L t AN Al POŠTNINA PLAČAN, V GOTOVINI PHILIPS 23. NOVEMBR 29. NOVEMBR RADIO mm RADlOi CEIA ŠTEVILKI| RADI DIIARIEf Novi dinamični zvočnik za veselične dvorane / gostilne in večje stanovanjske prostore TELEFUNKEN L 500 G brez transformatorja prilagoden ojačevalni cevi RE 604 Din 4000 — TELEFUNKEN L 500 W z vgrajenim usmerjevalcem za izmenični tok, z usmerjevalno cevjo RGN 1503 — Cena znaša Din 4500"— NAŠI ZASTOPNIKI: Ljubljana: Radio d. z o. z., Miklošičeva c., K. Jurman, kr. dvorni optik, Še-lenburgova ul., Tehnik Banjai, Miklošičeva c. Maribor: Radio Starkel. Celje: Mestna elektr., Ing. G. Schmidinger. Kranj: F. Janša. Jesenice: I. Markeš. Ptuj: E. Damisch. Ormož: J. Gorjup. Novo mesto: I. Ogrizek. Trbovlje: F. Klenovšek. M. Sobota: I. Nemecz. Slovenjgradec: I. Megušar. TELEFUNKEN NAJSTAREJŠA IZKUSTVA — NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA RADIO LJUBLJANA ILUSTRIRANI T E D M I K ZA R A D I O F O i I J 0 NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN II 47 23.10V. 29. NOV. Naročnikom Res je, da obleka ne stori človeka, polepša ga pa vendarle. Naš list se je v zadnjem času po svoji vsebini toliko spopolnil in zboljšal, da se nam je zdelo primerno potrebno, da to tudi na zunaj pokaže. Evo ga v novi obleki! Preskrbeli smo mu lepe platnice, tako, da bo njegova bogata in zanimiva vsebina odeta v nič manj posrečen ovitek. Narisal ga je naš napovedovalec ing. arh. I. Pen-gov. Ne bo odveč, ako povemo ob tej priliki našim naročnikom besedo. Mi se zelo trudimo, da bi list vedno bolj spopolnili, tako da bi popolnoma zadoščal vsem potrebam slovenskih prijateljev radia ter se kosal z enakimi revijami v tujih jezikih. Uspeh tega našega prizadevanja pa ne zavisi samo od nas, ampak v veliki meri tudi od naših naročnikov in njihovih prijateljev. Ako bi se število naročnikov primerno zvišalo, bi prav nič ne pomišljali izdajati list na 24 ali 32 straneh. Koliko pestrejši bi bil list v takem obsegu, si lahko mislite. Ne bomo delali načrtov brez stvarne podlage. Prvo je, da se število na- ročnikov zviša. Zato predlagamo in prosimo: Vsak naročnik naj za prihodnje leto pridobi vsaj še enega svojih prijateljev in znancev, da bo naročil naš tednik. Saj to ne bo tako težko. Vsak ima gotovo med svojimi znanci koga, ki ga zanimajo radijska vprašanja in ki živahno zasleduje zlasti program in načrte naše domače oddajne postaje. Prav radi tega smo tudi razpisali krasne nagrade in določili 31. december kot dan žrebanja za te dobitke. Kakor razberete iz oglasa v listu, je edini pogoj za pravico do žrebanja ta, da je tekmovalec naročnik našega lista ter da bo imel dne 31. decembra plačano naročnino vsaj za pol leta naprej. Seveda ne boste pri tej skrbi za nove naročnike sami pozabili izpolniti pogojev za pravico do žrebanja. Prijatelji! Prosimo vas, da te naše želje razumevate ter nam tako omogočite izvesti načrte, ki jih imamo z našo edino slovensko radijsko revijo. Vemo, da nas naše nade ne bodo varale. Uredništvo in uprava. Radio Icod delodajalec Marsikatera bridka je priletela žs na račun radia, češ, radio odjeda kruh umetnikom godcem, pevcem in igralcem, pospešuje krizo gledališča in tako uničuje dobršen kos kulture in "umetnosti. Pa taki očitki so povsem ne osnovani. Radio ne postaja le od dne do dne jačja kulturna in umetnostna tiila, tudi gospodarsko se jata in vedno bolj poisitaja neka,k o:redn;i delodajalec vsem poklicnim umetnikom in znanstvenikom, posameznikom An korporaciljam. Veliko je že število tistih, ki i jim radio nudi eksistenco, še več jih je pa, ki imajo iz sodelovanja pri radiu dobršen del svojih dohodkov. Pred vsem ne smemo prezreti sil- nega števila tehničnih ročnih in duševnih delavcev, ki jim ije radijska industrija odprla popolnoma nove možnosti udejstv.vvanja iin s tem vire zaslužka. Pa 'tu ibi raje spomnili z oziram na uvodoma navedeni očitek, koliko umetnikom in znanstvenikom je radio v korist. Samo mimogrede hodi omenjeno, da je statistika pokazala, da so ise n. pr. tiste operne in operetne predstave, ki so bile prena-šane po raidiiu, morale večkrat po-naivljati in so se .ponavljale z večjim uspehom ikoit tiste, ki se niso prenašale. Jasno: radio Ije opozoril nanje; kdor je slišali, je hotel tudi videti! Zanimiv je v tem oziru seznam, koliko honorarjev so izplačale nemške postaje v letu 1929 izvajalcem programov. Stalno nastavljeni sodelavci so prejeli RM: Umetniški vodje 739.703 — člani orkestrov 2,456.719'— Člani zborov 299.904 — Drugi umetniki 870.615-— Pomožno osofoje 423.033-— Ostali honorarji 235 829 — Stalno nastavljeno osebje je torej tekom enega leita prefelo preko 5 milijonov mark. Sodelavci, ki so le mimogrede ali pa ine izključno sodelovali pri izvajanju radijskih programov pa so v istem letu prejeli po udeij-stvovanju v RM: Godbeniki 1,515.735-— Zborovni pevci 185.283'— Igralci, pevci, recitatorji 1,623.906;— Drugi umetniki 236.073'— Predavatelji 1,887.098'— Pa 'to še niso vsi enoletni program- že te številke pričajo, kako veliko nalogo vrši radio danes že tudi v socU alnem oziru. Seveda ise z bogastvom in sredstvi nemškega in drugega inozemskega radia mi še zdaleka ne moremo meriti, vendar bi ipa tudi tozadevna statistika naših oddajnih posta| bfila v marsičem jako zanimiva iin poučna. b Postranski glasovi v radiu______j Seveda ne mislimo tu na šum in žvižganje, ki ga povzročajo ljubeznivi sosedje z brezobzirnim navijanjem kondenzatorjev, kateri s tem opozarjajo svet, da sicer imajo tudi radio aparat, nimajo pSi obzirnosti do svojih sosedov, tudi radi o-am akterjev. Tudi o prasketajočih glasovih slabih kontaktov, nalomljenih in prelomljenih vrvic, atmosferičniih motnjah, tramvajih, avtomatskih telefonskih centralah, viso-J kofrekvenčnih in drugih radio-parasitih ne mislimo tu pisati. Pač pa o postranskih glasovih, ki prijetno vplivajo na raz?-položen je radio-poslušalca. Pri oddaji v študiju seveda strogo pazi o, da ne zaide noben glas v mikrofon* kateri poslušalcem ni namenjen, dasirav-no se tudi to, seveda ne namenoma, do-, stikrat pripeti. Zato prekinejo prenos med; posameznimi točkami, kajti poslušalcem ni potreba vedeti, kaj se umetniki menijo v pavzah, kako zna dirigent tega ali one- ga godbenika pohvaliti, oziroma kar je pogosteje, ga ozmerjali, ravno tako kot gledališke publike nič ne b.iga, kaj se v odmoru vrši za zastorom. Prenosi oper so izredno zanimivi, posebno še, ako je opera komičnega z.ia-čaja, m. pr. Seviljski brivec. Ako opero poznaš, ali pa imaš besedilo pri roki, k temu pa še nekoliko prirojene domišljije, se lahko popolnoma vživiš in zamisliš, da v resnici prisostvuješ vprizoritvi v gledališču. Smeh in pritrjevanje občinstva zasleduješ tako živo, da se d sam nasmehneš in koncem dejanja ploskaš, prav kot da bi bil v gledališču. Kajti, ako vse ito slišiš kot postranske glasove, veš, da je uprizoritev dobra. Ako sedeš k aparatu že pred pričet-kom uverture, slišiš šumenje in tudi posamezne besede publike, ki je vsa v napetem pričakovanju. Nato sledi uglaševa-nije inštrumentov, naenkrat nastane tišina, sedaj dobro 've:š, da se je prikazala osebnost dirigenta. Sledi udarec s taktirko, da, celo šum dvigajočega se zastora lahko čuješ. Iz nekaterih opernih gledališč, n. pr. iz Rima, ije razločno slišati suilerja, kar pa nas nikakor ne moti, kajti tako vemo, da nimamo pred sabo morda kakega gramofonskega, pač pa v resnici predvajano opero. Ako oib sobotnih večerih (ob 19) poslušamo zvonenje vseh zvonov curiških cerkva, slišimo tudi avto hupe, drdranje tramvaja itd. Večerni sobotni programi Langenberga pa te zares lahko spravijo v smeh, kajti le malo domišljije je potreba in že si pri »šepenu« zlatega renskega vina v prelepem Kolnu ob Renu. Kar se tiče postranskih glasov, so bili zanimivi tudi prenosi z unionskega vrta (ne vemo, zakaj so letos izostali). Od miz blizu godbenega paviljona je bilo dostikrat razločno slišati »Še en vrček«, »Plačam«, »Pol litra cvička« itd. Gotovo nihče ne bo trdil, da so taki postranski glasovi neprijetni. In navzezadnje niti to ne moti, kadar so v vročini okna študija odprta in lazločno sliišiš žvižg lokomotive goren,-skega vlaka. Po žvižgu lahko poznaš vrste lokomotive in dobro veš, kakšen stroj1 bo pripel,al drago taščo n*a Jesenice, kjer jo pričakuješ. Prijetni postranski galsovi. Radio-teater Slavni angleški dramtik Bernard Shavv je nedavno podal zelo malo optimistično izjavo o bodočnosti teatra v njegovi domovini, »Mislim,« je napovedal prav enostavno, »da je prišla ura, ko naj gledališče v Angliji polponoma izgine . ,.« Nič več in nič manj! Menil bi, da je Bernard Shavv, ki mu ni niti za radio, niti za amaterje, mislil na radio in na televizijo, ko je napravil to trpko ugotovitev. V Franciji pa sanja vprav nasprotno, M. Masson, soravnatelj pariške komične opere, o radio-teatru, ki bi bil državen, bi imel stalen ansambl, zbore, orkester itd. »Repertoar bi bil neizčrpen,« pravi g. Masson, »zakaj treba bi ne bilo učenja na pamet. Vsak večer bi bil lahko drugačen program. Simfonični koncerti bi se menjavali z operetami, operami in dramami ..,« Ideja je izvrstna, čeprav tudi ni več nova. Saj imamo tako celo vrsto stvarj, ki bi si jih ljudje želeli in ki so o njih docela ene misli — kar je prav za prav tudi prednost —: šolski radio in mnogo podobnih reči. Težave nastanejo, ko nanese beseda na potrebne — kredite. In vendar je treba pričeti baš pri njih... Mala Kitajka ... Ali poznate Miss Amy Wong? Bržčas ne, zakaj le redkokdaj ali pa nikoli ne slišite postaje Hong-hong. Vendar je Miss Amy Wong mala, zelo simpatična in zelo popularna Kitajka v onih daljnih krajih, kjer se oglaša. Je to napovedovalka postaje z. B. W. Prišla je k radiu tako nekako slučajno: hotela je postati doktorica medicine . . . Ker ni imela denarnih sredstev, da bi sledila predavanjem na univerzi, je poskusila služiti svoj kruh kje drugje. In tako jo je sprejela v službo vlada v Hong-hongu, da je prevzela angleško napovedovanje v domači postaji. Miss Amy Wong je njena nova služba v celoti prevzela. Zdaj ne misli več ne na medicino, ne na fakulteto: vsa se hoče posvetiti radiu in postala je ena najbolj dražestnih svečenic boginje valov . .. Vsa drobna, stara jedva 19 let, a na videz komaj 12, je Miss Amy Wong na najboljši poti, da postane slavna oseba na daljnem Vzhodu. Če torej lepega dne začujete nežen ženski glas: »Hong-hong no šin Kung po toj!« vas bo prevzel njen čar. Miss Amy Wong je dražestna mala Kitajka . . . Moderne radio palače Radio-dom v Moskvi bo obsegal, kakor se poroča, 27 studiev s premakljivimi stenami. To bo omogočalo spreminjati akustične učinke raznih oddaj. V domu se bodo nahajali tudi laboratoriji, muzej, knjigarna itd. Največja senzacija radio sezone 1930-31 je naš troelektronski aparat MALO ČUDO za popolen priključek na izmenični tok. Aparat je po svoji jakosti, čistosti in selektivnosti brez konkurenta. Zadnja njegova elektronka 6 vatna P 630 žene elek-trodinamični zvočnik čisto in močno Aparat je popolnoma selektiven, tako da sprejema nemoteno med seboj valovno najbližje postaje. Največja senzacija je njegova izredno nizka cena Din 2800"— Zahtevajte takoj, da Vam Vaš trgovec predvaja „MALO ČUDO". TUNGSRAM ZAGREB SAH (Urejuje Bogo Pleničar). A. Za začetnike. Skok s konjičem (Der Rosselsprung) Pod gornjim naslovom razumemo spretnost skakanja s skakačem (konjičem) po šahovski deski tako, da se dotaknemo vsakega izmed 64 polj samo enkrat. Obstoji 24 načinov, glasom katerih more ska-kač po vseh 64 poljih šahovske deske, ne da bi se pri tem dotaknil kakega polja dvakrat. In tak način priobčujemo za naše čitatelje, kakor sem jim zadnjič obljubil od priliki predavanja šaha po radiu. Številke v diagramu značijo pot, po kateri mora skakač, ako hoče po vseh poljih, ne da bi se katerega dvakrat dotaknil. 3 32 15 62 35 20 13 22 30 61 2 33 14 23 36 19 55 4 31 16 63 34 21 12 60 29 54 1 24 45 18 37 53 56 5 44 17 64 11 46 28 59 52 49 8 25 38 41 51 6 57 26 43 40 47 10 58 27 50 7 48 9 42 39 B. Za amaterje. Problem štev. 2. (Beli; Kf6, Tc6, Le8 in pešec f7; skupaj 4 figure). UP mM ■i. ■ i! H ž B m B B 111 mm 11 SP m H H §j m mM H H B H §§j <%M> m ■ ■ B abcdefgh (Črni: Kd8; ena figura.) Mat v dveh potezah. Partija št. 3. Igrana v 10. kolu na Ham-burškem turnirju. 1930. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Beli: M. Feigin d2 — d4 Sgl - f3 Sbl — c3 e2 — e4 h2 - h3 Lcl - f4 d4 X c5 Črni: E. Halvorsen Sg8 — f6 g7 - g6 Lf8 — g7 d7 — d6 0-0 c7 — c5 Sf6 — h5 ? Medpoteze v teku razvoja povzroče večkrat neprijetna presenečenja nasprotniku. Da pa te poteze lahko tudi pokvarijo lastno igro, kaže to predstoječa, v tem oziru zelo poučna partija. 8. Lf4 — d2 d6 X c5 9. e4 — e5 ...... S to potezo preti nevarnost skakaču, kar pa more črni le s težavo preprečiti. 9................Lg7 — h8 10. Lfl — c4 Sb8 — c6 11. Ddl — e2 Sc6 — d4 12. Sf3 X d4 Dd8 X d4 3000- Din, 75- Din Razpisujemo nagradno tekmovanje med našimi naročniki Dobitki; 1. Elektrodinamični zvočnik ^2. Stavek žarnic »Philips" za štirielekfronski aparat po izberi 3. 1 anodno baterijo „Zmaj" 120 voltov Pogoj; Da si naročnik revije „Radio Ljubljana" ter da boš imel dne 31. decembra 1.1. plačano naročnino za pol leta naprej Žre banje na Silvestrovo zvečer, rezultat bo objavljen v radiu dne 1. januarja 1931. in v našem listu v prvi številki letnika 1931 V stremljenju, zavzeti pešca e5, zaid : črna dama na stranpota. 13. g2 — g4 Sh5 — g7 Na 13 ... Sf4 sledi L X f4, 14. D X f4, 15. Sd5, Dg5 (izsiljenol), 16 h4 ! z odločilno prednostjo za belega. 14. Sc3 - d5 1 ....... Preti udušljiv mat na e7 in izgub kraljice po c2 — c3. 14..............Sg7 — e6 15. c2 — c3 ....... Torej vendar! — Na D X e5 sledi 16. S X e7+ in črni mora tekača, ki ščiti kraljico, zakrčiti. Črni se torej poda! 1AJBOUŠE IZ ETRA Opere in operete: Nedelja: »Traviata«, opera, 19.00: Praga, Mor. Ostrava, Bratislava, — »Thais«, opera, 21.05: Rim. — »Cavalleria rusticana«, opera, 19.35: Miinchen. — Opera, 14,20: Dunaj. Pondeljek: »Hiša treh deklic«, opereta, 20.30: Varšava. — Opereta, 20.30: Katovice. Torek: »Faust«, opera, 21.00: Milan-Torino. — Opera, 19,50: Poznan, Varšava, Katovice. — Opera, 19.30: Budapest. — 21.00: Barcelona. Sreda: »Čarostrelec«, opera, 19.20: Brno, Mor. Ostrava, Bratislava. — Opera, 20.50: Rim. — Opereta, 20.50: Milan-Torino. Četrtek: »Faust«, opera, 21.00: Milan-Torino. •— »Švanda dudak«, opera, 19.30: Dunaj, Beograd. — Opera, 21.00: Barcelona. Petek: »Saragoška klepetulja«, opereta, 20.00: Berlin, Leipzig. — Opereta, 20.50: Rim. Sobota: »Maškeradni ples«, opera, 19.30: Dunaj. »Grešnica«, opereta, 22.25: Mor. Ostrava. —- Opera, 20.00: Beograd, Zagreb. — Opereta, 20.50: Milan-Torino. Koncerti: Nedelja: Leipzig, 11.30: Maša za umrle (zbor, solo, orkester). Miinchen, 16.00: »Ob Jezusovem grobu« (kantata za solo, zbor, orgle, orkester). — Langenberg, 20.05: Orgelski koncert. — Berlin, 21,10: »Sta-bat mater« (Haydn). Ponedeljek: Milan-Torino, 22.00: Simfonični koncert. Budapest, 19.30: Filharmonični koncert. Torek: Praga, Zagreb, Beograd, 20.00: Simfonični koncert s pianistom Sauer-jem. — Dunaj, 21.30: Kozaški zbor. Sreda: Dunaj, 20.00: »Mesija«, oratorij. Četrtek: Langenberg, Rim, 20.50: Simfonični koncert. —• Budapest, 20.25: Pevski koncert zbora »Homeros«. Petek: Varšava, Katovice, 20.15: Simfonični koncert Filharmonije. — Milan-Torino, 20.50: Simfonični koncert. Predavanja Nedelja: Beograd, 15.00: Prenos poteka nogometne igre SK Slavije : BSK v Pragi. Ponedeljek: Berlin, 18.15: Znanost in mistika (dr. M. Deri). Torek: Dunaj, 20.30: Šola in družina. Sreda: Praga, 16.20: Vzroki zadnjih rudniških nesreč v Nemčiji. Četrtek; Bratislava, 18.55: Spomini s potovanja po Jugoslaviji. — Beograd, 17.30: Športno predavanje. Sobota: Beograd, 19.30: Industrijski kongres. I^DMAftlj^A^ Domače petje Od solistov, ki se nam obetajo ta teden, naj omenimo za nedeljo dopoldne g. Juga, ki nastopi s simpatičnim sporedom, ter duete gdč. Mezetove in ge. Golobove, ki bosta v soboto zvečer peli slovenske narodne. V nedeljo popoldne pa nastopi tudi še pevski zbor z Viča, ki bo pel poljuden slovenski program. Zopet dvoboj Spet se bosta dala, g. Kokalj in g. Magister. V nedeljo popoldne bosta merila svojo umetnost, G. Rakuša pa bo nastopil v soboto zvečer. »Ugrabljene Sabinke« Izborna veseloigra, ki je z njo svo^e dni tako briljiral v ljubljanskem teatru nepozabni Putjata, bo nudila poslušalcem obilo zabave. Češki večer Radio neverjetno utrjuje jugoslovansko-češke stike. Vsakotedenski prenosi iz Prage so to naše prijateljstvo nepričakovano popularizirali. Zato nam je izredno simpatičen večer, kot je na sporedu v nedeljo. Pela bo ga. Hanuševa in sodeloval bo radio orkester (to ali ono skladbo smo sicer že često čuli). Večer kom orne glasbe Resen program je namenjen ta večer za vse prave ljubitelje glasbe. Fagot 07. rog ob spremljevanju klavirja bodo podali dve Mozartovi in eno Staupovo skladbo. Dva operna prenosa Za torek se obeta prenos ljubljanske opere, v četrtek pa bo prenos opere z Dunaja (Švanda dudak). Zagrebški madrigalisti V sredo zvečer se bo prenašal koncert hrvatskih madrigalistov iz Zagreba. Značaj zbora kakor tudi spored bosta za nas izredno zanimiva, lahko pa tudi zelo poučna za naše pevske razmere, kjer pojemo vse križem . . . Mestna ženska realna gimnazija Licejski zbor je že znan gost v našem radiu. Zato je vsaka njegova prireditev v veselje mnogim poslušalcem. V četrtek popoldne bo spet pel pod vodstvom svojega pevovodje g. dr. Dolinarja. Valčkova ura Za petek zvečer napoveduje naš radio orkester lasten program, — valčkov večer. Opozarjamo. PROSVETU RADIO ■HBnKanHHHii »O vinogradništvu«, predava g. ing. Zu-panič v nedeljo ob 8. »O evropskem gospodarskem življenju«, predava g. I. Kaiser v nedeljo ob 10.20. Šah (vodi g. Bogo Pleničar) v nedeljo ob 10.45. Dekliški kotiček (gdč. A. Lebar), v nedeljo ob 15. Higijenska ura v ponedeljek ob 19.30. Recitacija sokolskih pesmi (g. F. Ko-vič) v ponedeljek ob 20. Mladinska ura v torek ob 18.30. »Kako oskrbovati člane podjetij s kreditom na podlagi participacije«, predava g. prof. Fr. Pengov v torek ob 19. »Ob 20 letnici Tolstega«, predava g. prof. Fr. Koblar v sredo ob 18.30. Poglavje iz sociogeografije, predava g. prof. Silvo Kranjec v sredo ob 19.30. Gimnastična ura v četrtek ob 18.30. »Geologija naše zemlje«, predava g. dr. Valter Bohinec v četrtek ob 19.30. »Vzgoja otroka«, predava g. Pero Horn v četrtek ob 20. Gospodinjska ura (ga. Zemljanova) v petek ob 19.30. »V dolini gradov«, predava g. V. Pirnat v soboto ob 18. Filmska kultura, predava g. Bogo Hro-vat v soboto ob 20. INGELEN U3 ue tri elektronski aparat s priključkom rta izmenični lok obsega valovne dolžine 20—2000 m. Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju. šestcevrti Superheterodynsk i aparat s priključkom na izmenični lok. Sprejem valov od 12—2000 m brez izmenjave luljav Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna garancija- AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH V ZVOČNIKU Zahtevajte specialne brošure — Pustite si aparat predvajati pri Vašem radio- trgovcu! SPOREDI OD 23. NOVEMBRA DO 29. IOVEHBRA RADIO UUBLim 527 kc 25 LW Nedelja, 25. nov. 12.00 15.00 15.30 16.00 8.00 Ing. Zupanič: O vinogradništvu 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, g. tajnik Jagodic 10.20 I. Kaiser: O evropskem gospodarskem življenju 10.45 Šah, vodi g. B. Pleničar 11.00 Samospevi g. Juga: Schubert: Lipa. Schubert: Pomladna vera. Jansen: Sapica rahlo šepeta. Adamič: Na lipici' zeleni. Vilhar: Jorgovane. Love: Pevec Tom. Koncert radio orkestra. Tedenski pregled Dekliški kotiček: Vprašanje pred poletjem, gdč. Lebarjeva Plošče Koncert pevskega zbora z Viča: St. Premrl: Slovanska pesem. St. Premrl: Po zdravljam te, gorenjska stran. I. Ocvirk: Veje zelene. I. Ocvirk: Setev. V. Vodopivec: Skrbna žena. V. Vodopivec: O večerni uri. A. Jobst: Predica. A. Jobst: Vaška idila. Fr, Mlinar: Teče mi voda. M. Železnik: Hribci, ponižujte se. M. Železnik: Kukavica. M. Železnik: Jutro. M. Železnik: Koline. Dvoboj na harmoniki: Kokalj-Magister Ljudska igra: Ugrabljene Sabinke (Ljudski oder) Češki večer: 1. Samospevi gdč. Ha-nuševe: Novak: Melanholična pesem. Dvorak: Ciganska melodija. Fibich: Oh ti roža. Dospočil: Dve narodni moravski. Nordi: Dve narodni slovaški. Fibich: Moja deklica je kot roža 2. Radio orkester (češka glasba): Maly: Zo Slovenska. Dvorak: Humoreska. Moor: Češka suita. Dvorak: Berceuse. Dvorak: Spomini Časovna napoved in poročila, lahka glasba Napoved programa za naslednji dan 17.00 20.00 22.00 23.00 Ponedeljek, 24. nov. 12,15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester: Fučik: Donavske pripovedke. Ruyssen: Aziada. Robrecht: PotpoUfi za malčke. Flavta in celo: Fleischmann: Nocturno. Ketelbey: Na vrtu kitajskega templja. Žemla: Teče voda teče. Filenberg: V gozdni kovačnici 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina 19.30 Higijenska ura 20.00 F. Kovic: Recitacija so- kolskih pesmi 20.30 Večer komorne glasbe (fagot in rog s sprem-ljevanjem klavirja): Izvajajo: C. Hauck, fagot, Lukas, rog, dr. vara, klavir: 1. Mozart: Koncert za rog in klavir v G duru. 2. Mozart: Koncert za fagot in klavir v B duru. 3. Staup: Koncert za rog in klavir 21.00 Radio orkester: Oscheit: Picador. Fetras: Uredniške skrivnosti. Keler: Vesela uvertura, Maynee: Jesen. Hawai-jazz 22.00 Poročila, čas in napovejl programa za naslednji dan Torek. 25. nov. 12.15 Plošče (slovenska glasba, šlagerji iz zvočnih filmov) 12,45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester: Novaček: Castaldo. Lind-say: Poranek, Gilbert: Hotel Lvov. Klavir solo: Paul Juon: Spieldose. Tel-lier: Tristesse d'amour. Lincke: Take oči kot tvoje 18.30 Mladinska ura: Oto Ko-šič: Kaj naj zbiramo, b) Sergij Schaup: Priprava za zimski šport 19.00 Prof. Franc Pengov: Kako oskrbovati člane podjetij s kreditom na podlagi participacije 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina 20.00 Prenos ljubljanske opere 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 26. nov. 12.15 Plošče (ruska in operetna glasba) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester: Sousa: Vašingtonska pošta. Granado: E1 Turia. Rossini: Italijanska v Al-žiru. Mayer-Helmund: Večer v Petrogradu. D'A1-bert: Mrtve oči 18.30 Prof. France Koblar: Ob 20 letnici Tolstega 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz sociografije 20.10 Prenos koncerta zagrebških madrigalistov iz Hrvatskega Glasbenega zavoda: Ivo Parač: Exultatio. Fr. Dugan: Tebe Boga hvalimo. Zl. Grgoševič: Tožba. Fr. Dugan ml.: Staroslovanska maša. E. Adamič: Ave Maria, Marko Tajčevič: Oce in sin. Bož. Širola: Tri madrigala 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan (ePovsod duhovi«, R. Rieth 680 kc Rim 50 kW 12.45 Lahka glasba 16.15 Otroška ura 17.00 Instr. in vokal. koncert 19.30 Radiotelegrafska šola 20.50 Koncert, komedija 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Plošče 16.05 Klavir 16.30 Mladinska ura 17.00 Plesna glasba 18.30 Kvintet 19.30 Zabavna glasba 21.10 Koncert 734 kc Katovice iOkW 16.10 Otroška ura 16.25 Plošče 17.45 Koucert 19.15 Poljaka literatura 19.50 Opera ' 788 kc Toulouse 8kW 13.00 Koncert 17.00 Koncert solistov 18.30 Plesna glasba 18.55 Španske pesmi 19.45 Havojska kitara 20.00 V&jaška godba 21.00 Operna glasba 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Instrumentalni koncert 14.00 Radio orkester 38.40 Koncert 19.45 Komična opera 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Celodneven prenos z Dunaja 1127 kc Barcelona iokW 13.00 Radio sekstet 17.30 Koncert 19.00 Plošče 21.00 Prenos iz opere 923 kc Breslau 4kW 16.(10 Zabavna glasba 16.45 Lahka glasba 18.10 Plošče 18.40 Predavanje SreJa, 26. novembra 19.15 Plošče 19.55 Plošče 20.40 Simfonija 1076 kc Bratislava 12 kW 11..-(II Plošče 12.30 Ljudska glasba 12.30 Plofšče 16.00 Plošče ' 17.30 Solisti 18.10 Orkestralni koncert 19.20 Koncert orkestra 21.00 Ljudska glasha 22.20 Mor. Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava iokW 11.00 Plošče 12.30 Orkester ' 15.00 Orkestralni koncert 16.30 Praga 18.55 Pesmi 19.30 Petje 19.50 Praga 22.20 Koncert orkestra 1157 kc Leipzig 4 kW 1-2.00 Plošče. " ■ 14.30 Mladinska književna ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Plošče 21.00 Zabavni koncert 698 kc Beograd 2-5 kW 22.20 Radio orkester 12.45 Jugoslov. in romunske pesmi 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.00 Radio orkester 18.00 Plošče 19.30 Predavanje 20.00 Komorni Večer 21.00 Koncert radio orkestra 22.30 Poročila 22.50 Plesna glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 12.30 Sneg, vreme 13.30 Novice 17.00 Otroška ura 18.00 Plošče 18.30 Novice 19.50 Kulturne in društv. vesti 20.01) Uvod k prenosu 20.10 Večer jugosl. komor, glasbe 22.00 Novice, vreme, sneg 22.10 Prenos zvočnega filma 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 13.00 Lahka glasba 14.00 Koncert 15.30 Simfonični koucert 18.40 Koucert 20.00 Simfonični koncert 22.20 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eifiel 12 kW 17.45 Najnovejše 19.20 Radio koncert 20.15 Koncert orkestra 212-5 kc Varšava 12 kW 16.15 Za najmanjše 17.45 Koncert orkestra 20.30 Preos iz Lwova 23.00 Plesna glasha 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert 12.05 Koncert orkestra 17.20 Koncert 19.30 Orkestralni koncert 20.30 »Beneški trgovec«, drama, Shakespeare 563 kc Miinchen 4 kW 16.25 Koncert orkestra 20.00 Violina in klavir 20.35 »Ob studencu«, igra s petjem 21.15 Badio orkester ' 22.45 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 15.20 Popoldanski koncert 20.00 Mesija«, oralorij, F. Handel 22.20 Večerni koucert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 17.00 Plošče . 19.30 Pestra glasba 20.50 Prenos operete, nato Jazz-orkester 608 kc Oslo 60 kW 13.00 Glasba 16.30 Koucert orkestra sCeoil« 17.30 Poezija in proza v esperantu 20.00 Radio orkester 22.35. Plošče 616 kc Praga 5kW 12.30 Bratislava 16.20 Vzroki zadnjih rudniških nesreč v Nemčiji (ing. Parma) 16.30 Otroška ura 17.30 Komorna glasba 20.05 Orkester 21.00 Violina 21.30 Pianoforte 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Večerni koncert, vmes slušna komedija 680 kc Rim 50 kW 12.45 Radio kvintet 17.00 Koncert 19.45 Poročila. 20.32 Plesna glasha 20.50 Prenos opere 716 kc Berlin 4 hW 16.30 Koncert 17.50 Mladinska ura 19.05 Klavir 19.35 Plesna glasba 22 15 Zabavna glasba 734 kc Katovice 10 kW 18.45 Književni' četrt 20.30 Prenos iz Lwova 22.15 Plošče 23.00 Ij nabiralnika Krasne kodre gflja^SEft HElfl ESENCO za kodranje. Trajnosti kodrov ne škoduje niti vlažen zrak niti znoj. Tudi najlepša dečja frizura se lahko goji na ta način. Ker je vsaka ondulacija nepotrebna. Veliko prihranite časa in denarja. Ugodno vpliva na rast las. Vzhičeni boste, ko se boste pogledali v zrcalo. Takoj po vporabi nastajajo ondulirani kodri, prekrasne frizure. Veliko zahvalnih pisem. Zlastifliva-lijo to esenco gladališke umetnice. Cena Din 12, 3 steklenice Din 25 6 stekleuic Din 40 Dr.Nic.Kemeny, Košice k. v. Poštni predal 12/K. 22 K5555L555YT555555555555555555555555955555555555558555555T55555YU555555555555555555555555555555555555555 788 kc Toulouse 8 kW 923 kc 17.00 Koncert orkestra 18.30 Plesna glasba 18.55 Popevke 21M Vesela glasba 22.00 Simfonični kocevt 22.30 Violina 23.10 Popevke 23.30 Avgentinski orkester 842 kc London Reg. 12 k\V 17.15 Plesna glasba 18.00 Koncert, 21.05 Orkester 22.30 Plesn glasba 851 kc Graz 7kW Prenos z Dunaja 1127 kc Barcelona 10 kW 17.30 Koncert 18.00 Trio 19.00 Plošče 21.05 Radio orkester £1.30 Kupleti 22.40 Komorna glasba Cetfriek, 21. novembra Breslau 4 kW 17.00 Zabavna glasba 18.111 Večerna glasba 20.30 Igre važnih narodov 23.00 Plošče 0.30 Nočni koncert 1076 kc Bratislava 12 kW Iti.30 Komorna glasba 18.05 Koncert 10.20 »CSarostrelec«, opera - Webev (prenos iz Brna) 1140 kc Mor. Ostrava »QkW 15.00 Ljudski spored 10.15 Slovaške narodne pesmi I8.IKI Plošče 18.20 Ljudska glasba 19.20 -Čarostrelec«, opera, v 3 dej., Weber (Prenos iz Brna) 1157 kc Leipzig 4 kW 10.30 Popoldanski koncert 10 30 Zabavna glasba 21.00 Recitacije 22.30 Glasb, večer pred 100 leti Beograd 2 5 kW 698 kc 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.00 Narodne s kitaro 17.30 Špovtnoi predavanje 18.00 Plošče 19.30 Prenos opere z Dunaja; nato radio orkester in poročila Zagreb 0-7 kW 977 kc 12.20 Kuhinja 13.30 Novice 17.00 Ruske balalajke 20.15 PoroSila 20..TO Ljubljana 22.30 Novice, vreme 22 40 Plošče 160 kc ' Hilversum 6-5 kW 19.55 Koncert 20.40 Radio orkester 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 19.45 Služila igra 21.40 Koncert vojaške godbe 22.30 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eiffel 12 kW 17.45 Najnovejše 19.20 Radio koncert 212-5 kc Varšava 12 kW 17.45 Komorna glasba 19.25 Plošče 20.30 Koncert 22.15 Violinčelo, piano 23.00 Plesna glasba 12.10 Plošče 545 kc Budapest 20 kW 12.1)5 Ruške balalajke 16.00 Pester koncert 17.45 Plošče 19.20 Koncert ciganskega orkestra 20.25 Pevski koncert zbora Hunie- ros« 21.25 Piano 563 kc Miinchen 17.25 Socialna vprašanja 19.55 Radio orkester 21.05 Simfou. koncert Radio ork. 4 kW 581 kc Dunaj 13 kW 17.30 Mladinska ura 19.30 Švauda diulak«, opeva v 3 dejanjih, J. Weinberger 22.20 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 19.30 Zabavna glasba 21.00 >-Faust«, opera, Goutiod 608 kc Oslo 60 kW 20.30 Violina 22.05 Lahka glasba 616 kc Praga 5 kW 19.55 Humor v pesmi 20.30 Simfonič. koncert Radio ovk. 22.20 Orgle 635 kc Langenberg 13 kW 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Operetna glasba 20.50 Simf. koncert radio orkestra 680 kc Rim 50 kW 17.00 Koncert, glasba, pelje 20.50 Simfonični koncert 716 kc Berlin 4 kW 19.00 Zborno petje 20.01) Zabavna glasba 21.10 Orkestr. koncert 22.30 Plesna glasba Pefel, 28. novembra 734 kc Katovice 10 kW 17.45 Ljudski koncert 22.15 Violinčelo 23.00 Cilasba 788 kc Toulouse 8kW 18.30 Plesna glasba 21.00 Operna glasba 22.30 Violina 32.10 Popevke 842 kc London Reg. 12 k\V 19.(KI Sextet 20.30 Orkestr. koncert 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 k\V Prenos z Dunaja 1127 kc Barcelona 10 kW 17.30 Koncert 18.00 Otroška ura 21.00 Prenos iz opere 923 kc Breslau 4kW 16.15 Komovna glasba 19.00 Mandoline (plošče) 20.30 Plesna glasba 21.35 Zabavna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 18.00 Radio orkester 18.55 Spomini s potovanja po Jugoslaviji — Dr. Križka 20.00 P naga 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 15.00 Ljudska glasba 18.10 Socialistična vzgoja 18.35 Ljudski orkester 1157 kc Leipzig 4 kW 19.30 Plesna glasba 20.30 Damski večer 698 kc Beograd 2-5 kW 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 17.00 Kuhinja 17.30 Pesmi 19.30 Nemščina 20.00 Melodrama 20.30 Koncert godalnega kvarteta 21.00 Radio orkester 22.30 Poročila 22.50 Kvartet m Po preselitvi v lastne tovarniške prostore smo izboljšali naše izdelke do, najvišje možnosti. Baterije znamke »^h/fjl F« so zato danes vodilne. Cene naših baterij so sledeče: 120 voltna anoda, dvojna, Din 235-— 120 « « navadna, Din 180- — 90 « « dvojna, Din 185*— 90 « « navadna, Din 135"— 24 « mrežična baterija, Din 42"— 15 « « « Din 30'— 12 « « « Din 18 — Zahtevajte pri svojem trgovcu edino le baterije znamke ,Zmaf Zf tovarna sa galvanične elemente in elektrotehniko v CJU&CJANI. "77!!!7!"!7 777"UU" UUUUUPUP7"""777"UU7"!"""" PPPP77U7777UUPP7777! !!! "!P!"""!77UU!777"77! """ % U! 23532353534848484848482302534848484800004848484823235323015353234848480202020202020223022323020102025302020202020202020202020000020002020202020102020101000000020202020201010202010106060606060000010100000000021010 977 kc Zagreb 0-7 kW 1-2.21) Kuhinja 13.30 Novice 17.(Ki Koncert IS.30 Novice •20.30 Beograd 22.30 Novice, vreme in sneg 22.40 Večerna glasba 160 kc Hilversum 6 5 kW 14.40 Radio kvintet 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 19.45 Koncert 22.05 Koncert 23.00 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eifiel 12 kW 17.45 Novice 18.15 Male aktualnosti 19.20 Simfonični koncert 20.00 Eadio koncert 212-5 kc Varšava 12 kW 17.45 Koncert mandolin 10.25 Plošče 20.15 Simfonični koncert varšavske Filharmonije 545 kc Budapest 20 kW 17.30 Koncert orkestra 20.10 Sonate (piano in violine) 21.15 Koncert vojaške godbe 563 kc Miinchen 4 kW 17.25 Popoldanski koncert 20.15 »Pridni Gašperček in lepa Anica«, slušna igra 21.25 Večerni koncert 15 kW 581 kc Dunaj 19.35 Zabavni koncert 21.00 Koncert komornega pevca Leona Slezek 22.15 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 19.30 Vesela glasba 20.50 Simfonični koncert 608 kc Oslo 60 kW 10.30 Koncert orkestra »Cecil« IS.00 Narodna glasba 22.05 Radio orkester 616 kc Praga 5 kW 20.00 ?Salome«, Oscar Wilde 21.00 Češka glasba 22.20 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW lli.45 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Ljudska glasba 21.05 Večer posvečen vasi 680 kc Rim 50 kW 17.00 Koncert 20.32 Plesna glasba 20.50 Prenos operete 716 kc Berlin 4 kW 17.45 Mladinska ura 20.00 »Saragoške klepetulje , opereta, Offenbach 22.15 Plesna glasba 734 kc Katovice 10 kw 17.45 Koncert 20.15 Simfon. koncert Filharmonije 23.00 Iz nabiralnika 788 kc Toulouse 8 kW IS.30 Plesna glasba 18.55 Simfonični koncert 21.00 Koncert 23.30 Argentinski orkester 842 kc London Reg. 12 kW 17.15 Plesna glasba 19.15 Kvintet 21.00 Orkestr. koncert 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Prenos z Hunaja 1127 kc Barcelona 10 k W 17.30 Koncert 21.05 Radio orkester 22.20 Prenos koncerta iz kavarne 923 kc Breslau 4 kW 16.10 Zabavni koncert ia.15 Večerna o-lashn 20.00 »Saragoška klepetulja« 'orkester. ».bor). .T. Offenbach 1076 kc Bratislava 12 kW 17.Flavta oo 9n Mor Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 16. Pesmi IG 30 Komorna glasba 19.20 Ple="n glasba 91 m T iudska glasba , 91 TTniipprt: pianoforte 99 Orkestralni Vo""'.>rt 1157 kc Leipzig 4 kW ir. 30 T^oncert 19 05 Razlaga sanj 22.15 Poročila, nato plesna glasba loboda, 29. novembra 698 kc Beograd 2-5 kW 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 18.00 Radio orkester 19.30 Industrijski kongres (prof. S. Veljič) 20.00 Prenos opere iz belgrajskega gledališča; nato jazz orkester 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 13.3« Novice 17.00 Radio orkester 18.:» Novice 19.25 Predaviamje o delav. zavarov. 20.00 Prenos opere iz narod, gledališča v Beogradu 207-5 kc Pariš Eifiel 12 kW 17.45 Poročila 19.20 Pester večer 212-5 kc Varšava 12 kW 20.00 Glasbeno književna ura 23.00 Lahka poljska glasba 545 kc Budapest 20 kW 12.05 Vojaška godba 17.30 Koncert 20.30 Pester večer 563 kc Miinchen 4 kW 19.15 Radio orkester 20.00 Večer ljndske pesmi 22.45 Ciganska glasba 0.30 Koncert 581 kc Dunaj 15 kW 12.00 Opoldanski koncert 15.15 Mladinska ura 18.10 Večni humorist Mark Twain 19.30 »Maškeradni ples«, opera v 3 dejanjih, Verdi 22.25 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW 12.15 Zabavna glasba 19.30 Vesela glasba 20.50 Prenos operete 608 kc Oslo . 60 kW 18.30 Ljudska glasba 20.00 Radio orkester 616 kc Praga 5kW 16.30 Radio orkester v Brnu 17.40 Sokolstvo 22.25 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Zabavni večer 24.00 Jazz orkester 680 kc Rim 50 k\V 17.00 Koncert 20.50 Veliki pevski koncert 716 kc Berlin 4 k\v 20.4X1 Izmenjava sporedov 22.00 Zabavna in plesna glasba 734 kc Katovice 10 kW 20.00 Varšava 23.00 Poljska glasba 788 kc Toulouse 8 k\Jv 17.00 Koncert 18.30 Plesna glasba 18.55 Pestri koncert 19.45 Melodije 21.00 Koncert 23.15 Orgle 23.45 Vojaška godba 851 kc Graz 7 kW 18.10 Štajersko in avstrijsko lesuo gospodarstvo 18.40 Marija Terezija in Štajerska 1127 kc Barcelona iokW 21.05 Radio orkester 22.05 Prenos iz Madrida 923 kc Breslau 4 kW 1 G.45 Jazz orkester (plošče) 17.55 Komedija 18.30 Operetna glasba 20.00 Halo! Leipzig, Breslau, Konigsberg in Berlin (Izmenjava sporedov) 1076 kc Bratislava 12 kW 16.30 Mor. Ostrava 18.00 Praga 20.00 Slovaške pesmi 21.00 Praga 22.20 Mor. Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 22.20 Ljudski spored 22.25 »Grešnica«, opereta v 1 de-jjanju, Pečke 1157 kc Leipzig 4kW 19.30 Citre in klavir 20.00 Halo! Konigsberg, Breslau. Leipzig in Berlin (Zamenjava sporedov) TEHNIKA Osnovni pojmi in pojavi v radiotehniki (Dalje.) O d a j n a naprava je celokupnost vseh aparatov, ki spreminjajo dovajani istomerni ali nizkofrekvenčni tok v visokofrekvenčnega in ga dovajajo anteni. Imamo pa več vrst oddajnih naprav, ki se razlikujejo principielno po načinu ustvarjanja elektromagnetnih valov, Iskerna oddajna naprava ustvarja (dušena) nihanja z iskrami. Razlikujemo pa pri tem pokalne iskre, ki jih imamo do 50 v sekundi, in zvočne iskre, ki jih nastane do 200 na sekundo. Pri obločni oddajni napravi ustvarja (nedušena) nihanja oblok. Sem spada znano, dolgo časa najbolj uporabljeno Poulsenovo oddajalo. V strojni oddajni napravi ustvarjajo hitra nihanja čisti indukcijski pojavi, ki nastajajo v strojih ali transformatorjih. Vse naštete sisteme pa je izpodrinil zadnji, namreč sistem z elektronkami. Pri tej oddajni napravi ustvarjajo hitra nihanja katodne elektronke. Splošno nam pomeni sprejemna naprava v enoto sestavljeno naprave, ki vsebuje poleg uglaševalnih sredstev in slično tudi še pripravo, v Kateri se spreminjajo visokofrekvenčni valovi v slišna nihanja odn. v enakomerni tok. Da pa moremo zaznati električna nihala, nam služi priprava tako zvana Ko-h e r e r , ki sestoji iz prehodnega upora, Vsekdar, kadar pride tok v Koherer, spreminja upor stalno svojo vrednost. V Kohererju imamo večinoma kovin, zrna, ki ležijo med dvema kovinskima elektrodama. Zelo važen sestaven element vsake sprejemne naprave je tudi detektor. Sestoji iz prehodnega upora, ki spreminja svojo vrednost le tako dolgo, dokler prehajajo skozi njega nihanja, ali pa ustvarja enakomerno napetost. Vrši se to na dotikalni točki med kristalom in kovinsko konico, lahko pa je detektor tudi elektronka. Primaren sprejem imam pri sprejemni napravi, kjer ne rabim razen antenskega kroga nobenega nihajnega kroga, ki bi bil uglašen na sprejemni val. Ta sprejem imenujemo tudi sprejem z enim nihajnim krogom. (Dalje sledi.) IEZIKOVI1 TEČAJI Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. Četrtek, 27. novembra ob 19, Davo i njegov šegrt, Bio jedan čovelk, pa imao jeidimica silna. Ovaj siin reče jedanpuit oicu: »Baibo, šta čemo raditii? Ja ovalko ne mo-gu živeti; nego idem u svet da učim kakav zanat. Viidiš Ikalko1 tj e 'dama®: fcolji zna najmanj e zamata,« taij svalki (bollje živi od svalkoga težalka,« Otaic ga Ije dugo odvračao, govoreči mu da i u zanaitu ima brige i truda, i ikako ibi oisitavio oca sama! Alii kaid se sin nikaJko me da dne odvraititi, maijlpoisle mu dopusti otac da ide da uči zamat. Onida se on digne u isveit, da traži zaJnaia,. Put-uijiuči /tiako, udari na jedimi vodu, i iduči ipokraj te vode srete se s jednilm čovekom u zelenimi hailjinaima, pa ga čovelk zapita Ikulda ide, a on mu odgovori: »Idem u svelt, da tražim maijisitoca kalkvog da učim zan.ait,« Omda mu reče oinaj čovelk u zelenim hallljinama: »Ja sam maj-stoir, hiodii ik imeni, pa uči zanat kad ti taiko srce ište.« Dete ijedva dočelka i pode s njim. Iduči orni taiko pokralj orne vode, Najmodernejše Najpopolnejše Najsolidnejše Izšla je serija novih aparatov za popolen priključek na izmenični tok. ki po svojem kolosalnem učinlui presenetijo največjega strokovnjaka Dvoelehtronski »Radione« za izmenični tok za sprejem vseh večjih inozemskih postaj na zvočnik Din 2160'— Troelektronski »Radione« za izmenični Šestelektronski »Radione« za izmenični tok — tok z visokofr. stopnjo in močno zadnjo kralj vseh sprejemnih aparatov, [zboren krat- ojačevalko C 443. Podaja brez antene in kovalovni sprejemnik, ki podajo Avstralijo in zemlje vse evropske postaje dovolj jako za Ameriko tako močno in čisto kot Ljubljano v elektrodinamični zvočnik Din 4460 — Ljubljani Generalno zastopstvo za Slovenijo Radio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva c. 5 Maribor, Aleksandrova c. 44 ttajendanpuit -m-ajisltoir slk-oči u vodu i statle p-livati, 'govoreči detetu: »Ha-jide za in-noim, slkaiči u vodu i ulči iplivati!« Dete se stane odlgioivairalti, da ne sme, jer ga je strah da se ne -utopi; a. maj-stor -mu odgovori: » Ne boj se ništa, nego -slkači!« Dete skoči u vodu i -staine pliv-ati s maijistorom usp-o-red-o. Kad su bili -na-sred vode, uzme m.aij-s(tor -dete za vrat, pa s nljim u vodu na dno. Tlo (je -bio davio. On odvede dete u svoje dvore i preda ga jeidnoj staraj balbi da ga uči, pa se opet vrati na ovaij svet. Pošto se on vlralti, i baba o-stane sama s detetom, onda imu stane govoriti: »Moj -sinko, ti misliš -da 'je olvaij -čovelk Ik-alkav maijstbr kao što su imaijistolri na on-om -svetu. Nije on onaJka-v mialfst-o-r, n-efgo l;e davo. I mene je talko pirevario- i -dlo-vuikaio amo s -onoga sveta, a i ij-a s-a;m -knštena duša. Neigo- poslušaj imie što ču ti (kazati. Ja ču tebe učiti svemu nijeg-oivu zanaltu, i oln ikald god dode, ip-itače te -jiesi li š-tio manično, -a ti mu svag-da ikaiži da nisi inišlta, alko si rad da ga (kuctališeš -i da se -Ope-t vratiš na ona j svet.« Angleščina Poučuje ga. E. Orthaber. (8.) Eighth Lesson. Opis (perifraza). Na mesto enih izrazov se l^hlko rabijo drugi; -talko- na primer: namesto I can se reče to be able to (v odgovarja",oiči oblilki); nam-eisto I niay se reče to be allovved (pe.nritted) to; namesto I must se reče to be obliged (for-ced) to ali to have to. Iniinitive: to be alble, to be alll-oweid, to be obliged. Perfect: I have -been able -to c-ome, I have been all-o-vved to come, I have been -dblliilged to c-ome. Pluperiect: I h-ad been able to come. Future: I shailll be ablle tio c-o-me. Conditional: I .should be able to come. I co-uM h-aive dtom-e it; I might have do. e it, I must have -dlone it. I should have done it; I ought to have done it. Ais -uncile- it-o Ed,waird 5., Richard III. should ihaive been his b-e-st fr-iend. As might haive beein expected, the hope of reče i'v ing moiney iteimpted the Danes to reitarn iin gireater mumbers than ever. I confeiss thait I ought to- have wriiten >to you before -no-w. The be-haviour of -the bo-y!s wais mdt what it ought to have been. Our piaces ita the theatre were excel;nt, they -cio-uld met have been better. With-Out liight we cannot di-stinguish c 011 01 u r-s. I can zaznamuje fizično možnost. I n d i a m a y b e c a il 1 e d the k i- n g -d o-m oi f the tiger, I may zaznamuije p. vtič logič-nioi tmloižnoisit: se lahlko -talko m-i-sili, jiaz morem. M a y I il e a v e the c- i a s š - r 6 o ffl f o r a m om e m t ? I may -označuje drugič moralno možnost: ij-aiz simem, imam dovoljenje. May he be happy! I zazna- muje tretjič željo. Prip.: Če je m-ožmolst negirana, potem se to izraža is&mlo z I cannot, Colour-blind people cannot teli one colouir from another. The capta-in t o-Id us that we might g o a s-h o--re if we c/omld gjet a b o-at. W'i>tbofuit the camel, the Aralbs wou'!d not be elble to live in, their hot c-oulntry. The -air is alwa.yis Ml of wa.ter, tfac-uigh we caminat see it. N-o -one could be kaighted who had been guiilty oif oo-wardice. May I seaid yon. a gia-ss of vvin-e? If the humani body becomes too eold, the blood may freeze. Plealse, let me Ikn-ovv if we may ex-pect you! Prip. 1. Jaz bi rad, jaz bi hotel se prestavlja ta-ko-le: I wish (in ne: wis'hed), I want, I wou!ld, I ish-oulid like. I wo-uld y-our uncle were heire. I wish I had the co-uraige t-o rilse -so- eairly. Isho-uld liike to see him. I w-ant to- sp-ealk to- youir father. Prip. 2. Ne smem se prestavlja: I must not. I miuslt not read it. It miuist not be. Prip. 3. Neikalj hoteti, rad imeti, rad delati se prestavlja z -t o -1 i ik e , to b e fond o f. I do- nOt lilke him. I am not fonid of n-ovelis. VAL OMEGA Izviren slovenski radio roman. Piše * * *. 31 (Dalje.) Vsi štirje so sedli okrog mize z aparatom. Lesar je dal vsem slušalke, ki so si jih dali na ušesa v napetem pričakovanju, kaj bo. Lesar je začel sukati gumbe na aparatu. V okencih so se začele vžigati raznobarvne lučke, s par prijemi je pomagal Lesar s slušalkami na ušesih in strmel v aparat, ki je kljub tihoti in miru drvel s silno hitrostjo skozi ogromno polje električnih valov. En val se je že ujel v mreže aparata. Lesar, ki je imel edini priključeno svojo slušalko na aparat, je čakal, kdaj mu zazveni v slušalki misel, ki se je porodila v tuji glavi. Ali bo razumel? Eog ve, v kakšnem jeziku bo? Pač v tistem, v katerem se je prvič učil klicati mater. Čudno brneče zvonenje mu je zadonelo • v uho . .. Je že tukaj! so povedale drugim njegove iskreče oči, ki so dobivale vedno bolj začuden izraz. »To bo še danes Lesar skakal, če mu bo aparat deloval. Škoda njegovega talenta, da se zatrapa v takole svetsko ciganko — kot je Grace. Poštene slovenske tepčke imajo — kapitalni lumpi res radi. — Strela — tale močnik, ki ga pa zdajle požira, mu pa nič kaj ne diši!« — je počasi in lenobno donelo Lesarju na ušesa v čisti slovenščini. Potegnil je slušalki z ušes. V šest oči je strmelo zvedavo vanj. »Tristo zelenih,« je planilo iz njega, »veste, kai sem slišal? Slovensko se menijo. Na kratko; jaz, pošten slovenski tepček požiram zdajle močnik, ki mi nič ne diši!« Kotnik je prasnil v smeh. »Častitam, Lesar, tvoj aparat krasno deluje, zato pričam jaz. Veš, misli že bere tvoj apa- rat, ampak tega ne pove, čigave so. Zakaj z močnikom sem jaz prav zdaj imel ooravka v mislih. Prav tako si lahko mi-ilim, zakaj si preje tako debelo gledal. Saj ne zameriš, kaj. Tako je moje mnenje otebi, dobričina draga!« »No, ta je pa dobra! Na to sem pa tisto pozabil, da aparat lovi tudi naše misli. Ker lovi valove od daljših proti krajšim, je to znak, da imaš ti med nami ii našimi sosedi za zidom najdaljši val. ; akaj, zapomnil si ga bom, da bomo imeli rnir pred teboj!« »Čuj, Lesar, ali je moj val veilk? Kako pa je dolg?« »Zelo, zelo, celih 8 desetink milimetra pa še kup decimalk zraven.« »To bo pa res veliko! Če se ne mor ti"n, ima Radio Ljubljana za spoznanje c"aljši val, kljub temu, da si ga je pred kratkim dala skrajšati na desetkrat manjšo dolžino. Kako naj ga pa krstimo? Ime pa že zasluži, saj smo ga prvega ujeli, ne? Ali naj bo val x, y, ali z? Ali val kotnik, da bo ovekovečen z mojim imenom?« »Veš kaj, val omega naj bo, ker je najdaljši od sedanjih. Če pa nisi zadovoljei, pa izbiraj, saj imaš vso grško abecedo na razpolago!« »Velja, Lesar! Ti si pa res glavica. Torej, da veste, jaz, Kotnik gruntam svoje neumnosti na valu — omega. Kakšen je ta val, vam pa ve povedati le moj prijatelj — Lesar.« »Čjj, Kotnik, daj za sedaj mir. Saj imamo še nekaj valov, ki jih moramo ujeti, ne? Če boš pa tako klepetal, pa tudi jaz re bom mogel ujeti ničesar. Saj se lahko zadovoljiš s tem, da si mi dal tako kra-ren poklon — vsaj v mislih. Zdi se mi, da ga boš danes na podlagi dejstev še preklical.« »Bomo videli! Jaz dvomim. Sicer pa bomo tiho, da boš lahko delal!« Lesar si je zopet nadel slušalki in začel vrteti gumbe na aparatu. Kotnik, ki ga je z velikim zanimanjem opazoval, je opazil, da je začel iskati nekako od njej-govega vala naprej proti krajšim valovom. INi še minilo pol minute, ko je že čital Kotnik iz izraza v Lesarjevem obrazu, da je ujel nov val. »Angleško se menijo! Ne vem sicer, kdo govori, pa bomo lahko hitro ugotovili. oKtnik, daj, natakni slušalko in si piši razgovor. Medtem poiščem naprej!« Zopet se je zatopil Lesar v skrivnostni lov za bežnimi človeškimi mislimi. V glavi mu je kljuvala misel: koga bom ujel sedaj. Zapisal si je na listič že dva vala, Kotnikovega in enega od teh treh, ki sede in se menijo v sosednji sobi. Aparat mu je že zopet kazal, da bo vsak čas ujel novo misel. Zopet mu je zabrnelo na uho. Val je bil tu. — Sklonil se je k aparatu, kot da bi glas prihajal iz njega, ne pa iz slušalk na njegovih ušesih! Nekje na dnu srca se mu je budila želja, da bi zaslišal Grace, kateri dela s svojim početjem tako krivico. Prva njenq misel, ki jo bo čul iz svojega aparata, mu bo dokazala, kako grdo je postopal in prav sedaj postopa z njo, ki nikakor ni zmožna najmanjše zahrbtnosti. »Da bi bila vsaj sedaj Grace — mislim, da bodo njene misli postavile Kotnika lepo na laž — in lahko bom nehal vohuniti s svojim aparatom okrog poštenih ljudi — in še sram me bo!« • Lesar se je prijel za usta. Vrgel je bežen pogled po svojih tovariših, da bi videl, če ga je kdo slišal. Dr. Golar in Anica sta strmela vanj z radovednimi in pričakujočimi očmi. Medtem pa mu je zopet donelo na uho: »Zopet sem se blamiral, tako sem nervozen, da sam ne vem, kdaj glasno mislim. Gledal je medtem Anico, ki pa ni trenila z očmi. »In vendar mi je prav zdaj zopet ušla beseda. In sedaj zopet! In vraga, saj čutim, da imam zaprta usta in nihče niti najmanj ne pokaže, da bi me slišal. To slišim iz slušalk. O, jaz norec!« Za plesne prireditve priporočamo bogato zalogo razne svile A. & E. SKABERNE LJUBLJANA PHILIPSOV PREJEMNI APARAT ZA VAS MODEL 2515 Med tolikimi Philipsovimi modeli najdete tudi takega, ki ste ga že davno želeli za Vam odgovarjajočo ceno 251 5 Pilili psov »Casaplione«, krajevni prejemnik za čisti, prirodni lokalni prejem phrl1ps RADIO POSLUŠAJTE APARATE S PHIL1PSOVIM ZVOČNIKOM