264. številka._Ljubljana, nedeljo 16. novembra._ VrL leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. lahaja vsak dan, izvzomši ponedeljka in dnnve po praznikih, ter velja po petit pr-jeman, za svatro-oaerake de*oie u oelo leto 16 gold. u pol leta 8 »old za lit lota 4 foid. — Za LJubljano 'ore* poSiljania na do-.- zi c*!o loto 13 jjold.. ca S«trt leta 3 gold. 30 kr., za en mflseo f srold. 10 kr Za pogiljanjo n< dom *o račnna 10 krajo, za moseo, 30 kr. 7» Ootrt iot* — Za tuje de*ele r.a oe!o loto 20 nid, ** pol let« 10 goid. - Za »foapod« očltelje na ljudskih 4ol» h in za dijaka velja zaliaoa cena in sioen Za LJubljano M im* leta. 2 *o!d. 50 kr., pa pošli projeman aa letri lota 3 gold — Za oznanila se plačuje od četir. ■topna potit-vrste S kr. ©e se MHM&tta enkrat iitika, C kr. ee dvakrat »n 4 kr. do »o tri- aH večkrat tiska, Vnakokrat so plaža jtempolj za 30 kr Dopisi naj »o iavol/i uankirati. - Kokopisi so ae vraftajo. — D'rodn i S t.\- 0 j« v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi »uši Uot£ Evropa" o . M-riitTo. e* kv*-" »■ • ' - ■ n,^i»j»^ ^»Čthmo reklamaoljo, o*na»iia '.. j. adjornjatrativno .eč<, |# v ,Narodni tlakami11 v Tav.Hrjevi hi* Vrnimo se tudi na literarno delo. Slovenci ne pozabimo nikdar, odkod imamo, kar narodno-slovenskega imamo, kdo nam je podloge ustvaril, na katere smo to zidali, kar že stoji, kako so hc koreninice tega vsadile, kar raste narodnega. Večkrat smo že mi poudarjali, da je skoro vse to, vse rodoljubje in vse domovinsko delovanje procvelo iz podloge, ki jo je stvarilo naše slovensko pisateljstvo, naša literatura. Veliki naš Trubar in njegovi luteranski drugovi, ustanovitelji slovenske pismenosti; Vodnik in njegovi vrstniki j Preširen in njegovi sočasov-niki; in cela vrsta znanih imen naših pisateljev, starših in mlajših, iz novejše dobe : — le-ti so posredno več storili za razvoj slovenstva, za vzbujo naše mladine, za raztro-šenje slovcnsko-narodnega semena, ki je zopet gotovo če prav nevidno, plod obrodilo in so dalje trosilo, nego cela vrsta drugovrstnih agitacij. In tako nij samo pri nas, tako je pri vseh narodih. Ne treba segati h Grkom in Rimljanom nazaj, naši moderni sovražni sosedje naj nam bodo izgled. Nemci so po zadnji veliki vojni slavni in mogočni postali. A njihova slava in velikost nij kakor Minerva iz Jupiterjeve glave na nagloma in brez rojstvenik bolečin na beli dan skočila. Nemška velikost je vzrasla na dolgoletnem duševnem, v prvi vrsti literarnem delu, ki se navezuje na Leibnitza, Lessinga itd. in kot nepretrgana veriga gre in se na vse kunce in kraje razširja, razdaljuje in razglobljuje do novejših dni. In predno se je italijanski narod zedinil in do te politične veljave pupci, peli in pisali bo pred stotine leti Dante Aligbieii, Petrarca, Tasso, in drugi — ter narodu narodno podlogo ustvarili. Pri nas Slovencih je uprav zadnja leta literarno delovanje pešati začelo. Nij nikjer onega pravega duha, one živosti, onega stvarjenja, kakor pred nekaj leti. Pesniki in pripovedniki so nam po večjem utihnili, novi se nijso pokazali; in tudi na polji popularne znanosti nij, z nekaterimi častnimi izjemami, nič pravega življenja. To ne sme tako ostati. Baš ker vemo, da je to duševno gibanje na literarnem polji bila podloga, ki nam je dala pogum in nagib k političnemu in sploh narodnemu delu in vsem našim do-zdanjim vspehom, — zanimati se imamo zopet vsi narodnjaki za to, da se ono delovanje zopet oživi, na kakšen koli način. Kakor stara pravljica pripoveda od Antevsa, da je od matere-zemlje zopet moč dobival, tako moramo mi zopet nazaj poseči in navezati na delo, kjer je puščeno; moramo gledati, da vso ovire prenehavanja literarne delavnosti spoznamo in potem odpravimo. In kje so uzroki te naše stagnacije? Mnogo jih je. Prvi jo brez dvombe hud in strasten političen boj, ki ga imamo voditi. „Inter arma silent mu sac.1' Politika absorbira moči; dnevna literatura, katera se je kakor po vsem svetu, tako tudi pri nas na tako stopinjo in razširjenost razvila, kakor se našim rojakom ob Preširnovem Času, ko so bili vsi zbrani okolo male „Čsbelice", niti sanjalo nij da je pri nas Slovencih mogoče, — dnevna literatura torej nas sili, da svoje moči trošimo, da tako rekoč v drobiži plačujemo sproti, a ne utegnemo duševno koncentrirati se, zbrati večje zaklade. Nekoliko nas dela v tem od dne do dne, mnogo pa jih je, ki so tudi pismenega dela zmožni, pa nas gledajo, zanimajo se za politično delo, a to zanimanje jih poleni, da sami nič ne delajo, da si bi mogli. Ti poslednji bi se pač morali poboljšati ; mi se nemarno in ne moremo, ker potreba dnevne literature bode zmirom bolj rastla nego upadala, to je gotovo. Kolikor tedaj politika sama po sebi škoduje delovanju na literarnem polji, to je neizogibno, s tem treba računiti j paziti je k večjemu toliko vsakako f da preveč ne škoduje, da dnevna — vso drugo literaturo ne uduši. To zabraniti je lehko, ako se popri-roemo tu narodno-gospodarstvenega načela, ki modro svetuje: „dclo deliti.u Čisto škodljiv in zatretja vreden pak je zadržek, ki se procvetanju našega slovstva raja iz naših domačih mejusobnih političnih razmer. Literatura je sama sebi namen, ona ima složiti le čistemu človečanstvu in narodu, nikdar ne kaki stranki. Tisti torej, ki hočejo pri nas literaturo (tudi dnevno) klerikalizmu, pietizmu ali pobožnjaštvu pokorno in sluzmi napraviti, ki zato po svoje uniformirajo naša literarna društva, ki izrivajo iz njih talente i a zmožne moči samo ker uiJBo njihove vere in bratovščine: gazijo napredek literature, tudi svoje, ne samo občne. Živ dokaz temu je strašno duševno pešanje „Slov. Matice", od kar tam edino odločuje vprašanje političnega klerikalizma, in ne več narodno-sloveuaka pisateljska ali kritična zmožnost odbornikova. Tisti, kateri so te Horte politiko vrgli v našo literarnost, imajo velik neodpustljiv greh, kakor je dobro to že g. Svetec lansko leto naglašal. Tu bode trebalo boja, da zmaga naše načelo, katero je: v literarnih društvih naj imajo glas literarnega dela zmožni možje, ki so za slovensko slovstvo ali že kaj storili, ali kaj storiti morejo , naj spadajo v kateri koli stan je, naj zastopajo kakoršno koli načelo v političnem življenji, da le literarno in znanstveno svobodo spoštujejo. Velik zadržek, ne tolikanj za naše literarno delovanje, kar se tiče dozdanjih delav- cev, temuČ zato da nemarno literarno-zmož-nega in delavnega naraštaja, so slabi in nezmožni učitelji slovenščine na mnogih naših gimnazijah. V prvi mladosti se genijalen človek vzbudi, in isto tako se le v prvi mla doHti talent duševno zatro. Ako se torej na naših gimnazijah tu in tam nahajajo učitelji slovenščine, ki so sami duševno suhi, brez estetičnega čuta, brez poezije, brez občne omike — kako bodo ti ljudje talente budili in jim veselje napravili, katero samo po seb dalje dela v samoizobraženji? Ah, o tem bi se dalo cele pole tožeb napisati, a to odložimo. Rečemo tu le, da ako se posreči našim zastopnikom vsaj za te borne ure, ki so slovenščini odmerjene, duhovite in narodno stvar ljubeče profesorje na naše gimnazije dobiti namesto mnogo denašnjih suhoparnikov in literarnih idijotov, bila bi to stvarno velika „koncesija", če prav še le kasno vidna. Mi že na prej vidimo, kako bode nas nekoliko intere-sirancev križati hotelo, a ipak to naglašamo zopet in zopet, naši lastni bornirani Marni niJ80 za u k materinščine sposobni , ker so suhoparni in ljubezen podirajo, namestu da bi jo budili. Torej truditi se je nam, da vsi inteli gentni in zmožni Slovenci zopet primejo za pero; da nas politika ne zanima tolikanj preveč, da bi zmožni naši možje, osobito mlajši, puščali literarno polje pusto, a naše občinstvo, da se ne zanima samo za agitacije, nego tudi za razširjanje in podpiranje narodne knjige; da prestvarimo in oživimo naša literarna društva, obstoječa podpiramo, nova ustvarjamo; da naši politični narodni zastopniki hitro skušajo doseči, da namesto mračnjakov dobomo dobre, duševno oživljajoče, ljubezen do narodne literature budeče učitelje. Ko bi le to doseženo bilo, mnogo je novega pota prokrčenega za nadaljni naš duševni napredek. Ne varajmo se! Ncmštvo in protivništvo naše narodnosti je še mogočno. Naši poslanci ne bodo še tako brž dosegli tega, kar naš narod velicega želi. Zedinjeno Slovenijo terjamo in jo bomo, ker jo moramo. A ona je še v veliki daljavi I Za zdaj skrbimo, da se ohranimo, skrbimo za duševni vsakdanji kruli, za to, da ne pojderao nazaj, nego da se utrdimo in da smo res narod. Samo ideje liberalizma niti klerikalizma nas ne bodo rešile, nego reši nas edino duševno in materijelno delo, podloga vsem idejam. Za to: vrnimo se tudi k literarnemu delu! Iz državnega zbora. Dunaj, 18. nov. |Izv. dop.| 4. seja poslanske zbornice. Poslanec Ljubiša iz Dalmacijo stori obljubo v srbskem jeziku. Poslanci Klaič, Pavlin«.vir in dr. Monti Se nijso došli in bodo baje še le po novem letu prišli. Ziemialkovski, ki je bil na dveh krajih izvoljen, prevzame poslanstvo v kmetskih obSinah; za Lvov bode tedaj druga volitev razpisana. Lienbacher in tovariš (od desnega centra) oddajo predsed niku predlog, da se postavi odbor 15 udov, Kateri ima preiskati , kaj je zakrivilo finan-cijelno krizo, zakaj se je tako silno razširjala in kako bi ho dala ustaviti. Prvo branje tega predi« ga je v prihodnji seji. Po predlogu Pergerjcvcm se voli 36 udov v odsek, kateri ima pretresavati in poročati v vladnih tinančnih predlogih. Poslanec 8 te udi na-svetuje, da smejo pri obravnavah tega odbora vsi poslanci navzočni biti. lierbstu to nij po volji, knr po zdaj veljavnem opravilnem redu so odsekovc seje tajne. Zbornica vendar z veliko večino sprejme Steudlov predlog. Dr. Portugal iz Gradca interpeluje vlado zarad zatrošenja kolere v Gradci po nekem graničarskem polku, ki je bil prestavljen v Gradec iz Ogcrskega. — Prihodnja seja je v torek 18. nov. in pride adresa do cesarja na dnevni red. Galerija je tudi denes , kakor še pri vseh dosedanjih sejah, bila napolncna od poslušalcev; vsi ministri so bili na svojih sedežih. V poslaničkih krogih se suče govor največ o finančnih predlogih. Mnenja zarad državnega posojila so različna, a Depretisova finančna politika se od vseh strank obsojuje, V narodnogospodarski odbor 86 udov sta izvoljena tudi grof Hohemvart in baron Petrino. Jutri je seja gospodske zbornice, v kateri se adresa na cesarja sprejme. Skoval jo je v svojem znanem afektirano-poetičnetn stilu grof Anton Auersperg. Sprejeta bode menda brez posebne debate. Naša gospodska zbornica nij angleška, „/.gornja hiša" in naši gospodski zbor-ničarji nijso angleški lordi. Politični razgled« Notranje deželo. F [jubUJariA 15. novembra. Konfcsijotielni zakoni ali postave, ki bodo uredile razmero med državo in cerkvijo , pridejo po novem letu v državnem zboru na vrsto. Gotovo je menda, da bodo slovenski poslanci , izvzemši dva nit. anion tauca, Herman iu Barbo, glasovali v liberalnem smisla, t. j. za te postave. ic.ikitn poslancem je predsedništvo državnega zbora poslalo poziv , naj v drž. zbor pridejo, sicer izgube svoje mandate. — Da ne pridejo, je zdaj meuda gotovo. Of/ciM-Ai" „P. L.u pripoveduje, da jo bankno vprašanje med obema ministerstvoma že toliko urejeno, da bodo peštanska pod-družnica nacijoualne banke, središče za vse Ogersko. Na čelu banko bi bil kot doz daj, guvemčr, kateri bi z dvema viceguvernerjema, katera bi cesar imenovati imel, neko enakost na Dunaji in v Pešti ohranjeval. Francoski prezident Mac-Mahon je sprejel te dni komisijo petnajsterih. Remusat mu je rekel, daje komisija prišla, da bi izrazila svoje občutke spoštovanja do maršala, kateri >c javljajo v uamcuu podaljšanja oblasti. Maršal je odgovoril, da on iz početka nij mislil komisijo sprejeti, da ga jc pa do tega nagnilo zaupanje, ki ga imajo do njega. Dalje je rekel, da se v projekte ne more spuščati, ker je sam igrajoča osoba, da tudi obsega svojega poslanja nič ne spremeni. Terjal je od komisije, naj svoja dela pospeši in naj eksekutivni oblasti potrebne pogoje časa in moči poda. Remusat je potem opom- nil, da nij o kabinetnem vprašanji, nego o ustavnem govorjenje, in da bi rad osobne maršalove nazore zvedel; želel bi namreč vedeti, ali se ne zdi maršalu potrebno, z glasovanjem oblasti spojiti glasovanje za konsti-tucijonelne postave, ki bi Francoski določno vlado dale. Maršal je odgovoril, da je popolnem Rćmusatovega mnenja; diskusija teh postav pa je izključljivo stvar narodne skupščine, kateri se bo vedno podvrgel, razen ko bi odstopil, kadar bi mislil, da ne sme biti orožje njenih suverenih odločb. Večina ko-misijnih udov se je zahvalila maršalu za njegove izjave, ki so jej bde povoljne. Rčmu-sat pa je terjal bolj kategorično obljubo ti-kuuia ustavnih postav. Maršal jc odgovoril, da se te postave morajo votirati, kajti edino one morejo njegovi vladi dati stalnost in avtoriteto, ki ji je potrebna. — V legi tirni stičnih krogih se je zopet za Oham-borda začelo agitirati. „Figaro" prosi v dveh servilnih listih pariškega grofa in p in-ca Joinvilla, naj naredita še eno pioce ijo v Frohsdorf. Villemessant obljubuje restavraciji na svojo pest sto glasov večine. Grof < 'hamhord, pravi ta smešni človek, uaj prinese svoj oriplam v Pariš, naj ga spravi pri duhovenstvu v zakristiji notrdainske cerkve, in naj potem trobojno zastavo sprejme. — Kakor „Univers" piše, se v jugu podpisuje peticija za restavracijo, in sicer 1 uspehom. Posebno duhovenstvo zelo agitira. V pruskih fiuaneijeluih krogih se namerava pruski, oziroma nemški vladi predloge staviti za odvrnenjc žugajoče knpČijske krizo. Ti predlogi nameravajo podati kup-čijskeruu svetu en del zaklada zlata, ki ga ima nemška vlada. V Berlinu leži 480 milijonov v zlatu. Predlagalo se bo kmalu enkrat, naj se angleški banki da okolo deset milijonov, da bo mogla diskont znižati. Dalje mislijo linančui možje, naj bi vlada pruski banki sto milijonov zlata odštela, da bi ta zato povoljno število bankovcev dala. To vest podpirajo tudi angleški listi. Dopisi. ■ z II u iia fu 13. nov. jlzv. dopis.j (Beseda na častslovenskim poslancem.) Društvo dunajskih univerzitetnih študentov „Slovenija" ima prelep dan v svoje anale zabilježiti. Imeli smo včeraj prvi shod v letošnjem akademičnem letu in ž njim spojili besedo v Čast slovenskim poslancem. Beseda je bila tako obilo obiskana, kakor že dolgo ne katera. — Okolo 7. ure se zbero vsi tukajŠni visokošolci ter tudi starejših dovolj. Izmed slovenskih državnih poslancev jo bil prvi navzočen g. Winkler, ne dolgo potem pridejo gg. dr. Vošnjak, dr. Razlag, Nabergoj in Pfeifer, vsi pozdravljeni gromovitim! „ živeli-"klici. Predsednik „Slovenije", g. Ferjančič prične besedo s prelepim nagovorom, spominjajo nas tužne naše [preteklosti. Preide na prevrat vodeč nas v boljšo bodočnost ter nazdravlja onim možem, ki so smelo prodrli že en del črne vojsko, ki narodu napredovati nij dala in ne da, ter končuje s srčnim živeli". In iz nad 100 mladih grl zagrmi nav-zočnim slovenskim boriteljcm za narodovo svobodo in omiko — vznebesni „živeli!" — Pevski zbor, močan in polnoštcvilcn, kakor že dolgo ne, krepko zapoje ,.Slovana", putem [pavČev napev Kazlagove „Domovine". Naša denašuja mladina se ne navdušuje več tako hitro za osobe. Vendar ta večer smo imeli pred BOboj posebno dva moža, ki sta po našem srcu, po srcu slovenske inte-ligeutno mladine, in veseli smo jih bili. Gosp. dr. Vosu jak vstauo ter obširno govori o slovenskem narodnem delovanji od 48. leta naprej in končuje s prelepim, navdu ho ni m pozivom do navzočnih mladih, naj ohranijo ljubezen do slovenske domovine, da bodo po izvršenih študijah polni čuta za narod svoj, in z znanjem bogato obloženi, stopili v vrste delavcev za narodno slovensko reč. Dolgotrajno „Mnogaja ljeta" zaorilo se je vrlemu, od mračnjakov toliko napadanemu možaku, katerega neumorno delavnost in iz gleduo požrtovalnost mladina slovenska ve ceniti in ga spoštuje, ker je neprecenljive vred nosti za naš narod, vede, da pač dosti dosti našega delovanja v zadnjih 10 letih leži na njegovih trudih. Bili so tudi od bratskih nam slovanskih rodov gosti navzočni in veselo je bilo slišati hrvatskega vseučiliščnika, ki je nam prinesel bratski pozdrav od društva hrvatskega, „Velebita", poudarjajo identično težnjo hrvatskega in slovenskega naroda, napi jajc na južno Slovanstvo in naše bodoče zedinjenje. Dr. Razlag v lepem govoru potem govori o naši narodni bodočnosti in o našem delovanji. Tudi njegov govor je bil sprejet z velikim vzhitom. Kmalu za njim vstane g. Nabergoj in v obširnem govoru nam na srce polaga delo, pošteno mišljenje za narod, njegovo omiko in svobodo! Napivalo in odzdravljalo se je od seh mal na vse strani. Gosti Rusi se nijso pozabljali, in oni nijso dolžni ostajali. Gosp. prof. Sumanu, med nami navzočnemu, nazdravlja naš društveni predsednik, spoiniujaje se njegovega progonstva, in kako vrli mož v tujem nij drugačen postal, nego domoljub. G. Tavčar je potem napil navzočnemu pesniku g. Stritarju. Iz tujine je grmel pesnik nad mračnjaštvom , mežnarskim pr-vaštvom, dobivljal za to polno psovk, a vendar jo njegova, pravične jeze polna beseda prijela se, in tudi svoj učin imela. Ura je že hodila na 12, čas slovesa se je bližal, ali dolgo nam ostane ta ura v spominu. G. dr. Razlag poprime k slovesu še enktat besedo in vsak prijatelj naprednih idej imel je pri njegovih besedah radovanje. Dr. R. govori o našem literarnem in politiČ nem boji , nahaja žo v abecedni vojski začetek svetnega mračnjaštva pri nas, ki hoče izbacniti besedo „narod", „omika", psvoboda" iz slovenskega jezika, prehaja v daljšem govoru na naš litcralni zavod „Matico" , popisuje z živimi barvami boj na političnem polji, kazaje na dejanja „slavnih" prvakov, ki so rekali „narod je moj — moja posest" ali ..(lic Geistlichkeit und das Baucrnvolk sollen eine starke Phalaux bilden gegen dio vveltli-cho Inielligonz" (Herman. Uredn.). On konča z navdušenim klicem : „Mladež, nasto-pivša na naša mosta , odbacni nas , kadar bodeš videla, da ne delamo s prepričanjem v prid slovenskega naroda, in odstopili bo-domo! Z mirom pa stoj na braniku zoper tisto, ki bi radi svojo domeno iz našega slovenskega naroda napravili, sa svoje sebično namene." Omenjalo se nij nobeno ime, nobeden napad na kako osobnost se nij slišal, ali vendar je gromovit enograsen „Perount!" zadoncl onim imenitnim kukavicam, ki so so v naš tabor v našo narodno škodo uguozdilc, — saj mi jib nij treba imenovati! Telegram „Slovenskemu Narodu". 1% Trsta 15. nov. Pri volitvi v tržaški mestni in deželni zbor smo Slovenci zmagali v petih volilnih okrajih. V enem volilnem okraji pak je zmagal Lah. Italijani so z vso nepostavnostjo pritiskali. Tndi nekateri duhovniki ro zmešnjavo delali: rajši I.aba kot liberalnega Slovenca. Domače stvari. — (Vseslovensk naroden klub.) „Soča" piše: „Jasno je, da potrebujemo dobrih voditeljev, zedinjenih v središče, v katerem bi ležala vsa moralna moč (druge tako nij) vsega naroda. Svoboden narod si voditelje sam voli, torej bi jih morali voliti tudi mi Slovenci. Imamo jih in ti so naši narodni deželni in državni poslanci. Narod jim je zaupal svojo osodo, zatoraj naj prav oni stopijo v tesno zvezo in naj vodijo narod. Ker pa nijma Koroško nobenega poslanca, naj društvo „Trdnjava" pošlje 2—8 in v takem središči bodo vsi Slovenci zastopani po volji naroda: Občno mnenje, časnikarstvo, in vedno veča zrelost naroda bo zabranjevala, da ne bo krivo rabilo svoje moči to središče. — Čehi imajo shode svojih poslancev in delajo z Moravani, tudi Hrvatje imajo svojo večino poslancev, ki skupno dela v in zunaj sabora. Prav tako moramo postopati tudi mi Slovenci, ker drugače ne dosežemo nič. Naših narodnih poslancev dolžnost je torej, se zediniti v ta namen, in narod naj pri prihodnjih volitvah le take izvoli, kateri hočejo ga tako voditi. Ivlinost, sloga in moč morajo vezati v našem kaj težavnem delovanji. To velevata zdravi um in vsa zgodovina, tedaj delajmo tako, da ona ne poreče pozneje o nas, da bi v rešitvo bili potrebavali, kakor Poljaci, namestu svobode kakega Ivana Grozovitega. — (Goriški poslanec Tace o), kateri jo obetal, da bode federalist, in kateremu so tudi slovenski veliki posestniki do zmage pomagali, izkazal se je nemoškega, ker je vstopil v prusijanski klub k mlado-nemcem. — (Iz Novega mesta) se nam pošilja sledeči program slovesnosti za pet-indvajsetlctnico vladanja Njihovega veliča-stva, presvitlega cesarja v Novemmestu 0. 7. in S. decembra 1S7.J. (i. decembra. Večeri : 6.d. Krasna razsvitljava po mestu. Velika godba meščanske straže. 7. decembra. Ob Otih zjutraj: Slovesni govor v slo venskem in nemškem jeziku in okinčanjo cesarske podobe v kuzinski dvorani s parado omenjene straže. Ob pol ednajstih : Slovesna sv. maša v ka-pitelski cerkvi. — Ob osmih zvečer: Veliki ples v kazinskih prostorih. S. decembra. Ob litih popoldne: Razdelitev darov od mestnega odbora privoljenih med ubogo po gospodu županu v magistratni dvorani. Ob Smili večer: Skupni obed v kazinski dvorani. — (Za načelnika okrajuega zastopa) na Vranskem je od cesarja potrjen Franc Brinovec, posestnik na Vranskem, in Sebastijan Bohince iz Braslovč za njegovega namestnika. — (Za avskultanta) na Kranjskem stn imenovana J. Sklrj in Fr. Skotic. — (420 goldinarjev) so je ukralo posestniku PraprČku pri sv. Janezu v slove-ujegraškem okraji. Tatovi š e nijso znani. — (Še m pete rs k i prebivalci) bodo vložili prošnjo na ljubljanski magistrat, naj neha vedno vojaško ukvart i rovanje, ker so posestniki že tako preobloženi. — (Dedovanje). V Krakovem nekje je umrla stara ženska Neža Sohodolec. Da si je imela jako jako uboge sorodnike, vendar je skoro vse svoje premoženje (4000 gl.) zapustila — kanoniku Urhu, ka-li ? — — — (Kolera n a N o t ra n j s k cm) je — kakor se nam poroča — v cirkniški okolici (kjer je vendar okolo 120 ljudij na njej umrlo), nekoliko ponehala. Na Rakeku je pretečeni teden ta kuga hudo razsajala. V eni hiši so na enkrat bili 4 ljudje mrtvi. — (Živinska kuga) se precej širi po gornjem Štajerskem. — (Požar.) jc bil 7. nov. popoludin pri sv. Trojici; pogorelo je poslopje zdrav nika F. Riziuskega. Skoda znaša 1200 gld. — (Rop.) Zidar Henrik Borgi je šel S. nov. popoludne iz Upnice v Maribor. Proti štirim ga napade na potu hlapec Ferdinand T., ki je brez službe, ga preišče in primora, da so sleče. Ker mu je še več žugal, zbeži Borgi, k sreči mu prideta na pomoč dva žandarma, ki roparja zve/.eta. — (Tatovi.) Piše se nam iz savinske doline: V jutru vseh Svetnikov so tatovi v jedilnico gališkega farovža štrli. Pobrali so špeb, meso, klobase, nekaj kruha in jedilne priprave za dan vseh Svetnikov. — Z okna, katero je na strani mirodvora, so okrižje in mrežo izdrli z močnim hlodom in zid s krampom razkopali. Govorica jo, da jo bil špeh v Osrekih na poniklauski meji v zemljo zakopan. Sosed je svoje svinje v buk ovco (žir) izgnal, katero so špeh našle in snedle. — Sosedo bi so bile neki zavoljo iznajdenih svinj sprle. V tej noči jo bilo tudi posestniku Andreju Pahole-tu p. d. Groblnik iz kleti v Železnem 2 vedra vina ukradenega. Tu so tatje zemljo izkopali. Sodilo se je, da so bili na obeh straneh eni in taisti tatovi, ali vsaj zastopljeni, kateri so si za dan Svetnikov dobro življenje in dušno gasilo preskrbeli. — (P os taj a „Slovenska-Bi trica) na južni železnici med Pragerskim in Poli-čanami je dodelana in so začeli razni vlaki denes 12. novembra prvikrat postajati. Oli-cijelno omenjena postaja še nij izročena prometu in se še tudi no oddajejo listi za vožnjo od tod, kar je tem bolj obžalovati, ker so že tudi potrebni uradniki nameščeni. — A upamo, da se bode to čez nekoliki dni zgodilo. Tudi jo že nova cesta do bližnjega ruestica dovršena; pa trebalo bo še nekaj časa prej ko se bode mogoče, ker jo s precej debelim kamenjem posuta, — hitro in brzo po njej voziti. Opomenica. Konkurzi : V M rij i se daje lckarnica z dotičnim! prostorijami in stanovanj ona v najem do 20. decembra pri 'rudniški direkciji. I. K s«-Kn i i\ m, družbe. 17. novembra i Gio-bočnikova pos. po .TlOi,'. 5800, 38i gl., v Ti/i« i IS. novembra: Veli.tJ"vo. 40(i7 gl., v Litiji. Potočnikovo v Loki. — 1!>. novembra: Jernejčovo, in l/.atioevc dragocenosti, oblačila, perilo, pohisje itd. v LJubljani. - 80. novembra; Gerberjeva kopalnica, BO, njiva .'ioo, eeglarnlca, BOOgl., pasestvoBOO, travnik 160 in ena hiša L660 gl«, v Luki. Tujci. 13. novembra. Evropa* t Veicer iz Zgoš. — Fikiiz iSiska. — Zadnik iz Krškega. Valeučič iz Trna. - lluleu ier iz Itusijc. — Riebler iz Koroškega. Pri Etefaniat Vakonig iz Litije. — Pukl iz Rakovnika. — Stern z gospo iz Zaloga. — Troebe. Kaspari iz Dunaja. — Siane iz Hussebach. — 11 i— iii-Icik iz Trsta. — Goldšmidt iz Dunaja. — Heen-liaker iz Ljubita. — Lavrlč od St. Mar. ina. — Doeman iz Sv. Križa. — Rlczoh iz Prage. — Kclncr iz Zagorja, — Faleok iz D naja, — Utezeaob iz Prage. — Br. TantVor iz Višnjegore. Grof Lichtonborg, grofica Lichtenberg iz Praprcč. Pri Mmlfttl i Jombard is Kllngenfeifa. — Loa nardelli iz Trsta. — Schtnidt iz Rajhenherga. — Br. Liohvig iz Kaniže. — Pollak iz Dunaja. Kurztha"i iz Domžale. - - Prumlor iz Dunaja. Doliuarjz Dolenjskega. — Salcticloiz Dunaja. Paik iz Štajerskega. Bolva, Boaov iz Dunaja. — Dragovina iz Trsta. Einerl, Roiher, . Neuhauser iz Dunaja. Marija Pastor, Marija Hizinan iz Siska. —- Bilek iz Maribora. Glas iz Dunaja Ploh iz Trsta. Sloterbck iz Dunaja. — Urbančič iz Dvora. Pri a?»inoreti: Škarpa i/. Trsta. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescifere du Barry Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstne Reva-lesciere du Parry srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo te drage zdravilne hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni, katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsati, pijačah, jetrah, na žlezah, na silini koži, v diišnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, ncprcbavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlieo in bljevanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revnnitizem, protin, bledico. — Izpisek iz 7r>.(XX) spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdravilam zoperstavljale: Spričevalo It. 7.'t.S77. 58!), Wienerthorgasse, (Jfen. 28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Revaleseiere. To izvrsl-no zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar U zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče človočanstvo imenujem. Izvrstna Revaleseiere me je od nevarnega katara na pljučuh in v diišnjaku, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej najvočo hvalo in se more trpečemu elovečanstvu najboljši' priporočiti. Florijan K o 11 e r, c. k. vojaški upravnik v pokoji. Tečncjši kot meso, prihrani Revaleseiere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pu&icah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pušicah A 2 gold. 50 kr. iu 4 gold. 50 kr. — Revulesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. f)0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Burry d u Barrv & Comp. ua Duma)!, IVltll llNfllgHNMf Št. 8, V £d. M a lir, v Uradel bratje Oberanzmcyr, v Iiim-bruku Dieehtl & Frank, v CVIovei P. Birn-hacber, v I.ouCl Ludvig Miiller, v Mnrlborn F. Koletuik & M. Morič, v fltimm J. B. S točk han s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Umrli v MaibBJbacfi* od 11. do 13. novembra. Kar..iina Kukal, šiviljska hči, 8 I. In Fr. Sro-ber. probivalsk otrok. 1 I., na kosoh. — Anton Iteich, fabrišk dolavoo, 41 let, na sušici. — Franc Kober, branjovsk otrok, l men., na slabosti. Val. Vovk, prebiva'ec, 58 i., na slabosti.— i.udevik Joiu-hart. posestnilk sin in učenec 4. realke. 14 let. na davici. Zobozdravnik dr. Tanzer ordinira v zohozdravji in z< hotehniki vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. uro zvečer v B>Jtil»lj;iiio. H9o<«'l Klc-fant* v sobah štev. 20 in 21. 1'oniudck do IS. novembra t. 1. Tam so dobivajo njegove c. k. izkliuč. privilegirane ustne priprave: ustna voda, zobni prah iu zobna pasta, razen t ga tudi pri gg.: Ed. M a li r u Ja leka rji B i r š i o u , pri apo-tekarji Savuiku v Kranji, in spltdi v vsaki apoteki iu patfumerijakj kupčiji. (808—B) ZOBE in zobovje brez bolečin nastavlja, ne da bi .se Listi.i zobje ali korenine odstranile, xa-MijiMOli ju in vse zobne oj»er;»eije opravlja glediše.ne ulice št. 20, 1. nadstropje. Ordinira od f)—12. iu 2—5. popoldne. Zobni [•rab in ustna voda se ravno tam dobivata. (HlO—1) «7 Zaloga kozuho vine. Tukaj znana firma ...lo/oJ !%«l»llfttW«tV* izOradca priporoča p. n. občinstvu med celim Elizabetnim sejmom svojo bogato, dobro založeno, z najnovejšimi izgledi oskrbljeno zalogo kožuhovine, obstoječe iz gospij-nega liSpa, kožuhov za gospode in gospe najbolje vrsto po najnižjih cenah. Prodajalnica je na sejmskem trgu v Ljubljani. (809—1) Premog okamnelo oglje, (Steinkohle) iz l*ril>il-Htovcga premogo-kopa v Zeleni travi pri Zagorji se prodaja v Ljubljani po najniži ceni v Gradiši, Mauserjeva hiša Št. 23. (287—3; Dunajska borza 16. novembra (lavirao telegraiično poročilu.) Enotni dri. do!< v ^"l^iv- it 68 gkl 2f» kr. 8aOB*J 'Irk. detM v ).rr.{.-r 73 . = . 1860 ori. posojilo 102 88 Akcije narodne ba^ki Iroditna akotje . London . . Napoi ...... 0. k otrtunl . . . . {Brajbro , . . . 858 818 JI3 9 Lo9 75 10 lili«* l«'l>n NajiiDVij-i' |.. tmlejakr varnostne -vr-til...... i najboljše konstruiranim metulje- vim hranilnim Itičnikom il i.lonmi daje i; avcinih luči), neprepitno nujlcpaa sve-oava in vendar >>i percoutov |iriliranhi; |in>li vmkmnu drugemu svetilu. Ha no 111' • •i bilo bati konkurencije , ho itiii' iiosli-sauo nizko postavljene. Za najboljšo kvaliteto -i' garantira. 1 kuhinjska svptilnica s steklom in -trnjem nlolili vi (nI kr. If>, HO. 1 kuhinjska, stenska ali viaoču »vt-tihik-a, komplet n.i kr. Mi |ld, 1.90, 1.50. I čedna -"i..m-k.i svctilnica , celo kompletna Kl'i. 1, 1.20, l.r.n, 1.80. 1 najlepšo i'|'f;nr, i elo koinplrtna gld. 2, 2.60, 3. i Mknukfl -v.tihii.;!, imU.iiii iifkoiiiiinu, aiiportlna gld. I, 5, ii, 8, 10. 1 h\rtilniia za studirunjc ah lilo t zastorom rj.l 1, 1,50, 2. 1 -trn .ki svutilnica za lilovo, prednjo sobo itd. kr. »0, gld 120. I iihi'l'11 svctilnica za hleve, prednjo sobo itd. kr. 00, gld. 1.60, 2. I viseča svotllnica /.a fabrike, dolavlee, poslovnico gld. 2, 2.BO) 3.50. I i II C* « I < > I ► ?; i 1,2:4* oeMi I viseč« tvctilniia za nbrilniio s skiipcem, I • ti i ni glil B. M. 1 visera Hvctilnicu za nhotliiice, najfinejša, sorta brun pozlačen ul. I a, 20, 25. Cene svetilni«- se razumevajo kompletno s stenjem in steklom vred. I * vctilničin zastor, tnajhun, srednje lin kr, 5, lin kr, 10, niijllnejši kr. 15. 1 svetilničiu zaslnr srednje vidik, srednju fin kr. 26, fin kr. B5, najtlnojsi kr. 46. I vatel avotiltiicnegu -li-nju kr. I, ti, M. I škarje m svctilnluo, jeklo kr. H6. 1 »ustoroilržrr (branič, < I u zastor no zgori) kr. 6. 1 cilindrobiunec ibrnni, a., -teklo tir foi o kr. 10. I mehaničen cilindročistnc kr. 20. t podstavu zi» svetilnim , najlepša kr. 20, 80. 1 svotiluićna čopiča , v n jlop ali oblikab kr. 16, 25, Hli. 1 škripec za visočo svetilnico gld. 1.40, 1.H0, 1.90. 1 steklen cilinder kr. 4, 5, 0. 1 Htc.klp.ua kloni« kr. 20, 16, 10, 1 pUđuMtO posoda za 1 funt petroleja kr. 30, za I funta M kr. Kupci en gros dolnjo rabat. Bazar Friedman, lUtcu, {Jrntcrfiraljc 26. Dežni plašči. 1'utovukem, gospodarjem in železniškim uradnikom in sploh vaein tistim , ki bo delu Izpostavljeni, priporoča so prav angleški «l«»xiil |>lt%s«'. i/ novnzboljianoga, n e r a z d r I j i v e g a, uepre minljivega Mana. Ti plašči pri rajo v eleganci iti trpoeiio-Hti vso druuo tlo zdaj izileluvatio. Opomnili ho mora, da M H brez vhpi{& šivn, toirj BUflO pop uvijanju pod vrženi, in so tako narejeni, ila *o dajo tudi pri lepem v r etno ini na drugi trna kot elegantna vrlina niiknjii rabiti. 1 kiiH v navadni relikonti 12 palcev dolg velja iu gld., vsaka ilaljAa 3 paloa veljata I ubl. trti, Kapuco veljajo kos 1 gld. (»lavna zaloga fabrika G 0 V I N & SOHN v Mancliestrii. Pred mrazom je in bo varovala iz čiste ovčje volne, katera kakor znano telo varuje pred vsakim škodljivim vremenom, in jo torej neogibno potrebna, da so zdravje v mrzlem jesenskem in zimskem vremenu vzdi/.i. ■(okovi«*«* iz najboljega angleškega volnetioga iluxkingn 1 par tm gospode kr. 50, 70, 00. 1 „ „ „ podloženo kr. 70, »o, gl. 1.20. 1 „ „ .. dvojne, najOiiejše tumbitr. gl. 1, 1.B0, 1.40. 1 ,, „ gospo kr. 10, 00, HO. I „ „ Ono podloiene kr. BO, HO, gl. 1. 1 n ., ., dvojne, najini«. . tambur, kr. t-4|>«>«li»j«* liiii«*«'. 1 par /u gospodo gl. 1, 1.60, 2. 1 „ ,, n tiiijliiiej-e gl. 1.60, 2. 2.50. 1 ,, „ gospo gl. 1.20, 1,80, 8.BO. Dolge in kratke zdravilne nogovice i/, iista volne. I par za giiHpiiile kr. au. lil, 50, 110. 1 „ visokih za gospe kr. 70, HO, BO, gl. 1. 1 „ za otroke kr. 26, ;ir>, 45, BO. Zimske srajce iz na j 11 no j.še vohu*, nove šege in lepi«, prsa s svilo montirane. i /a gospodo gl. 8.00, B, B.50, I / bogato obšitim iiaprHiiikoiu gl. 1.60, '..a. Slips /.u i;os|iode iu K«s|ie, jako lep. 1 volja kr. 20, 35, 46, 05. 1 „ iz »vile kr. BO, 60, gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe iz lijoimke svile, male, bel« gl. 1. n n n i«.....' gl. 1.01). „ „ „ Tolike, rii/iiobarvue gl. 2, 2.60 .1.60. I'iit)ii*ni aji i- utt'Jc t »Ine. Kdoit 6o kr. Čepice za gospe in deklice. lio uujnovojii šegi iu najlopio. 1 za guspo gl. I.HO, 2.60, 3, 3.60. 1 „ deklico kr. 00, ho, gl. 1.20, 1.50. Bašliki iz najboljega sukna. I lep x vrvi umi gl. 1, 1.50, I.HO. 1 iKijrluejai s svilo vezun gl. 2, 2.50, .1. 1 za otroke kr. BO, gl. t.80, 1.50. jtfu/ za tj<>s/>c in otroke. 1 /a Rospo, juko lop gl. I.HO, 2, 2.50. Cela garnitura, muf iu ovratnik gl. B.BO, 4.50. 0. I /a lir klor gl. 1.60, 2. Celo novo za i o sezono. O^riujala /a gospe in uVklioo: bela, vijolasta. rudeču, modra. Sn vsa iz bcmliitakc volno /. najlopšiini načrti. 1 za gospo gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.HO. I največjo, za ogrniti gl. .1.50, I, 4.50, 5. I zn deklice kr. tio, HO, HO, gl. 1.20. nif *j<'it te»čep icc i/ mijtlnojše berlinsko volno, h svilo poilloženc in bogato s poitkljnmi olišjiatie. Knu ul. 4.50, z vratnim dolom gl. 6.50. Posebno za gospode. •lako lop prodarajOnik zu gospode iz. najbolje volne t tlim prelitimi praini, ovratnikom ju luknjami za rokave, takt du «o lebko nad vsako srajco nosi, kiticu iu greje. Kdru 00 kr. Lovske nogavice, visoke. I pur, volikili, najboljih gl. i .no. 1 n nujverjih iu najboljih gl. 1,60, 1 .Ho, 2.30. Kaina*Bij<' iiajfiBM'jM«'. I pur, visokih za gospo gl. 1.80, 1.50, 1.80. 1 „ zn otroke kr. 00, 70, ho, Ho. Kosmati ovratniki na f/osjte. Silno lepi, zu na plese iu vhode, lalen «1. 2.50, .1.60, 4.60, 5. Otročja oblačilen iz ovčjo volno. I kr. BO do HO. I z rokavi, lepo napravljena gl. l.2o, 1.50, 1,80. PoU plati kot vloga za vsakovrstno obuvalo, vzdr/.ujo noge suho iu tople, ao tedaj zdravju posebno ugodni. 1 pur M gospo in otroke 25 kr. I m m gospodu BO kr. Najnovejše za zimo. l.«' 5 Koltliiiiirj«'?' velja popolno angleška Kdrai lina obleko. Je iz amerikansko na tur ne k (»strunsko volno in kot kavčuk raztezljiva, ki telo hitro ogreva in jo v vedno lehkem lzparjanji vzdržuje. Ta obleka varajo po tem premrazonja, kakor tudi tlrngih bolesni. Taka obleka za gospode ali gospe ohstoji iz: srajce, hlač, 2 parov kratkih ali dolgih aogovie, I i>ara žilnih grelcev, 1 pura vlog za čevlje. To vse skupaj velja le 5 j-l«!. Pred/aznamovano obilno založeno blago se take vrste dobiva edino le pri Ba/ar Fi'i1<> se cena zniža. (294—1) Izdajatelj in za nredniiitvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tiiik .Narodne tiakarnsu. 40 43