The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) SEPTEMBER 1, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 205
^ESESEffiaESS:
Kratke vesti
iz življenja in sveta
BMtoi4gaaataTaavat3caagg
penzija za slepe ljudi
Toronto, Ont. — Ontario in New Brunswick sta postali pr-vi provinci, ki sta uzakonili iu Javili penzijo za slepce. Penzija Se prične izplačevati prihodnji mesec in bo znašala $20 na me-Sec- Do penzije so upravičene Vse slepe osebe, ki so stare nad 40 let.
^tirje ubiti v avtni
nezgodi
Goshen. — Velik transportni avtobus je kolidiral z drugim avtomobiiom, pri čemer so bile u"ite štiri osebe. V avtobusu se vozilo 36 oseb.
^Milijonov zavaroval v clevelandu
V mesecu juliju se je napisa-0 v mestu Clevelandu skoraj za Vet milijonov dolarjev zava-r°valnine. Natančno število iste Znaša $8,973,000. Pa pravijo, da 111 denarja!
jjlada žena se rešila v hotelu
Mrs. Wally McCaully, stara .J iz Pittsburgha, ki je bila rocena komaj pet mesecev, se g obesila v svoji sobi Gillsy ho-v Clevelandu. Našel jo je o-seno njen mož. Rečeno je, da Je obesila zaradi sitnosti, ki imela s svojim prejšnjim l> od katerega se je ločilrc.
v državi
doming
Cheyene, Wyo. — Včeraj je ezilo v gostih in debelih kos-
la d ^ planJavah med Wheat-in Chugwaterjem. Sneg Je P°kril vso krajino.
g? bankir
^Cleveland. — Archibald R.
q aser> bivši podpredsednik •^rdian Trust banke- ki Je za*
1 nerednih bančnih
manipula-
.^odsedel eno leto in 10 dni v De-' f6. ^ Javil za bankrotnega. no ''e' *ma premoženja 'U92 dolga pa $122,939.
Prišl
obisku iz Idaho
išlary Urbančič in sinček sta sest a na obisk iz Idaho k svoji JVj^v ^atildi in svaku Franku k ^CU, 1249 E. 172nd St., ter banv I Ivanki Penko. Mary Ur-tra^c je doma z Bača na Noje b-fketn: nJeno dekliško ime de* ° Kalčič. Tukaj bo ostaik in ob.lni' da si ogleda Cleveland telji 1Sce sv°je prijatelje. Prija-labko obiščejo na gor-Zaba Uasl°vu. želimo ji mnogo toed ° V slovenski metropoli in
t>od jimi ljUdmi!
Prihoda izletnikov
v g So bila objavljena imena letnih glede povratka iz-koj^ 12 Jugoslavije s parni-ymandie, 30. avgusta v V, °rk- s^a z	skupino
in j^1tudi Mrs. Terezija Vene, biti p([y .Cervan, kar bi moralo 'u, kar,0cano v zadnjem poročila pa je Francoska linija
KOLERA V SANGHAJU
Šanghajsko pristanišče zaprto trgovskim ladjam.— Kitajska protestira pri Zvezi narodov radi agresivnosti Japoncev.
ŠANGHAJ, 1. septembra. — K vojnim grozotam v tem mestu se je pridružila zdaj še na-daljna, namreč kolera. Bolezen se je pojavila v francoski koncesiji, kjer prebiva največ ameriških državljanov. Zdravstvene oblasti so na delu dan in noč, da preprečijo njeno razširjenje.
Poveljstvo ameriške mornarice, zbrane, pred Šanghajem, je preklicalo vsa dovoljenja moštvu, da bi smelo na kopno, in prav tako je odslovilo vse kitajske delavce z ameriške bojne ladje Auguste.
Šanghajsko pristanišče je zaprto ameriškim ladjam, odkar je bil v ponedeljek bombardiran ameriški parnik President Hoover. Pristanišče je odprto samo ameriškim bojnim ladjam.
Ameriški državni tajnik Hull je izj^yil, da je kitajska vlada sporočila v Washington, da bo poravnala vso škodo, ki je nastala z bombardiranjem parnika, in da bo postavila letalce, ki so metali na parnik bombe, pred vojni sod.
Japonske čete so potiskale danes 7, vso. silo naprej, naravnost v ogenj kitajskih strojnic, v svojem prizadevanju, da konso-lidirajo svoje črte v Vašung o-kraju. Japonci priznavajo, da so kitajske strojnice, skrite za podstavki iz konkreta, strašno gospodarile med japonskim vojaštvom.
ŽENEVA, Švica, 31 avgusta. — Kitajska je protestirala pri Zvezi narodov proti japonski a-gresivnosti, iz česar se smatra, da je to prva poteza Kitajske, da si zagotovi ne samo podporo držav, ki so članice Lige, pač pa tudi Zedinjenih držav. Kitajska namreč zahteva, da se vse države, ki so članice Zveze obvesti o njenem protestu, in prav tako 23 držav, ki so članice posvetovalnega odbora. Zedinjene države so tudi članica tega skoraj že pozabljenega odbora.
kvtta °vi^nu" prezrla in ni ob-
Sv°jce°ZnaČenih imen< Torej sta ne , dobro presenetili.
. Pozdravi
lJata 'i,m.Mrs- F. Somrak poši-ve Ashtabule, O., pozdra-
> in IaVita: "Balinamo, pije-H tar s°nčimo na lepi Košu-l' —- Obilo zabave!
bani* ^nakopravnosti
%r, -	se vrši .seja di-
S'Se. ch nak°pravnosti. Pro. 4 ae vsi udeleže. —Tajnik
Nov grob
V	torek popoldne je nenadoma umrl na svoji farmi blizu Chardon, dobro poznani Josip Kalister. Družina stanuje na 1022 E. 61 St. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz Jos. Želetovega pogrebnega zavoda 6502 St. Clair Ave. Več poročamo jutri.
Popravek
V	zahvali Agnes Lušin se je vrinila pomota, ker je bilo izpuščeno ime Mary Kraje, ki je darovala za mašo. Hvala!
MENIH SE JE SEŽGAL
COLOMBO, Ceylon. — Neki tukajšnji budistični menih je daroval samega sebe v "žgalno daritev."
Menih Bhikkhu Sardha-nanda, star 28 let, je sklenil, da se daruje bogovom. Zavil se je v šestero belih halj, ki jih je prej prepojil s petrolejem. Nato je sel
pod staro drevo pred templjem boga Ganaramaje v Kottangodi ter se zatopil
v molitev. Zatem je prasnil
žveplenko ter si zažgal s petrolejem prepojene halje. Umrl je med molitvijo v velikih mukah. — Bogovom je bilo zadoščeno . . .
"Cankarjev glasnik
novi mejnik v slovensko-ameriški književnosti

Ivan Ga.
Včeraj je izšla prva številka tež^ . : ; čakovanega "Cankarjevega glasnik?" r sečnika za leposlovje in pouk. Prva številk;', novega mesečnika se je radi raznih nepredvi devanih težkoč, ki se pojavijo pri vsakem novem podvzetju, res nekoliko zakasnila, zato nas je pa po svoji lični opremi in svoji vsebini toliko bolj prijetno presenetila in očarala.
Kakor rečeno, je mesečnik krasen izdelek tiskarske umetnosti, glede njegove vsebine in blagoglasja našega jezika pa je vse povedano s tem, da ga urejuje priznani slovenski pisatelj Etbin Kristan, kateremu niso njegovih izrednih literarnih sposobnosti in vrlin še nikoli odrekali niti njegovi največji politični nasprotniki.
Kakšnim ciljem in smotrom bo služil "Cankarjev glasnik," nam pojasnjuje urednik v svojem uvodniku "Za uvod". Ta uvodnik, ki je sam na sebi mojstrovina tako po lepoti in klenosti jezika kakor po svoji jasnosti, ne more puščati nobenih dvomov, kakšnim smotrom je revija namenjena.
Med drugim pravi urednik:
"Cankarjev glasnik je namenjen slovenskemu ljudstvu v tej novi deželi, ki ni gosposko, temveč delavsko. Cankar sam ne bi hotel drugače, ker je delal za ljudstvo, največ s peresom, pa tudi z govorjeno besedo, in na bojiščih, kjer se je treba postaviti na eno stran in pokazati svojo barvo.
Glasnik, ki nosi njegovo ime, se bo torej trudil, da posluži potrebam in interesom slovenskih delavskih slojev, kolikor more mesečnik izpolnjevati to nalogo. Za svoje politične cilje ima delavstvo svoje organizacije in liste. Njegovemu industrijalnemu gibanju služijo zopet organizacije. Zveze in Jednote mu pomagajo premagovati težave bolezni in drugih težkih ur. Cankarjev Glasnik ne misli biti peto kolo na nobenem vozu, ne vtikati svojih prstov v nobeno na drugem ognjišču spečeno pogačo.
Dokler se poslužujemo Cankarjevega i-mena, moramo imeti pred očmi, da je bil Cankar mojster slovenskega jezika. Ko je napisal svojo "Lepo Vido," je Župančič, ki tudi kaj ve o slovenščini, v predoceni v tedanji "Zarji" zapisal, da je to, naj že kdo sodi kakor koli o drami, "velika maša slovenskega jezika." Dosegli ne bomo Cankarja
STAVKA V HOTELIH
Sinoči se je pričela stavka v dveh največjih hotelih mesta Pittsburgha.—Mornariški delavci zahtevajo embargo proti Japonski.
rteaeaae
v t iu, i zlahka. Truditi pa se moramo, da žamo, kolikor je le mogoče. Ne le O likarja, ampak že zato, ker ima
^ svoje posebne lepote, in leposlovje je vrt, na katerem se morajo predvsem gojiti. Čim lepše nam bodo cvetele, tem bolj bomo znali ceniti lepote drugih jezikov."
Gornji uvod je torej že v naprej razorožil vse tiste, ki bi hoteli podtikati Cankarjevemu glasniku kakršne koli namene, ki jim ne bo nikoli služil.
V	Cankarjevem glasniku so zastopani naši poznani slovensko-ameriški pisatelji in pisci, katerih dela videvamo že dolgo v drugih publikacijah in Mladinskem listu. Kar je v reviji beletristike ali leposlovne pripoved-nosti, je vse originalno. V Glasniku so zastopani sledeči naši kulturni in književni delavci: Katka Zupančič: Pritisk od zgoraj. Anton Garden: Sodobni položaj ameriškega delavstva. Ivan Molek: Janezki. Milan Medve-šek: Njihova trnjeva pot. Anna P. Krasna: Zlata postelja. Etbin Kristan: Ob zadnji uri (igra v enem dejanju). Janezov Janez: Njene oči. Jakob Zupančič: Sproščenje.
V	mesečniku je posvečenih dvoje stolpcev tudi našim gospodinjam. Ne primanjkuje tudi raznih poljudno-znanstvenih drobtin, ki posrečeno izpolnjujejo vrzeli med večjimi pripovednimi deli. Poljudno znanstven članek obravnava o astrologiji ali zvezdoslovju. v večjem članku "Kako je Etijopija prisilila Italijo na vojno," se ugotavljajo dejstva, ki so izzvala italijanski roparski pohod v Abe-sinijo.
Želeti je, da pride Cankarjev glasnik v vsako slovensko hišo. Društva in posamezniki, smatrajmo naročbo nanj za svoj narodni davek!
Naslov Cankarjevemu glasniku je: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročnina za vse leto 3 dolarje, za pol leta 1.75 dol. Posamezna številka 30 centov.
Naročnino sprejema tudi "Enakopravnost," kjer morete dobiti tudi posamezne številke.
Dalje dobite posamezne številke tudi v slaščičarni Mrs. Makovec v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., in pri našem slovenskem trgovcu Jos. F. Durnu na 15605 Waterloo Rd., Collinwood. Sezite po njih!
Iz življenja naših
ljudi po Ameriki
CHICAGO, 31. avgusta. Na konferenci Odbora za industrijsko organizacijo, ki predstavlja 68,000 pristaniških in mornariških delavcev, je bil danes izdan poziv na vlado Zedinjenih držav, naj enforsira ekonomski embargo napram Japonski. Dalje je bilo določeno, da se mora delavcem plačati bonus, a ko so prisiljeni, da brodarijo v vodah vojnih zon.
Predstavniki sedmih mornariških unij so soglasno izjavili svoje simpatije s kitajskim ljudstvom v njegovi borbi proti protizakoniti in krivični invaziji od strani japonske vlade.
V	tozadevni resoluciji je rečeno:
"Vsi mornariški delavci in njihove unije naj store vse, kar jim je mogoče, da se pomaga kitajskemu ljudstvu in protestira proti invaziji Japoncev v Kitajsko. Da se dosežejo ta prizadevanja, naj unije podvzamejo take korake, kakršni se jim zde primerni."
Konferenca se vrši, da se najde pot in način, c5a se vse unije mornariških delavcev združijo v eno veliko unijo s 600,000 člani, katero naj se priklopi C. I. O.
PITTSBURGH, Pa. 31. avgusta. — Danes zvečer je zastav-kalo tisoč uslužbencev William Penn in Fort Pitt hotelov, in sicer takoj zatem, ko je vodstvo omenjenih hotelov podpisalo dvoje pogodb, ki priznavajo ek-sekutivno pravico do kolektivnih pogajanj dvema A. F. of L. unijama.
Na stavki so natakarji in strežniki, kuhinjsko osobje, hi-šine in čistilci. Ukinjena je bila tudi služba prevažanja v dvigalih, nakar je ostalo nad 900 gostov obeh hotelov v svojih sobah in na hodnikih v gornjih nadstropjih.
V	hotelih so zaprte tudi jedilnice; na delu so ostale samo te-lefonistinje, pisarniško osobje in hišniki.

Chicago. — Znani dr. Hugo Bren, frančiškan v Chicagu, „e obolel in se nahaja zdaj v sana-toriju v St. Louisu. Tam bo o-stal dalj časa.
Milwaukee. — Zadnje dni je na porodu v bolnišnici umrla Ir-.na Pečaver, stara 28 let in rojena v Milwaukee.
Chicago. — Zadnjo soboto je umrl Jos. Košir, član društva 39 SNPJ. Podlegel je jetiki.
Willard, Wis. — V sredo 25. avgusta sta se poročila Joseph Zalar, sin tukajšnje slovenske družine Mr. in Mrs. John Zalar-ja in Rose Lajkovich, iz znane Lajkovičeve družine, i
Girard, O. — Trije člani društev SNPJ so se morali podati v bolnišnico in podvreči težkim o-peracijan. Ti so: Frank Preveč in Frances Blažič, člana društva 49, in Beatrice Brajec, članica društva 643.
Milwaukee. — V okrajni bolnišnici je po operaciji umrla Jo-hana Bartel, stara 40 let in rojena v Vini vasi pri Podgradu na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 16 leti. Tukaj zapušča moža, tri hčere, dve sestri in enega brata.	-
Seja
Društvene zastopnike se vabi, da se udeležijo seje direktorija Slovenskega narodnega doma v Maple Heights, O., v nedeljo 5. septembra ob 1. pop. pri Kaste-licu, v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih stvari.
Dospela sem
Slavka Ivančič, stara 13 let je včeraj dospela sem iz Jugoslavije. Prispela je k stricu Steve Ruziču na 5416 Stanard Ave. Vse dokumente, da je prispela sem, je pripravila tvrdka Mi-haljevich Bros, 6031 St. flair Ave.
Seja kampanjskega odbora
Vsi, kateri ste sprejeli v kampanjski odbor za Zorkotovo kampanjo, ste prošeni, da pridete nocoj ob 7. uri v prostore soc. kluba, da se napravi nekak načrt za tekočo kampanjo. — — Tajnik.
Zorko na potovanju
L- Zorko kandidat za ccun-cilmana v mestno zbornico, se je podal na potovanje po južnem delu Ohio, v svrho pobiranja naročnine za nove naročnike za Proletarca. Kdaj se vrne, se ne ve. Kadar spet pride v Cleveland bo poročano. Ako ima kdo kakšne zadeve glede njega, naj se. priglasi v uradu soc. kluba št. 27 v starem poslopju SND.
Fašisti pričeli s
protiofenzivo
Zadnje dni ne morejo beležiti ne eni ne drugi poseb-nih napredovanj. Fašisti poročajo o zavzetju pristanišča mesta Santandra.
HENDAYE, Francija, 31. avgusta. — Fašistična poročila naznanjajo, da so fašistične čete nocoj zasedle San Vincente De La Barquera, pristanišče Santandra in province.
Fašistične oblasti pravijo, da se bo zdaj začela velika ofenziva proti asturski provinci ter proti pristanišču Gijonu, ki je še edino ozemlje v severozapadni Španiji v rokah lojalistov izza padca Santandra.
Dalje se poroča, da so pričeli fašisti tudi veliko protiofenzivo na aragonski fronti, da ž njo o-lajšajo pritisk lojalistov na Za-ragozo. Fašistično poročilo na-] znanja, da so imeli lojalisti 13,-: 000 mrtvih, odkar so pričeli i pred nekaj dnevi z ofenzivo na | aragonski fronti.
Vse to so poročila iz fašističnih virov, zato so tudi prikrojena po njihovem okusu. Iz lojali-stičnih virov danes nI poročil.
ANGLEŠKI RUŠILEC NAPADEN
LONDON. — Sinočnjo noč je napadla neka nepoznana podmornica pri rtiču Antonio, ob vzhodni o-bali Španije, angleški ruši-lec Havock.
Napad se je primeril 60 milj južno od Valencije, v vodovju, kjer operirajo ta-jinstvene podmornice in napadajo inozemske ladje.
Ko se je doznalo za napad, je Francija, ki je že i-tak silno razjarjena nad i-talijansko intervencijo v Španiji, zagrozila, da bo odprla svoje meje za prevoz municije in prehod prostovoljcev k španskim lojali-stom.
Pevski zbor Škrjančki
Zbor Škrjančki ima nocoj sejo v navadnih prostorih. Prosi se, da gotovo pridejo vsi — Tajnica.
Zadušnica l
Ob priliki druge obletnice smrti Mary Osredkar se bo brala zadušnica v četrtek ob 7:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida.
Otvoritev v Maple Heights
Slovenski narodni dom1 v Maple Heights, O., bo imel otvoritev novega doma v nedeljo 3. oktobra, na kar se že sedaj o-pozorja društva in posameznike.
Iz Minnesote
Iz McKinley, Minn., je prišel na obisk John Perko. Nastanil se je pri svojem bratrancu Johnu Mesojedcu, 1235 Norwood Rd.

stran 2/
enakopravnost
1. septembra, 1937.

UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99

»ENAKOPRAVNOST« iflllfKOVA POŠTA
Owned and Published by	w—
mri? iiurDiniu iii/iAci » v D»iwTiNr. a v ti prm KTiivt; in	i	^^ cacjnrscarn&wAv-tCscagagMriEaEagpy ^gar
Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312
Issued Every Day Except Sundays and Holidays	j
„'o raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50 |
ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 i
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.0«;
Zgodovina Slovenskega na-jdel° in Je začel pobirat prosto-
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
SVETU VLADA PODIVJANA BLAZNOST
Nihče ne more danes s ponosom pogledati na svet. V Evropi teptajo diktatorji vse državljanske in človeške svoboščine, politične nasprotnike se povsem .preprosto "likvidira"; Španija gazi do kolen v krvi, mednarodna diplomacija pa koleba sem in tja v atmosferi nezaupanja in sovraštva.
V Aziji divja s čimdalje večjo furijo nenapovedana vojna med Kitajci in Japonci. H. R. Ekins, ameriški časnikar, poroča na primer med drugim to-le groze polno istorijo iz šanghaja:
" Dan za dnem vidim tu, kjer Japonci bombardirajo mesto s svojimi bombniki, kako kitajski vojaki pobirajo po ulicah—tu roko, tam nogo, tam spet glavo, ki se je zatrkljala po prahu h kraju Ceste—s široko razprtimi, bolščečimi očmi. . . Toda to še ni bilo najstrašnejše, kar smo videli. Najstrašnejši pogled je bil, ko so japonska letala s strojnicami obdelovala ljudi na ulicah. Videli smo skupino mladih deklic, ki so se stisnile v grozi v klopčič ter si z rokami zakrile oči. In zaregljale so strojnice, krogle pa so raztrgale telesa ubožic.
Kakšne vrste civilizacija je to prav za prav? Kaj je narobe z zdravim razumom in človeštvom sploh, ko so
pričeli ljudje zatirati resnico in svobodo vesti, ko koljejo svoje brate in mesarijo in kosijo nedolžna dekleta, ki ne vedo ničesar o "vojni? V zablodi in konfuziji umazanih dejanj, ki se vrše vsepovsod, je težko najti odgovor na to, vendar je ta odgover nad vse važen. Brez tega odgovora se ne more ukreniti ničesar, da bi postal svet manj strašen in grozen kakor je. Na delu so peklenske sile, ki ne čutijo nobene odgovornosti do človeške družbe in njenega obstoja in blagodata, in prav te sile upravljajo narodom.
Pa to, kar doživljamo danes v Španiji in Kitajski, je samo kakor nekaka predigra ali overtura k temu, kar ima še priti. Kakšna bo šele groza, ko se spopadejo večji stekli psi, ki se na spopad vsak dan pripravljajo, pa so danes iz tega ali onega vzroka še na verigi?!
rodnega doma v Maple Hghts, Ohio
Ker sem se že večkrat prepričal, da je še dosti rojakov v j Clevelandu in okolici, ki še ved-ino ne vedo, kje se naša nassl-I bina nahaja in nas nekateri ima-jjo za Newburcane, drugi za I Bedfordčane i. t. d., sem se namenil, da bom predno pišem zgodovino Slovenskega narodnega doma, opisal tudi naše mesto in naselbino.
Maple Heights je predmestje Clevelanda in je samostojno mesto, ki šteje okrog 6500 prebivalcev. Cela površina mesta meri okrog 5 kvadratnih milj ter meji na severu na Garfield Hts. in Cleveland, na zahodu tudi na Garfield Hts., na jugu na Bedford in na vzhodu na North
Randall. Do clevelandskega javnega križišča (public square) je 9 milj. Glavne ceste, ki peljejo skozi Maple Hts. so Broadway Lee Road in Turney Rd., ki gre skozi zapadno stran, ter VVar-rensville - Center Rd. skozi vzhodno stran. Prebivalstvo Maple Hts. je večinoma češke narodnosti, tako tudi župan John
voljne prispevke. (Idejo za narodni dom je sprožil Anton Pel-ko, ki je bil takrat še ledik in frej, sedaj pa stanuje v New-burghu in je še vedno zaveden Slovenec, vsa čast mu. Režin pa mi je povedal, da je takrat na seji nakolektal 35c, Well, začetek je pa le bil. op. pis.)
Nekoliko časa potem se nam je zdelo potrebno, da se skliče cela naselbina na en sestanek, in se vpraša, ali je naselbina za to idejo ali ne. Nato se je vršila
seja 17. januarja, 1926.	I
i
Najprvo je bilo predlagano in!
toda se je sklenilo, da se še počaka. Predlagano in sprejeto je bilo, da se priredi veselica februarja, koncert spomladi in pik nik poleti. Veselica se je vršila 26 februarja pri Režinu. Sklenjeno je bilo, da se bo serviral
Na delniški seji 15. januarja 1933 pa je bilo sklenjeno, da se z graditvijo še počaka vsled depresije. Uradniki za leto 1933 so bili: preds. V. Zimšek, podpreds. A. Režin, tajnik A. Gorenc, blag F. Legan, zapisnikar L. Simon-
gulaž, ki ga bo skuhal Andy Ho-1 čič, nadzorniki M. Martinšek,
čevar. Kako ga je kuhal, oziroma pekel, ne bom pisal, ker takrat nisem bil zraven, slišal pa sem že večkrat od tistega gula-ža.
Za leto 1927, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Louis Boštnar, tajnik Andrew Režin, blagajnik Vincent Zimšek, zapisnikar Frank Vrček, nadzorniki Louis Boštnar, Frank Legan in Louis Kastelec.
Dalje je bilo tudi sklenjeno,
sprejeto, da se izvoli potrebni da se seje vršijo vsaki mesec, cdbor in so bili izvoljeni sledeči; I Na letni seji januarja, 1928 je predsednik Anton Pelko, tajnik' poročal Joe Plute, da je preskr-Andrej Režin, blagajnik Vincent bel Charter, da se inkorporira Zimšek, zapisnikar Frank Vr-'družbo pod imenom: Slovenski ček, nadzorniki; Luka Gorjup, Narodni Dom v Maple Heights,
. Frank Legan in Louis Kastelic. j[delnice pa se prodajajo po $10.
Nato je predsednik vprašal na- J za leto 1928 je bil izvoljen od-vzoče, ali se gre s tem načrtom! bor kot siedi; preds. V. Zimšek, tako naprej kot je bilo poročano j pcdpreds. A. Gorenc tajnik A. ali ne. Debatiralo se je precej , Režin, blag. Fr. Legan, zapisnik-časa in dosti nasvetov in pred- j kar Fr. Vrček, nadzorni odbor
L. Kastelic in A. Perušek. Meseca marca istega leta, je bila di-rektoriju stavljena ponudba, da se kupi poslopje na Broadway in Stanley. Ker pa je ravno takrat ves denar zamrznil, se to ni moglo storiti.
Za leto 1934, je bil ponovno izvoljen ves stari odbor. V tem letu se ni nič posebnega ukrepalo, razen da se je prirejalo veselice in piknike.
Na delniški seji 27. januarja, J.935 je bil zopet sprejet predlog kot sledi; "bodočemu direktorju se naroči, da v bližnji bodočnosti dobi načrt za dom, ko ima deriktorij načrt gotov, se skliče izvanredno delniško sejo in se delničarjem razloži pod 'kakšnimi pogoji bi se najlažje prišlo do doma". Za leto 1935 je bil izvoljen sledeč odbor4: preds. V. Zimšek, podpreds. M. Plute, tajnik F. Filips, blag. L.
Tinček sreča Tončka m vpraša:
"Tonček, kam pa greš?" "Ne vem," odgovori Tonček — "Kam pa greš ti?"
"Tudi jaz ne vem kam," P°ve Tinček.	.
"No, potem pa pojdiva skupaj!" predlaga Tonček.
logov je bilo slišati, nakar je seja potrdila z večino, da le vsi na delo za S. N. Dom.
Nadalje se je ukrepalo, kako in kedaj bi imeli seje. V. Zim-
Zdravnik: "Vaša bolezen f podedovana."
Bolnik: "Tako? Potem P* P0' šljite račun mojemu cčetu.
Potapljajoči: "Na VoraoC[L pomoč, hitro, vrzite mi reS
M. Martinšek, Louis Kastelic in Simončič, zapisnikar A. Perušek
J. Pekarek. Za Čehi pridejo Nem v , . ,, , , , „ . • . . v , , ,.	,	sek ie predlagal, da vsake tn
ci in sele na tretjem mestu smo J v .	. . „ „
OI •	, mesece, ce .je pa potrebno, pa
Slovenci.	i	,	-	•
; večkrat, predlog je Dil sprejet.
Kolikor mi je znano, je sedaj Potem se je vprašalo navzoče, v Maple Hts. 61 slovenskih dru- če se da izvoljenemu odboru
NEZASLIŠAN C1N DRZNOSTI IN NADUTOSTI
Naj poslej slišimo iz Nemčije kar koli, vendar ne bomo prepričani, da smo čuli že vse, kar je mogoče čuti o predrznosti kakega nadutega naroda, oziroma skupine, ki ga predstavlja. Vsakpot, kadar čitamo kako go-tostasno novo predrznost, si mislimo, da zdaj pa si tudi naciji ne bodo drznili dalje, pa vsakpot se motimo.
Zdaj je Ernest Wilhelm Bohle, šef inozemske ssk-cije nemške narodno-socialistične stranke, tisti, ki je zadal strmečemu svetu udarec, da ga je kar omamil. Ta gospod je namreč izdal dekret, v katerem ukazuje vssm tujim vladam, da morajo poslej sprejemati dostojanstvenike nemške nacijske stranke z istimi častmi in na podlagi istega položaja kakor nemške diplomatske predstavnike ! ... To se sicer sliši neverjetno, pa je resnično! Iz zunanjega urada v Berlinu so že odploslana nemškim diplomatskim zastopnikom v tujih državah navodila, da se ne smejo slednji udeležiti nobenih slovesnosti ali svečanosti te ali one države, če nisf ž njimi vred povabljeni tudi j načelniki nemške nacijske stranke, ki se nahajajo v dotičnih deželah. (Kakor znano, imajo Nemci povsod, kjer koli so naseljeni, skupine narodno-socialistične stranke, kjer nastopajo z zastavami kljukastega križa itd. Nedavno je dvignilo baš delovanje take organizacije v državi New Jersey mnogo prahu širom vse dežele., Op. uredništva.)
Torej ob kratkem: Anglija, Francija in Zedinjene države morajo razumeti, da morajo biti nacijski age n tie
žin, katerih večina živi v lastnih domovih (vsaj upamo, da bodo enkrat n&ši). Prvi sloven- V ski naseljenci so prišli sem pred 25 leti. Prvi je bil Martin Pot sek, ki je pred kratkim premi -.1 ostala družina pa je še vedno tu. Teden dni pozneje je že prišel drugi naseljenec in sicer John Fortuna s svojo družino, njemu je tudi med tem časom umrla žena, toda on in ostala družina pa se prav dobro počutijo v Maple Hts., Popotnik, kot mu pravimo po domače, je še danes zelo vesele narave in je takoj pripravljen eno zapeti, posebno tisto "Popotnik pride črez goro", tudi se prav rad spominja, kako jo včasih lušno b'lo na Maple Ht3. ,
polno moč, da skrbi za veselice, piknike in koncerte ter vse, \ korist S. N. Do-0	;o dalo polno
: 1	n je prečita! i-
mena	darovalcev, poročilo
se je vzelo naznanje in se je zahvalilo Režinu in darovalcem za njih požrtvovalnost, le tako naprej.
Predlagano in sprejeto je bilo, da se gre kolektat vsake tri mesece, izvoljena sta bila, Mike Femec in Joe Zabukovec, kar so
A. Steržaj.
Na seji 20. maja, 1928 je poročal odbor, ki je imel preskrbeti zemljišče, da je naprodaj par zelo pripravnih prostorov. Ker pa je bila na seji mala udeležba, se je sklenilo, da se skliče izvan-redna seja 22. maja, in na tej iz-vanredni seji se je sklenilo, da se kupi lote na katerih se sedaj gradi Narodni dom.
Za leto 1929 je bil ponovno izvoljen ves stari odbor. Na tej se« ji so bila tudi čitana in sprejeta pravila družbe Slovenskega narodnega doma.
Uradniki za leto 1930 so bili: preds. V. Zimšek, podpreds. A Gorenc, tajnik A. Režin, blag. F Legan, zapisnikar L. Simončič, nadzorni odbor M. Martinšek, L. Vrček in L. Kaselic.
Za leto 1931 so bili isti uradniki kot leta 1930, samo tajnik
pas.
Krojač (na bregu): takoj, koliko pa merite pas?"
"TaltoJ' čel
"Le mirno pojdite čez dv° šče. Pes vam ne bo nič žal^ storil. Saj veste: pes, ki Kla' grize!"	.J
"Je že res, gospod. ^ poznam in vi ga tudi pozn . Samo tega ne vem, ali Sa pozna."
tiče pa za piknik kolektat, sta,iR podpredsednik sta zamenjala pa bila izvoljena Louis Lipo- urade, tako da je bil A. Gcrenc
!avš-'k in Anton Prosen. Sklenilo se je, da se seje vrš'-
Pripoveduje da so nakosili trave, jo posušili in spravili v kopice, ob večerih so se zbrali in prinesli pijače, potem pa so b-žoli v senu in peli celo ncč.
Tretji naseljenec je bil Anton Prosen, ki ie tudi že umrl. Za njim so prišli Louis Lipo-glavšek in družina, tudi on je že umrl, družina pa je še vedno tu, zatem sta kmalu prišla Ignac
tajnik, A. Režim pa podpredsednik. Na seji 16. maja 1931, je bi-jo vsake tri mesece pri John ia prvič sprože'na ideja kako bi
sc začelo graditi narodni dom. V zapisniku je točka 7, ki se glasi; "Tajnik predlaga, da bi se nekoliko informirali kako bi se gradil tri mescce, pa ie razvidno iz za^Nar. dom in koliko bi stal, da pisnika, da je bila 25. januarja bi približno nekoliko vedeli pred /e druga seja, ker se je ukre- n0 bi se dom delal. V ta odbor
Breznikarju. Zaključek seje." Dasi je bilo na prvi seji sklenjeno, da se vršijo seje vsake
nadzorni odbor M. Martinšek, L. Kastelic in A. Režin. Na seji 15. junija, je poročal L. Kastelic, da se je ustanovil balincarski klub, ki bo tudi deloval v korist doma. V tem letu je bilo 12 rednih 4 izvanredne direktorske seje in ena izvanredna delniška seja in na vseh teh sejah se je ukrepalo, da se postavi narodni dom. Predloženi so bili 4 različni načrti, toda se ni prišlo do defi-nitivnega zaklj : .!,•• in tako zopet ni bik> nič.
Delniška seja 26. januarja, j 1936 je zopet razmotrivala glede stavbe, toda zopet ni prišla do nikakega zaključka, zato je bil sprejet predlog, da se počaka še eno leto z graditvijo. Uradniki so bili izvoljeni vsi stari, ra: zen enega nadz., novi nadzornik je bil Albert Vrček. Na seji 7. junija je tajnik poročal, da jo negli jajca?» iisto poslopje na Broadway zo-1 ,et na predaj. Debatiralo se jo veliko o tem, sklicane so bile 3 pegledat. ;zvanredne direktorske seje in To je opis samo bolj P^gio-
vvtomobilist je dirjal P° pa je pri tem povozil ko p ' je pri neki farmi stekla P^
ko ceste. Avtomobilist, ki ^^ napačen mož, se je ustavil pil k farmarci in dejal: a "Nič ne marajte, prav^ ^ vas odškodujem za kokos, sem jo povozil."	^
"Ja," je zategnila jez"0. vi merca, "mar mi boste zdaj
[oš.

cdovin1
dom3-
;zvanrcdna delniška seja, ki je nih dogodkov v zf
nakup poslopja odobrila, potem	venskega narodnega	,jCe,
pa so lastniki poslopja ceno zvi- pa bi hotel opisat vse ^
je bil ves	piknike, vinske trgatve i'1 jsS!
I,—__:__u: l„V,lrfl O3" J
šili kar dvojno in trud zaman.
!ge prireditve, bi lahko ""*j jii
še ccle strani, saj ga s'i0 nir
omCJ\i
januarja, pa je bilo sklenjeno,
. , . . .	da se da bodočemu direktor i ju
i alo radi koncerta ki bi ga pre- so bdi izvoljeni sledeči: Vincent lno moč da nek • uk da
redilo pevsko društvo "Zvon , v, Zimsok, Andrej Režin in Louis '
Na letošnji delniški seji 24. . ., , , . . ;]n
J	J zapisnika, da ne bi duo " jli
ne ene ali druge priredi kolektanja.
, , — T j , ,T	se čimprej pride do narodne
jjnoici Aguav; ^ Narodnega doma. Ker-pa Kapelic, ,„ ti možje se bedo ne- stavbe. Na isti seji s0 bili izv0.
Novak in Oesnikova družina, ki J?. bl1 cas prekratek, se je odb- koliko informirali in na prihod- ljcni sledeči uradniki
žilo za prihodnji mesec. 20. fc- nji seji poročali." Na prihodnji 1937. Prcdg brtiarja ie bila zopet izvanred- 3eji ni imel ta odbor š
Značilno je tudi to, da Kastelic, urad nadzorni^ ^
je sedaj v Collimvoodu. Ignoc Novak in žena pa sta že umrla. Kako so se potem naseljevali mi ni znano, bi bilo tudi preobširno vse to pisat. Naseljevanje pa se je zelo pomnožilo po vojni, posebno iz Newburgha je prišl
vso dobo Narodnega doi^' no za leto 12 ht 10 let sta nepre^.
V. Zims'ik, pod-
■tru-1seji ra imei ta ocioor še nič-v.r dg A Režin tainik F Fni s uradnika, v. zams^, -
na seja, ki je ukrenila vse po- za poročati. Da pa je bil ta od- bIag L ' Vrček' zapisnikar A[ sednik in M. MartinšeK,
pa
V. Zimšek,
"C
" Vjf i b°r-aktilfr,.f^"'.dn°_iz 3al*s' i Oniric', nadzorni "odbor M.
Vrček in L. Kastelic. Marca meseca se je
25. februarja 1926 v Maple Hts. jnikov, celo v Farrel, Pa. so pi- ] Martinšek A
precej družin, in ker so v New- lo sklenjeno, da se kupi rabljen burghu ravno dogradili Narodni klavir in se bodo prodajale list-dom, so rojaki tudi v Maple Hts. ki, ki bodo vlečeni na pikniku, začeli misliti o tem, da bi potre- Meseca junija je bilo sklenjeno, bovali nekaj, kjer bi se shajali, da se seje vršijo vsak drugi me-
javni soli.	; Sali za informacije.	, . ,
J	" j , . .. ,	stene. Marca meseca se ie še
at ■• oi	-.noč ■ • Na delniški seji dne 2-1 isnu-1 i *
Na seji 21. marca, 1926 je m-1	. , J . J"'m enkrat poizkusilo, če bi se mo-
ariu 1932 je bil sprejet predion i ,	•	, •
da se izvoli stavbni oSbor iz f kHUp,ti TT° ^ "m
bodočega direktorija. In ta od f^T T *- * i
bor inux nalogo pregledati več	fV-^ ^
3 U Ar^Jr,,, L 1 4. , l<t>r se lastniki poslopja ne mo-narodnih domov in kateri b se • j- ,. , , ,.
^ rejo zediniti ali bi prodali al ne.
jvan učna j, Kjer ui se snajtui. >ia o«, otjo	««-- | .. . , najkoli nrinnv>
Sedaj pa poglejmo zapisnike, sec, da ee več koristnega stori V1	1	P°
kje in kdaj se je ideja za Slo- za Narodni dom. Na seji 15. av- —'— w ^ ZVedelV ceno' •'a' sklenjeno, da sc začne gra- nisem'opazil niti enega venski narodni dom začela, Ud, gusta je bil sprejet predlog, da ^ w dom gtal Nato bi ge diti nova stavba, da bomo voaj karskega predloga v n]*' ^
tistem bi dali izdelati načrt. Iz! Kon(V:no bilo na seji 3. juli-
zornik.
To kar bom sedaj Pi3a^ ui)" mislil pisat, ker pa je par vprašanj, katera ^o. gradi Narodni dom, odg^'^ gloda nobena stranka, PaC $ venci gradimo stavbo, ^ ^o razpolago vsem, ki sc . ge^ hoteli poslužiti, ne	S^
nobeno stranko. PreC'9 jet, f vse zapisnike zadnjih i-1
je začel in vodil idejo do konč- se priredi vinska trgatev 17. ok-nega uspeha.
"Zapisnik seje dne 17. Januarja, 1926.
tobra. Kolektorii so poročali, d i
xt j • t o-T	nnvedalo kakšen načrt je nare
kov za Narodni dom. 27. novem- povea,nu	,.. _
sklicalo izvanredno delniško «e- imoli kjer 80 bomo shajali. Kaj ko upamo, da bo šlo
lODra. KoieKioru so porocan, ai —	bi se delničar jen. kje se gradi je bilo že poro-
je dosti navdušenja in pnspev- n»	•„	čano, ob priliki pa pridite sami
bra se je vršila veselica pri V.	jen za zgradbo d^a m kohke bo
Na seji dr. Dom št. 25 SDZ je Zimšku.	Približno bila sprožena ideja, da bi sc za- Januarja, 23. 1927, je bila let- ji Je bil P0^ Ani Fort ^ čelo delovat za Narodni Dom, v na seja, odboru se jj» dala zaup- ptan odbor. Mr^.^ ^ naši naselbini Maple Hts. In po- niča, debatiralo se je radi stav- Fa se Je nal° ^ j)oma Qna
tem je šel rojak Režin precej na bišča (lotov) kje bi se kupil >, ženski odsek fc • •	• "a
J	J_t J___je prevzela to nalogo, toda pro-
niti to, če bo v bližnji bodočnosti zahteval Hitler kon- sila je tajnika, da .u pomagx
grešni donos za nacijsko delovanje v Ameriki, pozneje Meseca februarja^ ge^P o^
pa morda še svojega reprezentanta v Rooseveltovem ka- n ^ dVs" je vpisalo 14
. . •• novljen in v teh deželah deležni popolne imunosti ali nedotaklji- bmetu. •.	...........žensk_ v tem letu je bilo pmi-
vosti, kakor diplomatje, da bodo mogli mirno in neovirano vršiti svoje vohunsko in propagandno delo! . ..
Takih blaznosti so zmožni samo diktatorji, najbolj loženih več načrtov stavbe, toda žalostno pri tem pa je, da »v svoji blaznosti vendar ni bil nobeden sprejet, se je vse
POŠTENA POSTREŽBA
Naše geslo je: vsakemu dati pošteno postrežbo, poslupo, ki je možna, najboljšo opremo In to poceni, k' vse prizadete zmerna.
je
To je naš princip, radi kate/epa smo gotovi, nB, pridobil zaupanje In priznanje vseh, katerim smo posti*® ■
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD	„ol0
478 EAST 152nd STREET	KE»'»°rc
Poslej nas ne bo nič več iznenadilo. Iznenadilo nas ne bo uspevajo...
odložilo na delniško sejo.
PREREZ OGROMNEGA TRANS,.ATLANTSKEGA LETALA
Na sliki je eno izmed šestih ogromnih letal, ki jih gradijo za promet med Ameriko in Everopo Vsako teh letal tehta 42 1-2 ton, ima troje krovov ter štiri motorje, katerih vsak proizvaja 1500 konjskih sil. Največja naglica tega ogromnega letala znaša dvesto mili na uro. Med Ameriko in Evropo se bodo vršili redni poleti; letala bodo nosila 50 potnikov in deset moč posadke Na sliki je videti posamezne oddelke, kjer so nameščeni potniki, piloti, radio-operatorji, itd.
JUNE 12th to SEPT. 6th
r
Visit this beautiful peninsular resort which extends seven miles out into the cool waters of Lake Erie... Plan for a day, a week or your entire vacation... NEW FACILITIES NEW IMPROVEMENTS
★	BATHE on the "World's Finest Beach" •k RIDE over the new scenic bridle path.
★	PLAY TENNIS on our fast courts.
★	DANCE in the new Cocktail Terrace.
★	THRILL to the many other new facilities, sports and
amusements.
HOTEL BREAKERS AND BON AIR - COOL - COMFORTABLE-ALL OUTSIDE ROOMS AT MODERATE PRICES
Located on Ohio No. 2, U. S. 6, just 53 miles west of Cleveland.. .also accessible by rail, bus and interurban to Sandusky, Ohio, and by steamer from Cleveland, Ohio.
OEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, 3ANDUSKY, OHIO.	•
Send, without obligation to me, your latest literature.
NAME
ADDRESS
I septembra, 1937.
EN&KGPKXVN0S1J
Povest. Spisal Batog
|0®®®®®®®®®gXiXŠXs>®®®S<ŽX!Xi>®®S
I.
Na koncu vasi ob bistrem potoku sta stali dve hiši. Prva, visoka in lepo pobeljena, je kazala, da prebiva v njej premožen kmet. Prostorno dvorišče pred hišo je bilo snažno pospravlje-n°- Na desni so bili hlevi za živino in skedenj, a na levi vrt za različno zelenjad. Dve visoki Jablani pa sta stali v nasprot-nih kotih na vrtu, kakor dva ®ogočna stražnika. Tu je gospodaril Jakob Dobnik, najpremož-nejši vaščan.
Takoj na drugi strani imenovanega vrta je imel svojo hiši-
videti vesel. Nagubno lice mu je bilo temno in oči so gledale nekako tožno v veseli svet. Bil je Dobnik mož šestdesetih let in velike rasti, a starost je tudi njega nekoliko sključila. Sneg mu je pobelil lase. "Vse bi še bilo," dejal je včasih, "le noge me nočejo več nositi." In res je bil slajj v nogah. Temu si je pa menda bil kriv sam. V mladih svojih letih je imel namreč mnogo kupčij skih potov. Po teh potih se je mož pa le vozil, kajti že takrat je bil premožen in je imel v hlevu vec'konj. Malo je hodil peš. Ako se pa človek vedno in povsod le vozi, ošibe mu noge. Ta-
Bog si vedi kam. K sreči ji je "Ne že, oče. Ali ozdravel je bila sestra dobra in Dobnik i in prav zato me ni bilo že si-usmiljenega srca, da jo je vzel noči. Prišel je namreč iz mesta
k sebi, kjer se ji je bolje godilo kakor v zakonu.
Kmalu se zasliši iz dalje pe-ket konjskih kopit. V prah zavit voz se je naglo premikal proti hiši, kjer je obstal. Z vo-
za stopi krepak mladenič ter I ^^	oblake izpu.
izprezaje konja ogovori Dobm- ^ ^ ^ ^ A kmalu je
ka:	. , , i dejal: "Glej, Barba je stara.
"Vse dobro, oce, jutri bode; Vsega ne more sama več oprav-vse v redu."	1
šele zvečer. Denarja pa ni imel in prosil me je, naj počakam do jutri, ker ima od nekod dobiti. Tam nisem hotel čakati, a jutri pojdem zopet tja."
"Dobro. Zdaj pa še nekaj!" Umolknil je Dobnik in neko-
"Dobro, Janez, ali dolgo te ni
ljati. Ko dobiš od Petra onih osem tisoč kron, pojdeva v me-
c° Jurij Vodeb. Tista hišica se ko se je godilo Dobniku. — Kaj ni mogla nikakor primerjati s naj vam povem o njegovem zna-preJ opisano. Bila je nizka in čaju? Bil je pošten, delaven,
krita še s slamo. Pred njo je bilo udi dvorišče, a zelo majhno, in mev na levi strani komaj za tri rePe. A še teh ni bilo notri. Ko pri Dobniku prežvekovalo sladko seno do trideset glav, sa-®°tarila je pri Vodebu edina pravica. A daši se je videlo tukaj siromaštvo, vendar je bilo u"i tu vse v lepem redu in sHažno. Vsaka reč je bila na Sv°jem mestu in kazala umnega gospodarja. Zato se je pa tudi a'a kmetija dobro obnesla in z vsakim letom si je Vodeb bolj °Pomogel.
p Poldne je tedaj zvonilo. — riJazni žarki pomladnega soln-°a sp Poljubavali ravnokar raz-Cv®ii belordeči cvet Dobnikovih J^blan. Bližnji griči so bili odeti . Praznično obleko, katero jim na novo prinesla težko pričakana vigred. — Bila je nede-Vse okoli je bilo veselo, rabci pred hišo so se valjali Pesku ter kričali, kakor raz-P°sajeni paglavci. Visoko v zra-u je krožil kragulj ter z bi* nm očesom željno gledal astno perutnino na Dobniko-k ^dvorišču. A nanjo si ni upal, aJti sedel je na klopi pred hišo
, ari Dobnik in mirno kadil iz ^atke
varčen, a zraven mož blagega, za vse dobro vnetega srca.
"Dolgo ga ni; kaj praviš, Barba, morda je slabo opravil?" Obrnivši se proti kuhinjskim vratom, je govoril postarni ženski, katera je v kuhinji pomivala posodo.
"Pa res," odgovori ona, ter dela dalje.
Barba je bila sestra pokojne žene Dobnikove. Bila je bo-lehna in je že dolgo bivala v Dobnikovi hiši, prej je pomagala, a zdaj je po smrti pokoj-nice gospodinjila sama. Bila je omožena, a zelo nesrečno. Mož ji je zapravil vse premoženje in z ostankom pobegnil v Ameriko,
1ZNEBITE SEGLAVOBOL*
Olajša mesečno trpljenje
Brez opija ali kinina
Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? [znebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat 10c, 12 za 25c.
GARFIELD
Prašek proti glavobolu
Pišite za brezplačen poiskus Garfield pra-1 ška proti glavobolu— tudi Garfield čaj prot-i zapiranju« Pi-„ . . .	v .... Site Garfield Tea Co. Dept. T, Brook-
svoje pipice. Moz ni bil iyn, N. y.
Skrajšanje delovnega tedna ženskih delavk
bilo. Čakali smo te sinoči." , ^ k nQ ^	tim ti
"Zdaj pa pojdi juzinat. Mrzlo j gogpodarstva Potem
pa veš, da
ze"	: si moraš poiskati nevesto.
Rekši hoče Dobnik sam spra-i
viti konja v hlev in pokrmiti.	(Dalje prihodnjič)
ker ravno ni bilo hlapca doma, j	_
a sin pravi:
"Le pustite, oče, vam se ni
treba mučiti'. Ko poskrbim za
žival, potem že pridem."
Kmalu je bilo vse v redu, sin in oče sta sedela v sobi za mizo. Z veseljem opazuje Dobnik sina in molči. Imel ga je rad, in kako tudi ne? Saj je bil Janez edinec, kateri mu je od sedmero otrok še ostal. Vsi so v mladosti pomrli za jetiko, ki so jo podedovali od matere, katero je tudi lansko zimo Bog k sebi poklical. Povsod je imel srečo, le v družini ne. Spomin je Dobnik a težil in bal se je še za Janeza, kateri mu je bil edino veselje, dasi je bil ta po zunanje videti krepak in popolnoma zdrav. Kaj bi počel, ako bi še njega izgubil?
"No, ali je staremu Petru bolje? Ali ti je plačal dolg?"
niji, ki je vseboval 54 ur, je stvar preteklosti. O polnoči je bil delovni teden delavk okrnjen za deset ur.
Nova postava določa, da ne sme nobena ženska v državi Pennsylvaniji delati več ko o-sem ur na dan in pet in pol dni v tednu, razen nekaterih poljskih delavk, domačih uslužbenk, bolničark in eksekutivnih delavk, ki morajo zaslužiti najmanj $25 na teden.
Ralph Bashore, državni de-jlavski tajnik, izjavlja, da bo o-krnjenje ur delovnega tedna odprlo 20.000 novih del.
"Večina teh novih delavk bo prišla z relifa, kar bo pomenilo, da se bo okrnilo relif za $40,000 do $50,000 na mesec," je rekel delavski tajnik. Država skrbi danes z približno 450,000 brezposelnih.
"Delavski list"
Dosedanji delovni teden žensk v Pennsylvaniji je znašal 54 ur. Z novim zakonom bo odprtih 20,000 novih del.
HORRISBURG, Pa., 31. avgusta. — Delovni teden pol milijona ženskih delavk v Pennsylva-
Delodobi
Dekle dobi delo, da bi varovala tri leta starega otroka; zvečer bi hodila domov. — Vpraša se zvečer na 1180 East 176th Street.
Millions prefer it to mayonnaise-
9 Miracle Whip is - .Vf—eni—delicious 1 The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip beater that's exclusive with Kraft.
Na ogled smo prejeli "Delavski list", ki izhaja v Ljubljani vsakega 1. in 15. v mesecu. Pod zaglavjem časopisa stoji, da je to list "za strokovna, gospodarska kulturna in politična vprašanja." — Uredništvo: Ceglar-jeva 41, Ljubljana - Moste. U-prava: Poljska pot 38, Ljubljana - Moste. Mesečna naročnina 2 dinarja; za Ameriko polletno 50 centov. Izdajata ga Leskov-šek Franc in Dolinšek Anton. Odgovorni urednik Leskovšek Franc. Tiskarna "Slovenija" v Ljubljani. — List se bavi s | strokovno - delavskim in kmečkim gibanjem.
Proda se
Bara 12 čevljev dolga in beer dispenser; dobro ohranjeno; se proda po "nizki ceni. — Vpraša se na 768 East 200 Street.
V najem
Odda se v najem stanovanje, 5 sob, kopalnica in furnez; v— vse nanovo predelano; najemnina zmerna. Vpraša se na 584 E;' 102 Street.
__s__
Odda se v najem
Trgovski prostor, kjer je sedaj grocerija in mesnica. Dober prostor za osebo, ki je že vajena tega posla..— Vpraša se na 6424 Spilker Ave. ENdicott 3093.
OGLAŠAJTE V
MALA ANTANTA ZA MIR
SINAIA, Romunija, 31. avgusta. — Mala antanta, tri med seboj povezane države, se je danes na svoji konferenci zavezala, da bo tesno sodelovala .z Zedinjeni-mi državami in pozdravlja a-meriško vodstvo, ki si prizadeva ohraniti svetovni mir. Na posvetu so se zbrali zunanji ministri Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije.
V najem
Oddasta se dva stanovanja v Collinwoodu; eno ima 5 sob, fur-nez in vse udobnosti, za odrasle ljudi; drugo ima 3 sobe, kopalnico in parno gorkoto. — Vpraša se na 1074 Addison Road.
"ENAKOPRAVNOSTI"
Proda se
SEDMAK MOVING AND STORAGE CO.
Local and Long Distance 6506 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 1920 Collinwood Branch: 15022 Saranac Road
	
DR.	L. A. STARCE
	pregled oči
Ure	: 10-12, 2-4, 7-8
6411	ST. CLAIR AVE.
A. Malnar
Cement Work
1001 East 74th Street
ENdicott 4371
iz družinskih razlogov, zidana hiša za dve družini, deset sob, | dve garaži. Nahaja se na 1238 1 E. 169 St., blizu Grovewood Ave. Prijazen dom in dobra investicija. Matt Petrovich, 253 E. 151 St. KEnmore 2641-J.
Priporočilo
Ako ste namenjeni obložiti vašo hišo s kamenitimi ploščami, Asbestos shingles ali brick ! siding, se obrnite do nas. Blago in delo je prvo vrstno in cene nizke. Tudi na lahka mesečna odplačila. Se priporočani:
COLLINWOOD IMPROVEMENT CO.
JOHN LUKANC
698 East 159 Street MUlberry 3729
PL-MM
najnovejši parnik ameriške trgovske mornarice
Dne 15. septembra bodo odprli zapečatene ponudbe raznih ladjedelnic za izgradnjo najnovejšega nmeriSkega parnika, ki bo nadomestil parnik "Leviathan" in bo stal nkioglo 10 milijonov dolarjev. Novi parnik bo odrival 34,000 ton vode. proizvajal bo vozlov brzine na uro in bo nosil 1,200 potnikov. Njegova dolžina bo znašala 723 Čevljev.
Mail this Coupon for further details
STRAN 4.
enakopravnost
1.
septembra, 1937»
M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
Obhodnica je bila začula klic na vzbuno ... že je dirjala na pomoč ... Iz globine stolpa je gluho odmevalo razbijanje zaklenjenega Bussija - Leclerca. Vsa osmerica osvobojenih jetnikov je zagnala divji krik. Cha-labre, Sainte - Maline, Montsery in Karel Angoulemski so namerili arkebuze. Obhodnica, dvanajst mož z oficirjem, je pridre-vila na dvorišče, kličoč:
"Evo nas! Kaj se godi?. . ."
"Pali!" je ukazal Pardaillan.
V tem, ko je treščila četvorica arkebuz, je planil z bodalom v roki k železnemu omrežju in ga je zaprl. Na temnem, tesnem dvorišču se je začel divji metež. Sence so švigale sem ter tja, stoki in kletve so se zlivale z žvenketom holebard. Ta hrup je trajal minuto, nato je zdajci pre stal . . .
Pardaillan je že v prvem trenutku uprežal oficirja. Planil je k njemu, iztrgal mu meč, prijel ga za grlo in ga pritisnil v kot dvorišča, rekoč:
: :Nas je trideset, vas pa dva-najstorica. Zakličite svojim ljudem, naj se vdajo, ali pa vas u-bijem."
Častnik se je zbegano ozrl na čudni boj. Kaj se godi, ni utegnil premišljevati. Čutil je, da se mu ost njegovega lastnega meča zadira v vrat. To je zadoščalo.
"Orožje proč!" je kriknil z glasom polnim gneva in groze.
Stražniki so pometali tialebar-de na tla.
"Semkaj!" je ukazal Pardaillan.	,
Vojniki, kar jih je ostalo živih, so strahu pijani ustregli temu oblastnemu povelju. Priganjam po upornikih, ki so se neu-tegoma polastili helebard, so z oficirjem vred drug za drugim izginili v stolp . . . Ko je poslednji prestopil prag, je Pardaillan mirno zaklenil vrata.
"Zdaj imamo vsi orožje!" je dejal tovarišem.
Tri ali štiri trupla so ležala na tleh. Ne meneč se za nje, je hitro odprl železno omrežje, ki ga je bil prej zaprl, da bi odrezal stražnikom umik. Na čelu svoje četice je prispel pod širok obok, za katerim je bilo drugo dvorišče. Tu je vladala najgloblja tišina. Videti ni bilo nikogar, ničesar ne razen zidov notranjih poslopij.
Pardaillan se je v srcu zahvalil stavbeniku, ki je bil zgradil Bastiljo tako, da se strašni trušč na severnem dvorišču ni slišal drugam. Ko je krenil ob zidu, da
n
bi našel kak izhod, je zagledal pred seboj nekakšen rov, dolg hodnik, v katerem je bilo tema kakor v rogu. Spustil se je vanj in pozval svojo vojsko za seboj. Kmalu so prišli do ovinka.
"Kdo tam?" je zdajci nekdo kriknil pred njimi.
Pardaillan še ni utegnil odgovoriti, ko je zatulil isti glas:
'Pozor, straže! K orožju!"
In že se je razneslo po Ba-stilji kakor odmev:
"Straže, k orožju! ..."
Pardaillan se je zagnal, vihteč v desnici Leclercovo bodalo. Nikogar ni našel pred seboj. Straža, ki je zaklicala na vzbuno, se je bila v teku umaknila proti velikim vratom. Po trdnjavi je završalo kakor v panju; vse je tekalo sem ter tja, izpra-ševalo drug drugega in hrumelo kakor nevihta, kadar se bliža izza gora.
Duša mu je vztrepetala v prsih. Obrnil se je k tovarišem in vprašal kratko:
"Ali si hočete z menoj vred izsiliti pot v svobodo? Morda bo treba umreti. A tudi smrt je svoboda ..."
"Svobodo ali smrt!" je zavpi-la vsa četa.
"Prav!" je odgovoril Pardaillan in glas mu je zazvenel kakor bojna trobenta. "Ker ni svobode za manjšo ceno, zavzemi-mo Bastiljo!"
"Naprej! Zavzemimo Bastiljo! Bastilja je naša!" so z brezumno odločnostjo zarjoveli jetniki.
Pardaillan je krenil naprej,
miren in gibek kakor velike zveri, ki ponoči love v puščavi. Pred njim se je že oglašal krik.
"K orožju! Upor! K orožju!"
Ko so dospeli na tretje dvorišče, so zdajci uzrli pred seboj hleščanje plamenic in mrgolenje neurejene trume vojnikov, ki jih je vodil oficir.
Le-ta je pred vhodom v rov zadržal svoje ljudi, ki so napenjali oči, da bi videli, koliko so vražnikov prihaja in kakšni so prav za prav. Pardaillan je stopal naprej, ne da bi zaustavil korak. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho.
"Hejo!" je kriknil častnik. — "Kdo ste? Predajte se! ... "
"Naprej!" je zavpil Pardaillan.
Skrčil se je, zagnal se in skočil na oficirja kakor tiger. Bliskovit zamah njegove roke — in oficir se je zgrudil, zaboden v srce. . . .
Ko so vojniki videli, da je starej-ščina ubit, jih je vrglo nazaj ka-
!ž I kor vsako urejeno četo, ki je va-= !jena slepe poslušnosti. To krat-=! ko trenutje zmede je zadoščalo E upornikom, da so se usuli na E i dvorišče. "Pali! Pali je zarjovel E narednik.
E Štirideset arkebuz je zagr* E melo. Toda gromu in železni toči. E;ki je udarila v hodnik, je odgo-Ejvoril krik divjega zmagoslavja. Stražniki so bili nehote pomerili v hodnik, meneč da je poln nevidnih sovražnikov. Šele blisk strelov jim je pokazal, da ni v rovu nikogar več; zato pa so z leve in desne in celo v hrbet že pritiskali nasprotniki s svojimi lielebardami!
Ker so stražarji izstrelili puške, so bili zdaj brez orožja, zakaj basanje je trajalo iste dni še dve minuti, ne glede na to, da niso imeli streliva s seboj. Spet se je razvila bitka, tem strašnejša in obupnejša, ker so bili vojniki pometali plamenice na tla. Jetniki so suvali s helebardami. stražarji so vihteli arkebuze kakor buzdovane; sredi divjega meteža pa je skakal Pardaillan kakor ris, zaganjal se s pobeše-no glavo ter klal na desno in levo, odpiraje tovarišem krvavo gaz skozi vrste sovražnikov.
Boj je trajal nekaj minut. — Dvorišče je bilo vse krvavo, stražarji že vsi zbegani; novih, ki so prihajali na pomoč, se je takoj polastila "zmešnjava . . . Meščani okoli Bastilje so se budili in strahoma ugibali, kaj pomeni ta neobičajni hrup . . . Zvon v stolpu bastiljske kapelice je udarjal na vzbuno . . . Straža pri vhodu, skrčena na dvajset mož, se je utrjevala v svoji čuvajnici, pripravljaje se na obupen odpor . . . Obče mnenje je bilo, da so čete Henrika II. nenadoma vdrle v Pariz in prišle skozi kaka preslaba zastražena stranska vrata v Ba stiljo . . . Pardaillan je med tem na dvorišču dopolnjeval poraz svojih nasprotnikov; osvobojeni jetniki so se z besnim krikom razlivali po hodnikih . . .
Na tlaku je že ležalo do trideset mrtvih, med njimi tudi razcapani starec brez imena; smrt mu je bila odprla vrata v svobodo .. .
11 m-n * ihi m t—i' --1—11 mu m i•
ffi m
01 m
I] i i
H
II! |
i i
i
TRGOVCI IN OBRTNIKI!
SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE ^	KOLEDARJE ZA 1938
Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam.
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVENUE
i
i
%
m
m
! i
i
i
ski Monsery, Sainte-Maline in Chalabre so se brž domenili. Vsi skupaj, pet jih je bilo, so krenili proti glavnemu izhodu. Tu pa tam so še pokale arkebuze straž, ki so zbegane dirjale po jetnišnici in v zmedi streljale druga na drugo. Nekateri so že metali orožje od sebe in vpili:
"Milost! Smrt Guisu! Živel kralj!"
Pardaillan je prišel do vrat. Dvajsetcrica vojnikov se je bila utrdila v stražnici. Vitez je s komolcem vtrl okno in pomolil krvavo, naježeno glavo med oble-gance.
"V imenu kralja," je zaklical, "predajte se! Dva tisoč naših je v Bastilji!"
"Živel kralj!" so zatulili oble ganci.
"Predajte orožje! ..." t Arkebuze in halebarde so zaropotale skozi rešetko.
"Dobro! . . . Da se mi nihče ne gane, kdor hoče živ učakati jutra! Tisti, ki ostanejo mirni, so pomiloščeni! ..."
"Živel kralj! . . . Smrt Guisu!" so zarjoveli prestrašeni vojniki.
Sainte-Maline, Monsery in Chalabre so med tem odprli velika vrata in spustili mostič.
'Odrinimo!" so zavpili.
"Srečno pot!" je odgovoril Pardaillan.
"Pa vi?"
"Tak izginite že, smrti vam božje! ..."
"Z Bogom, gospod de Pardaillan! Ne pozabite našega dolga!"
S temi besedami so planili na mostič. Še trenutek in noč jih je zagrnila. Karel je osuplo gledal Pardaillana, kakor bi ga vpraševal, zakaj odlaša; toda zaupal mu je neomejeno.
Kakšen posel je še ustavljal viteza v Bastilji? Njegov položaj je postajal čedalje opasnej-ši. Bastiljski zvon je bil plat in drugi pariški zvonovi so mu odgovarjali. Colica se je dramila, vrata in ;kna so se odpirala. Ljudje so prihajali na ulice, da vidijo, kaj -?e godi. Pa ne da bi bili Bearnčevi krivoverci zavzeli Pariz?
In res: kaj se je godilo? Ba-i stilja je bila zavzeta; česa je ča-
kal Pardaillan? Zakaj ni bežal? tje so bili vsi krvavi in raztrga-. Mirno je stopil k rešetki, za ni; poznalo se jim je, da so se katero so se prestrašeni vojniki srdito bili. Eden izmed njih je izpovedovali drug drugemu, bil ranjen, nemara da smrtno, meneč, da je kralj v Parizu in da. in tovariša sta ga komaj vlekla se jim bliža smrtna ura.	| s sebo;j Toda njih lica so bila
"Kateri je poveljnik?" je t	__
vprašal Pardaillan.
Narednik se je približal in sklenil roke, rekoč:
"Milost, gospod! Nič bolj nisem kriv od ostalih! ..."
"Pomiri se prijatelj," je rekel Pardaillan. "Vsi boste pomiloščeni. Samo ključe celic mi daj I in šest naj vas pride venkaj."
"Živel kralj", je zavrisnil narednik.
Čez nekaj trenutkov je stopil iz stražnice s šestero mož, ki so nosili vsak svoj sveženj ključev.
"Prijatelj," je dejal Pardaillan, "kralj si hoče še nocoj o-gledati bastiljske jetnike, vse razen onih, ki so zaprti v Severnem stolpu."
"Da, tam so nevarni razbojniki."
vzhičena in so izražala prepad* no strmenje ljudi, ki se vrača]" iz smrti v življenje. Samo Pali' ssy je bil miren. Urno so prekoračili mostič in izginili.
(Dalje prihodnjič)
um
"Saj zato. Stopi mi po ostale in podvizaj se, ako hočeš izbrisati greh, da si bil guisovec."
"Živel kralj!" je vzkliknil narednik in jadrno stekel, da bi izvršil ukaz.
Prešlo je deset minut. Hrup v Bastilji se je polegal. Če je še kdo zakričal, je kričal "Živel kralj!" Toda zunaj Bastilje se je oboroževal ves Pariz, zbujen po klenkanju zvonov, in vse ljudstvo se je usipalo na ulice, čeprav še ni vedelo, za kaj gre in kakšen je vzrok razburjenja. Karel Angoulemski je pogledal Pardaillana s takim obrazom, kakor bi mu hotel reči, da bi iz-kušala vraga, ako bi se mudila še delj. Vitez pa se je zasmejal in vprašal:
"Ali veste, na kaj mislim?"
"Ne, dragi. Vobče moram reči .. . "
"Vidite," ga je prekinil Pardaillan, "predstavljam si, kako
gleda bastiljski guverner, gospod de * Bussi-Leclerc, ko sliši svoje ljudi, da vzklikajo kralju."
Bernard Palissy je z osvobojeno hugenotsko trojico baš tedaj prispel do mostiča. Hugeno-
Pardaillan, Karel Angoulem-
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti in potrtega srca naznaja* mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancein pretužno vest o veliki in nenadomestljivi izgub' nikdar pozabljenega ljubljenega soproga in očeta
ANTON KALIN
Pokojni je bil rojen v vasi Plače občina sv. Križ na Primorskem, odkoder je prišel v Ame" riko leta 1906. Preminul je po kratki bolezni dn® 8. avgusta. K večnem počitku smo ga položi*1 dne 11. avgusta na pokopališče pri sv. Pavlu.
V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem darovalcem kra* snih vencev, ki so v zadnji pozdrav krasili krsto pokojnega in sicer: družina Mirko Sarezin, dru" žina Louis Jerkič, družina Filip Kalin, Rock Creek, družina George Verner, družina Peter Gulich, družina Frank Kalin, družina Joe Ba-tič, družina Louis Batich, Mr. in Mrs. Krist Kalin, družina Leo Kaušek, družina Louis Kal"1* družina Louis Mrmolja, družina Feliks Vidmar> družina Alič, Mr. in Mrs. A. Jarmusch, Mr. 10 Mrs. I. Berger, Mr. Joe Lavrich, društvo Kras* št. 8 SDZ., društvo Mir, št, 142 SNPJ., društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ., Employees of Colli"" wood Shale and Brick Co., Collinwood Shal® and Brick Co., Store Dept. Employees, E01" ployees of Fred. B. Prophet Co.
Prav iskrena hvala sledečim, ki so darovali za sv. maše, da se bodo brale za pokojnim: Mj®s
E.	Baucher, Mr. V. Opaskar, družina Val. BI®" ško, družina L. Bolko, družina J. Trček, Mr* Novinc, družina A. Bolko, Mr. A. Zalar, Nu* John Spilar, Mr. A. Stokelj, Mr. Jim Medved, Mr. A. Jerkič, Mrs. Kolar, Mrs. Malečkar, M*' Anton Batič, Mrs. F. Stefancic, Mr. in Mrs. J' Zimmerman Jr., Mrs. Mary Krnel, Mr. in Val. Zimerman. Mrs. Sophie Scharlock, Krašovec, Mr. Bratina, Mr. F. A. Markovič, M'*
F.	Petrovič, Modern Crusadors Glee Cwb' Bachelores, Club, Employees Of. Fred. B. Pr° phet Co. in Sore House Dept. Employees.
Dalje prav lepa hvala vsem, ki so dali je avtomobile brezplačno pri pogrebu in Mr. J. Ziberna, Mr. John Hrovat, Mr. Filip lin, Mr. Christ Marc, Mr. Frank Kalin, Mr. A0* Jerman, Mr. Val. Zimerman, Mr. Albert kish, Mr. A. J. Jarmusch, Mrs. M. Novak, A® ' Anton Čepirlo, Mr. Frank Benčič, Mrs. M®'" Serazin, Mr. Louis Mrmolja, Mr. Maurice ^ lich, Mr. Fred La Pash, društvo Kras, št. 8 SV*"' društvo Mir, št. 142 SNPJ., društvo sv. J°zef 169 KSKJ.
Prav iskrena hvala Rev. Chelestniku z® u pogrebne obrede. Enako tudi hvala pogrebn® zavodu A. F. Svetek, za vso prijazno postre^ in lepo urejen pogreb, katerega vsem v sluc potrebe prav toplo priporočamo.
Ti preljubi in nikdar pozabljeni sop«"°£ ^ oče, ki si nas tako nepričakovano naglo zaPV*o0 v globoki žalosti, Ti kličemo, da počivaš 1,1 efj. v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo a01 ška gruda.
Tvoji žalujoči:
Frances Kalin, soproga Anthony in Maurice, sinova # q^ Antonija por. Jerkič, Frieda i*1 por. Culbertson hčere.	, „dti
v Cleve\f
brata Franka. V stari dom
Pokojni zapušča tukaj v Clevel®n brata Franka. V stari domovihoj^ dve sestri: Leopoldo, Morijo. V
čiji pa brata Alfonza.
V Clevelandu, dne 1. septembra, 1937.
53234823482353534848