—    150   —
Poskusšnja noviga v naših  krajih celo malo znaniga poljskiga in drujiga kmetovavshkiga orodja.
Silno napredvanje učenost, umetnost in kupčije vleče za sabo tudi kmetijstvo, ga podpiraje v njega neokorni terdi hoji, in mu ponujevaje pripomočke k vedno veči povzdigi.
Kdor še ne ve, koliko kemia pripomore k povzdigi kmetijstva, naj bere Vertovcovo „ke-mio", naj bere njega ,,v[norejo^^ Kdor ne izume, kaj umnost zamore , naj se ozre na delo železne ceste, zlasti kodar mostove zidajo, bo vidil kako lahko in urno teške kamne prekladajo, prepeljujejo in vzdigujejo; — naj se ozre na izdelano železnico, in vidil bo, kako en sam parovoz vleče za sabo do 5000 centov s tako naglostjo, da 5 do 6 ur hoda v eni uri opravi, kar je sicer 300 močnih konj po ravni cesti z dolgo zamudo komaj zamoglo prepeljati; — naj pogleda na morji parobrode, kako hodijo svojo pot vsim vetrovam in viharjem nasprot; — naj se ozre na naglo knjižno natisnilo, s kte-rim dva človeka zdaj več natisneta, kakor nekdaj 8; naj pomisli, kako delječ je prišlo pisanje, da se zamore tako naglo pisati, kakor se govori; — naj pogleda v nove popirnice, kjer ženo mašino na dan iz 35 centov cunj aŽO centov popirja naredel ali v olarijo, kjer z eno prešo na dan do 60centov ogeršičniga semena sprešajo, in 30 pa tudi še več centov olja napravijo; — naj pomisli, da so mašine znajdene, s kterimi se laneno in konopno predivo s silno naglostjo lično, tanko, in v enako nit izprede, kakoršne nar boljši predica izdelati ne more; — naj pomisli še krono vsi h znaj db — naglost, s ktero se misli in djanja po telegrafu naznanujejo. Iz daljnih krajev in tudi čez morje zvemo v malo minutah, kaj se tam godi'. Vsaki dan opoldne zvejo iz Prage v eni minuti po celi železni cesti cesarstva, koliko je tam ura, da se po nji vse ure na vsih kolodvorih enako popravijo.
Iz vsih teh prenaredb zamore kmetovavec soditi, da bi se tudi dalo popraviti in zboljšati marsikaj v njega ravnanji, polajšati obdelovanje zemlje, pomnožiti gnoj, zboljšati pridelke, živinorejo, sado- in lesorejo. Obilno s t prebivavcov v nekterih krajih, sitnost v pridobljenjizvestih dobrihinurnih poslov in delavcov po spodobni ceni je že v večih krajih Europe in Amerike kmetovavce prisililo misliti, kako bi bilo mogoče z majhnimi pot roški iz zemlje veliko in dobrih pridelkov pridobiti. Prehiteli so umni kmetovavci mnogih dežela z zboljšanim orodjem, z umno izvolitvijo vsakteri zemlji prilič-niga sada, z umnim pomnoženjem gnoja itd. druge
kraje, ki se stariga kopita derže, tako da zamo-rejo svoje pridelke po nižjih cenah koristno spe-čati, starokopitneže treti in lepe denarce iz njih dežel na-se vleči.
(Dalje sledi.)
List št. 40.
Poskušnja noviga v nasih   krajih celo malo znaniga poljskiga in drujiga kmetovavskiga orodja.
(Dalje.)
Potrebo pripravniga noviga orodja ^poznaje so gospod Fidel Terpinz predsednik c. k. kmetijske družbe Krajnske v lanski velki razstavi v Londonu, pa tudi na Nemškim razne kmetijske orodja nakupili z namenam, da naj se pri nas poskušajo, po skušnjah poterjene doma izdelajo in v splošno rabo vpeljejo.
Nakupili so sledeče orodja:
l.Amerikansko drevo, ki se samo brusi brez vse plužne, s kolescam na sprednjim koncu leseniga gredla, ktero se da po potrebi višji ali nižji djati za plitvo ali globoko oranje; zad ima dva ročnika; deska za brazdo obračati je iz vli-tiga železa izdelana. Celo drevo je lahko, za delo vsake sorte zemlje pripravno; naredba bi ne bila ne teška ne predraga.
2. Angleško Rutlandsko drevo, tudi brez plužne, z dvema kolescama razne velikosti na sprednjim koncu gredla, po nju znižanji ali zvišanji se napravi, da plitvo ali globoko orje, manjši kolesce teče po celini, večji po brazdi tikama celine. Zad ima dva ročnika, je skozi in skozi železno, tedaj teško; njega naredba ni lahka, tudi ne dober kup.
3.  Občno Angleško drevo, brez plužne le z enim kolescam na sprednjim koncu gredla, ktero se da znižati ali zvišati za plitvo ali globoko ral. Sicer je enako poprejšnjimu zdelano, je teško; naredba teška in draga.
4.   Švercovo drevo ima namesto plužne blizo prednjiga konca kratkiga gredla leseno plazino na stebričku, kteri gre skozi gredel, in je napravljen za znižanje ali zvišanje, zad ima eno samo ročico, je zunaj lemeža in deske za brazdo obračati vse iz lesa, lahko, za ral teške in lahke, čiste in zarašene zemlje pripravno; naredba lahka in ne predraga.
5.  Češko ruhadlo, splužno, kratkim gred-lam, zad z dvema ročnikama, železna deska za brazdo obračati je kratka, nad lemežem močno v tik z gredlam napravljena; razun lemeža in deske je vse leseno; naredba lahka in ne draga.
6. Drugo zboljšano ruhadlo enako poprejšnjimu, samo da železna deska bolj postrani gre, in da je za njo še ena daljši lesena deska.
7.  Drevo gornjeAustrie zlo enako Cugma-jerjovimu, to da je gredel in plužna veliko krajši, brez kleš, da ima na gredlu ravno verh plužne na stebričku priterjen rink, za vajete skoz pretakniti.
kadar se s konji orje; zad ima dva ročnika, spo-dej lemež in desko železno. Je za delo pripravno, in lahko, naredba lahka in ne draga.
Pri razstavi je bilo tudi viditi naslednje orodje:
8.  Brana z nožmi (Skarificator, rezač)ima namesto zob 7 nožev enakih čertalam, zad z dvema ročnikama; naredba lahka in ne draga.
9.  Jordanov rahljač, enak mali brani s sedmerimi zobmi, tode vsakteri zob ima na spodnjim koncu majhen lemežek nekoliko navpik postavljen; zad z dvema ročicami; naredba lahka in ne draga.
10.  Enak rahljač z devetero lemežkov, ki bolj ravno gredo.
11.  Brabantska brana na štiri vogle, ima 24 močnih železnih zob, kteri so vsi proti enimu voglu nekoliko zaviti, je precej teško napravljena, in se zna po potrebi na en, drugi ali tretji vogal napreči, zobje so na verh brane z vinticami (Schrauben) priterjeni; naredba lahka in ne draga.
12.   Trebež (Reihenegge). Branica s še-stemi čertali, namreč spredej eno, v sredi dve, in zad tri; čertala v drugi in v tretji versti so proti sebi zavihane, da plevel in korenine iz zemlje ver-žejo, kar se da potem z grabljami proč spraviti. Zad ima dva ročnika, naredba lahka in ne draga.
13.   Burgerjeva sejavnica za turšico in fižol na dveh kolesih, ki ima spred rivec dolg, da blizo tri pavce globoko v zemljo seže, po kte-rim turšica sama ali verstama z fižolam po zerni v lepim redu in po potrebi narazen v zemljo čepa. Zadej ima dva ročnika, naredba ni teška.
(Dalje sledi.)
List št. 41.
Poskušnja noviga v nasih   krajih celo malo znaniga poljskiga in drujiga kmetovavskiga orodja.
(Dalje.)
13.  Manjši in večji vertne grablje, skte-rimi se grede naglo poravnajo, zobje so vsi železni.
14.   Večji in manjši vertne grablje po ravnih gredah žlebke napraviti, po kterih selepo v versto zna sejati ali saditi, pozneje pa tudi ž njimi pris[pati.
15.  S vab s ki in češki cepci skozi in skozi debeli, zatorej dosti težji memo krajnskih.
16.  Kosa z grabi jami za žito kositi.
17.  Nova pinja od do sedaj rabljenih popol-nama razločna, v kteri se s točnim zibanjem sirovo maslo iz mleka odloči.
18.   Majhna lopatica za vertni sadež zelje, peso itd. presajati.
19.   Lopata za sadno in gojzdno drev-jiče presajati, enaka navadni, samo daje močnejši in da so stranice nekoljko v kolobar zavihane.
20.  Valjar s sedežem, na kteriga se po potrebi valjar težeji in tečniši napraviti, delavec zna vsesti."
21.   Angleška truga (škoporeznica) za slamo, pa tudi zgolj deteljo ali seno rezati, vsa železna : namesto vilic vlečeta dva rocasta valjarja za rezanje vloženo klajo pod nož; namesto kose pri naši navadni trugi, pa režeta dva noža priter-jena kolesu, ktero škoporeznik lahko okoli goni. Naredba teška in draga.
22.  Reporeznica, tudi rep j i volk (Rii-benwolf) imenovan, že davno znana in močno rabljena velika mašina, zdrobiti repo, peso in kavlje živini v klajo namenjene.
23.   Angleški mlin ali drobač, mleti oves, turšico (debelačo) ali sočivje namenjeno za klajo živini. Popolnama iz železa zdelan, na-redba draga in teška.
24.  Angleški drobač streti žita ali drobno sočivje, namenjeno za živinsko klajo, zlo enak po-prejšnimu.
25.   Angleški šteklačar, ječmenove resine čisto odpraviti, brez ga šteklati. Naredba ni ravno teška, tudi ne sile draga.
26.   Angleški drobač za preše zdrobiti, preden v mlin pridejo. Je zlo podoben re-poreznici, razun verhajne truge, ktera je pri drob-niku ožji.
27.  Burgarja lušivnica za turšico lušiti, močno znana in rabljena mašina. Naredba lahka in ne draga.             (Dalje sledi.)
—   166   —
Poskušnja noviga v nasih   krajih celo malo znaniga poljskiga in drujiga kmetovavskiga orodja.
(Dalje.)
Kmetijska družba, deržaje se stariga prigovora: „dobro staro prihrani, boljšiga novi g a se poloti", je poskusila 6. dan t. m. na svojim vertu na Poljanah v pričo velike množice verlih možakov kmečkigain gosposkigastanu, nekteri celo iz sosednigaštajarskiga, razno novo instareji orodje, in veselje je bilo viaiti s kakošno marljivostjo so vsi pričujoči opravilo razstavljeniga in poskusevaniga orodja pregledovali, primerovali, se skušinj z lastnimi rokami vdeležili in rabo orodja brez enostranosti cenili. Samo neka dva terdovrat-neža sta bila vmes, ktera sta neprenehamatrobila, da naše starodavno drevo in naše starodavno domače orodje je za obdelovanje krajnske zemlje edino pripravno in vse drugo nič ne velja; tode znati jima je bilo po žganjopuhu, da jima je žga-njiče razum pomračilo.
Med drevesi je bilo Amerikansko, ki se samo brusi, čez vse dobro , prilično in za naredbo enoglasno spoznano, in brez doiziga pomislika je več pričujočih naročilo pri gospod predsedniku amerikansko drevo.
To drevo orje po volji oratarja plitvo ali globoko ; vprežena živina ga memo staronavadniga dosti ložji vleče, reže brazdo do 9 palcov široko in jo popolnama oberne; oratar malo terpi, in ima pri obračanji malo vzdigovati. Je za rabo koristno po ravninah, pa tudi v bregih, ako niso zlostermi; enako dobro dela v teški kakor lahki brazdi, vza-rašeni kakor v čisti zemlji; gre ohlapno za malo terpečo živino, brez da bi se mogli oratar in živina poustiti, kot pri našim drevesu. Pri tem drevesu en sam človek vse opravi.
Pervo po amerikanskim v dobrim delu in pripravnosti, zlasti pa v lahki napravi je bilo spoznano gvercovo po vsim svetu slavnoznano drevo. V rahli ali terdi brazdi plitvo ali globoko, na čisti ali zarašeni njivi po ravninah ali bregih povsod enako obrača lepo brazdo. Tudi pri tem drevesu oratar samec malo terpi, tode mora bolj paziti, in ročnika ne sme iz roke spustiti. Kar je videz razodeval, mora naprežena živina pri tem nekoliko več kot pri amerikanskim vleči. Na Fužinskim gradu pod Ljubljano orjejo že dve leti zgol s takimi drevesi, hlapci so se jih s takim veseljem po-prijeli, da prejšnjih dreves več ne pogledajo, spo-znaje, da se s Švercovim drevesam lepši, koristnejši in ohlapnejši delo opravlja kot z navadnim domačim.
Angleško Rutlandsko popolnama železno drevo orje dobro, enako pred imenovanimu, ima po verh še dobro lastnost, da enkrat zastavljeno reže in obrača lepo brazdo brez vsiga deržanja za roč-nike; zatorej s tem drevesam ravno tako en sam človek zna orati, kot s prednima dvema, da si je ravno dolgo; tode njega prenašba pri obračanju je huda zavolj velike teže. Zato je le priporočiti po-sestnikam dolgih, ravnih in ne kamnitih njiv.
Enako Rutlandskimu v opravilu je občno-angleško, toda vedno pazljivost oratarja potrebuje , kteri mora vedno za ročnike deržati.
(Dalje sledi.)
List št. 43.
Poskušnja noviga v nasih   krajih celo malo znaniga poljskiga in drujiga kmetovavskiga orodja.
(Dalje.)
Skušnje s češkim ru h a d lam so ga malo priporočevale; naprežena živina je teško vlekla, brazda se več razrivala kot obračala. Zna biti, da je manjkalo pripravne plužne in zvedeniga ora-tarja, ker sicer v druzih deželah opravilo ruhadla visoko cenijo.
Zgornje-austrianskodrevdje pripravno za vsako ral, tudi naKrajnskimje v več krajih že v rabi; potrebuje za vodstvo naprcžene živine in drevesa samo eniga človeka, njega prenašba ob obračanju je lahka. Veselje je bilo viditi na Pono-viškiin polji perve dni pretečeniga mesca sušca več takih dreves zapored vsako z enim param volov in enim človekam močno zarašeno brazdo lepo obračati.
Rezač (skarificator) se je skazal močno koristen v zlo špehasti in kepasti brazdi, jo zdrobiti, ali pa tudi zarašeno brazdo, preden se drugo preorje, zrezati.
Jordanov rahljačje posebno pripraven za rahljanje sprašenih njiv; namesto da bi tako njivo preoral, se delo enako koristno v kratkim s tem rahljačem opravi, in za setev še boljši kot z dre-vesam in zamudnim delam naredi. Kodar ajdi in ovsu
—   170   —
praho delajo, je tedej ta rahljač posebniga priporočila vredren.
Brabantska brana je prav dobra, kepasto zemljo zdrobiti; v ta namen se mora napreči na tisti vogal, proti kterimu so zobje zavihani; na nasprotni vogal naprežena zavleče lepo setev, ker lepo zameša seme in le plitvo v zemljo gre. Da srednjo mero v zemljo sili, se mora za eniga stranskih ogalov napreči.
(Dalje sledi.)
—    174   —
Poskušnja noviga v nasih   krajih celo malo znaniga poljskiga in drujiga kmetovavskiga orodja.
(Dalje in konec.)
Trebež se priporočuje v rabo na njivah, ki so s pirnico ali grano (Queeke), slakam (Acker-winde) in drugim dolzim plevelnim koreničjem za-rašene. Iz preorane zemlje izleče namreč trebež koreničje močno na verh, da se zamore naglo na kupe zgrabiti, in z njive spraviti.
Burgarjeva sejavnica je priporočiti posebno zemljakam, kteri veliko turšice sejejo, ker ona turšico lepo v verste seje, med kterimi se da ple-tev in osip z orodjem, ki se osipavnik imenuje (Haufelpflug) naglo in z malimi stroški opraviti; to da voditelj take sejavnice mora vedno paziti, da se rivec ne zatunha, in njiva prazna ne ostaja.
Žitna kosa je v druzih deželah močno rab-ljeno orodje; na Češkim, Moravškim in Austrian-skim vse žita sploh kosijo. Delo se veliko nagleje odseda, brez da bi se kaj več žita strosilo, kot pri žetvi. Tudi v naših krajih bi kazalo se tega orodja poprijeti, če se hoče prevelikimu plačilu, ki ga ževke zdaj terjajo, v okom priti, ktere gotovo peti, pa tudi še večji del pridelka poberejo. Vsak ročen kosec se bo kmali navadil žito kositi, ter ga bo na dan več pokosil, kot štiri ževke.
Lopata za drevjiče presajati je priporočila vredna, ker z njo se da drevjiče s kepo vred vzdigniti, in v enako izrezano jamico vsaki čas leta — tudi poleti — postaviti, brez da bi se rast ustavila.
Angleška škoporezna truga (škopo-reznica) je priporočiti kmetovavcam, kteri veliko rezance potrebujejo, ker ona naglo reže. Kdor pa le malo rezance potrebuje, mu je oskerbljenje take truge predrago. Ravno to velja tudi od reporez-nice, od angleških drobačev za žito in so-čivjo treti, od angleškiga šteklačarja in od Burgarjeve koruzne lušivnice.
Veselje, preserčno veselje bi bilo slišati, da se bistroumni, radovedni  in za  svoj prid skerbni
Slovenci verlo poprijel mljejo popravšinj in napredovanja v kmetijstvu, b rez opustiti kar je dobriga stariga; — da pazljive« premišljujejo in primirjajo novo starimu, in se j »oprijemljejo vsiga, kar jim bolj kaže. Kdor za ni aprej ne bode tako ravnal, se bode terdo vedel, b o zaostal in zarijovel enako nar boljšimu železu,', t:i ni v rabi; in kakor rija železo naglo pokonča, tako tudi zaostali delavec ni za rabo. Kdo bi ma ral zdaj za čevljarja, ker-parja, mizarja, kteri bi hotel po pred dvajsetletni šegi delati? Gotovo bi mu vsi osle kazali, namesti mu kaj zaslužka nakloniti. Sedaj moramo naprej si pomagati, če hočemo saj vštric s ptujimi deželami, pa ne predelječ za njimi zaostajati, sicer nas bodo zaterii in enako zarijovenimu železu vničili.
Kmetijstvo je, kakor vsaka druga vednost in kakor vsako drugo rokodelstvo, ktero se od Jeta do leta zboljšuje in namesto stariga slabiga boljši novo nadomestuje. Žive priče tega so nam tudi mnogotere nove znajdbe ali poprave kmetij s ki g a orodja, zlasti v tistih deželah, ktere so slavno-znane zavolj posebno zboljšaniga kmetijstva. Po našim orodju — izjemši naše kozolce — še nikjer niso popreševali; našiga drevesa (plugu) še nobena živa  duša na celim svetu ni hvalila, kakor
v                                                      7
tudi našiga kolovrata ne. Ce bi bilo naše drevo tako dobro, kakor si nekteri nasprotniki vsiga no-viga domišljujejo, gotovo bi ga bili brali pohvaljeniga tu in tam, — bi ga bili vidiii izrisaniga v podobi, kakor vidimo druge, — bi ga bili našli z medaljo ovenčaniga v kakošni razstavi; — ali vsiga tega ni duha ne sluha. In vunder tudi pri nas nimamo posebne zemlje; tako zemljo, kakor jo imamo mi, ki je tukaj pese na in lahka, tam ilovnata ali debela, tukaj kamni t na, tam močirna, plitva ali globoka itd., najdemo po celimsvetu, ki šele, kakor pri nas, po različnih krajih in legah spreminja. Z zemljo se tedaj nemoremo izgovarjati, da za to zemljo je le naše drevo dobro in nobeno drugo ne, ker še nikjer nismo slišali, da bi bila zemlja na Krajnskim drugač, kakor je drugod po svetu.
Opustimo tedaj take prazne nespametne govorice, in brez da bi dobro staro zametovali se lotimo počasi, vsak po svoji moči, boljšiga no vi g a.                                                       Dr. O.