ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. sfe"ir"' • GLAS NARODA T&st slovenskih delfcvctfrr AmerikL nth. 1»4« Bi the PMt Offle* nt New York. N. a Act «f CmgreM «1 March M, 1TO. Ko. 133 — Štev. 133 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JULY 7, 1942 — TOREK, 7. JULUA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L V8I ne moremo iti na boji&če se vojskovati proti sovražniku osebne svobod«; VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAS BONDS in ZNAMKE redno. NEMCI OB DONU RUSKA ARMADA S EPOČASI UMIKA PRED VELIKANSKIM NEMŠKIM PRITISKOM ZAPADNO OD VORONEŽA, KI JE ZELO VAŽNO ŽELEZNIŠKO KRIŽIŠČE OB VZHODNEM BREGU DONA IN SO V TEKU IZVANREDNO VROČI BOJI, KAKOR TUDI PRI STAREM OSKOLU OB GORENJEM TEKU REKE ISTEGA IMENA. — POSEBNO HUDI TANČNI BOJI SO OKOLI VORONEŽA, KJER SO RUSI V ŠTIRIH DNEH Z ROČNIMI GRANATAMI, STEKLENICAMI BENZENA IN ARTILERLTO UNIČILI 100 TANKOV. jTrije japonski rušilci potopljeni Ameriške podmornice so na meglenih in pu ščobnih Aleutih obhajali 4. julija <3 tem, da so drzno napadle japonske bojne ladje in so poslali na dno morja tri rušilce, četrti pa je po napadu izbruhnil v plamene. Uradno nemško vojno poročilo pravi, da so Nemci na več krajih prekoračili Don in so se utrdili. V svoji ofenzivi pri Kursku so Nemci napredovali 120 milj in so dospeli blizu Dona. Položaj ruske armaUe pri Voronežu je zelo resen, kajti če Nemci zavzamejo Voronež, tedaj bo pretrgam a železnica, ki pelje iz Moskve do Rostova ob Azovskerai morju, ter vozi po bogatih južnih pokrajinah. Nevarnost je tudi, da se bodo Nemci polastili na petroleju bogate zemlje med Kaspišrtritn in ('mim morjem. Ako se bojlo mo-i Nemci utrditi ob Donu, tedaj 'bodo mogli pričeti močno prodiranje proti Stalingradu in nato na Kavkaz. Za veliki uspeli pri Kursfku so Nemci zelo drago plačali tako na moštvu kot na vojnem materjalu. V petih dnevih «o ruski tanki pri Kursku uničili poleg velikega števila tankov štiri polke infanterije in en artilerijski polk. Po poročilu iz Londona so Nemci pri Kursku poslali v boj velikansko armado, ki jo cenijo na najmanj 1,000,000 vojakov, Hitler se je zavzel, da mora na tem kraju potisniti Ruse nazaj in nato pričeti prodiranje na Kavkaz. Ru>ko poročilo dalje naznanja, Ida so veliki ruski lanki Vorošilovi, ki tehtajo po 50 ton razbili nemško postojanko ob neki reki (najbrže ob Donu) ter s tem vstavili sovražno prodiranje. OiTkar «o Nemci pred osmimi dnevi pričeli svojo veliko ofenzivo, so na raznih krajih napredovali 80 Vio 120 milj. Ker pravi rusko poročilo, da je bilo pri Voronežu ubitih 1000 nemških častnikov in vojakov, bo najbrže resnica, kar trdijo Nemci, da so prišli do Dona. Ob istem času pa so nekateri nemški odfielki vdarili jugovzhodno proti Staremu Oskolu, 65 milj jugozapadno od Voroneža in okoli 80 milj od nemškega oporišča Kairska. Nemci ne trdijo in titli Rusi ne priznavajo, da bi bil predel med Kurskoin in Voronežem zaseden in izpraznjen. Najbrže še še dalje bijejo -vroči boji in Rusi skušajo s tanki vreči Nemce s postojank, ki so jih postavili ob Donu, Sovjetski radio je včeraj pozval Nemce, Ha se rešijo Hitlerja in njegove tolpe, češ, da imajo zavezniški narodi 50,000,000 vojakov in da bodo zavezniki še letos odprli drugo fronto, da čimprej končajo vojino in prihranijo milj one življenj. Radio je v nemfckem jeziku zatrdil trdmo odločnost Rusije, Anglije in Združenih držav, da ne bodo prej odložile orožja, dokler ni uničen najcijski vojni stroj in da imajo poleg 5 milj on o v vojakov še 110,000 aeroplanov, 85,000 tankov, 90,000 topov in neizčrpljive vire materjala za izdelovanje orožja. Govornik po radio je končal posmehljivo, ko je rekel, da je Hitler nemškemu narodu obljubil "življenjski prodor," dal pa mu je "mrtvaški prostor." Kitajska veruje v zmago Danes pred petimi leti se je pričela vojna med: Kitajsko in Japonsko in ko stopajo v šesto leto vojne, so Kitajci prepričani, da bodo slednjič Japonci porašeni. In ob tej priliki je kitajski vrhovni poveljnik gen. Oan-kaj-šok po radio govoril svojemu narodu hi rekel: "Ob koncu prihodnje -zime bo japonska vojaška sila samo še ena desetina vo jaške sile zaveznikov—Japonska se bolj in bolj pogreza v močvirje. Za njo sedaj ni več rešitve. V bli--žnji bodočnosti bomo videli pa- dec sovražnika." Cankajsek je rekel, da pet let dolgi odipor (kitajske armade skoro nima primera v zgodovini. "Toda Kitajska ni sama," je rekel, 1 * in naše sedanje sta Japonska pri Miowayu, v Koralnem morju in v Drttdi Har-borju, pomeni pričetek njene pojemajoče sile. "Tukaj je samo eno dejstvo, ki bo zadostovalo, da pokale .•labost Japonske. Skupna to-naža njenih bojnih in trgovskih ladij znaša komaj pet mi-Ijonov toju. Zato nikakor ne bo mogla s tako majhnim številom ladij vzdrževati obsežnih front, na 'katere je razposlala svoje armade. Medtem pa armade združenih narodov raste- v osiške jo na (kopnem, na morju in zraku in že prekašajo lišče nam nalaga še večje od-. armm]e govornosti. Kitajska ima nalo-( ga da ima najmočnejšo voja- "Končni poraz Japonske se sX6- na azijfitem 1tontinen-i bo pričel na morjfe in bo končan na suhem. Njeno oslabi je-nje v južnih morjih bo predigra njenega poraza." Poročilo, ki ga je objavil mprnariški department, ne navaja, kafte kqgiibe so imeli A-meržkanci na moštvu. S temi tremi rušilci so Japonci na Aleutih že izgubili 5 bojnih ladij, 9 pa jih je bilo (poškodovanih. To poročilo pa tudi prvič o-menja, da se ameriške podmornice nahajajo na Alentrh. Dolgo časa je vladal molk o položaju na Aleutih, kjer so se Japonci izkrcali med 5. in 7. junijem na Attn in Kiski. Na Aigattni pa so ameriški .letalci zapazili Japonce 2. julija. Aleutske otoke so pričeli Japonci zasedati, ko je bila pomorska ibitfka pri Midwayu na viiS&u in so japorosk bombniki napadli Dutch Harbor, 600 milj zapadno od ameriške celine Ala^ke. Včerajšnje poročilo mornariškega departmenta pravi, da so ameriške podmornice napadlo tri japonske ručilce pri Kiski, kjer so so 12. junija po-javili japonski transportni parnrki. ROMMEL NA UMIKU Angleška armada v Egiptu še vedno napada in novozelandski vojaki so Bommelo armado z bajoneti potisnili še dalje proti zapadu. Novozelandei so večinoma Maori, potomci prvotnih domačinov ter ipo svoji šegi gredo v boj med glasnimi klici in navadno napadajo z bajonetom. Po vročem artilerijskem ognjn so Maori v svetli noči preški k napadu in njihovi bajoneti so se lesketala v luninem svitu. Svoje častnike so prosili, da jim dovolijo napad in bilo jim je dovoljeno. Maori so oboroženi samo z bajonetom in ro- čnimi granatami. Olb napadu je bilo iz nemških in italjanskih zakopov slišati veliko kričanje. Berlin ipriznava, da so Angleži pričeli ofenzivo in da so dobHi velika ojačenja po suhem, po morju in po zraku. ItaJjandki tist "H Giornale d' Italia" pravi, da «o iz Jnžne Afrike prišli novi ameriški tanki General Grant. SPREJEM KRALJA PETRA II. V NEW Y0RKTJ New York, 6. jnlija. — Ju, goslovani iz New Yorka in oko. lice so danes v svoji sredi sprejeli in pozdravili jugoslovanskega kralja Petra II. Sprejem se je vršil v prostorih Jugoslovanskega informacijskega centra, na št. 812 Fifth Ave., kjer je mladega kralja sprejela in pozdravila velika delegacija predstavnikov raznih jugoslovanskih organizacij ter gostov, posameznikov. Kralj je dospel v Center v spremstvin ministrov in je šel v poslopje skozi častni spalir jugoslovanskih Sokolov in jugoslovanskih žen in deklet v narodnih nošah. Med ženskami v narodnih nošah so bile tudi Slovenke kot so bili med Sofkali udeleženi tudi Slovenci. Kralj je sprejemal delegate in goste v glavni sobani prvega nadstropja in za njim so stali njegovi ministri in pribočniki. Mladi Peter II. je slednjemu delegatu in .gostu prijazno segel v roko. Izgledal je kakor čvrst mlad sokolič, čeprav ga je newyoršika pasja vročina mučila kot vse ostale. Udeležencev je bilo toliko, da so bili napolnjeni prostori v vseh štirih nadstropjih Centra. Razpoloženje ljudi je bilo jako veselo in prisrčno in mladi kralj je napravil nanje vtis zelo domačega in demokratično manimega človeka. Od viseh so bili Srbi najbolj zadovoljni in veseli, ker so imeii v svoji sredi mladega KaradžorževiČa. Seveda so bili poleg bratov Srbov tudi Slovenci in Hrvat je dobro zastopani. tu. "Ta naloga nam je bila naložena z isto potrebo, kot Ameriki, da se bori s svojim prvim in najbolj nevarnim sovražnikom—Japonsko. "Vdarec, ki ga je doživela Poročilo iz nacijskega vira. ■ Iz Slovenije "Koelnische Zeitung" piše z naslovom 'Izgubljena dežela postaja zopet nemška' med dragim; "Nemški gradovi in godske cerkve so priče, da je bila zgornja Kranjska s svojo prestolnico Kranjem stoletja nemika. Lahko je ugotoviti, da so prebivalci zgornje Kranjske sorodni prebivalcem Koroške in Štajerske, katerih ne; in lasje so svetli. Plavolasi otroci se sramujejo, če jih človek vpraša, zakaj ne znajo uolwme nemške besede. Zato na 7 se potomci čistih Nemcev v tej deželi naj Kitajska je izgubila svoja največja mesta in najbogatejša ozemlja, toda nikdar se ni nehala bojevati. NEMŠKI VOJAKI SE UPIRAJO Nek Francoz, ki je po skrivnih potili dospel v London, je »povedal, da ?o se nemški vojaki v Havre uprli, ko se imeli odpeljati na rusko fronto. Vojatkom je bilo prvotno sporočeno, da bodo odšli do- Izkazilo z rojstnimi listi ne bo več potrebno, ako išče kateri delo v vojni industriji Poročilo predsednika za vpo-sljevanje v vojni industriji, Paul MoNutta, pravi, da bodo-mov na dopust. Takoj so odšli ( či prosilci za zaupna dela v v mesto terse ra2fitropili po tri vojni industriji ne bodo obve-govinaih, da za ^voje ljudi kaj zani se izkazati z rojstnim listom. Prosriei, ki ne posedujejo rojstnih listov, bodo odslej v navzočnosti armadnega ali mornariškega predstavni k a podpisali izjarvo, da so državljani Amerike, ter, da vedo, da je kriva izjava kaiznjiva z globo $10,000, pet let zapora a-li oboje. MdNutt pravi, da bo ta pro 800 HRVATOV JE BILO VSTREUENIH Nek zastopnik jugoslovanske vlade v Londonu je naznanil, da &o italijanske oblasti ubile 800 Hrvatov ni požgali 6 vasi blizu Reke v /povračilo za to, ker četniki gen. Mihajlovrda vedno bolj napadajo Italjane. rBv^r8prejnauč^osnovnih prebivalstvo "za pristop k tej " _ flril-o cft/vii n rvi* n/lti i l*at" Tov1*a stvari in k fpmn onihnnin Tam gočiti tega dela. Nemško vojaštvo se je z njimi spustilo v odločno borbo. Prebivalstvo zgornje Kranjske ni pozabilo, da je bilo »lol-^a stoletja vezana na Nemčijo. Oblasti in stranka si prizadevajo na v&e načine pojasuiti prebivalstvu novo stanje. Stranka jpojasnuje glajvne pojme nem£&ega duha, (ki je pozabljen in skuša pridobiti nemško hiš. Nad 1000 Hrvatov so odvedli kot talce. Četnifki &o v bosanskih gorah zapleteni v vroče boje z Nemci, Italjani, Bolgari in Madžari in na dbeli straneh so velike h^ibe. Neko italjansko poročilo pravi, da je bilo zadnje dni ubitih 1800 četnikov. kupijo. Ko pa so se imeli odpeljati -z vlakom, jim je bilo povedano, da se bodo peljali na rtfc&o fronto. Takoj so pričeli kričati in razgrajati v vlaku in na postaji. Nekaj ur so glasno protestirali, da ne marajo na fronto, •slednjič pa se je nemškim častnikom in mestni policiji u-porne vojake posrečilo ukroti- ti in nekaj so jib aretirali in ^cedura prihranila mnogo dra- ____1I/« in irla.17- An________»______Trnin! Tim Newvon^a policija je imela minister poslopje in okolico ievrsino za-Kosanovič jib je kralju pred- straženo in pole$? tega je bila stavljal. V vrsti s kraljem in v službi tudi civilna policija. zaprlr. Ko je slednjič vlak odpeljal, so bila tla polna razbitih stekenic parfuma, otroških igrač in raztrgane obleke. Konferenca instituta za svetovna gospodarska vpraša nja 27. junija je bila v New Torku konferenca za povojno ureditev vprašanja prebivalstva, ki je bilo v tej vojni razseljeno. Konferenco je organiziral Institut za svetovna gospodarska vprašanja (Institute of World Economies.) J.u^fosla^ijo je na konferenci zastopal gospodarski strokovnjak ar. Nikola MLrkovic, ki je na popoldanski seji razložil probleme na Balkanu, ki bodo nastali takoj po Ikoiwrn vojne. Najvažnejše vprašanje bo organizacija in omoigočenje vrnitve prebivalstva, ki so ga sovražniki preselili v tujino, kar velja zlasti za slovenske in za vojvodinske kraje. Harry Hopkins se bo oženil Mre. Koosevelt je te dni formalno naznanila, da se bo dne 30. jnlija t. 1. zaivnšMa v Beli hiši poroka Harry Hopkinsa, predsednikovega posebne g a svetovalca in zaupnika, z Mrs. Louise Macy, bivšo dobro poznani© nowyorsko urednico modnega magazina. Od časa Wikonove administracije, tekom katere sta bili v Beli hiši poročeni njegovi dve hčeri, in predsednik Wilson sam, še ni bilo dozdaj nobene poroke v Beli hiši. Hopkinsovo zika svojih prednikov. Težko je razumeti, čemu prebivalci zgornje Kranjske, v katerih ži-1 lah ne teče nobena kaplja tuj-čeve krvi, ne razumejo nemškega jeziika. Odkar je zgornja Kranjska pod nemško civilno upravo, je bilo mnogo storjenega. Gauletiter dr. Reiner je ugotovil, da se je lansko leto —v letu nemške uprave—marsikaj doseglo. Delavnost šovi- stvari in k temu gibanju. Tam, kjer so zaradi izgonov proti-nemških elementov nastale praznine med prebivalstvom, prihajajo v aspornjo Kranjsko Nemci iz Koroške, da bi utrdili vee z Rajhom. Danes niso vqč Karavanke meja z Rajhom, danes se tudi južno od Karavank razprostira nemška zemlja in zato, ker so jo zadnja stoletja Nemcem odvzeli, bo ni^tičnih komunističnih drhali sedaj vnovič postala nemška ni mogla preprečiti ali onemo- (J. T. C.) gocenega časa pri vojni pro- Naznanilo dukciji. 1 poroko je bilo dano na «a*ni- Državni statistični urad jefkarski konferenci v Beli hi^i, bil tako preobložen z zahteva-]ko je Mrs. Roosevelt preeteta-mi za rojstne liste, da ni mogel | vila reporterjem Hopkinsono-več ustrezati. j vo nevesto. ___Na vprašan ie, če bo nevesto Starka prenaša ročne grana- Vi oltarju oddal predsednik, te za juffosl. četnike I ie a sama ** ™ Iz Mosfov* dne 30. junija to storil njen svak ki ,je poroča ION sledečo vest o za- mornariški zračni slu^n Hopkins je bil že dvakrat o-ženjen, in je dejal, da bo skušal dobiti vse svoje otroke, ki so raztreseni po -Ameriki, pku-paj za poroko, pa čeprav bi jim moral iz svojega žepa plačati varzmno. nimivi zgodbi iz ČetnLških bojev : i "Nemške straže so varovale dohode k Valjevu. Iz sosedne vasi je v mesto vsak dan prihajala stara, Skoraj slepa žena, s košaro. Nekega dne se jim je zaadelo sumljivo, čermi______ ta stara žena vsak dan hodi v, Valjevo. Pogledali fo v koša-(nate in starka jih je nosila v ro. Tam je bilo perilo, ki ga mesto in delila med zanesljive je starka prala za mestne ljiu- ljudi, ki so ibitt v -zvezi s četni-di, pod perilom pa jabolka. (škim oddeWtom, v katerh sta Be Nemci so planili ipo jabolkih borila dva njena vnuka in ena in na dnu so se zasvetile—] vnukinja. Vsi trije skupaj ste-granate ... V bližnji va-si je' jejo manj let, kot njihova ba-staro in mlado izdelovalo gra-'bica " (JIC.) NEMŠKI SABOTAŽNIKI BODO SKOBO GOTOVO OBSOJENI NA SMRT Uradni Washington je prepričan, da bodo sabotainiki, katere »o polovili na obrežju Long Islanda in Floride, kaznovani s smrtjo, ter da bo tajna obravnava nacijskih agentov po sedmih vojaških generalih izvršena v najkrajšem času. Po vojaških vojnih zakonih 1--- je za vobunt?tvo izvršeno za je preki sod veljal za prestopke vojaško črto po sovražniku1 vojaštva, d očim so civilisti bili brez uniforme smrtna kazen.' za kršitve vojnih- zakonov so-Naciji so priznali svojo krivdo j®ui po civilnih sodiščih, v tem smislu. | Komisija se bo sestala naj- Usoua osmih nacistov zavi-| brž v sredo, 8. julija, aii ni zna-si od pra-%41 voja«ke^a zakona no določno kje, razen, da bo in procedure, kaitera je bila uveljavljena po tribunalu, katerega je vrzpostavii skoro pred stoletjem general Win-field Scott. Vojaška komisija v tem slučaju je posebno vojaško sodišče, ki od časa Rekon-.strukeijske dotbe še ni bila v rabi. General Seott je vzpostavil to vojaško sodno komisijo, kot nadomestilo zaipreki sod za ča-e?a vojne z Mehiko, V svrbo vzdrževanja miru in. reda med civilnim prebivalstvom. Zopet jo je potem obnovil -za časa civilne voine, ko je bil novel ju joči častnik pri obrambi glavne- rrn Tn čakali, da se 1x> kateri Dobesedno so bili vsi enih želj in idej o Slovanstvu. NEMŽJ&O BAZSTRELJIVO V FLORIDI SEBAflTOPOL JE PADEL Osem mesecev so Nemci oblegali Sevastopol, preduo je padel Sovjetski informacijski urad je 4. julija svetu naznanil, da je Sevastopol padel, tcfda Nemci so dobili v svoje roke samo razvaline, za katere so plačali s 300,000 mrtvimi in ranjenimi vojaki. "Železni odpor "branite!jev Sebastopola pa je bil eden poglavitnih činiJteljev," pravi informacijski urad, "s katerim je bila izjalovljena toliko oamanjevama mernika pomladanska ofenziva. Nemci so iz^ilbiM čas -ter ttoživjli velikanske izgulbe." S tem da je pred Sebastapolom padlo sto in sto tisoč Nemcev in Rumunov, so bili nemški vojni načrti popolnoma preovržemi. Zadnjih 25 dni neprestanih sikmtih (napadov so Nemci drago plačali na moštvu in orožju. Slednjič pa so dobili samo kup razvalin. Poleg 300,000 mrtvih in ranjenih vojakov so Nemci v 25 dneh obleganja izgubili old 400 tankov 250 tankov; od 900 aeroplanov jih je fhdlo izstreljenih 300; poleg tega so Rusi tudi razbili 250 velikih nemških topov. Ruski informacijski urad dalje prayi, da so imeli did 7. junija pa do 3. julija branitelji Sebastopola 11,385 mr-ivih, 21,099 ranjenih in 8300 pogrešanih. Izgubili so 30 tankov, 300 topov in 77 aeroplanov. Bombardiranje iz zraka je dobeseldtno porušilo veliko mesto in močno trdnjavo. Zadnja dva dneva ljutih napatdov so bili branitelji v brezupni manjšini, po Buhetm jim je biLa zveza z ozadjem odrezana in niso mogla fckxbiti pomoči in vojnega mateiga-la. Niso imeli več primernih letališč in zadostnih skrivališč pred zračnimi bombami. Pod temi okolšeinami so si branitelji Sebastopola pridobili nepozabno in častno mesto v zgcidJovini ter so dali zgled požrtvovalnosti in največje hrabrosti.' Vsi od poveljnikov in častnikov do zadnjega moža eo pokazali največje junaštvo, ne meneč se za svoje življenje. Celo obleganje je trajalo 250 Icini in takoj spočetka je bil poglavitni namen Rusov, pred Setbaatopolom čimdalje držati kar največ nemških vojakov in jih kar največ pobiti in jim uničiti čimveč orožja. In ta cilj je bil popolnoma dosežen in informacijski urad pravi o tem: "Sovjetska armalda se je umaknila iz Sebastopola, toda njena obramba bo v zgodovini zapisana na najsvetlejših straneh. Branitelji Sebastopola so obogatili slavno bojno tradicijo naroda USSR. Oni strategi, ki so izdelali načrt za obrambo Sebastopola, so si pridobili največje zasluge in njih imena se bodo svetila v rueki vojaški zgodovini Kot junake na najvišjem mestu imenuje informacijski urad naslednje častnike: Admiral Oktijabrski; general Petrov; k&vizijski komisar Kulakov; diviaijski komisar Čoknov; general Ryži; zračni general Jermačenkov; zračni general Ostrijakov; general Novikov; general Kolomie; general Kry*ov in polkovnik Kapitohin. Tako junaštvo more biti rojeno samo iz duha naroda, ki dobro in natančno ve, za kaj se hori- lin to je kljue Ido zmage. Slava takim junakom! ka tukajšnjih elovanskiii narodov za vrzel za idejo vseslovanskega dne, v svrho praznovanja istega, pa le m bilo od nikoder glasu. Tedaj se je zavzel za stvar tukajšnji rojak Mr. Louis Ark>o. Kot predsednik tukajšnjega društva "Domovina" in kot predsednik ravnokar vsta-novljene podražnice za Bosko medli k a In o pomoč (R. W. R.) si je Štel v dolžnost, da tudi v Barber tonu vsi Slovani praa-nujermo svoj prvi proklamira-ni V-sesk)varuški dam v vkni Združenih držav. KUjiHb kratkem« času petih tini se je podal s par rojafed na delo. ter obiskal vse tukajšnje slovanske voditelje sta &krupno stvar. Vsi so se informativno izrazili, da bodo kljub kratkemu časa sodelovali za to, da se po možnosti vdeležijo te slavno pti. . (Na prva slcapseini smo sprejeli sledeče geslo: "American Slavs Unite for Victory!" Štiri točke delovanja: Uinity War production, War Bonds and War Belief. Bad temi naslovom je kora-rakala povorka ia sredine roe-eta, k jer je bilo zbirateŠce, skozi imesto v Rdgewood park. Na čela te povorke je vihralo nekako nad Štiriindvajset zastav raaniih tukajšnjih drriStev. Za njimi tukaj&ne viSje šole, jfodbe (nad 90 godbenikov), za njimi ao korakale uniformirane kadetinje, naša vrla dekleta in žene, dmžtvo Srca 'Marije St. 3. K1SKJ, in ka-detinje podružnice St. 6. SŽZ. Za njq&i pa slovaške Sokolice tudi v nndformaih. Nadalje pa Slovenci in Slovenke v narodnih nošah, katere so za to po-vorko organizirale Mrs. Prances Sn*rdei in Mrs. Mlary tersic. Za temi je p« koraka-kaša civilna irinofoa mednarodni Slovanov. Slovak poteg Srfba, Slovenec poleg- Rusa, Hrvat poleg 'Bolgara itd. fV resnici prvi pojav solidarnosti Slovanov v Ameriki. Ta množica je nosila raznovrrt ne napise, ki so »e povečini na-glašali po sogoraj omenjenem sloga. Eden med njimi — po-1-ag velike slike ameriškega vojaka s strojno puško, bo bile fcadi manjSe slike trdi glavnih bori tel jev, nad katerimi so bili sorazmerno napisi: "Hail Mac Artibur/' — "Živijo Mjhajk>-vi5!" — "Bravo T mošenko! Napise tfta po večini preskrbela rojaka Arko in Bombacb. iHospe v«i v omaBeeni park1, »o naetoipili razni govorniki. Poleg tokajanjega župana Boy Dobbg je nastopila toda njego- Slovani se morajo združiti v eno slovansko državo antonomifaiijh repulbMk. IPovdarjaM so, da daraes ni veS tistih 4 4 razdniževalnih'1 narečij, da smo Čehoslovaki, Poljaki, Bolgari, Jugoslovani itd., temlveč da je naže geslo le "Slovani, ali združeni Slovani — IMted Slavs. . Naglatšali so, da je bilo ravno to veliko krivo prejšnj ih in sedanje vojne, ker smo bili Slovani razdeljeni v omenjene male državice, in še te države medsebojno neadrožene. IŠtiris-tomilijonski narod, a ko bi bil odnožen, ne bilo bi sile, da bi si ga upala napasti. 'Debati za zopetno Poljsko (je naglasal hrvat. govornik) neodvisno Čeh oslov aško, svobodno Jugoslavijo in druge, je zopetno pripravljanje bodoče in Se krutejše vojne. Povdarjal in svaril je navzoče, da naj pačijo na svoje takozvane voditelje, ali časopise, kateri delajo ali pišejo za vstanovitev ali obnovitev posameznih malih državic, kakrine so bile pred se danijo vojno, da delajo ved orna ali sevedoana za zopetno bodoče klanje ki ^ tem zabijajo za-goodo med vseslovansko idejo združenja vseh Slovanov, in nikakor ne repreeentirajo velikanske večine ljudskega mnenja. Mi pomagajmo našim bratom v domovini — je nagla-šal — do vgeslovanskega združenja. Postavimo jim vseslo-vansko hišo. Posteljo naj s-ii pa san£ posteljejo, kakoršno ljudstvo samo želi bree naših vmešavam^. Slovanski dan smo lepo pro- Slika nam kaže zalboje močnega razstreljiva TNT, ki so gazapokali nemški sabotažniki v Floridi, kamor jih je prepeljala nemška podmornica in jih postavila na breg. Vsi sabotaž-niki so bili vjeti in te dni se b o pričela proti njim obravnava pred vojnim sodiščem. TRITISOČ LET ŠTABA 3 PABTITNA POGODBA JE BILA NAJDENA V kraju Ras ul Aio, na Tur-ško-Sirski meji, so našli tablice iz gline, na katerih je bila v stari Perzijski in Asirski pi-s a v i rekordirana pogodba trojnega medsebojnega pakta Egipčanov, Hkitov in Mitan-cev. Pogodba je bila sestavljena 1500 do 1300 let pred Kristusom. Najdba je bila izkopana na mestu, kjer je nekoč stala pre^ stolnica mogočnih Milanskih kraljev, imenovana Wadhnka-ni. Mitanci, biblijski Hurriti, so bili vladnjoča kasta, ki je držala tiste kraje v oblasti 200 let, in ki je balancirala moč ste umetnin Mitanoev in vfclju- KAKO REŠUJE čujejo razno posodo, zlatnino M^nŽATmtTTA MANjSlN- ter kipe bogov in iboginj v pol gjQ PROBLEM **___1 ^ a. 1 Xl/\*f/v;ilri rv/Vl aKi živalski pol človeški podobi. Madžarska vlada se je pOšlu-žila podlega načina, s katerim skuša zadostiti nemškim za-I htevam vojaške pomoči s tem, ZALOGA PREMOGA SE JE POVIŠALA ' Howard A. Gray, director u-!da je m^arsko vojaško po-rada za oskrbo kuriva, poroča, veljnisfrvo rekratiralo posebne da se je v mesecn maju poviša- edinice sestavljene iz med Egirpeani in Hittiti Da so bili Mitanci tretji del slavili vsi tisti, fei se zavedamo diplomatskega trikota, je bilo slovanstva. Veliko je bilo pa j ugX3 so . že nekatera tukajšnja drruStva primemo prispevala, kakor tudi posamezni rojaki Vse v kratkem objavimo, za kar prosimo naše časopise za proetor v njihovih listih. Barbertooska podružnica R. W. R. m je nadela kvoto tisoč dolarjev, kar upamo, da m _, . , , , ,, _ preveč, posebno, ker je to nav vavrla jav*a delavka Mre. R. hmnand^r^še delo, pomagati Uofeise. Nato je nastopil ta-kajBnji velespoStovani mestni sodnik G. Petem ter državni poslanec Jofoai Poda. Vsi so bili deležni lepega aplavza. PreveJS bi vzelo časa in prostora. opisovati njihove govore podrobno. Kdor se je vdeležil povorke, je to sabolje Mižal MUH. > Afr. Vatro Gnil ii Clevelaiv-da je bil opravocen iz govornic Eega pro^raM» Btr. M BW in duquesne cnwes8ity umbcbca — ifer. m Ml Ca tox. cenik In oem pM obrnite m: JOHN MAKSICH bc. m Ve, da ta armada ne ribezi k Bn-som. Poročilo nadaljuje, da so ti vojaki postavljeni v kraje, kjer se vršijo najhujše ibitke, kar povzroča med njimi velike iz-grujbe. Fašistična madžarska gospoda, ki ima svojo vlado v Budimpešti, je zelo zaskrbljena zaradi problemov, ki so nastali z zaseden jem ozemija na katerem živi nad 2,500,000 ljudi, *ki niso Madžari, in zato v sporazumu z Naeiji na ta način ta ljudstva iztrebljajo. ČLANSTVO; 60,000 PBEMOŽENJE: $ 10,000,000.00 g Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, BI. Nemški ranjenci na Norveškem Poročilo iz Stockholma pravi, da primanjkuje na Norveškem bolnišnic in bolniHkih potrebščin vsled velikega dova-žanja nemških ranjencev iz Finske fronte. Poročilo nadaljnje, da je nemška oblast odredila i^prafznenje bolnišnic v katere so poteim pripeljali na tisoče na-me «a vedo ali želje po nagradi stradal po voe dni aK tudi tednov. Pojavljali so se tudi "stradaln'i umetniki" ki so za denar kazali svoje poštenje. Razen opazovanj na bolnih ali poškodovanih ljudeh, ki ne morejo iz kakršnihkoli vzrokov fuživati hrane, so učenjaki opazovali učenke stradanja tudi na raznovrstnih živalih. Iz vseh teh poskusov in opazovanj se dajo razbrati naslednja dejr stva: ADadorastoče telo ne trpi toliko časa brez hrane kakor doraslo telo. Telo, ki vsebuje rafnago tolšče, vztraja mnogo dalje ob stradanju, kakor enako težko telo z man} tolšče, zakaj 1 kg toifeče daje telesu toliko delovne sile, kakor 9 kg mesa. . Stradajoče telo. ki živi le ob lastnih snoveh, se loti naj- porraroča trajno preobilna hranitev v navadnih razmerah. Zankm'rva je življenjska zgod ba, ki jo objavlja znameniti Hufeland v svoji "Makrobiotiki" (umptnast, kako podaljšati človeško življenje.) To knjigo je iodal za Slovence predelano dr. M. Prolog v Mariboru 1. 1664. BeneSki patriot j Cornapo pripoveduje v last-fi^j življenjepisu, da je »vel do svojega 40, leta zelo razuzdano in potratno m bil vedno bolehen. V tem letu je resno obolel, zdravniki so m/u prisodili še par mesecev življenja in ker mu zdravila niso več koristila, «0 mlu priporočali samo še POROČILO BLAGAJNIKA JPO., 88. 'Dne 31. imaja 1942 je bilo v' blagajni slovenske sekcije Jugoslovanskega Pomožnega Odbora $20,284.62. »V mesecu juniju sem sprejel sledeče denarne prispevke: Mr. in Mre. John Sever, Chicago, DL $5.00; Nick Movrin,, ,Berwyn. 111-. $5.00; Društvo j pičlo prehrano. In res mu je;Marije Pomagaj št. 176 KSKJ ob ,photi dieti Če« neka j dni od- leglo, in tekom leta je tako o-kreval, da se je Čratil bolj zdravega kot kidaj prei Uvideli aijajan učinek pičle hrana, je nadaljevat s tem, da je dnevno vžmil le 42 dk^T hrane in 45 d>k'g pijače ter je učakal zdrav in čvrst visoko starost. Prijatelji so mu v 80. letu sveto- prej tolšče, potem mišičja an vali. naj si kaj več privošči in žl^z, (jeter, vranice in dr.) potem kožc in kosti, najkasneje možganov in srca. Najprej porablja torej prihranjene snovi v obl-ki tolšče, potem druge sestavine kn nimajo toliko pomena za ohranitev življenja v skrajni sili se loti organov, ki so za življenje nujno potrebni. (Stradajoče tedo porabl ja svoje snovi v čedalje manjši me- sko udejstvovanje na najnižjo stopnjo. Pri stradanju odpada prefeavijanje, ki pomeni znatno delo v kemičnem pogledu, za katero je treba silotvornih snovi, prav tako se postopoma simanjšnje dihanje in utripanje srca. Velikega pomena za Življenje brez hrane je poleg telesnega mirovanja is. primerne toplote tudi doževno razpoloženje. Poraba snovi je v tvorcih snovi t Baz vito. telo je aei more kopičiti v j sebi v veeji množi w razen v dueajn dhupaaja radi bolezni ali stradanja, kjer mora nado-isestiti izgubljene snovi, ali pa če telo poveča žiive, delovne sestavine. Vemo. da mare l^lovek tudč v odraeli dobi po- veca&i žive sestavine svojega 1 taieta in sicer z delom. Čfuido-vita je posebnost živega telesa, da se b pravilno in pritnerao rabo na obrabi kakor kak streti, Z delom se nam povečajo predvsem delavni organi, mieiee s kitami in ogrodje, pa tadii siw in Silje ter vrni drop ongani se znatno o>e vrstico. lAiko pa presega množina telo « J ! Detroit, ifl-eb., $10.00; Joseph Blatnik. $1.00; Frances Mierharj Jr. $1.00; Paui Madrooioh 50 o^itov. (Zadnje &iri prispevke je poslal tajnik KSKJ br. J«. Zal ar.) Frank Gartner, Berwvn HI. $5.00 Dh-t^ana Capouoh, Berwvn. Til. $2.00 Družina iFY. Jurjevec, Berwvn. Bl. $1.00. Nick Povpe; blagajnik lokalne podraužniee st. 12. v Pitts bur^L Pa., je poslal vsoto $420.99, (Prispevali so sledeči: Ameriški slovenski dan $50.00; Bev. M. P. Kebe $30.00; Dru >*ro št. 26. AlBZ $25.00; Dru-?tv<> M. f»0, KBK,J $20.000 Dm-žfcvo St. 81 KjSKJ $25.00; Društvo št. 118. SN?PJ $25.00; Društvo Orel. $15.00; Društvo st. 12 AiBZ $15.00; Društvo št. 15 KHKJ $15.00; Matt Pavlakovjč $11.00; St. Mair'te Alumni A?-sociation $10.00; St. Vincent de Paul Society $10.00: Dt. P. J. Arch $10.00; F. J. Kres«e, $10.00; Diana Ma^ajna $7.00 ; Dniatyo sv. Družine $5.00; Dru gtvo St. 665 SNIPJ $5.00; John O. Golob $5iX); Theresa Lavrio $5.004 Jakob Lavrinc $4.50; Fr. Alito $4.00; Nick Povjse, $4.00; Joe. Pavlakovicfe $3.00; Joe. Spelic $3.00; Leopold Valenieic $3.00. Po $2.00 so darovali: Joseph Bohorieh, John Borst-nar, Joe. Boeikovec, John Deo-mqn, Mirs. Jos. Goldie, Mns. Fr. Gracer, Jo&. Hrovatin. Anton Jordan Sr., Anton Karnbic Ma- PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO Zadnja popolnoma no?? izdaja slovito prve pc-četniake vrtnarske "biblije" — i/2 Price Offer! iT k'Ori< THC Brahd-New Edition of »ho • -B Famous bio" 10I Amateur Gardeners' Garden Encyclopedia Garden Encyclopedia PREJ $4.— Sedaj uuno V ANGLEŠČINI V LIČNI IN TBTE2N1 PLATNENI TEŽAVI SKORO 1400 STRANI - 7M SUE Popolni voditelj za vaš vojni vrt, Popelna vuJk» hcaeia, rsaiu sirao. vi«Jta Klika. — nw NOVE suefl ■arih tlDftntij! Nikdar prej la naj-kri« nikdar miNA VKTNABSKA ENCIKLO PEIHJA ZA DOMAČO POTREBA 1 Nit visokih beacd — m Je jasno, m- Formerly $4.00 $ Now only CVHT pog«, pietura coparte. Edhod by t L 0. layaiBwr, IŠJL PraUad by gwdn in« aMikortfia*. Tho fMuJd^Mff la qa'rar's gardaa adH»r aalad ffck "tfca wfcal Ibay bay* or draaa aIT Or dar .. eophe e#*a NCW OAXDEN fiUCVOOTBMA, by L L B.'SayoMar, UA, at $1.9t m4 □ I aad^p £aye«aal QMCOJ. Tukaj Je v nI sani knjigi VSE, RAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! lam aanke* raa podrobno paja-mi m e vrtnarstrn, e saditvi tn sejanju, e gnojenju in oakrM vrta. NaJnevrJie pa ja VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofe za onKevanje ikoAjfveev, gojenje *v-Bb rartiln, nove inleihi evetiie! — vam pove kar telite. Prirejeno sa vsake ponebje v Zdruienih državah, za vsako zemlje In vsako sezona Te knjigo je nredD E. L. D -SEYMOUR. B. 8. A, poznana oeefaa v ki ga eenlje vrtnarski Iz- Odgovori na vaako vprašanje o vrtu POŠLJITE ZA KNJIGO ŠE DANES. KER JE ZALOGA OMEJENA! — NAROČITE LAHKO PRI: Knjigarni Slovenie PublfshingCo. 216 West 18th Street New York, N. Y. INVESTIRAJTE V AMERIKO BONDS In STAMPS ry Ko«, Joe. Kovačie. Jos. Kro-Prank Kroeehl. Antoa Seles, Anton Sprohar, George Sta m-in.Le, Leopold Tomšič in Geo. Vidina, Ignac Graiblevtic $1.50. iPo $1.00 bo darovali: Peter Axfiesix*, Vincent Aroh, Mike Bailor^ Matt Balkovec, Margaret Bobuar, Lonis Boskoveo, Greonge Bubas, Mrs. G. Bubas, JoBepih Briba^, Mrs. Jos. Bubas Mie. J os. Kovačie, Joe. Cado-n'^, Mary Oadonič, Rudi Celigoj. Mrs. Fr. ČEč, Fr. Cola-rSS, Jos. Helac, Mike Delac, A. DotaKw*ič, Jos. Filak, Jothn Flajnik. Marko Frankovič, ita ry Gasperic, Niok Gordon, Fr. Golob, Matt Ivaaiic, Mrs. Angela Jankovi<4i, Mirs. John ^ev-nikar, John Jurs^eL, Paol Klaii, Mh». Panl Klan, Mirs. Mary Ko-bajl. VRncent Kolanfič, Jog. Kos Mrs. Frances Koeelj, Vinoent Kose^ Fred Kress, William Krese, Joe. Kroteč, Joe. Laurie, Jera Lok ar, Jos. Marincelj, N". Marodin. iilrs. John Mihelič, Joa. N^rllioh Frank Oiblak, Fr. Peklaj. Filip Progar, John Ro-gina, Anton Sadar, Mary Sar-don, Jacob Saver, Mre. Anton Seles, John SiroonSic, Jos. Sne-lar, Fr. Spkic, Geo. Stanipehar, Nick Starešini«, Mas. Joe. Str-novšek, F. J. Sapnic, Adolfch Torrt?:idh. Geo. VeseJich, Jacob .VolkeT, Mrs. Zavr^ek, Iioais j Žigron in Ignac Zupan; 50 cent. Je d aroval Jos. Bvankovicii John Okropcek je daroval $6.00 Frank Mejglioh, Nevr York Citv $2.00; Mrs. Joe. Radez, Rbdhmomdville. N. T. $4.00; bla srajnfik lokalnega odbora št. . Ely, Minn., je poslal $143.00; (prispevatdji so biti priot*6e-ni pod člankom: "Kaj mi pišejo T t") Mre. Ant. Pozi JohniB town, PaM $5.00; John Habjan (natorano na ^hodu mfiotetra F. Snoja) $85.75; lokalni odbor at. 8, v Chicasn, HI. $740.00; 'Rionfas Svetfik, CSiicago, HI. $1.00; in obresti od naloženega denarja sa Reliance Federal Savings and Loan Association of Ctfcago, $65.57. < Skupna blagajna dne 30. junija 1942 je bila $21.782.43. (Hvala lepa vsem daroval ceni Chicago, Pittsbni^h, in EHv •so v meseca .juniju prispevali največje vsote. Ako bi bilo kako ime izpuščeno, ali kaka vsota napačno poročana, kar se lahko dogodi pri prepisovanju imen ali pa tVskareki Srrat napravi tako napako, pro s'an oibvestite me o tem. da v prihodnjem poroofilu lahko isto popravim. 'Vsi UikaJni odtbori ki imate denar v vaših blagajnah, prosim. .pošljite -ga v mesecu jul' ju da bo glavna blagajna izkazovala večjo vsoto. Leo Jurjevec, ;gla\iii ibalagajnik JPO ss. 1840 West 22nd Place, Ohicajgo, Tli. VA2NO ZA NAROČNIKE Fafc« udon }e nsvidno do kdtej lmi^te pUfano uu-oteUui. Prva iterllka pomeni mesec, droga dan In tretja pa leto. D* nam pribra-nite nepotrebnega dela in »troSkov, Vra prosimo, da skninte naročnino pravočasno poravnati. PoUJlte naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte nafiemn maatopnlkc v Vaiem krajo all pa kaveremn tailed sastopnlkov, kojib imena so tiskana s M«IW črkami, ker so upraii-6enl obiskati turtl drage naselbine, kjer je kaj aaHb rojakov uh-IJeolb. Zastopat, k bo Vam lsročll potrdilo sa plačano naročnino OiUFOBNU: San Francisco, Jaaab ;OLORAJX): Pueblo, P »ter Cullg. Walseobnrg, m. J. INDIANA: Indians polls: frank Znpaočl* [LUKOtt: Gblcago, 3. Oiosro, J. (Chicago, in Jaliat, La SaUe. 1. Mascoutah, Martin Dol^io North Chicago te Wanksgaa. MABILJLND: Kltnmlller. f». Vsdaplvas MICHIGAN: Detroit. L Piaakar RINNESOTA: Ohtshnlm, t. T^okapkh rnj. Jos. J. Psabal ■reietb. Loal« Gonla . .GUlbert, Urala Vasasl Hlbbkig. John Po*Šs MONTANA: Boqndnp, M. M. Pnnias Wssboa. L, Champa NRBRA8KA: Omaha. P. <9V TOBK Brooklyn, Qowanda, lari .Little IPsHs. Worcester, tdUft Bgig OHIO: Cleveland, Antra Bobek, linger. Jacob Bfwt1^. Job« H'sp^iia Olrard, Anton Nagods Lorain, Louis Balnnt, Jobn Kail Xonngstown. Anton KikaU ORBGON: Orego« CUj, J. Aobiar PHNN8XLV ANIA : Bessemer, John JavAlku Oonemangh, J. Rrsseeas Coverdale la okolica, Jos. Pafernal Export, Loois Sopan^K farrell. Jerry Okorn Forest City. Math Kamln Fr. Blodnlkar Greensborg, rrmnk Novak Homer Olty, Fr. Fereoehak Imperial, Venee Palcich Johnstown, Mia Polaats Kcayn, Ant. TanielJ Loasrne. Frank Balloeb Midway, Joun tut PUtsbarxb m okolica, PWUp Pr^fM Steeltoa. A. Hren Tortle Creek, Ft. ScUbw West Newton, lew« J or an WISCONSIN. Milwaukee, Wsat AUls, Fr. Sbeboygan. WIOMLNQ: Rock Springs. Leais Diamondville, Jos Ro0eB la praJeL VJPRATA 'SUB "GLAS NARODA"-N««M TTIESDAY, mY 7, 1042 T8TAN0TLJEN Wi TRUE RODOVI 'DAJTE IN MISLITE! ijorag AtniAMič: Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ESTGELBEBT GANGL Redkokdaj -t- jo zgladilo, da je d obila Lenka pismo, Kdo ji naj tudi pi&e ko nima nikogar vec? Ko je pogledala naslov in spoznala bratovo ipisavo, je hlastno odtrgala zavitek m hotela prcibrati kratke vrstice e enim samim pogledom. Bralla je, brala, a v poc-etku ni hotela verjeti, kar je sta-to v Domislila se je, da je sla pred nekaj dn^vi uiin:0 okna in je videla, kako >ia Korakala po s*e7i dva nročka. Eden ie nekaj nesel na ravni, drugi f=e je ozrl nazaj. Potem je , da je bil tujec njen brat France, da je torej v resniei na poti vAaneriko. **Vfei smo rojeni v nesrečo in pogubo," je tož;lu Lenka. Hladna je bila nasproti možu. Molče je st>pala mimo njega. Vedla se je, kakor bi bil on veemu kriv. MKo bi vedel, kaj namerava.. Saj bi uuu pomagal, saj ni.«em tak saraogoltnik, kakor piše. Vse to je le Ilijevo delo, si smo rjjeni v neereoo in pogubo. Toda tega ne moreni verjeti — to ni res, da bi ne imela več rojstnega doma. Tga ul storil Fiance. Ako ui to vedela oče in mati, bi se mirno ne mogla poi tvati. Brez doma!" Lenka je stopala po hiši otožna in potrta. Čutila je o.-ajnljeno. kakor še nikoli prej. In vedno se ji je zdelo nemogoče, da bi France storil kaj lake-»a„ da bi prodal «voj dom tujemu Človeku. Morda ji je p>al to samo zaradi tega, da jo ozlovolji, da ji napravi nekaj K idkih ur, ker ni obvelja- ONa dan 13. aprila 1941 bo nemške čete zasedle približno tri četrtine slovenskega ozemlja, na katerem živi okoli 800,-000 slovenskwih prebivalcev. Ostalo četrtino so zasedle italijanske čete. Poročila pravijo, da je trp-Ijence Slovencev pod italijansko okupacijo velijto, toda v pnmeri. kaj trpijo ljudje naše krvi pod neiriško oblaetjo, je še n^ilostno. Kaj se dotraja sedaj na Štajerskem in na Gorenjskem, ni prav nič drugega kot premišljen načrt uničevanja vseera prebivalstva. . V stalnem teku sedaj napreduje iztrebijeaije našega naroda. Če bo vojna trajala še eno leto ali dve, potem bo nemški načrt že mogoče popolnoma izvršen. To je že nekaj tako stralSnega, da nam je težko premišljevati o tem. Toda mi moramo misliti o tem uničevanju. T« so še droge stvari v ave-zi s Slovenijo, o katerih moramo misliti. Prodno bo konec vojne, najbrže vsi ljudje ne bodo ufbiti. Xekaj naših ljudi je do gmotno pomoč: denar, se mena. živino, orodje. . Iz Slovenije so do sedaj že odgnali polovioo živine. V kolikor je meni znano, v letoe-njeu* letu so naši kmetje obdelali samo eno tretjino svojega polja. Varok temu je, da: nimajo gmoja. da bi pognojili njive. Gnoja ni, ker rii živine. Tudi umetnega gnoja ni bilo na trgu, da bi ga kupili. Zadnjo pomflad ni bilo tudi semena, ,da bi iga posejali. Te raz mere se bodo najbrže še poslabšale za prihodnjo pomlad. In <-e se vojna zavleče preko leta 1943, bo še bolj slabo. lste. U daJ1' ^anijtein akem, v Uikrajini. v Rumrrrij! in bo£?ve kje še. # Veliko žensk so odpeljali v Nemčijo. Tam so tudi otroci. Istotako se je dogodilo krpfpkim in delaamož-nim fantom. W: ti bodo najbrže doživeli konec vojne. Hoteli bodo domov. Kaj jih bo čakalo, ko da zorpet zasadijo korenine v rodno zemljo. Potrebovali bo- ki njena želja, naj ostane »bratu po očetovi smrti nji določeni j pridejo? Rabili bodo pomoč delež. Tako je takorekoc ona kriva, da se jo zgodilo to, ako zgodilo. Ona? Ona pravz^pxav ne. ail stari Zavin .><"'ak je zadavil odločno besedo, da mora z Lenko in Jožetom V. kar ji je namenjeno. Stari Zavib^cak je kriv, da je moral France z doma, da je vse prodal tujemu človeku, da nima zdaj Lenka rojstne hiše. A tega ni storil France; gotovo je ukrenil kako drugače, morda je dal hišo le v najem za nekaj let, do tedaj, ko se zopet vrne. oblagodamjen z uspehi svojega truda, sr>j€(ga znoja. . Preudarjala in razmajala je Lenka na vse strani, in srd prispevajte. Potreba naših ljudi- v domovini bo neizmerna. Dajte in mislite! SkrtŠajte si samo predstavljati, kakšne bodo raamere v domovnii. ko se konča — vojna, (Ta članek je napisal Mr. L. Adamič na prošnjo direktorja publicitete JPO. SS. Pomožni akciji je daroval že $100.00 ter je obljubil, da bo še pomagal. Hvala lepa!) NOVA IZDAJA POVRŠNOST 'Med nami je mnogo zanimanja za Rusijo. Tudi čitajo mnogi naši ljudje ruske spise, .. . . toda čitanje je pri večini roja- ii je vstajal v doitii do starega Zavinščaka. Branila se je tega kov le .površno; ne prizadevajo -•uvstva, zakaj Zavntčak lež, pokopan v zemlj, v večnem snu.' ' * Preko gToba ne sme segati sovraštvo, ob grobu se razbije vihar zunanjega sveta. Veličastvo smrti kliče po blagih spominih, po cdipuHčanju in usmiljenju. A njen srd se je oglašal; egal je preko groba. Ustrašila se je Lenka in se bala, da bi se nebflaige m sli njene duše ne odbile ob gomili iti uč zava-iovile nazaj, da se z grozo in prokletstvoan ne uresničijo nad njo in njenim rodom. si doumeti razmere, spoznati ljudstvo, jezik in druge roške posebnosti. Oe je pa kdo posebno vnet občudovalec Rudije. ga zanimajo samo ruski državni ustroj, sedanji ruski državniki in revolucionarji; vse stvo, druigo je za takšne ljudi bolj' postranskega pomena — še poker črrpatjo vee svojle » ; Veselje, ki ga je imela Lenka nad svojim sinom, ljubezen, ki jo je gojila do njega, to ol.oje je bila ed.na sladkost v vsehjf^kno, dolgih letih. Ob spominu na sina se je še bolj ustrašila sovraštva, ki ji je vstajalo v dnši. Z naporom vseh duševnih virov. Zato ni čudno, če množil je odvračala od razjarjenih čuvstev, ki so ji pretresala & rojaki nimajo pojma o raz znanje7' iz tujih neslovanskih •ree, in se z veliko, iskreno djubezoijo okic.uia svojega sina, ki .ie v teh dneh še bolj kot prej hrepenela po njem. Kaj katere spadajo tudi raska oseb nih ruskih posebnostih, med bi I lilo, ko bi kdaj zvedela, da je tudi nje-ga udarila sovražna .ula, da mu je razrušila do m in ga pognala preko domačega fraga v tujino, tujca med tujce? Umreti bi morala od bolesti. In zakaj je izbrana ravno ona. da jo tako tepe usoda? Ali n' milijonov ljudi, ki so grešni '»»• hudobni, a usoda ne udari po njih! Zakaj si je izbrala ravno njo? AH bi ne h !o drugače, ko bi nikoli ne poznala sedanjega svojega moža, ko bi ji dali Pavla? Spominjala se je zop^t nanj, na Pa/ a! Z roko je po-tesniia po čelu. Pozabljeno bodi. pokopano! Nt hotela nobene m isli, ki bi ji otežila vest in povzroC* l.t da bi bila vredna k hujše kazni.. Kadar se je solnčila .Jožetova mati zunaj na vrtu, se je -neha ukradla v njeno sobo. Tiliota je vladala v nji. Zdela ^e ji je kot svetišče, ki ne more vanje vihar zunanjega sveta. Pokleknila je na klečalnico. roke bo se ji sklenile, srce se je dvignilo v molitw. Da bi bik) pokojno spanje vsem, ki so že preminili, da bi vse dobre roke božje porodice odgnale iznad bodočih dni vsak viharni oblak — tako ji je prosilo srce. Da bi tisti zlati angelček — n^ena hčerka, ki si je je toliko želela — iizprosila z najčistejšo, * nobenim, niti najmanjšim madežem oskrunjeno drašico pri Stvarniku vsega tega, česar morda ue more izjprositi njena duša— tako ji je drhteic v molitvi srce. Prišle so velike šolske počitnice, in FVtce se je pripljal iz Zagrba. Lep deček je bil, zdrav in vesci. Vsa hiša je bila polna radosti; kakor bi prišla pomlad, je vse razcvetelo iu za vonjalo. Lepše je zazelenelo dtevje ob hiši: odpodel je poletni prah — vse je bilo svež? in pomlajeno. In tudi Lenka, mati. Ali koliko veoje bi bilo veselje, če bi za bratom tekala tudi sestrica, zdrava in vesela, vsa podobna mater:! In tako ni bilo tudi pomladno nebo, ki se je razpelo nad domain ob Fricetovem prihodu,, brez oblakov. Vsak dan so se nabirali, da ni bila šolnina luč tako čista in jasna. Poble-dcio je solnce. tako daleč, tako visodko se je dvignil spomin izza preteklih, trpljenja polnih dni Da se prepričata, kaj je res in kaj ni res v Francetovem jji^mu, sta sklenila Lenka in Jože, da se popeljeta v Kranj. i akhla sta le sinovega prihoda . (Nadaljevanje prihodnjič.) na imena, ter se čudijo, ker jih vidijo skoraj v vsakem listu drugače napisane Slovanski jeziki, med katerimi je ruski najbolj razšrjen, so si zelo podoibni in tudi razvoj .priimkov pri rastnih Sldva-nih ima gotovo skupnost Večina velikoruskih priimkov se končuje na "ev*% " čitajo ruske «pise. Rusi v družabnem raz-. govora prilagajo osebnem*! imenu vedno tudi očetovstvo, na primer sinovi Petra so "Pe- troviči" a hčerke pa "Petrov-ne." General Govorov se imenuje družabno Leonid Alefesan drovič, ker je bil njegov oče Aleksander; če bi bil pa ženska bi se imenovala "L. Aleksandro vna Govorova" itd. Ta posebnost je pri Rusih tako udomačena. da tudi tujcem, ki se vselijo v Rnsijo, prilagajo zrar-ven imena vedno tudi očetov-ki je pri družinskih razgovorih in tudi uradnih razpravah vedno v rabi. kar lahko opažajo čitatelji ruskik spisov, v katerih je res mojstrsko opisano rusko življenje. Kot že rečeno, je mnogo zanimanja za Rusijo in v zadnjem času je slišati tudi nekaj o veeslovanstvu med nami. Ker pa večina teh Občudovalcev čitajo knjige, pisane v tujem jeziku ter poročila s tujimi komentarji, zato ni čudno, če vidijo drugačno aliko, kakor je v resnici in ki je v ruskem romanu tako krasno opisana, kakor v nobenem drugem na svetu. Če bi takšni ljudje či-tali razne izdaje ruskih spisov ter razprave o teh v slovenskem jeziku, bi brez dvoma imeli drugačno sodbo o Rusiji in vseslovanBtvu, kakor jo imajo danes Za raeratmevanje roškega slovstva je treba tudi nekoliko globljega razmišljanja ,kakor pa so ga vajem ljudje Dobri Atlas je nujno potreben ■ ■ .tnravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. vsebina atlasa Zemljepisni svetovalni odbor Je izbrml ltm*4 vrt tiso« slik urno najboljše barvane slike— U zbirka Je tako popolna, da je » vsakega neobhodno potrebna tekom vojne In po vojni. Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — »vet, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne), Angie&ko ototja. Francija, Nem-tJja. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Švedska. Norveška. Daiuka. 1'nIJa sovjetskih Meja-listitnib republik. Bolgarska, Rumunitka, Jugo-Rlavija, Grška, Albanija, Asija, Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vxhodno Indijsko otočje in Malajftki polotok. Indija, Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del), •fuina Amerika (juini del), Afrika, Severna Amerika. Kanada Združene države. Mehika. O-srrdnja Amerika in Zapadna Indija. vseh ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima nameo "e&ti marsikatera nasprotujoča al vprašanja, ki nastanejo r raznih razpnrorili. Strani so skladišče svetovnega znanja In podajajo raz- sežnost zemlje, prvine sončnega sestava, i»kra-Jine in giobuT-lno oceanov in j^zer. dolgost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih »•tokov In vt«ikost fretovnih gora. Tu so odgovori nn mno?a dnnaSnJa rprafianja. SEDAJ 40 centor po poŠti v uradu — 35 centov 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. NAJSTAREJŠA BRONASTA ČELADA V EVROPI. •V zadnjih desetletjih so Bi pridobili nekateri švedski raziskovalci mnogo zaslug na polju arheologije. Nedavno so bile objavljene zanimive podrobnosti o najdbah švedske eksipedicije pod vodstvom prof. Axel a Porssona z upsateke univerze. Lani spomladi se Je ta elcspedicija ukvarjala z izkopa-nimatmi v okolici znanega giš-kega mesta Nykem in sicer pri naselbini 'Midea. Odkopala je (n^notgo izgodovineko važnih predmetov. Med njimi kot najvažnejše zlato. posodo srebrno žlico in bronasto čelado. Posoda je iz Čistega zlata, in krasno cizelirana. Visoka je 3 ki segajo le po propagandnem' cm. v pramenu pa meri 13 cm. tisku, v katerega vsebino so Žlica je Tx>doVma naši desertni včasih tako (zaverovani, da jim in jo bajo najstarejša srebrna je vsako vprašanje tuje in brezpoaniemfbno, če ni o njem nic raapravljano v omenjenih brošurah. □ GLASUJTE V "GLAS NARODA žlica, kar jih je bilo kdaj najdenih v Evrap?.. Isto velja o 'bronasti čeladi, ki je mt*d vsemi izkopaninami največje arheološke vrednosti. Izvira namreč rz leta 1480 pred Kristusom. Stara je torej bi ran 3500 -lot. Gotovo je to ,. _ .. .... ..naMaTeiiSa bronasta čelada, t^L^^r^^ jM*" -> H*«^« »rte- oloigi v Evrcpi. »Po ohliki je Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja. Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (fit. 355) x 3% lnčev — 224 strani t belem cetolldu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—stv. 415 2K x Inter — 224 strani 75 Pravilnih ocen o ruekih raz meTah pa ni lahko dobiti v ne slovanskih spisih. Enim je v Rusiji sam med in ndeko, za'lnajstaT^a 51,-ja nikoli mc ni' b'la in ne bo. Zato ni čudno, če je nm<*ro nevedneeti ti'™*; tega naroda, s katerim smo po jeziku v sorodu tudi mi Slovenci. Kakor v mnogih drugih stvareh, tako se tudi gled-e Rusije, ki je danes tako zelo v modi, kaže pri nas stara bolezen: površnost. In najbolj se ta bolezen kaže pri tistih, ki nic ne vedlo, a hočejo tudi glede Rosi je vse znati. . _ zakriva vso glavo in odprt: no ima samo spredaj. Nosila se ie na glavi in najbrž je bila znotraj mrllo-žena z debelim sulmom ali klo-buoevino. . INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS i RAJSKI GLASOVI — (ft. 4*8) 2Vi x 4 1 ncer — 255 »trail ▼ate vil Sr. Krtter Pal Cena tlJt RAJSKI GLASOVI—ft. 415) 2 Vi x 4 InCev — 255 strani Tater« Sr. Krtter Pot Cena SLS« NEBESA NAS DOM — (ft. 415) 2* x 4V4 InCev — 384 InCer ' Cena 75e SKRBI ZA DUSO (ft. 468) 3 x 4V4 InČer—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAŠ DOM—(ft. 415) x 4Vi lnčev—384 strani Cena 75e (Ker ae nam je posrečilo dobiti te molItveDlke po selo nitki ceni, jih tudi moremo prodajati po «orl o-xnaCenl ceni. Zaloga pa nI posebno velika, sato Jih naroČite čimprej, da Vsm bomo mogli i njimi po-strehi. AngleSki molitveniki: (SA MLADINO) KEY OF HEAVEN tlno resano ...... r nanje resano .. iS .IS CATHOLIC POCKET MANUAL r fino nsnje resano......L- Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.