film verske zamaknjenosti.
Naslednji prizor. Nad vodo se je na bambusovih kolih dvigala lesena ploščad. Pod
ogromnim senčnikom je na prekrižanih nogah sedel sveti mož. Poteze čokoladnega obraza, zaprte oči, dolga bela brada in suho golo telo, ki ga je osvetljevalo sonce, so izdajali spokojnost in neizmerno predanost. Koščeni roki sta držali bakreno posodo, napolnjeno z vodo. Na drugi ploščadi je učitelj z blagim glasom bral zbrani množici.
Počasi smo se prebijali mimo številnih čolnov in ladjic. Stebri dima so kazali stopnišča, rezervirana za mrtve. Kupi kadečega pepela so izdajali zgorele grmade prejšnjega dne. Na kopici lesa je ležalo zavito truplo. Svečenik v belem krilu, zgoraj gol, je med kroženjem okoli grmade mrmral svete besede in škropil umrlega z vodo Gangesa.
Sežigalci trupel pripadajo kasti daoam. Legenda pravi, da so nekoč v davnini brahmani-varanaški duhovniki, našli dragulj iz uhana Sivove družice Sati. Ker ga niso vrnili, jih je Šiva za kazen prestavil v nižjo kasto in jim naložil delo z mrliči.
Pokojnikovi svojci so brezizrazno strmeli v grmado in
Kotiček modrecev
Nekaj sporočil za člane
1.	Vsako sredo in petek med 9. in 12. uro lahko v prostorih DU Ptuj, Jadranska 6, plačate članarino za leto 2009.
2.	Svoja mnenja, predloge in tudi želje v zvezi z DU Ptuj lahko oddate v poštni nabiralnik na vratih društva.
3.	Vabimo vse ljudi dobre volje, ki radi zapojejo, da se oglasijo vsak ponedeljek ob 17. uri v Narodnem domu na Jadranski 13 in se pridružijo pevkam in pevcem našega zbora.
4.	V torek, 17. februarja, lahko v Galeriji pred recepcijo hotela Primus v Termah Ptuj počastite otvoritev razstave likovnikov Likovne sekcije DU Ptuj. Otvoritev je ob 18. uri. Naslov razstave »Staramo se s pustom«.
Po otvoritvi ob 19. uri se lahko udeležite tudi pustova-nja po upokojensko v klubu Gemina XIII. Vstopnina 5 evrov, za kar dobite en krof, pijačo, obilico zabave ob živi glasbi in kot maska mogoče tudi eno od nagrad.
5.	Na oglasni deski pred DU Ptuj in v prostorih društva lahko pogledate mesečni načrt dogajanj.
6.	V članstvo v skladu s statutom sprejemamo tudi zunanje podporne člane, ki s plačilom članarine pridobijo vse pravice kot ostali člani društva. Starost ni omejena.
Predsednik DU Ptuj V. V.
duhovnika, ki je izročal truplo ognju. Pred njimi se je odvijal začaran krog rojstev in smrti, neprekinjeno uresničevanje drahme, božjega reda. Eno življenje je bilo izpolnjeno in začenjalo se je drugo. V bližini so se podivjani psi ravsali za kos ožganega človeškega mesa. Na stopnišču nad grmadami so dostojanstveno prežvekovale svete krave. Delno v reki je ležalo še nekaj trupel, pokritih s cvetlicami, in čakalo na zadnje očiščenje. Nekatere mumije so prišle na strehah taksijev, druge so prinesli na bambusovih nosilih svojci v prepevajočih sprevodih.
Znašla sva se ob Gangesu, sveti reki, ki so jo Indijci poimenovali s tisoč sto osmimi ljubkovalnimi imeni. Pravijo ji čista, večna svetloba v temi, tvorka sreče ... Ogenj in voda igrata v življenju vernega Hindujca veliko vlogo. Njegova predstava o nastanku vesolja temelji na kozmičnem
ognju in vodi. Prav tako imata oba elementa neizmerno očiščevalno moč. Hindujec se okopa večkrat na dan, zlasti po obedih, opravljanju velike potrebe, ko zakolne, ko zagleda nekaj nečistega. Obredno kopanje v Gangesu reši Indijca vseh grehov, tudi za tri življenja nazaj. Kdor umre v Varanasiju, ga Šiva, vladar vesolja, popelje v nebesa in rešen je bolečega kroga ponovnih rojstev. Smrt v Varanas-iju je za Indijca končni cilj.
Dostop do reke omogoča dvainpetdeset Ghatov -svetih prostorov. To so široka stopnišča, ki se spuščajo v vodo na kakih osmih kilometrih obale. Pet namenjenih sveti kopeli so osrednjega pomena za prebivalce mesta in romarje. Ta so rezervirana za žive, ostala pa za mrtve. Monsumska deževja in viharji spodjedajo stopnišča, zato so stavbe in svetišča nad njimi nagnjeni proti vodi in počasi drsijo vanjo. Nad vetrovno zbirko ozkih uličic, primernih samo za pešačenje, se grozeče dvigajo visoke hiše jasnih linij.
Varanasi, večno mesto, je med najpomembnejšimi romarskimi središči v Indiji in ena glavnih turističnih znamenitosti. Postavljeno na obalah Gangesa, ki teče skozi lase boga Šive, je tisočletja center civilizacije, versko in univerzitetno središče. Vendar svetost mesta ni rešila strahot muslimanskih osvajanj. Svoj vrhunec so dosegle za časa mo-gulskega vladarja Aurangzeb a, ki je prekinil obdobje krhke verske strpnosti pod vladavino svojih predhodnikov. Kri je tekla v potokih in številna hindujska svetišča so bila porušena ali pa spremenjena v mošeje. Ironija današnjega Varanasija je, da je, kljub romanju, turizmu in številnim verskim ter glasbenim šolam, center najrevnejšega predela Indije, pravzaprav njeno zadnje dvorišče.
Nadaljevanje prihodnjič
Zlata streha templja boga Šive
Foto: J. Jaklič
Torek, 10. februar
Danes goduje Viljem.
Viljem je zavetnik kleparjev.
1783 je Jožef II. določil, da se na vseh državnih posestvih lahko tlaka odkupi z denarjem ali v naturalijah.
1837 je umrl za poledicami ran iz dvoboja ruski pesnik, pisatelj in dramatik Aleksander Sergejevič Puškin. 1861 se je rodil v Drstelji pri Ptuju slovenski literarni zgodovinar in etnolog Matija Murko.
1887 se je rodil v Krupi pri Metliki slovenski zgodovinar, esejist, prevajalec in novinar Janko Lavrin. 1898 se je rodil nemški književnik Bertold Brecht. 1930 so ponoči člani ilegalne Borbe razstrelili uredništvo fašističnega glasila Il Popolo di Trieste, ker je hujskal proti Slovencem. 1932 je umrl klasik kriminalnih romanov britanski pisatelj Edgar Wallace.
Sreda, 11. februar
Danes goduje Marija. Danes je svetovni dan bolnikov.
1499 so v spopadu med Švicarji in Avstrijci v bitki zmagali Švicarji. 1890 se je rodil v Idriji slovenski izumitelj in konstruktor arhitekt ing. Stanko Bloudek.
1898 je cesar Franc Jožef imenoval za ljubljanskega škofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča.
1926 sta se Ljubljanska kreditna banka in Trgovska banka združili v največjo poslovno banko v Sloveniji.
1657 se je rodil francoski pisatelj in filozof Bernard le Bovier de Fon-tenelle.
1945 so na srečanju na Jalti Roosevelt, Stalin in Churchill v skupni izjavi napovedali ustanovitev OZN.
1951 je na Mariborskem Pohorju začela obratovati prva žičnica-se-dežnica.
Četrtek, 12. februar
Danes goduje Damjan.
Danes je svetovni dan materinščine in svetovni dan varne uporabe interneta.
1774 se je rodil v Bodrežu blizu Kanala na Goriškem slovenski pesnik in planinec, predhodnik modernega alpinističnega raziskovanja Valentin Stanič.
1809 se je rodil politik in predsednik ZDA Abraham Lincoln, ki je bil ubit v atentatu 15. aprila leta 1865.
1809 se je rodil slavni angleški naravoslovec in fiziolog Charles Darwin.
1824 se je rodil na Dunaju kranjski deželni glavar Karl Hohenwart. 1828 se je rodil v Skopem pri Sežani slovenski podjetnik in izumitelj Valentin Matija Živic.
1881 se je rodila slovita ruska plesalka Ana Pavlovna.
1924 so v newyorškem Carnegie Hallu premierno izvedli Gershwinov
klavirski koncert z jazz orkestrom Rapsodija v modrem.
Petek, 13. februar
Danes goduje Katarina.
962 je v listini Pactum Ottonianum rimski cesar Oton I. potrdil obstoj papeške države.
1200 je umrl Štefan Nemanja, veliki raški župan, začetnik srbske dinastije Nemanjičev, rojen okoli leta 1114. Po odporu bogomilov je odšel v samostan Studenica, na Atosu pa je postavil samostan Hi-landar.
1597 je nadvojvoda Ferdinand sprejel v škofijski palači v Ljubljani dedni poklon kranjskih stanov.
1789 se je rodil ruski pisatelj basnopisec Ivan Andrejevič Krilov. 1873 se je rodil znameniti ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. 1920 je bila Švica je bila sprejeta v Društvo narodov. Sobota, 14. februar Danes goduje Valentin.
1808 se je rodil v Ljubljani ljubljanski župan in deželnozborski poslanec Mihael Ambrož.
1837 se je rodil v Repnjah pod Šmarno Goro slovenski politik, odvetnik Valentin Zarnik.
1845 so službovanje v aktivni vojski v Avstriji zmanjšali s 14 na 8 let. 1876 je ameriški iznajditelj Alexander Graham Bell prikazal prvi uporabni telefon in prijavil izum kot patent.
1876	se je rodil v Voloskem na Hrvaškem slovenski speleolog in kra-soslovec Ivan Andrej Perko.
1898 se je rodil v Kranju slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš.
1911 je norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen kot prvi človek dosegel južni tečaj. Nedelja, 15. februar Danes goduje Jurka.
1873 so v Avstriji sprejeli zakon o volilni reformi za deželni zbor. 1902 so odprli v Berlinu prvo podzemno železnico. 1919 je trboveljska podružnica Svobode ustanovila politično šolo. 1919 so v Sarajevu ustanovili Demokratsko stranko s ciljem, da bi ustvarili čim prej enotno vsejugoslovansko demokratsko stranko.
1943	so pred poslopjem štaba italijanskega armadnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani protestirale Ljubljančanke proti nasilju v zaporih.
1944	so Nemci zaradi maščevanja na partizanski napad na nemško-italijansko policijsko kolono med Komnom in Rihenberkom požgali oba kraja in prebivalce odpeljali v Nemčijo.
1971 so v Britaniji uvedli decimalne enote. Ponedeljek, 16. februar Danes goduje Julijana.
1457 so v Gradcu zbrani plemiči sodniki priznali vitezu Janu Vitovcu
pravico do celjskih posestev in gradov.
1789 so odprli v Ljubljani prvo slovensko porodnišnico.
1873 so v Španiji razglasili republiko, ki pa se je obdržala samo eno
leto.
1877	se je rodila srbska pisateljica Isidora Sekulic.
1878	se je rodil v Čepovanu slovenski politik Karel Podgornik. 1905 se je rodil v Trstu slovenski odvetnik in narodni delavec Angelo Kukanja.
1917 se je rodil angleški pisatelj Arthur Charles Clarke.
AvtoD£OM
Fiesta se od predhodnice ne razlikuje le oblikovno, temveč tudi s svojim poslanstvom
Evropski Ford je lani na svojih glavnih trgih za odtenek povečal tržni delež, h kateremu je svoje prispevala nova fiesta, saj je bilo v dveh mesecih po predstavitvi prodanih preko 61.000 vozil. Gre za globalni avto, ki ga izdelujejo na skoraj vseh kontinentih, motorji in podvozje pa so prilagojeni tržišču, na katerem se prodaja. Fiesta sodi med avtomobile, ki se lahko pohvalijo z bogato in 33-letno tradicijo.
12 milijonov prodanih majhnih fordov je spoštovanja vredna številka, ki jo bodo skušali še nadgraditi. Po besedah podpredsednika za marketing, prodajo in servis Ingvarja Svigguma so veseli, da je Ford postal druga najbolje prodajana znamka v Evropi, za kar ima zaslugo »sveža« paleta modelov, ki je postala tudi bolj evropsko všečna. Fiesta je povsem drugačna od škatlasto oblikovane predhodnice, dovolj prostorna, odlikuje pa se s solidnimi voznimi lastnostmi, kar bo pripomoglo k temu, da bo ob starejših kupcih privabljala tudi nekaj mlajše. Z dobrimi štirimi metri dolžine je zrasla, a velikostno še zmeraj sodi med najpomembnejše tekmece, kot so renault clio, peugeot 207 ali opel corsa.
Hišni oblikovalci so dobro opravili svoje delo in si zaslužijo veliko mero pohvale že zaradi dejstva, da jim je v časih, ko so si avtomobili tako podobni med seboj, uspelo narediti svež in prepoznaven Fordov izdelek. Če se najprej ustavimo pri ciljni skupini, ki ji je avto namenjen, so to v prvi vrsti mlajše in uspešne ženske, od 25 do 35 let, ali pari v enakem starostnem obdobju, ki cenijo tehnološko do-
Zdravstveni nasveti
Spremembe življenjskega sloga (3.)
vršenost. Drugo vodilo je bila dinamična in hkrati skladna zunanjost - pri Fordu ji pravijo kinetični dizajn, ki deluje, kot da je vozilo nenehno v gibanju. Ogromne odprtine za dovod svežega zraka in navzgor zašiljena žarometa sta njena razpoznavna znaka, sodobnost oblikovanja pa poudarjajo tudi bočne linije, tako dve poševni na karoseriji kot tudi ob spodnjem robu steklenih površin, ki so v zadnjem delu dokaj ozke. Prednja vogala sta zaobljena zaradi učinkovitejše zaščite ob morebitnem trku s pešcem. Pri petvratni različici je za zadnjimi bočnimi vrati še majhno trikotno okno; tako kot tudi v prednjem delu potniške kabine, zato je nova fiesta tudi majhen enoprostornež. Bočni vzvratni ogledali z vgrajenim utripalnikom sta nameščeni na pločevinastem delu vrat, kar tudi pripomore k svojevrstnemu izgledu. Vrata 290-litrskega prtljažnega prostora z visokim nakladalnim robom so postavljena pokončno, na vrhu imajo spojler, katerega naloga je bolj estetske narave kot kaj drugega.
Fiesta je dobila mladostno in nenavadno obliko armaturne plošče, pri kateri izstopa predvsem izbočen sredinski del. Očitno so Fordovi oblikovalci navdih zanjo dobili pri mobilnih telefonih. Kar poglejte si gumbe, ki so razvrščeni v obliki telefonske tipkovnice, česar bodo veseli predvsem tisti uporabniki, ki pogosto menjujejo mobilne telefone in želijo imeti zmeraj nov model. Merilnika sta v osnovi dva, tisti za motorne vrtljaje in za hitrost, med njima pa je postavljen potovalni računalnik. Za pregled različnih podatkov je na voljo tudi zaslon nad sredinskim delom armaturne plošče. Na sredini je v srebrno plastiko odet audio sistem, upravljalni gumbi klimatske naprave pa so postavljeni dokaj nizko in zato nepregledno. Naj še omenim, da je notranjost vozila mogoče prilagajati z barvnimi kombinacijami sedežnega oblazinjenja in
Jn^W
elementov na armaturni plošči.
Fordovo poimenovanje paketov opreme že poznamo: fiesta je na voljo z vstopno opremo ambiente, po kateri naj bi poseglo manj kupcev, bolj zanimivi so trend, ghia, titanium ter sport. Novost predstavlja paket individual, ki dodaja rdečo notranjost v povezavi s titaniu-mom in modro v povezavi s paketom sport. Tukaj je še močno dobrodošel sistem za preprečevanje dolivanja napačnega goriva easy fuel, ki preprečuje, da bi se z gorivom polili po rokah ali po obleki. Prav tako se vam ne more zgoditi, da bi v avto z bencinskim motorjem dolili dizelsko gorivo ali obratno, saj Fordov sistem dopušča le uporabo ustrezne šobe za dolivanje goriva.
Za pogon skrbijo štirje bencinski in dva dizelska motorja ter varčna izvedba econetic, pri čemer je treba dodati, da so vsi agregati nekoliko predelani in po novem pokurijo manj goriva. Ob znanih 1,25- in 1,4-litrskih bencinskih motorjih je nov 1,6-litrski s 120 KM, ki se zaradi posebnega sistema krmiljenja ventilov izkazuje z dobrim navorom tudi v nižjih vrtljajih. Za ljubitelje dizlov sta na voljo 1,4- in 1,6-litrska agregata, slednji poganja tudi fiesto econetic, ki naj bi po podatkih tovarne imela porabo goriva 3,7 litra na 100 prevoženih kilometrov.
Karoserija nove fieste je kljub povečanju vozila za 40 kilogramov lažja od predhodnice (zaradi uporabe zelo trdnega jekla) in za desetino vzvojno čvrstejša. Prav čvrstost karoserije bo prispevala k bolj natančni vodljivosti vozila in višji varnosti. Ob prednjih je vozilo opremljeno tudi z bočnimi varnostnimi blazinami za zaščito trupa in glave ter z varnostnimi zavesami, za zaščito voznikovih kolen pa še s kolenskim varnostnim mehom.
Prihod nove fieste so pri Fordu skrbno načrtovali za čas, ko so kupci bolj pozorni na svoj denar in ničesar ne prepuščajo naključju. Vsaj za evropski del Forda si upam trditi, da bo letošnje leto zaznamovano s prodajo njihovih manjših avtomobilov, med katere sodi tudi privlačna fiesta. Pri nas naj bi predstavljala skoraj četrtino celotne prodaje.
Danilo Majcen
Zamislite se nad tempom svojega vsakdanjega življenja! A vam vedno in za vse primanjkuje časa? Ste vsak večer preutrujeni? Imate moten spanec? Ste razdra-žljivi in slabe volje? Če ste na večino vprašanj odgovorili pritrdilno, je skrajni čas, da se ustavite. Recite sebi, da tako več ne gre. Nekaj bo treba spremeniti. V nasprotnem vam grozi sindrom sodobnega časa, ki mu strokovnjaki pravijo izgorelost (burn out). Ta lahko pripelje do številnih resnih zdravstvenih težav in obolenj. Da se to ne zgodi, ukrepajte takoj! Dan vendar traja samo 24 ur. Ne nalagajte si dela in obveznosti za 36 ali
celo več ur. Določite svoje prioritete. Manj pomembne reči izločite. Ne pozabite na počitek in razvedrilo, ki polnita vaše telo s prepotrebno energijo. Že prej omenjena fizična aktivnost ter druženje s prijatelji, obisk koncerta ali gledališke predstave, ogled dobrega filma, prebrana knjiga, vse to so dobra »zdravila« za utrujeno telo.
Premalo se zavedamo dejstva, koliko dobrega lahko sami naredimo za sebe in svoje zdravje. Mnogokrat razloge za svoje zdravstvene težave iščemo drugje, čeprav so kar v nas samih. Marsikdo se ob težavah zateče v lekarno po čudežno
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
zdravilo, ki bo rešilo vse težave. A takšnih vendarle ni in jih še dolgo ne bo. Zdravila so učinkovita ob pravilnem jemanju in upoštevanju pravil zdravega življenjskega sloga. Pa smo tam, na samem začetku. Najprej moramo začeti reševati svoje probleme. Tako bomo pripravili pot, da
bodo zdravila, ko jih bomo potrebovali, pokazala svojo pravo učinkovitost. Številna prehranska dopolnila so lahko prava pot do varne in učinkovite obrambe pred boleznimi in škodljivimi vplivi iz okolja. Potrebno jih je pravilno izbrati in uporabiti ob pravem času. Tudi za njihovo učinkovitost je potrebno upoštevati zdrav življenjski slog.
Takrat, ko je telo izčrpano in ga napade bolezen, je že skoraj prepozno razmišljati o spremembi življenjskega sloga. Zdravila in prehranska dopolnila pa ne morejo več pokazati svoje prave moči.
Zaključek je torej - preventiva je pomembna. Dokler smo zdravi in je naše počutje odlično, naredimo vse, da tako tudi ostane!
Pa srečno in obilo uspehov v uvajanju sprememb življenjskega sloga!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Toplejši dnevi zbujajo upanje
Je tudi vam žal, da je sneg tako hitro skopnel. Meni je, kljub temu da je povzročal blato, brozgo in težave. Sama bi si ga bolj želela morda v decembru, a narava je tako lepa, čista, ko jo pobeli sneg. Toplo vreme bo hitro zbudilo rastline, čebulice že kukajo na plan, zato je dobro odstraniti listje, če ste jih z njim zavarovali pred zimskim mrazom. Ker nam meteorologi še obetajo snega, bodite zelo pazljivi. Zaradi višjih temperatur bo prav gotovo zelo moker in težek. Če imate veliko zimzelenih rastlin, so le-te v nevarnosti, da jih bo sneg polomil. Ob sneženju jih torej natančneje opazujte, kaj se dogaja. Sama sicer upam, da sneg ne bo segel na vzhod Slovenije, saj bi v tem času prinesel samo škodo, veselja za otroke pa ne.
Balkonsko cvetje
Dan se je že opazno podaljšal. To občutijo tudi rastline, ki smo jih čez zimo postavili v zavetja toplejših notranjih prostorov. Zdaj bodo pričele rasti, česar pa si ne želimo preveč. Običajno jim v naših zimovališčih primanjkuje svetlobe, zato so poganjki nežni in nekvalitetni. Zaradi hitrejše rasti pa so zelo privlačni tudi za škodljivce, ki jim moramo sedaj posvečati večjo pozornost. Ne pozabite, da v trgovinah obstajajo tudi naravni, tako imenovani bio pripravki, ki dokaj dobro učinkujejo na vse škodljivce. Samo povprašati morate po njih. Ker pa delujejo tako, da morajo pasti direktno na škodljivca, moramo za to poskrbeti sami. Rastline je potrebno z njimi dobro omočiti. Ker ti naravni pripravki po večini ne delujejo na jajčeca, moramo škropljenje po določenem času ponoviti. Pri ušeh je to po treh do petih dneh, pri kaparjih in ščitastih kaparjih pa po sedmih do desetih dneh. Če se je škodljivec že močno razmnožil, je potrebno škropljenje ponoviti vsaj trikrat.


Foto: Miša Pušenjak
Ker se bodo sedaj začeli prostori ogrevati, ne pozabite vsak dan zračiti. Tako bomo znižali temperaturo in ustavili rast rastlin.
Zdaj je tudi idealen čas za razmnoževanje rastlin. Naredimo potaknjence različnih posodovk, če pa so poganjki balkonskih rastlin dovolj močni, lahko še enkrat razmnožimo tudi te. Ne pozabite, potaknjence delamo tako, da več poganjkov skupaj vtaknemo v zemljo, ne vsakega posebej. Posebej pri posodovkah je zelo priporočljivo uporabiti rastne hormone, ki pomagajo, da rastline čim prej poženejo nove korenine. Uspeh bo boljši, če zagotovimo zelo visoko zračno vlago. To lahko naredimo tudi tako, da uporabimo prozorno plastično vrečko ali pa večjo prozorno plastenko kot nadomestilo rastlinjaka.
Zdaj je tudi tisti čas, ko porežemo posodovke, ki jih obrezujemo. Vendar bi vas opozorila na oleandre in krom-pirjevke. Teh ne režemo, saj potem letos ne bodo cvetele. Tudi ostankov cvetov na oleandrih ne režemo, saj kar tam poženejo nove cvetove. Porežemo pa pasjonke, tem pustimo samo debelejši, osnovni poganjek. Enoletne, tanke vejice pa skrajšamo na centimeter do dva. Tudi bugenvi-lejkam skrajšamo enoletne poganjke. Najbolj nujno pa je porezati kitajski hibiskus, če je pognal predolge enoletne veje. Naj se vam ne smilijo popki in cvetovi. Veje je potrebno skrajšati, da bodo dolge največ 30-40 cm. Na tak način bo pognalo več vrhov, na vsakem pa bo celo leto cvetelo veliko cvetov. Grm bo tako lepši kakor nekaj dolgih, običajno spodaj golih vej brez listov.
Začimbe in dišavnice
Ne pozabite, trajne začimbe je že potrebno posejati, če želite sami vzgojiti svoje sadike. Mudi se predvsem s setvijo timijana, bazilike, kitajskega drobnjaka, stoletnega luka in našega navadnega štajerskega drobnjaka, med začimb-nice pa lahko uvrstimo tudi zeleno in peteršilj. Danes ne pikiramo več, zato jih sejemo v multiplošče z majhnimi do srednje velikimi luknjami. V vsako posejemo tri do pet semenk. Ne pozabite, zelišča bolje kalijo na svetlobi, zato semena ne pokrivamo z zemljo. Samo s prstom ga nežno potisnemo na substrat. Da pa se seme ne bo prehitro izsušilo, ga pokrijemo z vermikulitom, setev pa do kaljenja zavijemo v prozorno folijo, sama uporabljam folijo za živila.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Britanska glasbena diva in nekdanja članica kultne zasedbe Eurythmics Annie Lennox pripravlja kolekcijo svojih največjih solo hitov. Omenjeni album je nameravala izdati že avgusta lani, a je zaradi bolezni vse skupaj prestavila na začetek letošnjega leta. Album The Annie Lennox Collection bo njena prva samostojna kolekcija, na kateri bomo lahko slišali 14 najboljših skladb z njenih štirih izdanih albumov. Od prvega albuma Diva(1992), preko albuma Medusa (1995) in Bare (2003)pa vse do zadnjega albuma Songs of Mass Destruction (2007). Kolekcija tako na enem mestu ponuja hite, kot so; Why, Walking On Broken Glass, No More I Love You's, ob tem pa še dve novi skladbi Pattern Of My Life, ki jo je napisal Tom Chaplin iz zasedbe Keane ter priredba hita britanske rock zasedbe Ash, Shining Light, ki je tudi izbrana za prvi singel in se že vrti tudi na valovih Radia Ptuj. Album The Annie Lennox Collection bo izšel 9. marca. In še ena zanimivost omenjenega albuma, fotografija na ovitku albuma je delo njenega glasbenega prijatelja Bryana Adamsa.
Kljub milijonski prodaji
se je singel Hallelujah pevke Alexandre Burke znašel na lestvici najslabših priredb v zgodovini glasbe. Ta že klasični hit, ki ga je v originalu zapel Leonard Cohen, je mladi Alexandri prinesel zmago v tekmovanju mladih britanskih talentov X Factor, s to skladbo pa je tudi osvojila vrh britanske top lestvice in hkrati še prejela nagrado za najbolje prodajano skladbo v letu 2008. Kljub vsem uspehom te skladbe jo je britanska publika uvrstila mi 10. mesto te neslavne lestvice. Na prvo v tem primeru nehvaležno mesto so postavili Wil-liama Shatnerja in njegovo priredbo skladbe Lucy In The Sky With Diamonds, ki so jo v izvirniku izvajali Beatlesi. Druga najslabša priredba je delo Britney Spears v skladbi I Love Rock N Roll', medtem ko se je na tretje mesto uvrstil še en zmagovalec bitke mladih talentov Gareth Gates, s priredbo skladbe Spirit In The Sky. Med najslabšimi se je znašla tudi sama kraljica popa Madonna s skladbo
American Pie.
®®®
Lestvica 10 najslabših priredb:
1. William Shatner: Lucy In
'Pogoji: Nagradna igra ua$a od 19.1. do vključno 19.3.2009. Žrebanje nagrad bo 26.3.2009. Nagrajendtcdo obveščeni s SMS ir> ofcjavfjem na www.sm5cily.nel. Vsak, ki pošlje SMSz vsebino TD ZADENI na 3030, se strinja spogOji na w^wsmacity.neti'zaden;. sodeJuje v nagradni ig¡ i in postane naročnik naiočniške storitve Ba$unga. Posiani SMS je zaiačunan pp ceniku operaterja, cena prejetega sporočila z vsebino jeI ,88 EUR, Sodeiuje^o lahko tjporabniki Mobiela, SiMc&l 3 in Üe* 'tyí £vanstvo v naročnici storitvi nt pogoj za sodeiovanje v nagradni igri.A&ontacijo dohodnine poravna organizator. V nagi adr|l in je možno sodetovau tudi taíto. da udeleženci na dopisnici navetiejo šievilko svqega mobilnega telefona s pripisom	zadeni« in jo pošljep
na naslov. Threeams Koban&Co. d.o.o.. Zg. Bistrica 2Z, 2310 Si. Bistrica. Organizator: ÍJíreeAnts KobariSfcCo. d.ru>. Pogini uporabe Balunga; Uporabniki predplatm^e lelefmije - preverile sianje na vaiem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRSAIMTS prenos podatkov. Ffoslant 5M5 je zaračunan po ceniku opejaterja [MobšuH. Simotoií, Debitc-í], cena pOvrainega Sms-a je 1,88 EUR Z uporabo sloritve se Strinjate s splošnimi pogO|i na wwwsmscaiy.nev'baiungA Balunga f9 naročniška storitev ¿n upoiaiyi'kom prinaša največ S sporočil na mesec z *ap povezavo do galerije, iz katere si tahfco naložijo 3 vsebine brez rfaplaoia. Cena sporočila je i ,88 EUR. V vse cene ¡3 vštet DDV. Od pogodbeni |e shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopit kaJarkoSi. Odjava: ta stop na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije!!smscity.net. Ftanudmk: ThreeAnts Koban&Co, d,n,o„ Za Bistrica 22,2310 Slov. Bistrica,
Foto: internet
Annie Lennox
The Sky With Diamonds
2.	Britney Spears: I Love Rock N Roll
3.	Gareth Gates: Spirit In The Sky
4.	Kelly Osbourne: Papa Don't Preach
5.	Terry Wogan: The Floral Dance
6.	Madonna: American Pie
7.	Gareth Gates: Unchained Melody
8.	Rolf Harris: Stairway To Heaven
9.	Rik Waller: I Will Always Love You
10.	Alexandra Burke: Hallelujah
Madonna se je odločila podaljšati zelo uspešno koncertno turnejo Sticky & Sweet Tour, ki jo je pričela že lansko leto. Na turneji promovira svoj zadnji album Hard Candy, kije izšel lanskega aprila. Na njeni spletni strani so objavili nove datume koncertne turneje, med katerimi je tudi Slovenija. Njen koncert bo 20. avgusta na Stožicah v Ljubljani. Štiri dni za tem pa bo kraljica popa praznovala 51. rojstni dan. Po podatkih na njeni spletni strani bo z nastopom v Ljubljani tudi zaključila evropski del turneje. V Ljubljano torej prihaja ena izmed največjih svetovnih glasbenih zvezd, ki je v svoji izjemno bogati karieri prodala več kot 200 milijonov plošč. Njeno premoženje pa ocenjujejo na neverjetnih 400 milijonov ameriških
zelencev. Že sedaj pa lahko trdimo, da bo njen koncert zagotovo med največjimi glasbenimi dogodki v Sloveniji v letu 2009.
®@®
Robbie Williams in Take That so po anketi evropskega MTV na vrhu lestvice tistih, ki si jih najbolj želijo, da se vrnejo v letošnjem letu. V omenjeni anketi si kar 37 % ljubiteljev glasbe najbolj želi, da se Robbie Williams ponovno pridruži svoji bivši zasedbi Take That, ki v zadnjih dveh letih dosega fantastične uspehe. Robbie Williams je zapustil skupino Take That leta 1995 in se podal na samostojno pot, na kateri je dosegel status super zvezdnika. Britanski mediji pa ugibajo, da bi ravno on lahko bil presenetljiv gost na letošnjem velikem koncertu zasedbe Take That na znamenitem stadionu Wembley. Že v mesecu marcu se bo Robbie Williams podal v studio, kjer bo skupaj z znanim producentom Markom Ronsonom pripravljal material za svoj novi studijski album. Medtem pa bodo Take That 2. marca objavili novi singel Up All Night iz albuma Circus. Na omenjeni MTV lestvici se je s 30 % glasov na drugo mesto uvrstili boyband Blue, ki je razpadel leta 2005. Led Zeppelin so na tretjem mestu, The Smiths na četrtem, The Stone Roses pa na petem mestu.
Janko Bezjak
t V
>N FEAT
1.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
2.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
3.	RUN - LEONA LEWIS
4.	HUMAN - THE KILLERS
5.	SOBER - PINK
6.	WORKING ON A DREAM - BRUCE SPRINGSTEEN
7.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
8.	SINGLE LADIES - BEYONCE
9.	HOT N COLD - KATY PERRY
10.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Feat. Rihanr
11.	GIVE A LITTLE LOVE - TOM JONES
vsako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Zanimivosti
Raziskava • Televizija ni več edini medij, ki privablja ljudi
Hamburg, 6. februarja (STA) - Televizija ni več edini medij, ki privablja pozornost ljudi. Predvsem mladi med spremljanjem televizije pogosto telefonirajo, obiskujejo svetovni splet in se preko njega tudi pogovarjajo, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pokazala v četrtek objavljena raziskava inštituta za tržne raziskave v Berlinu.
Kot je pokazala raziskava, vsak drugi gledalec, starejši od 14 let, ob spremljanju televizije pozornost posveča tudi drugim medijem. Vprašani ob spremljanju televizije tako najbolj pogosto telefonirajo (29 odstotkov), berejo (20 odstotkov), obiskujejo svetovni splet ali se preko njega pogovarjajo (13 odstotkov).
V okviru raziskave so decembra lani anketirali 1000 nemško govorečih ljudi, starejših od 14 let.
Hrvaška • Duhovnik staršem podarja 1000 kun za »hrvaško« ime otroku
Zagreb, 5. februarja (STA) - Duhovnik v jadranskem pristanišču Ploče je objavil razglas, da bo staršem, ki svoje otroke poimenujejo po dedku, babici, svetniku, ki je najbližji rojstnemu dnevu, ali mu dajo katero od predlaganih narodnih imen, podaril 1000 kun (133 evrov). Gre za 70-letnega duhovnika Petra Mikica, ki je vernike o tem pisno obvestil na vhodu v cerkev.
Hrvaški mediji so poročali, da sta prvih 1000 kun dobila starša, ki sta svoji hčerki nadela ime Gabriela. Sicer pa omenjena družina menda pred tem ni vedela za pobudo don Mikica, ki je napovedal, da bo podaril denar ob krstu otrok. Duhovnik je pojasnil, da poskuša na ta način preprečiti »uničenje nacije« ter da mu ni težko dati denarja »za ohranitev nacionalne identitete«.
Poudaril je, da mora biti že po imenu jasno, kateremu narodu pripada sleherna oseba. »Janez in Fritz nikoli ne moreta biti hrvaški imeni. Kar se tiče Aleksandra, Dušana, Mileta in podobnih, je v redu, če njihovi starši imenujejo otroke, če so enaka imena imeli že njihovi očeti ali dedki«, je pojasnil protislovni duhovnik Petar. Poudaril, je da »vse, kar je sumljivo, ni sprejemljivo«.
Generalni vikar splitsko-makarske nadškofije Ivan Čubelic je izjavil za hrvaške medije, da ne vidi »nič slabega v Mikicevem poskusu, da spodbudi dajanje imen, ki imajo svojega varuha v nebesih ali so del tradicije«. Spomnil je, da duhovniki v soglasju s kanonskim pravom lahko zavrnejo krstitev otrok, če so imena v nasprotju s cerkveno moralo ali verskimi načeli.
Na seznamu najbolj priljubljenih imen na Hrvaškem v letu 2008 so med deklicami Lana, Petra, Sara, Lucija, Nika, Lara, Mia, Karla, Marta in Klara, med dečki pa Luka, Karlo, Filip, Ivano, Ivan, Matej, Dominik, David, Lovro, Mateo in Leon, je v sredo poročal Jutarnji list.
Sicer pa se starši na Hrvaškem odločajo tudi za bolj nenavadna imena, kot so Severina, Samantha, Rhianna, Kala Leloo, Priti Iva, Svea-Chiara, Adela-Channel, Reina, Umma Azzra, Šanel, Ri-senxin, Khan, Santiago, Tong-Tong, Edison...
Japonska • Smrt kolesarja po zavrnitvi v 14 bolnišnicah
Tokio, 5. februarja (STA) - Na Japonskem se je pripetil tragičen primer. Nek 69-letni kolesar je po prometni nesreči podlegel poškodbam, potem ko ga 14 bolnišnic ni hotelo sprejeti, ker so že imele preveč pacientov, so sporočili japonski bolnišnični viri. Kolesarja so tri ure po nesreči vendarle sprejeli v eno od bolnišnic, a je podlegel poškodbam.
Nesreča se je zgodila v mestu Itami na zahodu Japonske, kolesar pa je bil po dogodku pri zavesti in relativno stabilen. Pristojni pri tamkajšnjih gasilcih so povedali, da bi bilo potrebno storiti več, da bi žrtvi našli prostor v bolnišnici. Izboljšati bi bilo potrebno komunikacijo med reševalci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Podoben primer se je na Japonskem že pripetil oktobra lani. Neka 36-letnica je za posledicami možganske krvavitve umrla, potem ko so jo zavrnili v sedmih bolnišnicah v Tokiu.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU - KELLY CLARKSON
2.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
3.	SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) - BEYONCE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE FEAR - LILY ALLEN
2.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
3.	DAY'N'NITE - KID CUDI VS CROOKERS
NEMČIJA
1.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
2.	DANCE WITH SOMEBODY - MANDO DIAO
3.	HOT N COLD - KATY PERRY
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
enolončnica iz leče* SREDA
njoki v gobovi omaki, solata ČETRTEK
meso iz razsola, krompirjeva solata PETEK
lazanja z zelenjavo**, solata SOBOTA
mesna rižota, solata NEDELJA
goveja juha z rezanci, goveji zrezki v zelenjavni omaki, dušen riž, solata PONEDELJEK
špinača, pire krompir, kuhana govedina
"Enolončnica iz leče
250 g oprane leče, 1 čebula, 2 stroka česna, 3-4 korenčki, malo gomoljne zelene, pločevinka pelatov ali sveži paradižniki, majaron, timijan, lovorjev list, peteršilj, sol, poper, pekoče klobasice, balzamični kis.
Čebulo prepražimo, dodamo na kocke narezan korenček, česen in zeleno ter pražimo. Dodamo lečo in paradižnik, začinimo z začimbami in zalijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Pekoče klobasice narežemo in
jih kuhamo skupaj z lečo. Ko je jed kuhana, jo izboljšamo z žlico ali dvema balzamičnega kisa. Postrežemo potreseno s sesekljanim pet-eršiljem.
**Lazanja z zelenjavo
Jajčevec, bučka, paprika, koruza, 3 veliki paradižniki, peteršilj, sir, pelati, sol, poper, muškatni orešček, bazilika, origa-no, listi za lazanjo, 80 g masla, 80 g moke, malo več kot pol litra mleka, muškatni orešček, sol, poper.
Jajčevec narežemo na pol, potem pa po dolgem, prav tako bučko. Papriko narežemo na tanjše trakove. Paradižnik olupimo in narežemo na kolobarje. Vso zelenjavo popečemo na žaru ali v ponvi z olivnim oljem in soljo. Pelate zmeljemo ter začinimo s soljo, poprom, origa-nom in baziliko. Pripravimo bešamel tako, da stalimo maslo, dodamo moko in malo popraži-mo ter zalijemo z mlekom. Kuhamo, dokler se ne zgosti. Pričnemo zlagati: dno namazanega pekača najprej pokrijemo z bešamelom, nato damo plast testenin za lazanjo, premažemo z bešamelom in pelati, naložimo paradižnik, malo koruze, peteršilj in nariban sir, zopet testenine, bešamel, pelati, jajčevci, malo koruze, peteršilj, sir, testenine, bešamel, pelati, paprika, malo koruze, peteršilj, sir, in na koncu testenine, bešamel, pelati, bučke, peteršilj in sir. Pečemo 35 minut pri 180 stopinjah.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Nauči se skuhati čili.
-k-k-k
Vsako pomlad posadi rože.
•k-k-k
Kupi si dober stereo sistem.
-k-k-k
Bodi prvi, ki pozdra-
vi.
■k-k-k
Živi pod svojimi zmožnostmi.
-k-k-k
Vozi poceni avtomobile, imej pa najboljšo hišo, kar si jo lahko privoščiš.
-k-k-k
Kupuj odlične knjige, tudi če jih ne boš nikoli prebral.
-k-k-k
Nauči se odpuščati sebi in drugim.
-k-k-k
Zapomni si tri nekos-mate šale.
-k-k-k
Nosi zloščene čevlje.
-k-k-k
Uporabljaj zobno nit-
ko.
-k-k-k
Popij kdaj kozarec šampanjca tudi brezpo-sebnega razloga.
-k-k-k
Prosi za povišanje plače, kadar se ti zdi, da si to zaslužiš.
Fantek stopi na prste, pogleda čez pult in naroči v mesnici:
"Prosim, tri kile pljučk za psa."
"Zakaj pa toliko," se začudi mesar.
"Ker nas je osem."
Štajerski TEDNIK
UMETNA PLEZALNA STENA
GOSENICA V OBLIKI PRSTANOV
NAJSTAREJSA
med Štirimi
VEDAMI
MASKOTA NOGOM. PRVENSTVA L.
KRALJ SKITOV IZ GLICKOVE OPERE
100 m2
PERJE PRI REPI
ORODJE NA VZVOD
CIPRSKA POTOVALNA AGENCIJA
OBALA, OBREŽJE
MESTO V
INDIJI
TONE DEMŠAR
NOVINAR LIPICER
ŠUMENJE, ŠUŠTENJE
RAZTEGLJIV TRAK
ŠTEFAN LAPAJNE
POLITIK TRIPALO
SKLADATELJ ŽGUR
FILMSKI JUNAK
BOGASTVO GOZDOV
HANDLOVA OPERA
LIDIJA OSTERC
SLAVKO AVSENIK
PORODNA PRIPRAVA
PESEM ZA UMRLIM
POMOŽNA KNJ. KNJIGA
KACA
(NAREČNO)
PEVEC REEVES
ŠVEDSKI ALPSKI SMUČAR BYGGMARK
SVOJEROČNI PODPIS
JUNAK NOVELE ■PLAŠČ.
REKA V BRETANIJI
DALMATINSKA ANČKA
HOTEL V PARIZU
IVAN NAPOTNIK
REPUBLIKA V INDOKINI
VAS PRI KOBARIDU
MADŽARSKI ŠAHIST (ISTVAN)
OTOK V ALEUTIH
POLJSKI PESNIK (WOJCHECH)
SADNA PIJAČA
IZPUŠČAJ NA USTNI SLUZNICI
STARA MAMA, BABICA
rili:
"Kaj pa si bodo drugi gostje mislili o nas?"
Sinček: "Saj so sami tujci in niso razumeli, kaj sem rekel."
"Natakar, v juhi je čebela." "Verjetno gre za tiskarsko napako. Tole je čebulna juha."
Mihec v cvetličarni: "Očka me je poslal po škropivo, ki uničuje plevel. Poleg tega pa bi rad še takšnega, ki uničuje špinačo."
"Natakar, žemlje, s katerimi ste postregli, so trde kot kamen."
"Ne nergajte! Leta 1945, ob koncu vojne, bi jih bili veseli."
"Seveda, ker so bile takrat
sveže."
"Natakar, prinesite mi obrok ambrozije!"
"Kaj želite, prosim?"
"Ali ne veste, kaj je ambrozija?"
"Na žalost ne."
"Ambrozija je jed za bogove."
"O, moj bog! Nisem vas prepoznal!"
Ker je Janezek zelo nemiren, ga mamica ošteje:
"Če ne boš dal takoj miru, boš šel spat brez večerje!"
Janezek se zamisli in čez nekaj časa vpraša: "Kaj pa bo za večerjo?"
Po nekaj letih sreča Jože nadvse lepo zaobljenega prijatelja:
"Kaj pa vendar ješ, da te je toliko skupaj?"
"Krompir in še krompir."
"Kako pa ga pripraviš? Kuhanega, pečenega, v pireju, dušenega ..."
"Ne, ne. Najprej ga dam jesti prašiču, potem pa pojem prašiča."
V večjem mestu na Labradorju se je prodaja hladilnih skrinj močno povečala. Poslovodja veletrgovine je takoj naročil novo pošiljko, ki je bila spet takoj razprodana. Ob razprodaji tretje pošiljke pa je le naročil osebju, naj pozorno spremljajo, kdo tako pospešeno kupuje hladilne skrinje. Izkazalo se je, da so to Eskimi. Presenečeni poslovodja je ustavil naslednjega kupca in ga naravnost vprašal:
"Kako da tako množično kupujete hladilne skrinje?"
"Zato, gospod," se je zvito nasmehnil Eskim, "ker je seks pri -18 °C veliko prijetnejši kot pri -30 °C!"
Družinica sedi v restavraciji v hotelu v tujini. Po kosilu sinček glasno rigne. Oče se skloni k njemu in ga opozo-
Vprašanje radiu Erevan: "Je res, da lahko človek preživi v naravi brez običajne hrane?" Odgovor: "Bomo videli."
Politik je kosil v restavraciji. Ko je pojedel, ga je natakar vprašal:
"Kako vam je ugajalo naše kosilo?"
"No ja, še kar, ampak na žalost je bil krompir v večini."
Ugankarski slovarček: AANING = norveški telovadec, srebro na OI 1920 Alf, 1896-1948), ALEČNIK = ljudsko ime za rastlino jetrnik, CANI = bolgarski pisatelj Ginčev, OPLA = komad slovenske pevke Jolande Anžlovar, RUARK = ameriški pisatelj in novinar Robert, (1915-1965), STADOR = gora v Julijskih Alpah, visoka 2025 m, TAMEN = portugalski pesnik in prevajalec (Pedro, 1934-), TATENAJ = perzijski upravitelj Judeje.
■je}uaiuo>i
'3>l 'ieua}ej_ 'eouagiiaiui 'eop^s 'uohii_l '0VIN3 '!jeLUll '}so}sojd 'oeu -JZ '§J9 'H '9W '|edo 's|iA '^jeny '33 'iba '§oj}so 'iueo 'oluoj}sou '^lUAO^ej 'ueiA3 'e}uej 'e|ajg 'e|do :0UAPI0p0A :3)|UeZjJ)| 3) A3)jS3U
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
APETIT
SILAŽA
Govori se ...
... da je veleumnim snovalcem osrednje državne proslave ob kulturnem prazniku v dvorano uspelo pripeljati celo vodo. Baje samo zato, da bi marginalcem iz Spodnjega Podravja na čimbolj doživet in umetniški način pričarali neponovljive trenutke uničujoče avgustovske ujme. Mater, so zadeli.
. da je bila poetovionska kulturniška proslava povsem v znamenju enega od dobitnikov najvišjega kulturniškega priznanja. Poleg tega, da so nastopili glasbeniki, ki jim je mecen prav on, je bila tudi povezovalka njegova bivša delavka.
... da se je še enkrat pokazala neizmerna demonska moč korantov. Kmalu po prvem korantovem skoku je sneg pobralo kot za šalo.
... da naj bi prvi korantov skok in prvi bičev pok v deželi korantov kmalu dobila še
dodatne predfašenske atrakcije: prvo brazdo oračev, prvi medvedov skok ... Zlobneži pa natolcujejo, kaj neki bi lahko naredili dornavski cigani.
... da bi v teh dneh med peš hojo po stari Poetovioni namesto pokrival potrebovali kar čelade. Baje zaradi neznanih (s strehe) letečih predmetov.
... da se trije nekdanji po-etovionski žogobrcarji med
šumarji počutijo kot doma. Enemu je že na prvi tekmi v novem dresu mimogrede uspelo nabrcati kar pet golov.
Vidi se ...
. da je mamljiva barvna demokracija premamila tudi humanitarce. Poetovi-onski protipožarni bojevniki so se volitev novega vodstva lotili celo z večbarvnimi glasovalnimi lističi.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Lidija Horvat
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Lidija Horvat, na njej pa skoraj leto in pol star Anej Dominko objema snežaka, ki ga je zanje postavil ati.
Knjigo podarja
Oe
Knjigarna Felix
www.fellx.sl Telefon 04 598 00 10
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5				2			7	
			4			3		
8						1	9	
		4	7	1				6
	9				2			
								1
			2	3	6			4
	5				9			3
1		6			4			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©	€€€	OO
Bik	vv	©©©	€€	OOO
Dvojčka	v	©©	€€€	OO
Rak.	vv	©	€€	OOO
Lev	vvv	©©	€	OO
Devica	v	©©©	€€€	O
Tehtnica	vvv	©©	€	OO
Škorpijon	vvv	©	€€	OOO
Strelec	v	©©©	€€€	OO
Kozorog	v	©©©	€€	O
Vodnar	vv	©©©	€€€	OO
Ribi	v	©©	€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. februarja do 16. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 13. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Gregor Goričan, Pobrežje 124, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Anekdote slavnih
Francoski politik katoliški duhovnik Emmanuel-Joseph Si-eyes je sovražil vojnega ministra Bernardotta, ker je pri njem slutil diktatorske težnje. Znanec ga je prepričeval v nasprotno: "Bernardotte ni samo koristen, ampak je brezpogojno koristen republiki." - Sieyes je na to odgovoril: "Prav zato ga moramo odstraniti. Kadar postane v republiki nekdo brezpogojno potreben, ga je treba imeti za najnevarnejšega sovražnika domovine
in se ga je treba na vsak način znebiti."
***
Igralec Peter Ustinov je imel zelo lepo mnenje o igralki Audrey Hepburn. Rekel je: "Statistika nam pravi, da je Audrey Hepburn umrla mlada, ampak nobena statistika ne more pokazati, da bi
Audrey umrla mlada, pa naj bi imela še toliko let."
***
Avstrijski skladatelj slovaškega rodu Franz Lehar je dobil nekoč vabilo, naj obišče neko bogato družino. Na njem je pisalo: "Žena bo igrala vaše skladbe, hči jih bo pela, nato pa bomo ob devetih večerjali."
Lahar jim je odpisal: "Natančno ob devetih bom pri vas." ***
Nekoč je obiskal kralj Jurij III. angleškega astronoma Willia-ma Herschla in ga pokroviteljsko pobaral: "No, kaj je kaj novega na nebu?"
Herschel mu je odgovoril precej nasajeno: "Je vašemu veličanstvu mar staro že vse znano?"
Pred leti je diktatorskemu iraškemu voditelju Sadamu Huse-inu evropski novinar citiral evrtopska časopisna poročila, ki so pravila, da oblasti v Bagdadu občasno mučijo in včasih morda celo ubijejo politične nasprotnike. »Je to res,« je vprtašal novinar.
»Seveda je res,« je presenečen nad naivnostjo vpraševalca odgovoril Sadam Husein. »Kaj pa pričakujete, če pa nasprotujejo režimu?«
***
Leta 1769je francoski pisatelj in enciklopedist Denis Diderot kot gost ruske carice Katarine II. potoval po Rusiji. Čudil se je, kako umazani in zanemarjeni so tlačani.
»Le zakaj naj bi ti ljudje skrbeli za svoje telo,« mu je odvrnila carica, »saj ni njihovo.«
Ormož • Podelili Meškove značke
Ob kulturnem prazniku
V petek zvečer je v Domu kulture v Ormožu potekala občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku.
Foto: vki
Slavnostna govornica je bila Ljuba Fišer, dobitnica Meškove plakete za življenjsko delo na področju lutkarstva.
Ob tej priložnosti se je župan Alojz Sok kulturnikom zahvalil za njihovo delo, v vzpodbudo pa jim je podelil bronaste, srebrne in zlate Meškove značke za njihovo 5-, 10- ali 20-letno ukvarjanje s kulturo. Kot je povedal, občina veliko vlaga v obnovo kulturnih hramov, vendar jih osmisli in napolni šele kulturna vsebina, ki jo prispevajo številni domači kulturniki. Podeljene so bile štiri zlate značke. Zlato značko je prejel Ciril Ambrož, ki je avtor številnih fotografij domačega kraja in domačih ljudi, avtor razglednic, plakatov in tudi avtor treh knjig fotografij. Kot je bilo zapisano v utemeljitvi, s pomočjo Cirilovih slik tudi
ostali gledamo na naš domači svet z drugačnimi očmi. Prejemnice zlate značke sestre Nedeljko so družinsko petje ohranile tudi, ko jih je življenje odneslo vsako na svojo stran. Strokovnjaki SAZU so večkrat potrdili njihovo kvaliteto in posebnost - glasno petje, ki se je iz davnih časov ohranilo v Osrednjih slovenskih goricah, kjer so peli ob vseh priložnostih, največkrat ob delu, pa tudi, ko so bili žalostni ali veseli. Tudi Leon Lah je prejel zlato značko. Je pevo-vodja več odraslih in otroških zborov, projekti, ki nastajajo v zadnjih sezonah, pa spadajo med najboljšo produkcijo šolskih in kulturnoumetniških skupin. S sodelovanjem vodstva šole in sodelavcev mu je uspelo ustvariti zavidljive predstave, šole pa zapuščajo odlični pevci in pevke. Ne-venka Jambriško vodi plesno dejavnost na kogovski šoli, skupaj z otroci odkriva nove gibalne in plesne možnosti, jih poveže v domiselne koreografije in z veliko vztrajnosti tudi trenira. S svojimi skupinami navdušuje domače občinstvo pa tudi strokovno plesno javnost z rednimi nastopi na območnih plesnih revijah in s pogostimi uvrstitvami tudi na medobmočno in državno raven.
Najvišje priznanje, Meško-vo plaketo, pa je letos prejela Ljuba Fišer za življenjsko delo na področju lutkarstva. Ljuba Fišer je od leta 1973 v Vrtcu Ormož zbrala vzgojiteljice in jih navdušila za lutkarstvo in mnoge so lutkarice še danes. Znala je privabiti številne zunanje sodelavce in sodelavce v posameznih projektih - sve-
tlobne mojstre, glasbenike, tehnike za posebne efekte in celo Pihalni orkester. Ljuba Fišer ima za sabo 40 lutkovnih sezon, od katerih je bila največ s skupino v vrtcu, kjer je bila igralka, povezovalka, mentorica, režiserka, tehnična in duhovna vodja. Petnajst let je vodila komisijo za lut-karstvo pri Zvezi kulturnih društev in sodelovala z območnim združenjem lutkovnih skupin. Bila je gonilna sila pri organizaciji in izvedbi vsakoletnega srečanja lutkarjev, seminarjev za lutkarje, lutkovnih razstav. Vodila je številne lutkovne delavnice pri različnih organizatorjih tudi v času počitnic. Lutkovno predstavo je nekajkrat ustvarila tudi na planinskem taborjenju z otro-
ki. Ves čas se je tudi aktivno izobraževala na tem področju in s svojim strokovnim in inovativnim pristopom prispevala k razvoju lutkarstva v Sloveniji.
Od prihoda v Osnovno šolo Ormož pa vsa leta do danes je mentorica lutkovnih skupin. Svoje izkušnje tudi uspešno prenaša na mlajše kolegice, ki jih je pridobila kot svoje sodelavke, nove mentorice in tudi članice učiteljske lutkovne skupine. Poseben poudarek pri njenem vzgojiteljskem delu v šoli delu je tudi uporaba lutke pri pouku. V vseh letih je uporabila številne lutkarske tehnike in vsaka nova predstava je presenečenje. V zadnjih letih se je nekajkrat zapovrstjo uvrstila na medob-
močno in na državna srečanja lutkovnih skupin, enkrat celo z dvema skupinama.
Ljuba Fišer je bila tudi slavnostna govornica na proslavi ob kulturnem prazniku. V svojem govoru je poudarila, da se amaterski kulturniki po svojih močeh še posebej trudijo ohranjati našo kulturo. Energijo za to dobijo od vsakega zadovoljnega izraza na obrazu svoje publike in tako pomagajo vstavljati kamenčke v mozaik kulture. Glasbeni program proslave pa so prispevali Trobilni kvintet pod vodstvom Slavka Petka, Vokalna dekliška skupina OŠ Sv. Tomaž pod vodstvom Andreje Klinc in kitarista Gašper Piano in Samo Turk.
Viki Klemenčič Ivanuša
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
49. Mednarodni pustni festival
kurentovanje 2009
Ptuj, Slovenija, 14. - 24. februar
Boli staro, boli
¡olj staro, 'DOU dobro
Karnevalska dvorana
na Vicavi (nekdanjavojašnica) in pustni Super Li
Prodajna mesta vstopnicza karnevalsko dvorano (predprodaja vstopnic od 6. 2.)
•	TIC PTUJ, HOTEL POETOVIO,
KIOSK PRED KARNEVALSKO DVORANO NAVIČAVI (na dan prireditve)
•	PRODAJA PREKO SISTEMA EVENTIM (eventim.si, vstopnice.net, koncert.com)
Petek, 13. februar
KARNEVALSKO OGREVANJE
Karnevalska dvorana, od 21.00 do 04.00
WINTER HOUSE PARADE
BARBARA TUCKER IN MEDNARODNA ZASEDBA DJ-EV
Super Li, VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI, 6 EUR
www.kurentovanje.net
ÖlrSäkS? facebook
Sobota, 14. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
VALENTINOVVEČER
DELFINI.ATTIC ECHO, SEVERINA 12 EUR
Bogat zabavno-glasbeni in animacijski program. Super Li, After party
Nedelja, 15. februar
Karnevalska dvorana, od 12.00 do 19.00
Humorna narodno zabavna prireditev ORFEJČKOVA GOSTILNA VSTOP PROST
ANSAMBEL ŠTRK, VESELE ŠTAJERKE, KLAPOVUHI, STANE VIDMAR, NATALIJA KOLŠEK, MAJA KAMPL, LUKA in PEPI ... Domače dobrote in koline. Animacija otrok.
(org: Radio Tednik Ptuj, PP Gostinstvo, aktivi kmečkih žena)
Karnevalska dvorana, od 21.00 do 02.00 KONCERT GIBONNI in AKI RAHIMOVSKI (ex Parni valjale) 13 EUR s skupino BRK BAND
Ponedeljek, 16. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 ROČK VEČER
DJ, BIGFOOTMAMA.DAND 6 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Torek, 17. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 NORO DOBRO
NEISHA, PC MAMBO, KATALENA, ZORANPREDIN in GLOBOKA GRLA 6 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Sreda, 18. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
OD SRCA DO SRCA
KVINTON, PLESNI STUDIO D2E, MAGNIFICO	11 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Četrtek, 19. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 KRALJ BALKANA -TURBO FOLK MANIJA DARUS, MILEKITIČ	11 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Petek, 20. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 VEČER NOSTALGIJE
DELFINI, NOVIFOSILI 13 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Sobota, 21. februar
Karnevalska dvorana, od 14.30 do 16.45
VELIKO OTROŠKO RAJANJE
SAM SEBASTJAN, SPIDI IN MINI ZVEZDE, MINI DAME	4 EUR
otroci VSTOPPROST
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00
(ob 23.30 vstop za maske, brezvečerje)
SOBOTNAVROČICA
IRENA VRČKOVNIK, PC MAMBO, TURBO ANGELS, POP DESIGN
25 EUR (z večerjo), 10 EUR (maske)
Zabavno-glasbeni in animacijski program, izbor in nagrajevanje najlepših skupinskih mask, obisk slovenskih mišic, nastopi plesnih skupin,vroča presenečenja ...
Super Li, SKUPINA E.T. IN KARMA, 8 EUR
Nedelja, 22. februar
Karnevalska dvorana, od 14.00 do 22.00 PTUJSKI KARNEVALSKI ŽUR VSTOP PROST
Zabava udeležencevmednarodne karnevalske povorke
SLOVENSKI MUZIKANTJE in ANSAMBEL BRATOV GAŠPERIČ
Zahvala sodelujočim etnografskim skupinam v povorki in podelitev nagrad karnevalskim skupinam.
Ponedeljek, 23. februar
Karnevalska dvorana, od 16.30 do 18.30
VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z ROMANO IN JARARAJO	4 EUR
otroci VSTOP PROST
(organizatorja: Center interesnih dejavnosti Ptuj in Društvo prijateljev mladine Ptuj)
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
PREDPUSTNIVEČER
DJ, DRAŽEN ZEČIČ, JASMIN STAVROS
12 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Torek, 24. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
VELIKI PUSTNI FINALE
KINGSTON, TANJA ŽAGAR, BOŠTJANKONEČNIK	10 EUR
Bogat zabavno-glasbeni in animacijski program.
Super Li, After party
NAROČNIK OGLASA MEMORIA D.O.O.
Prireditvenik
Torek, 10. februar
10.00 Središče ob Dravi, predavanje in praktično delo s pogrinjki, s sabo prinesite prtičke, z vami bo gospa Terezija Meško
19.30 Maribor, SNG, balet, Zlatorog, VelDvo, za abonma Opera in Balet torek in izven
20.00 Maribor, Narodni dom, komedija Fuzbal je vse, VelDvo, red Zeleni in izven
Ptuj, razstavišče stopnišča Mercator, na ogled je razstava slikarskih del ljubiteljskih slikarjev Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj
Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava del akademske slikarke Klementine Golija z naslovom Geografija spomina
Lenart, v občinski avli, na ogled je razstava del francoskih slikarjev Stephana Beauja in Cireja Dimeja
Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica ...
Makole, razstavišče župnišča, na ogled je stalna razstava fotografij z motivi zime, avtorja Milana Sternada iz Makol
Sreda, 11. februar
18.00 Ptuj, hotel Park v Prešernovi ulici, trening sprostitve »Saj ko si
notranje sproščen s telesom in duhom usklajen, uresničiš vse, kar želiš«
18.00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, popotniški utrinki
iz Mehike, predavanje Vilija Podgorška 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, predstavitev knjige Simone Šket »Preventiva pred rakom in rehabilitacija onkološkega bolnika« 19.30 Maribor, SNG, balet, Zlatorog, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven
Četrtek, 12. februar
9.00 Ptuj, dvorana KGZ Ptuj, Ormoška c. 28, predavanje o investicijah v
prašičerejo in zahteve navzkrižne skladnosti 9.00 Bišečki Vrh, predavanje »Kaj je pomembno pri pripravi krme za govedo
18.00 Ormož, grajska poročna dvorana, literarni večer s Štefanom Kar-
došem, predstavili bodo njegov roman Rizling polka 18.00 Ptuj, gostišče Pri Klincu, plesni večer, maska obvezna, starost
nepomembna, za zabavo skrbita Tone in Vili, obvezne prijave na telefon 772 09 51 18.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, tradicionalna 50. prireditev
Športnik leta 2008 mestne občine Ptuj 18.00 Ptuj, jedilnica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, predavanje na temo Sodoben način zdravljenja uhajanja vode, predaval bo Dejan Ognjenovik, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, predavanje organizira Društvo Mena - humanitarna organizacija za pomoč ženskam 19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, otvoritvena slovesnost razstave Maske, ki so jo pod vodstvom Janka Mariniča Jake pripravili varovanci društva Sožitje Ptuj
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AUDI AB 3,0 TDIOATmO	2904	20.990,00	KLIMA	K0V.CRNA
AUDI ALLROAD 3,0 TDIQ	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:320 D	2002	9.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	9.490,00	KLIMA	KOV.SRERRNA
CITROEN C41,6 HD	2006	11.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CHHOENXSARA PICASSO 2.0 HDIEXCL	2004	8.490,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
FIAT PUNT01.216V	2003	4.400,00	P0T.RAČ.	KOV.SRERRNA
FORD FOCUS 1.8 TDCI	2003	6.990,00	2 X AIRBAG	KOV. SREBRNA
FORD PUMA 1.411V	1999	3.990,00	KLIMA	KOV.SRERRNA
LANCIA Y 1,2	2001	2.990,00	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	15.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	KOMF.SEBEŽI	BELA
RENAUTl SCENIC 1,9 BCI	2000	4.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
VW POL01,4 TDI	2006	9.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,91 HIGH.	2005	16.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Ko pošle so ti moči, zaprl si trudne oči, zdaj tiho, mirno spiš in bolečine ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
Minilo je eno leto, ko smo nepričakovano ostali sami, brez dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka
Antona Zadravca
IZ KIDRIČEVEGA
ULICA BORISA KRAIGHERJA 15
Pogrešamo te vsi, ki smo te imeli radi
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (I. Medvešek)
SPOMIN
10. februarja 2009 je minilo četrto leto, odkar te ni
Peter Kysela
10. 02. 2005 - 10. 02. 2009
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvetje in prižigate svečke.
Njegovi najdražji
Že leto dni v grobu spiš, bolečin več ne trpiš. Ni ure, dneva in noči, vedno si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
9. februarja je minilo leto, ko se je poslovil dragi mož, oče, dedek in tast
Stanko Ber
S CESTE 8. AVGUSTA 5, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAMO telico simentalko, brejo 9 mesecev, možna menjava za neplodno kravo z doplačilom. Tel. 041 236 340.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
PREDLOGI
Ji t
fh
mr
POSKOČNIH
1.	SLOVENSKI MUZIKANTI - Eno po slovensko
2.	NAVIHANKE - Spomni se name
3.	Ans. PETRA FINKA - Dan ko dež je jokal
4.	NOVI SPOMINI-Osvajalec
5.	VESELI BEGUNČANI - Ko šel nekoč čez polje sem
6.	Ans. GOLTE - Vroča kri
7.	Ans. LOJZETA OGOREVCA - Blagoslov križa
POP 7 TOP
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje z garažo v bloku na Ptuju - pritličje. Tel. 031 358 059 ali 051 443 108.
DOMAČIJO na Zg. Hajdini prodam. Inf. na tel. 051 898 312.
NA PTUJU, center mesta, prodam stanovanje, 76 m2, pritličje. Tel. 031 619 562 ali 031 784 619.
NA PTUJU prodam trisobno stanovanje. Tel. 02 777 12 21 ali 041 512 178.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v Cirkovcah (kozmetika, solarij, cca. 80 m2). Telefon 040 892 277.
RAZNO
1.	KORADO & BRENDI - Se ti ne zdi, da si že malo odcvetela
2.	NATALIJA KOLŠEK- Mama
3.	STANE VIDMAR - Zapoje naj moja klapa
4.	BOŠTJAN KONEČNIK- Borovničke
5.	OBJEM ■ Kam le čas beži
6.	ATOMIK HARMONIK - Kdo osvojil bo moje srce
7.	TRIO GENIALCI - Na zdravje izpijmo ga
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poKUite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
UGODNO prodamo opremo za spalnico, malo rabljeno. Tel. 031 273 700.
DELO
DELO NUDIMO mlajši ženski za strežbo pijače v dnevnem lokalu v Šoštanju. Delo je za poln delovni čas, je pa možnost nastanitve v garsonjeri. Plača od 4 do 4,50 evra oziroma po dogovoru. Več informacij na telefon 041 628 277 (Marjan Podgoršek). Avto shop Podgoršek, d. o. o., Metleče 10, 3325 Šoštanj.
GREM pomagat pri gospodinjskih opravilih v Ptuju in okolici. Telefon 041 956 920, 02 764 48 51.
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razlije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
10. februarja 2009 je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Anton Vindiš
IZ VELIKE VARNICE 68
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
Tvoji najdražji: žena Nada, Mladenka, Zvonko, Zlatka z družinami
W
Trpljenje so dali skalam. Vendar ga niso prenesle. Pa so ga dali človeku. (armenski rek)
ZAHVALA
V sredo, 28. 1. 2009, je dogorela sveča življenja našemu možu, očetu in dedku
Stanislavu Nlercu
IZ PODLEHNIKA
Hvala vsem za izrečena sožalja po telefonu, hvala vsem za topel stisk roke, hvala vsem, ki ste nam poslali številna pisna sožalja. Hvala njegovim prijateljem in bivšim sodelavcem, ki ste se prišli poklonit v spomin nanj.
Zahvaljujemo se sorodnikom, ki ste ga spremili v njegov pre-rani grob in nas tolažili.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za občuteno odpete pesmi in kvartetu trobil Pihalnega orkestra KD Podlehnik. Hvala gospe učiteljici Milici, ki je z ganljivimi besedami orisala njegovo življenjsko pot in njegovo poslanstvo večnega popotnika. Hvala gospodu Francu za nošenje prapora DU Podleh-nik. Za vso pomoč hvala Mileni in Dragici. Zahvaljujemo se Župnijskemu uradu sv. Trojica v Podlehniku in Župnijskemu uradu sv. Vid Videm za zvonjenje.
Vsi Tvoji, ki še nismo dojeli resnice, da se s tega potovanja ne boš vrnil
SPOMIN
Milki Belc
S PTUJSKE GORE 25 A
12. februar 2008
Mama,
ko vedeli bi, kako smo Vas čakali, kako kričala sobe je tišina, bi v moji dlani Vaša dlan obstala. Ko vedeli bi, kako smo Vas čakali, kako bolela duše je praznina, bi misel Vaša našo poiskala. Pa le nemir je ranil up srca in senca smrti je prek naše duše šla. Leto dni že v grobu spite, še vedno ne moremo verjeti, da Vas med nami ni - v našem domu zija velika praznina - a v srcih ostaja nepopisna bolečina.
Še vedno neutolažljiva hčerka Milka, zet Franček, vnuka Darinka in Branko z družinama
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 10.2.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kulturni praznik v Občini Destrnik
SREDA 11.2.
8.00 Kronika Občine Hajdina 18.00 SUPER HITI Odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kulturni praznik v Občini Hajdina
ČETRTEK 12.2.
8.00 Fašenk po Dornavsko 2008 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Literarni večer OŠ Dornava
PETEK 13.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica-
Ptuj • Zemeljski plaz v Maistrovi ogroža tri hiše
Razpoke se večajo, zemlja še vedno drsi
V nedeljo, 8. februarja, ob 9.24 so regijski center za obveščanje v Ptuju obvestili, da je zaradi obilnih padavin zemeljski plaz pričel ogrožati dve stanovanjski hiši in gospodarsko poslopje v Maistrovi ulici 23 v Ptuju. Pet stanovalcev obeh hiš so že izselili, ker pa se drseča zemlja še ni ustavila, je ogrožena še ena hiša pod plazom.
Ob prvem ogledu ogroženega območja so ugotovili, da je plaz meril v polmeru okoli 100 metrov ter da je razpoka v zemlji ponekod široka že okoli 4 metre. Gospodarsko poslopje, ki je pod plazom, se je tedaj že premaknilo navzdol za okoli 40 cm, na sredini gospodarskega poslopja se je pojavila navpična razpoka, široka okoli 20 cm, ki je zgradbo pretrgala na dvoje, opazili pa so tudi, da stanovanjska hiša še naprej drsi s plazom navzdol.
Zaradi tega je postala ogrožena tudi pred kratkim vseljena, povsem nova stanovanjska hiša pod plazom, saj se je pred njo pričela nabirati nagubana drseča zemlja, in če bi se plaz sprožil, bi hišo zagotovo porušil. Zaradi grozeče nevarnosti se je pet prebivalcev iz obeh hiš izselilo na varnejšo lokacijo, v nedeljo okoli poldneva pa je bila
Foto: M. Ozmec
Gospodarsko poslopje na dvorišču Erjavčeve hiše je drseč plaz dobesedno preklal na dvoje.
aktivirana tudi gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki je takoj pričela reševati njihove materialne dobrine. Ker je še vedno močno deževalo, so gasilci
ob plazu izkopali kanale za odtekanje vode, razpoko pa zavarovali s plastičnimi ponjavami.
Kljub temu je plaz včeraj popoldne in tudi čez noč še
naprej drsel proti vznožju, njegovo gibanje pa so vso popoldne spremljale ustrezne strokovne službe in člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje s poveljnikom Dragom Klobučarjem na čelu. Iz preventivnih vzrokov so delavci Adriaplina in Komunalnega podjetja Ptuj na plinsko in vodovodno mrežo v bližini plazu že namestili varnostne ventile in merilne naprave.
Ko smo si prizorišče omenjenega plazu ogledali včeraj zjutraj, je bila razpoka nad ogroženo hišo še večja, bistveno večja pa je bila tudi razpoka na sredini gospodarskega objekta pod hišo, tako da je pretrgalo tudi ostrešje nad zidovi. Med strokovnjaki in člani regijskega štaba civilne zaščite je ves zgrožen in
nemočen na pragu ogrožene hiše v Maistrovi 23 stal Fer-do Erjavec in zrl v grozečo zemeljsko gmoto nad hišo: »Prva majhna razpoka se je pojavila kmalu po novem letu kakih 10 m nad hišo. V dolžino je sicer merila več metrov, a ker je bila široka le 1 do 2 cm, si nismo posebej belili glave, saj živim tukaj že od leta 1948 in v vseh teh letih nikoli nismo opazili nobenega plazu in ne razpoke.«
Kdaj pa ste opazili, da se razpoka širi?
»Sredi prejšnjega tedna, ko se je zaradi otoplitve sneg pričel hitro topiti. Padlo je tudi nekaj dežja in v četrtek je bila razpoka v zemlji tik nad hišo široka že skoraj pol metra. Ne vem, kako je to možno; glede na to, da so spodaj včasih manjši vodni izvirčki, je ena od možnosti, da vsa ta ogromna gmota zemlje, na kateri sta naša hiša in gospodarsko poslopje, nekako plava nad kako vodno žilo. Lahko je vzrok seveda še kje drugje.«
Pod to hišo je resno ogrožena tudi pred petimi meseci vseljena hiša Bojana Erjavca na Maistrovi 30 a, ki se je zaradi plazenja izselil na varno že v nedeljo popoldne. Posledice plazenja pa so vidne vse bolj tudi pred njihovo hišo. Razpoke na nagubani drseči zemeljski gmoti so le kake tri metre od hiše, tako da so že močno dvignjeni in zamaknjeni tudi tlakovci na tej strani hiše. Vsekakor se zemlja še ni ustavila.
Včeraj zjutraj si je ogroženo območje v Maistrovi ulici ogledal tudi Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje, s sodelavci ter povedal, da se je treba sanacije lotiti po natančni preučitvi stanja in oceni situacije. Strokovnjaki, predvsem s statičnega in gradbenega področja, naj bi v kratkem opravili nekaj sondažnih vrtin, da bodo ugotovili, kakšno je stanje plazišča v globini, vsekakor pa bodo ogroženo območje še naprej nadzirali in po potrebi ukrepali. O dokončni sanaciji plazu pa se bodo lahko dokončno odločili šele po tem, ko bodo trdno prepričani, da razmočena zemlja ne drsi več.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Valerija Ce-bek, Podvinci 2/c, Ptuj -Matica; Adrijana Gašparič, Gornji Ključarovci 1, Sveti Tomaž - Reneja; Alenka Metličar, Zgornja Hajdina 173, Hajdina - Tašo; Silva Orovič, Trnovec 19, Lovrenc na Dravskem polju - Luka; Tjaša Širec, Novake 16, Poljčane - Maia; Andrejka Vidovič, Strajna 31, Podleh-nik - Nika; Julija Šeruga, Kajuhova ul. 5, Ptuj - Katarino; Irena Krabonja, Skoli-brova ul. 9, Ormož - dečka; Roberta Novak, Murska ul. 12, Dokležovje, Beltinci -Kevina; Andreja Munda, Zamušani 37, Gorišnica
-	Špelo; Simona Golnar, Ulica Edvarda Kocbeka 2, Sveti Jurij ob Ščavnici -Amadejo; Brigita Šmigoc, Moravci v Slovenskih Goricah 144/a, Mala Nedelja
-	Tjana; Tinka Matjašič, Podlehnik 90/a - Elo; Mojca Loboda, Kvedrova ulica
2,	Ptuj - Mino.
Umrli so: Danijel Zavra-tnik, Sp. Leskovec 10/a, rojen 1960 - umrl 29. januarja 2009; Danijel Petek, Polenšak 11, rojen 1956 - umrl 30. januarja 2009; Franc Gornjec, Jur-šinci 55, rojen 1941 - umrl 29. januarja 2009; Terezija Brenčič, rojena Pihler, Ptuj. Ul. Jožefe Lackove 32, rojena 1933 - umrla 29. januarja 2009; Marjana Kumer, rojena Jemec, Prečna pot 13, Ptuj, rojena 1931 - umrla 28. januarja 2009; Terezija Zebec, rojena Belšak, Gorenjski Vrh 16, rojena 1949 - umrla 1. februarja 2009; Terezija lintihar, Kungota pri Ptuju 32, rojena 1937 - umrla 2. februarja 2009; Jožef Vogri-nec, Moškanjci 89/a, rojen 1962 - umrl 3. februarja 2009; Rozalija Vek, rojena Šimenko, Zgornja Pristava
14,	rojena 1922 - umrla 4. februarja 2009; Margareta Kravina, rojena Regul, Ptuj, Ob Železnici 23, rojena 1919 - umrla 1. februarja 2009; Angela Korošec, rojena Pernek, Veliki Okič
15,	rojena 1922 - umrla
3.	februarja 2009; Otilija Gerjovič, rojena Muzek, Tovarniška c. 5, Kidričevo, rojena 1921 - umrla 1. februarja 2009; Janez Ke-lenc, Gorišnica 91, rojen 1943 - umrl 31. januarja 2009; Franc Adam, Stoper-ce 13/c, rojen 1922 - umrl 3. februarja 2009.
Razpoko v zemlji le nekaj metrov nad Erjavčevo hišo so gasilci včeraj je bila široka že več kot 4 metre.
Foto: M. Ozmec
zaradi dežja pokrili s plastično folijo;
Napoved vremena
Danes bo pretežno oblačno, zjutraj bo po nižinah megla.
V	zahodni Sloveniji se bodo dopoldne začele pojavljati padavine, do večera pa se bodo razširile nad vso državo. Meja sneženja bo na okoli 600 m nadmorske višine. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od-6 do -1, na Primorskem do 3, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem okoli 10 stopinj C.
V noči na sredo bo lahko snežilo tudi ponekod po nižinah.
V	sredo bo pretežno oblačno, predvsem na jugovzhodu bodo še manjše padavine.
Nekaj sto kubičnih metrov drseče in razmočene zemeljske gmote je od hiše Bojana plazom oddaljenih le še slaba 2 m; lepo se vidi, kako je tlakovce že dvignilo.
Foto: M. Ozmec
Erjavca pod