Vojni spomini. (Napjsal JanuS Golec) . . •..:.-v-.;1i. Slovo. ,,Zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan!" Gotovo nobene švetopisemske Lesede se niso v moji duši 111 tetesu tolikokrat dobiesedno vdejstvile, kakor te. Je že pa6 taka podelilovaina navada med četrtoletalki-bogoslovci, da si 110 meneč za viš^o cerkveno oblasl1 po svojili željah in okusu izbirajo kaplanije- . . r , a Te prestare navade sem se ok'lenil fudi \$i inf pozidal prvo kaplanijo v lepe, Logate — \inske kraie Vzor plačila za s\ež6 dušepas,tirstvo mi jfe b-ila vinska klet pojd kaplanijo, kjer bi po bogati vinski zbirci ob pipi dunana prisluškoval Sumenju in vretju lastnega vinskega mošta- NSso bile sicer skromne te moje želje, pozidane na-tako neidealno — materijelno podlago, 'pai lajstil sem st-njih vftejstvitev kot sin dežele, kjer raste — vinska irtfe. >' Sev©, kar sem sanjal in misHl., sem tudi z je- zikom razbrbotjil tovarišem. ¦ Priiiitelji, alkflliioliiega duha in šelesta so pritrjevalji mojian kletairsMm ide- alom prihodnjosti; oni, nežtrejših in \išjih poletov, so mi pa podirali ljubke sanje z božjo besedo: ,-.,.- nZakaj vsak, kdor se povi^uje, ba ponižan!" Posveiilr so nas v duhovnike. Odromal sem pred nastopom prve, v duhu in sanjab. — vinorodne kaplanije^ na menjda zadnje počUnice v živijenju, Doma 6epeč sem čakal željno dekreta iz 'Maribora. Pir sanega dekreta, ki bode Crno na belem ovijal prvo kaplanijo po obliki in v biarvah lastnega srca. Prinesel -mi je župnik io velevažno pisanje, ki j,e liranilo toliko lepih naukov za nastop pPve pastirsk€ službe. Tako nekako v sredini o&etovskih opominov je kral^evalo ime kaplanije, ki me je zaboleld tuje in doslej nepoznano v oči: ""¦''' MPri župniku sv. Junja na Remšniku se naj zglasim s tem pisrrjom prvega dne v mesecu!" Tako je bilo zapisano in odločeno po predstojniški roki. Ti presveta Trojical Kako se je začelo v. moji duši tresti in podirati, ko sem čital v tiskanem sezhamu vseh župnijv da §y. Jurij na, Remšniku že skozi stoletja ne posluša vretja — mošta, arnpak kot viteza v železhem oklepu« v; boju % liotvierska zvierano, ga podžiga in opihava rarzla, ^gorska sapa, pred katero beži vinska trta. S to določbo sem bil izgnan iz raja vinorodne trte v pušča>;o b^ribovske burje, kjer se moj posvetni duk ne bo gugal in zibal ob šepetu vinskle kaplje, ampak ob žuborenju — idealne, dandanes tolikanj priporotane gorske čiste vodlce., Menda me še ni kaj tako trenotno osupnilo ler rai porušilo vse zračne gradove, kot ta moj prvi dekret. Se nekaj dni pred odhodom na prvo Stacijo pa sem brskal po ra,zval'inah kaplanjjske kleti. Iskal sem po TO^h kotičkih varar.ega srca kritja pred grr-- natami tovarišev-j ki :so me pisuieno bombajr.dLraii od vseb vetrov, češ; \><\\\ ,\ '.. i "'.:.•; ;';;^r.iv MiNikar ne pozabi vzeti «eboj -sot^pvi zal mo^t.. Ušesa ^ I© dobro osnaži, ¦ da boš botje č\A šomenje in pnemetayanje mošta." . ':,Ł&¦ Joi, me je bodeče grizlo to pikanjec Šišeiof pa iiriel takrai žive duše, kateri bi bil potožil in >a^kril tako na kra-tko pristriženi ponos. Osamelega sroa, s porušenimi ideali 0 vinski kleti, sem v potu svBjega obraza prisopel k vojščaku sv. Juriju na Remšiiiku. Koj pri pogledu na stan nebeškega viteza sem uganil, (la kraljuje ta božii junak na strmerrii visokem, iri kamenitem gra-dišfiu.. O^l temena do pet ga okjepu železna oprava. Se celo ušesa mit.zakpiya v.ojaška čelada. To pa menda radji tegia, ker rem&niški, junak sv Jurij &e nikjdar ni prisluhnil lahnemu godlanju vinskega mošta, ampak mu brliziga skozi železo v uho tuleča: burja in votlo šumeče valovanje gorskih potokov. -, ; Vies opihan od burnih vetrov,, krog in krog 0pevan od gorskih hudouniikov, je vendar sv. jurij na Rcmšniku mirnega, rudeče cv.etočega obraza že skozi stoletja. Ta pogj^ed, v moško rudeči obraz svetniksa j^i- na novo podrjrl porušene stene mojega srca iu hitro sem pokopal sanje 0 vinski kleti in moštn«m vreiju. . . . - > Pozidal sem sl kmalu v samotni kaplanijski izbi stavbo novih idealov, ki ne puhtijo iz vinskih sodov, amtpak iz knjig, dela in — samote *¦. •., r Tri leta sem služil viteeu sv, Juriju in bil s«m pod njegovim žezlom srečen in zadovolien kot liikdar prej ne slej! Res, da v tej dobi niscm ni,kdar nabijal ali pral sodovt a spoznaval sem ljudstvo ia kraj, ki ga ne diči vjnska trta, ampak pristna plar idnska zadovoljnost, odkritost in nepopačenost srca. Po tneh Letih monh pohodov preko grab, jarkov in remšniškili grebenov so vzeli \i Marilx)ru zopet one bukv© ,v roke, kjer so zapiaani vsi kaplanl. Našii in opaaili so tudi mene, zvestega in ziidovioljnega podanika sv. Jurij;a. Dobil sem drugi dekret, Jd me je zval v novie, nepoznane krajei V globokie grabie in zopet na hribe, kjer bi mi tudi nikoli ne bruntJnilo na uho šumenje vinskega mošit;v Nikaikor nisem bil vesel te pnestave. Saj bi me pognala proč \z planinskfega Remšnika, ki sem ga bil vzljubil. Ukre.menil in zarasel se mi je v srce, ker sem ga |X>zaaI, dobro poznal celega, ad največjega gruntairja. pa do zadiijega kozjega repa najbolj borne klajše. St laJiko vsakdo misli, kako težko sem jemal slovo od dra.gega kraja, ki rai je postrl vse na tem svetu. Mi Ojdprl in pokazall nova potov vzorov, po kaierih sem stoj^al varno in tako nekaljeno zadovoljnega srca. Celi teden pred odhodom sem se poslavljal v duhu, v besedah in zroko od ljudi, katerib otročjo u.danost sera užival; od prostorov, ki so me tolikokrat zibali v bajne sanje mladiih in presrečnih kaplanskih let. Ono zadnjo nedeljo na Rem&niku sem popoldne izginil in se skril v tihi in samotni gozdič-elc. ki sem ga kot ka]>lan že o:isal m nr^zival s por.osom ,,prater." Kaj so rni bili li vedno šuštefi borovc\ ona klop in mizica v njih gosti in tihi.sehci, s€*q spoz^ nal in uvidel v-teh letih Lojai. krvi in smrti. Na tem skritem pr-ostorn rajsko s''a(likih sanj ,me navadno ni nikdo dramil, nikdo motl in klical. Le onega zadnjega nedel^skega, popoldne |e zar šumelo nekaj človeškim korakom podobnega; pred menoj je stal sam remšniški župaai z, ogromnim svežnjem rumenega papirja pod pazduho. Začudeno so se srečali najini pogledi. Aložu so zaigrale solze bolesti v o6eh, ko je zinil: ,,Verdajt, gospod moblzirngo lmamo!" Nekaj trenutkov sem kramal po pičli shrambi tujk, predno sem uganil in se zavedel, kaj da je to: moblzirnga! Zu županom sem stopil iz pratra, zapustil raj fanj in srefie brez daljšega slovesa, ker po glavi in srcu mi je nabijala: moblzirngal Dobri mož mi je na povratku poklical marsikatero preroško modrovanje o kugi, l'a!koti, vojski in o slabih 6asih, 6esar pa jaz v svoji tlhi sreči nisem uikoli prej verjel. Prečitali in prerešetali smo na vse strani one usode{3olne, rumenkast« plakate, ki so pozvali v boj celo niiroljubne Remšniča,ne. Modrovali in tuhtaJi snio možakarji med seboj, kdo vse da bode oblekel cesarsko suknjo in odrinil nad sovražnika skupne ter ljubljene domovine. Gostilničar je zaklinjal krvoloka Srba. Zupan je lučal Dsovke kletemu Lahu v hrbet, kli je že njemu v mladosti celih 14 let ti&6al morilno orožje v roko Pismoučeni Peter pa je že bil teda.j mnenja, da se bomo zgrabili tudi z grabežljivim Rusom ih pa s pretkanim Fra,ncozom. Gorska, rhirna gostilna, zbi<rališče zasebnega in javnega delovanja na Remšniku, se je vedno bolj polnila radoviedno vp^raSajodjii gostov: JKaj, kdo in kam?" Vedno nara&Cujoči množifci smo mi pismarjt in pismouki sv. Jurija razbijali vsebino rumenih plakatov in odgovarjali po svoji hribovski razlagi nebroj vprašanj iz moških in ženskih ust. Možakarji, stari in mladi, so po Tomaževo pomajevali z glavo, RaWo6utnemu ženskemu spolu so pri spominu na vojaško slovo kapale in lile> iz o6i debele solze soiutia in planinske ljubezni. Brezs^krhni fantje so ukali in stiskali gorske pesti. Oženienim1 gospodarjem in bajlarjem pa se je v nemi žalosti krčilo srce pri misli na dom in družino. 'M»ne je nekdo gjasno poklical: •-. «Gospod ka,plan!" Prieril sem se skozi množico in pr6d menbj je stal oesiarski človek in mi tiščal v robe v življenju — prvo brzojavko. Nje vsebina je tudi meni p,rav na kratko povedala, jda sem od danes naprej poclvržen vojaški postavi in mbram taikbj v Trst. 'Mislite si sedaj hribovsko-mirno srečnega ldaplana, ki bo moral mesto na novo štacijo, na vojskoL Vrtelo in kovalb mi je po glavi. 'Mnogo hujše mi je bilo, ko mi je mariborski dekret porušil sanje o kaplanski kleti in moštnem vre,tju. Tolikb se še spominiam danes, ko pišemtevrste minulih spominoVj da sem si po kratkem prevdarku povezal nekaj perila v culico in ono noč pred: odhodbm msem zatisnil očesa. Pozidal sem si bil & trudom. v tihi, gorski samoti trdho stavbo s^eče in zadovoljstva, Začrtal sem si varna pota dela in sedaj rai bo razbila roka yojne yse, kier sem postaviL tri leta. . (Dalje prih.)»