(s»» *7. januarja letos je ZTKO Slovenije obja «> gradlvo za javno razpravo na tem»; Nekatera vprašanja razvoja vrhun-skey > športa v SR Sloveniji«. O tem gra-divii >e skušajo po zaključeni športni ka-rieri izenačiti z delavci v združenem delu (mPžnoR* namenskega varčevanja za stano vanjB --'-ižrtost naknadnega študija po kon-čarv .¦'c.ortn: poti, zagotovljeno življenjsko za-varo-/anje, osnovni osebni dohodek v času špc vegaudeistvovanja, panajbržšekaj), kar je po/sem razumljivo in velja te cilje podpreti. Prav tak: je vrhunski športnik le-ta, ki dosega športne . osežke, ki so pri vrhu evropskih in svetovnlb. ;¦•«nale vdržavnem merilu. Obtem kriteriju pa >« število »vrhunskih« športnikov bistveno ir- nnjša. Na republiški ravni načrtu-jejo, da bi m..rali razpoložljiva sredstva razde-liti v raz;i«rju 50:50, nikakor pa ne v prid vr-hunskemi' ^portu. VEČ ZA MNOŽIČNI ŠPORT V občinskem in mestnem merilu pa bi se mora! cjstot^k sredstev, ki jih združujejo de-lavci v .zaruženfem delu, bistveno nagniti v ko-rist mn,->"'ičnega športa. Tonačelo zagovarjajo delovr, iiudje in občani s socialistično zvezo delov -.^aa 'judstva na čelu! Koiikor pa posamezno društvo želi nadalje-vati s p>iprofesionalnim ali celo profesional-nim ".¦^iom, pa je to odvisno od sposobnosti pos-' 'p^-iih funkcionarjev, ki vodijo to druš-tvo. Nikakor pa ne morejo pričakovati, še manj pa zantevati od družbene skupnosti dodatne mate ,a:,'e pomoči. Slabosti v polprofesional-nem • ;pc; tu so se zadnja leta prehudo razpasle in mpčeie slaho tuč še na ostale, ki v redu po-slujeio Ob tpf, poja-.ih se je tudi pravzaprav začela bitKa za pravo sportno delo, ki ga poznajo Ijub-ljan."ik: delavci npr. v rekreativnih društvih, ki jim •/rsnamo ri ;ako lepo postlano. M; 'Ožični 'iport mora dobiti novo kvaliteto; drucia^nc n-^dpnro za redno delo, za nabavo osirjv^ih iie'e\'iih pripomočkov, za vzdrževa-nje ob ektov pa tudi sredstva za plačilo stro Ali res vse za množičnost v telesni kulturi? Papir duši tudi šport kovnih delavcev, ko gre res za strokovnost, ki presega običajno Ijubiteljstvo. Poseben problem, ki tare predvsem manjša društva (pa ne le športna, ampak vse po vrsti), je denarno in materialno poslovanje. Ce govo-rimo o društvih in družbenih organtzacijah, ne bi smeli takoj zatem zaiti v profesionalizacijo strokovnih opravil, ko gre za osnovno poslo-vanje. Služba družbenega knjigovodstva na-mreč povsem izenačuje poslovanje temeljne organizacije združenega dela s poslovanjem društva. Le čemu? Z neživljenjskimi zahte-vami naše administracije bomo zatrli še tiste navdušence, ki ves prosti čas posvečajo otro-kom in mladini. Slednja pa bo verjetno našla pot drugam, kjer bo dobro sprejeta in kjer je nihče ne bo mučil z administrativnimi formal-nostmi. Lepprimersonpr. letnebilance in pred njimi letne inventure. Društvo z 20 člani teore-tično sploh ne more izvesti inventure, ker ima premalo članov za vse komisije, ki naj bi pre-gledale poslovanje, sredstva daištva... aktiv-nega društva. Zakon o društvih pa dovoljuje ustanovitev pravne osebe, torej društva, že 20 polnoletnim članom! Posamezne institucije v naši deželi se pogosto vedejo, kot da so dr-žava v državi. Zato ni čudno, da vrsta zadev ni usklajenih kljub pogostim opozorilom na nes-kladje v zakonodaji. ZAOSTRENI POGOJI ZA VPIS Ni tako nestabilizacijsko razmišljati tudi o profesionalnih delavcih v društvih, ki se sicer ukvarjajo s t. i. množično športno dejavnostjo, pa vključujejo večje število članstva. Ne le na papirju. Vemo, da vrsta šišenskih, pa verjetno tudi drugih organizacij, sploh ne beleži vsega članstva, ker postavlja strožje zahteve za sta-tus članstva. V naši občini je npr. prek 3000 članov taborniških odredov, pa jih beležijo le polovico; tiste, ki so tedensko aktivni. Podobno jetudi vdrugih društvih. Ni namreč materialnih pogojev za sestajanje; redno delo oziroma za izvajanje zastavljenega delovnega programa. Zato zaostrujejo pogoje za vpis v članstvo. Nekdo, ki bi povezoval npr. razne aktivnosti na območju v občini, bi lahko precej pripomo- Pregled telesnokulturnih organizacij, ki se ukvarjajo pretežno z rekreativnimi oblikami športnega udejstvovanja Zap. 0SN0VNA Štev. Števile lanov Zahtevek vo sred. Cianarina gt. DEJAVBOST D0D klubov rekreat.l VS v 1000,- | na Slana 1 AVTO M0TO 2 69 62 9,752 74.442 3 -420.- 2 BALDfANJE 7 336 - 959 2.854 10 -3P0 3 BASEBALL-SOFTBALL 1 51 - 256 5.019 100-250 4 FOVLING 2 45 - 216 4.80° 500-600 5 DEUVSKA SD 2 592 - 1,188 2.006 50-120 6 DRSANJE-K0TA1KANJE 1 60 22 1,164 14.195 ' 50.- 7 H0KSJ 2 60 133 5,093 26.388 0-50 8 DiVALIDSKO ŠD 1 32 4o4 12.625 300 9 JTJDO 2 221 2 ' 1,375 6.166 50 10 KAJAK KANU 1 47 4 910 17.843 50 -100 11 KARATE '1 56 2 183 3.155 2.000,- 12 KEGLJAHJE 3 257 - 507 1.972 100-360 13 KOŠARKA 3 125 383 11,156 21.960 0-1.20 14 NAMIZNI TSNIS 1 105 73 2,527 14.196 220-550 15 N0G0MET 2 310 180 5,687 11.606 20-200 16 PLANIHCI 7 3-459 - 4,286 1.239 10-150 17 PLAVAHJE 1 170 60 1,601 6.960 200 18 SABUANJE 1 54 13 777 11.597 100-240 19 SMUČANJE 4 865 147 7,133 7.048 20-200 20 SMUČARSKI SKOKI 1 28 60 6,129 69.647 100-200 21 SMUČAHSKI TEKI 1 170 150 2,466 7.706 150-200 22 ŠD razni Sporti 8 1.420 - 3,436 2.419 0-300 23 STBEiCI 8 950 - 1,670 1.758 10-100 24 TAB0RHIŠTV0 5 1.482 - 3,986 2.689 50-240 25 TV - PAHTIZAN 6 1.794 122 8,550 4.452 50-300 26 TENIS 1 443 - 1,603 3.618 250 27 V0DN0 SMUČANJE 1 25 9 693 20.382 60-120 28 ZKAJARJI 1 17 - 36 2.117 500 29 ŽSB LJTJBLJANA 1 685 212 13,019 14.514 0 gel k organiziranemu izkoriščanju prostega časa mladih. Patudi odraslih. Mladinase nima kie sestajati. To je vsesplošen jh širši problern. Ce pa bi se kdo načrtno ukvarjal z mladimi, jih usmerjal, jim ponudil organizirane športne in druge obljke izkoriščanja prostega časa, bi bilo tako delo večstransko poplačano. Pa ne gre le za določeno športno dejavnost, ampak na-čelno za usmerjeno izkoriščanje prostega časa, torej za organizacijo ne le športnega ampak tudi drugačnega udejstvovanja mladih. Od plesnih tekmovanj, prek kulturnih, družab-nih in športnih prireditev pa vse do organiza-cije razgovorov, predavanj za mlade... To vlogo bi lahko prevzela mladinska orga-nizacija ob strokovni pomoči drugih dejavni-kov, ki bi tudi pomagali pri zbiranju sredstev za »organizatorje rekreativnega udejstvovanja« v krajevnih skupnostih. Verjetno bi hitro zbrali dovolj sredstev, če bi malce prerešetali, kam gredo sredstva, ki jih namenjamo za določene zadeve, od koder ni uslreznega učinka glede na vložena sredstva! V Šiški je več kot 100 športnihklubov, ki so združeni v okrog 80 društvih. Življenjsko je namreč, da nekaj društev ne deluje najbolje, na drugi strani pa se porajajo nova. Tako bele-žimo pozadnjih podatkih vobčini okrog 15.000 članov, ki se ukvarjajo s t. i. množičnimi športi in nekaj čez 1600 športnikov, ki jih uvrščamo med vrhunske, vsaj po financiranju. Zanimivi so podatki, da po številu članstva prednjačijo planinci, sledijo jim društva TV Partizan, taborniški odredi, športnadruštva, ki razvijajo več športnih panog, strelci in smučar- 11 TEŽAVE S SREDSTVI Težko je prikazati objektivno tabelo panog ali društev, saj so nekatera društva izredno skromna in številčno majhna, druga pa spet vsestranska glede na izvajanje programov, število panog, ki jih aktivno gojijo in so močna po številu klubov v osnovnem društvu. Tako se tudi število članstva v posameznem društvu spreminja in je vsaka številka v večjih dnjštvih praktično le »začasna«. Če analiziramo zahteve posameznih druš-tev po sredstvih v letu 1983, ugotovimo še bolj zanimiva dejstva. Obstajajo enotni kriteriji za sofinanciranje redne vadfite, akcij, vzgoje ka-drov oziroma sofinanciranje vzdrževanja ob-jektov. Tako posamezna društva prejemajo dotacije iz več naslovov. Ker pa je sredstev vedno premalo, mnogi uporabljajo namenska sredstva npr. za vzdrževanje objektov — za redno dejavnost. Zato tudi obstaja predlog za skupščino sa-moupravne interesne skupnosti za telesno kulturo in za skupščino Zveze za telesno kul-turo občine Ljubljana-Šiška, da bi sredstva za objekte uporabljali dejansko za vzdrževanje telesnokulturnih objektov v občini. Zato bo se-veda potreben drugačen sistem financiranja, da se ne bo ponavljala dosedanja praksa pre-livanja namenskih sredstev v druge namene. Iz tabele, ki je lahko le v orientacijo, hitro ugotovimo, da bi bil, če bi društva prejela zah-tevana sredstva, najdražji šport na osebo avto-moto šport, temu pa slede smučarski skoki. Sedem starih milijonov na tekmovalca so pomembna sredstva, če pomislimo, da bi s tem denarjem npr. številni klubi lahko dokaj dobro izvajali program svojega društva v letu dni. Naša društva so zahtevala za letos več kot 100,000.000,00 dinarjev dotacij. Vsa zapored zatrjujejo, da je od tega denarja odvisen njihov obstoj, njihova kvaliteta dela oziroma realiza-cija samcxjpravno sprejetih delovnih progra-mov. To je morda vse res, žal pa nikdar ne bo toliko denarja, kolikor ga znamo zapraviti. In s tem se moramo vsi sprijazniti. Zato je že na problemski konferenci o delu društev in driižbenih organizacij, ki jo je orga-nizirala republiška konferenca SZDL lansko leto, bilo izrecno poudarjeno, da mora vsako društvo iskati osnovni vir dohodkov iz naslova članarin. Tako so tudi po tej strani zanimivi podatki, da članstvo v določeni OTKO ne stane nič, v drugi pa lahko kar 2000 din (novih!). Pri članarini, boljšem gospodarjenju s sred-stvi — finančnimi in materialnimi, z boljšim ravnanjem z delovnimi pripomočki, z varčeva-njem na vseh področjih dela, ob boljšem pove-zovanju za kvalitetnejše delo z združevanjem enakih akcij itd. bi lahko marsikaj prihranili. In iz tega moramo izhajati, ko se pripravljamo na sprejemanje predloga razdelitve razpoložljivih sredstev OTKO za leto 1983. Letos bomo mo-rali pripraviti izboljšana merila za vrednotenje dela tudi v množičnih športih — rekreaciji. Redkokdaj namreč zasledimo delitev rekrea-tivnega dela športnega društva na t. i. tekmo-valno in čisto rekreativno dejavnost. Pogosto pa mečemo vse v en koš. Ni namreč isto, ko gre za sofinanciranje de-javnosti. če grem v soboto ali nedeljo na izlet do gostilne ali kegljam v bližnjem bifeju ali pa če se pripravljam na tekmovanje v določeni ligi. Tudi ni vseeno, če kotčlan OTKO potrošim zase 70.000 ali 2500 dinarjev. V teh zneskih so všteti verjetno številni' stroški delovanja OTKO, in ne le moj nastop na turnirju ipd. Želim le Roudariti, da tudi v rekreativnih dis-ciplinah oziroma aktivnostih velja marsikaj spremeniti. Vsake počitnice so v dopoldanskih urah, pa tudi zvečer, številne lelovadnice prazne. Sportnaigriščasamevajo. Izkoriščena bi bila, če bi kdo organiziral dejavnost. Tudi ne bi smeli dovoliti, da v isti občini pla-čujemo za uporabo sicer s samoprispevkom zgrajene šolske telovadnice pretirane. zneske. Nekatera vodstva šol so bolje doumela druž-beno vlogo športnih objektov in zaračunavajo le dejanske stroške uporabe telovadnice ali pa celo ničesar. Verjetno bi veljalo poenotiti me-rila pri plačevanju posameznih prbstorov, sredstva zanje pa nakazovati neposredno iz proračuna ZTKO, in ne več \z računa OTKO? V bodoče se obeta dmštvom tudi centralno vodenje knjigpvodstva, saj se izogibamo ho-norarno zaposlenim knjigovodjem. Tudi v mestnem merilu je možno marsikaj spremeniti na bolje, le običajno zmanjka dobre volje. Težko gospodarsko stanje pa bo marsi-koga prisililo, da se bo drugače obnašal in začel ceniti tudi prevečkrat tako podcenjeni dinar. Zato bi veljalo v vseh društvih temeljiteje proučiti dosedanje poslovanje in poiskati skrite rezerve za boljšo, vendar cenejšo aktivnost v bodoče. Slalom na Šmarni gori Obilno snežno odejo so člani društva Par-tizan Pirniče izkorislili in priredili 12. in 20. februarja dva slaloma na Šmarni gori. V lepem vremenu in na dokaj zahtevnih pro-gah se je obeh tekmovanj udeležilo 140 smučarjev vseh starosti. REZULTATI drugega >ia!oma: Pionirji: 1. Tomšič Valter 32,51, 2. Tomšič Peter 33,26, 3. Lukša Ivo 34.34. Pionirke: 1. Sešek Jolanda 51,82. Mladinci: 1. Jamnik Jani 56,83. 2. Vrečar Brane 58,95, 3. Kadi-vec Janez 63,14. Člani: 1. Grajzar Franc 54,17, 2. Židan Marjan 58,89, 3. Božič Janez 68,70. Članice: 1. KavčičSaša37,21, 2. Kadivec Jana 37,34, 3. Ovijač Zvonka 47,13. Veterani: 1. šijanec Bojan 59,25, 2. Tomšič Rok 75,71, 3. Sešek Marko 78,68. Bojan Koželj Veleslalom šišenskih TOZD 350 nast opajočih Kranjska gora: v programu rekrciuivnih tekmovanj šiške je prva nedelja v ru.-trcu že vrsto let rezervirana za tekmovanje v vele-slalomu delovnih kolektivov. Tako jfe b'::~i tudi letos, ko je v nedeljo 6. marca izp.1 .u iiaie Tivoli krenila kolona avtobusov z tek».¦<: .alci. Letos je zaradi štednje z gorivom bi' .-cani-ziran avtobusni prevoz za vse pri;"v'jene tekmovalce. Pokrovitelj tekmovanja je bil OS'i2& Lj.-Šiška, organizator pa ZTKO Lj.-Šiškč: samo tekmovanje na ireh progah pa sta dos. o> iz-vedla SD integral in SD Dolomiti. Na rdih, dobro pripravljenih progah se je med seboj pomerilo 350 tekmovalcev iz 34 TO/D iz Šiške. Rezultati: Članice — A: 1. Stanič Avtomontaža 29,77 2. Šetina . S. Avte . 30,91 3. Starman Donit 32,42 4. Štmkelj Color 32,46 5. Rosulnik. FVl 34.00 Članice B: 1. Podgoršek ICONZ :.:7,54 2. Benet Integral 31,27 3. Matelič Donit L'!,56 4. Jesenovac Color 3?.,94 5. Ažman Tekstil 33,19 Članice C: 1. Kržin Color 31.21 2. Škrilec Integrai 33,08 3. Bajič IskraEiektr. 34,70 4. Dolinar Integrai 34,81 Člani A: 1. Molek Avtomontaža .:8,32 2. Bunčič PAP 28,61 3. Blatnik Integsal ;>9,97 4. Tomin Tiki 30,25 5. Marinšek PAP 30,50 Člani B: 1. Mihovilovič Donit ;;6,05 2. Marinkovič ICONZ . :>7,89, 3. Hafner Tekstil 38,19 4. Jeraj Integral 38,30 5. Vidmaf OfsetMed. '8,32 Člani C: 1. Peterlin PAP -9,82 2. Razinger Integral 29,85 3. Breceljnik Integral 31,33 4. Žakelj Iskra Eiekii .-,1,63 5. Jelovšek Integral »2,52 ČlaniD: 1. Treven. Iskra Elekfv i-8,15 2. Bernik Tiki ^8,50 3. Gorjanc Tekstil ?8,58 4. Smrekar ŽG PEP :-8,80 5. Jasenovec Standard .:9,44 Ekipno: Moški: ŽensKe: tč. tč. 1. PAP 15 1. Golor 10 2. Integral 26 2. Oonit 21 3. Avtomontaža 29 3. Avtomoriteža 28 4. Tiki 36 4. Teksfii 33 5. Donit 46 Vseekipno: 1. Avtomontaža 57 2. Donit 67 3. Color 74 4. Tekstil 105