Z. «1. lato predplačaa /f^^^l^ <*t I* 4 »Id., » jedo« I S» TJ*- ^T " -k'HM* ' mesec X fld 40 kr. i „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ullee St. 2. V administraciji prajeman velja: a Rokopisi te n« vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. 41 -10 J* f" Vi'"6 "J l'u i - ~ 1 f Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 6 kr. I Izhaja vsak dan, isvsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva t ele f 6 n - i t ar. 74. Političen list za slovenski narod. Štev. SOI. V Ljubljani, v torek 14. novembra 1899. Letiiili XXVII Naše borbe. »Grazer Tagblatt« izdaja že drugo leto posebno prilogo (»Deutsche Stimmen aus Krain und Ktistenland«), v kateri kritikuje na nepošten in nedostojen način naše razmere, ker se poslužuje v povzdigo nemštva in teptanje slovenstva le prečesto nedopustnih sredstev. V nedeljski številki piše o ruskem kurzu v Ljubljani. Pisec pozivlje vlado, naj za božjo voljo zabrani poučevanje v ruščini, ker »das russische Sprachgift« (!!) bi zatroval slovensko inteligenco, ki je hvala Bogu Se zdaj nemško vzgojena, in tako oškodoval državno misel med Slovenci! Čudimo se, kako se drzne list take bedastoče nuditi svojim »nemško-omikanim« bravcem! V drugem dopisu govori list o škofovih zavodih s posebnim ozirom na Kočevce, katere svari, naj ne dajo v škofove namene niti beliča. Zakaj v teh zavodih se bo vzgajala narodno - zagrizena duhovščina, ki bo Nemce še bolj nestrpno zatirala nego sedanja. 2e sedanja se drzne preminjati nemška imena, odpravljati nemške propovedi in noče niti nemških otrok poučevati v njih jeziku, ko je vendar prva zahteva vzgojeslovja, da dobivajo otroci pouk v materinščini! Tako dopisnik! Glede prve točke moramo reči, da je deželna vlada kranjska kar mogoče hitro ustregla tu izraženi želji ter prepovedala pouk rus. jezika v Ljubljani in v Idriji. — Mi moramo izjaviti, da nam je ta birokratična omejenost naravnost neumevna. Po raznih mestih se poučujejo razni jeziki: francoski, angleški itd., a nikdar še vladi ni prišlo na um, da bi tak pouk smatrala kot privatni šolski zavod in obračala nanj § 19 cesarske naredbe iz leta 1850. Ta odlok de- LISTEK. f Dr. Janko Pajk. (Literarno-zgodovinska črtica. — Napisal —t.) S smrtjo profesorja Janka Pajka je prizadet slovenski književnosti občuten udarec. Bil je pokojnik jeden najmarljivejših naših slovstvenikov. Radi tega se pač spodobi, da se ne zadovoljimo s kratkimi vrsticami, katere smo mu v našem listu posvetili mej »dnevnimi novicami«, temveč da podamo nekaj obširnejšo sliko o delovanji tega moža, ki je, smelo rečeno, vse svoje moči posvetil slovenski knjigi in se z ljubeznijo in navdušenostjo trudil na našem literarnem polju. Prvič se je javno oglasil Janko Pajk 1. 1862. v 39 št. »Novic« s sestavkom »Nekteri fonetični zakoni našega jezika«. Kot gimnazijski učitelj v Gorici je priobčil 1. 1863. obširnejšo razpravo v letnem izvestji ondotne gimnazije pod naslovom: »O slovenskih narodnih pesmih«. Pečal se je tedaj tudi mnogo s hrvatsko-srbsko književnostjo in kot sad teh študij izdal 1. 1865 knjigo: »Izbrane narodne srbske pesmi« s kratko srbsko slovnico. Iz Gorice je šel učiteljevat v Kranj ; bavil se je tedaj posebno z odgojeslovjem in priobčil 1. 1866. v izvestji tamošnje gimnazije pe- želne vlade je torej popolno nezakonit in ako bi deželna vlada bila dosledna, morala bi razne učitelje in učiteljice tujih jezikov v Ljubljani takoj postaviti pred vrata ter jim prepovedati poučevanje v tujih jezikih. Kaj tacega je pač mogoče le v — Abderi in v Ljubljani. Govori se, da je deželna vlada ta korak storila iz političnih ozirov. Proti temu sumničenju moramo vsi Slovenci najodločneje ugovarjati, kajti tu smo zadeti ob oni strani naše skozi sto- in stoletja neomadeževane lojalnosti nasproti naši državi, kjer si ne pustimo od nikogar, najmanj pa od zastopnikov naše države v deželi najmanjše očitati. Tem drznejše je tako sumničenje, ako pomislimo, kako se zadnja leta širi prusofilstvo po naši državi, kako Avstrijo preplavljajo frankfurtarice in kako to gibanje mirno gledajo oni, katerim je prva naloga gojitev avstrijske ideje. Tukaj ima vladna gospoda dovolj resnega posla, katerega naj se loti, potem ji ni treba smešiti se pred resnim svetom s takimi, nezakonitimi abderitskimi prepovedi. Sploh pa v stvari sami menimo, da ta prepoved le dotlej prepreči pouk ruščine, dokler se ugovor proti tej prepovedi ne reši in sicer ugodno ; kajti kar je gojencem po mnogih naših vojaških zavodih ukazano, to bo Slovencem vsaj tudi d o -volj eno. Glede druge točke, katere omenja »Grazer Tagblatt« napadajoč našega škofa zaradi njegovih šolskih zavodov, opozarjamo imenovani list na »Slov. Narod«, ki je glede zadnjega pastirskega lista našega škofa prišel ravno do nasprotnih posledic ter slikal škofa kot nasprotnika Slovencev. V sredi mej obema pa je resnica, da ljubljanski škof, po rodu in po mišljenju odličen Slovenec, da vsakemu narodu, kar mu gre, vedoč, da s tem najlepše vrši svoje apostolsko poslanje. Glede napadov nemško-nacijonalnih listov na škofa bi še jedno pripomnili. Nedavno je lagala graška »Tagespost«, da je hotel škof prestaviti kočevskega duhovnika iz Oberskrila in sicer iz nasprotstva do ondotnih Kočevoev. To pa je ne-osnovana laž in le čudimo se dotičnemu duhovnu, ako je čital omenjeni lažnjivi dopis v »Tagespošti«, da sam od sebe tega ni popravil ter tako rešil ne škofovo, ampak svojo čast, katero je dolžan resnici. Ti napadi nemškonacijonalni na Slovence zaradi pouka v ruščini in na škofove zavode pa pričajo, kako usodno škodo Slovencem delajo »Narodovci«, ki s tako zlobno agitaoijo nastopajo proti škofovim zavodom. Ako jih plemeniti nameni škofovi niso prepričali, kako kvarljivo da v tem pogledu potopajo proti slovenskemu narodu, naj jih vsaj nemški nacijonalni napadi o tem po-uče. — Sploh pa bi tudi naša vlada nikdar ne mogla s takimi prepovedmi na dan, ako bi jo v ozadju ne ščitila nemško-slovenska liberalna zveza na Kranjskem. Tu je vir naši onemoglosti in dokler »Narodovci« tega ne odstranijo, je vse njih bobnanje o narodnosti le — pesek v oči! Politični pregled. V Ljubljani, 14. novembra. Komisija »a državni dolg se je v toliko udala vladni zahtevi, da se bo danes z nova posvetovala o znanem prepornem vprašanju, vendar pa dosedaj še ni pričakovati, da bi bili njeni des- dagogičen sestavek »O uspešnem učenji«. V Kranji je našel tudi stari slovenski rokopis (sodni obrazci iz prve polovice 16. stoletja) in ga izdal pozneje kot gimnazijski učitelj v Mariboru I. 1871. v programu mariborske gimnazije. V Mariboru je s posebno pažnjo zasledoval narodnogospodarske stvari in v »Slov. Narodu«, ki je tedaj izhajal v Mariboru, priobčil več člankov iz te stroke. L. 1872. je zbral svoje po različnih listih in različnih gimnazijskih izvestjih raztresene članke in sestavke ter jih izdal kot samostojno knjigo pod naslovom: „J. Pajka Izbrani spisi. Prvi zvezek. Politični, narodno-go-spodarstveni, naučni spisi. Uredil in izdal JankoPajk. VMariboru. 1872. vel. 8°, str. 201«. Kakor se vidi iz naslova, je nameraval objaviti še več zvezkov ; pa te svoje nakane ni izvršil. Pa Janko Pajk ni deloval v Mariboru samo s peresom, začel je nastopati tudi javno kot govornik na različnih shodih in ob različnih prilikah. Tako je govoril v gospodarskem društvu v Mariboru, v kat. tiskovnem društvu, v slov. političnem društvu na Laškem, na shodih v Trajhamu in pri Sv. Lenartu. V svojih govorih je razpravljal tedanji politični položaj, povdarjal važnost političnih društev (na Laškem) in posebno navdušeno budil rojake k delavnosti in vstrajnosti na narodnogospodarskem polji. Da to odločno narodno nastopanje mladega profesorja vladi ni bilo po volji, umevno je samo ob sebi. Delale so se mu tudi od višje oblasti razne neprilike, mislili so ga prestaviti na severno Češko mej Nemce, dokler niso postale razmere tako napete, da je Pajk dal slovo državni službi 1. 1875. Ustanovil je v Mariboru svojo tiskarno in prevzel uredništvo »Zore«, kateri je bil že preje sotrudnik in v kateri je objavil mej drugim celo nekaj pesmic. Urejeval je tudi »Vestni k a« in izdal zbornik povestij in pesmic pod imenom : »V e n č e k domačih cvetlic«. Radi svoje občutljivosti se je zaplel v polemiko z dunajskim »Zvonom« in s Stritarjem, koji je pa v tem prepiru postopal popolnoma taktno in je bila krivda pač le na strani »Zore« in njenega urednika. Vsled bridkih izkušenj v tej polemiki in videč, da stoji s svojimi estetičnimi nazori pač osamljen, prenehal je iadajati »Zoro«, popustil svoje tiskarniško podjetje in so zopet posvetil učiteljskemu poslu. Nastavili so ga najpreje v Brnu, odkoder je prišel na akademično gimnazijo na Dunaji; ondi je deloval do vlanskega leta, ko je radi bolehnosti stopil v pokoj in se naselil v Ljubljani. -/„ . / niški člani spremenili svoje nazore v uporabi paragrafa 14. v dobi, ko zboruje parlament. Vsa predposvetovanja predsednika dr. Fuchsa z voditelji desniških strank so bila strogo tajna in se toraj ne more soditi, do kakega vspeha so dovedli ti razgovori, vendar se pa šepeče za kulisami, da bo konečno vkljub protestu precejšnje večine zmagala »državna potreba«. Malo čudno bi se sicer to glasilo sedaj po prvem nasprotnem sklepu, toda doživeli smo že precej izrednih presenečenj in toraj ni popolno izključeno, da se izrazi zaupnica onemu paragrafu 14., proti kateremu se bo v zbornici ravno sedaj pričel najlju-teji boj. Levičarji, ki so največji neprijatelji svojega lastnega deteta, so se že pri prvi priliki odločno potegnili zanj, desničarskim delegatom je pa le prepogostokrat pred očmi samo takozvana državna potreba. Kvotna pogajanja se še niso razbila in sicer, to smemo že danes pribiti, na precejšnjo škodo avstrijskega prebivalstva. Avstrijska kvotna deputacija je namreč v svoji včerajšnji popolu-danski seji vsprejela predlog ogerske delegacije, naj se nadaljujejo pogajanja na novi podlagi, ki naj določa ogersko kvoto pod 35 odstotkov. Ob jednem se je pa v dotičnem predlogu izražala želja, naj bi se ta pogajanja nadaljavala v četrtek v Budimpešti. In res, avstrijska delegacija je že naznanila Ogrom, da se — z veseljem udeleži nadaljnih obravnav v Budimpešti, nehote je pa ob jednem s tem tudi priznala, da bo pritrdila kvoti tudi pod 35 odstotki, ker bi bilo sicer nesmiselno potovati v ogersko prestolnico. S tem je pa tudi že zapečaten vsprejem tega, kar si bodo želeli Mažari. Kakor stvari sedaj stoje, ogerska kvota ne bo presegala 34 odstotkov, akoravno bi tudi s 35 odstotki Avstriji ne bilo prav nič po-magano, ako se vzprejme, kar je skoro gotovo, takozvani porazdelitveni zakon. Sami budgetni provizoriji. V jedni zadnjih sej poslanske zbornice je predložil vodja avstrijskega finančnega ministerstva poleg rednega proračuna tudi trimesečni budgetni provizorij. To je torej provizorij št. 1. V ogerski poslanski zbornici je vlada že prej predložila proračun za prvo četrtletje, torej št. 2. A s tem neki še ni opravljeno. Delegaciji se snideta letos jako pozno in skupna vlada se neki že boji, da proračunska razprava ne bo rešena pravočasno. Treba je toraj tudi tu provizorija, na kateri se v vladnih krogih že resno računa. Imeli bomo toraj še 3. provizorij. Desnica, ki napoveduje boj v dunajski poslanski zbornici, naj tudi pri delegaciji pokaže svoj vpliv in pove svoje misli o provizorijih. Razmere v Galiciji pojasnjuje v najsvet-leji luči zadnja razsodba lvovskega porotnega sodišča proti obtožencem v zadevi poneverjenja pri gališki hranilnici. »V ogorčenje vseh poštenih ljudij so bili oproščeni vsi obtoženci«, s temi besedami je naznanil predsednik lvovskega nadsodišča pravosodnemu ministru sklep porotne razsodbe. Obtoženci so bili večinoma židovski kapitalisti, člani takozvane poljske žlahte in porotniki tudi; potem takem ni čudno, da Bodrug sodruga oprosti. Male goljufe, katerih je pa primeroma jako malo, obsoja na majhne kazni navadno sodišče, velike, in do te stopinje se Bkuša vsak povspeti, pa opro-ščajo porotniki. Razsodbo glede umora v Polni bodo neki kmalu revidirali, ker tako žele židje, te najnovejše pa seveda ne bodo, ker žele revizije proti volji Židov samo sodnijski funkcijonarji in pa pošteno ljudstvo. Italijanski parlament ima danes svojo otvoritveno sejo z običajnim prestolnim govorom. Otvoritvena seja se vrši v sejni dvorani senata, kjer je prostora komaj za tričetrtine poslancev, za poslušalstvo pa ni nikakih prostorov. Tu bode imela poslanska zbornica tudi svoje nadaljnje seje do 20. t m. ali morda še dalje, ker še vedno ni popravljena streha v njenem pravem lokalu. Takoj tekom prvih dnij se pa tudi prične živahno gibanje mej opozicijo, ki bo že pri volitvi predsedstva poskusila do skrajnosti svojo moč. Rusi v Afganistanu. Iz Petrograda prihaja senzacijonalna vest, da so minule dni ruske čete zasedle mesto Ilerat v Afganistanu ob reki Ileri-Rud. Oficijelno o tem sicer še ničesar ni znanega, oziroma nočejo ničesar izdati v javnost. Namen taki akciji je pa popolno prozoren. Ilerat je za Ruse nekak ključ do angleške posesti. Kaj se nadalje zgodi, danes še nihče ne more proro- kovati, vendar bo pa vsak nadaljni korak zelo neljub angleškim kramarjem, kateri bi se za ta del veliko bolj brigali nego za južno-afriške pokrajine. Objednem pa Rusi pričenjajo že tudi druge, sicer še tajne akcije, ki merijo na zvezo mej Vladivostokom in Port Arturjem. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. novembra. (Osebne vesti.) Deželnovladni koncipist Silv. D o mi cel j je imenovan okrajnim komisarjem, konceptni praktikant baron Fr. Laz ari ni kon-cipistom in pravnik Leon Grasse 11 i konceptnim praktikantom pri deželni vladi. — Ravnatelji H. Gross v Gorici, Peter Končnik v Celju in dr Schreiber v Gorici so se pomaknili v 6. či-novni razred. — Pazniku Mat. Selevšeku v Zagorju je priznal deželni predsednik častno svetinjo za štiridesetletno službovanje. (Prepoved rnskeg* kur za) jo prišla ljubljanskemu magistratu v roke v — nemščini. Prav čudimo se, da je »energični« naš magistrat na tak dopis reagiral, ker ni prisiljen razumeti nemščine barona Heina. Deželna vlada bi svojim nemškim odredbam morala pridejati vsaj slovenski prevod, da bi bil slovenski magistrat upravičen izvrševati njene prepovedi. Nasledek prepovedi ruskega kurza je silna ogorčenost mej prebivalstvom in baron Hein je s tem odlokom pridobil pouku ruščine veliko reklamo Vspeh vladne prepovedi je, da se bode osnoval v Ljubljani »Slovanski krožek«, ki bo širil mej Ljubljančani slovansko misel in znanost ter bode vsekakor globoko uplival na javno življenje, ki je bilo pri nas v tem oziru precej mlačno. (Jamo predavanje.) Juri ob polu 8. uri zvečer priredi »Slov. kršč. soc. zveza« javno predavanje o vzrokih in razvoju vojne v južni Afriki. (Poštna vest.) Poštnima praktikantoma sta imenovana Karol Ume k v Trstu in Fran Kos v Ljubljani. (Žnpan Hribar v zadregi.) Sklep odbora društva hišnih posestnikov, v katerem sedi iskreni prijatelj županov, dr. Tavčar, proti premembam hišnih tablic imajo že na magistratu s podpisom društvenega načelnika dr. Vinko Gregorič a. (Državni profesorski izpit) z odliko napravil je na Dunaji nedavno naš rojak, gosp. dr. Ivan Regen. (Obolel je) g. Lovrenc K r i s t o f i č, župnik Kovorski, sedaj v Leonišču. Priporoča se v molitev prijateljem in znancem. (Konec sveta) včeraj nismo doživeli. Komet Biela je zgrešil Ljubljano, ker je bila zavita v trdo meglo. Tako so modrovale sinoči ženice, ko so napenjale pozno v noč svoje oči, da bi zapazile skozi meglo svetel Bielov rep. Jako veliko Ljubljančanov je danes budilo ter kukalo skozi okna v meglo, celo na Šmarni gori, Golovcu in ljubljanskem gradu bo proučevali skrivnosti zvez-doslovja ter so se pri tem čule jako brihtne opazke in mnogo godrnjanja na Falba, ki proro-kuje konec sveta, a svojih obljub ne izvrši. Dotični naj se tolažijo z mnenjem učenjakov, da se bode danes po noči še-le videlo večje število zvezdnatih utrinkov. Prof. Pikering pa pravi, da se radovednosti občinstva tudi danes ne bode zadostilo, ker največjo množino utrinkov se bode videlo 16. t. m. okolu 5. ure zjutraj. Kdor bi jih pa takrat ne videl, pravi profesor Pikering, naj bo po konci v noči od 16. do 17. novembra, da bode prihodnjo noč lažje spal. (Dva doktorja.) Včeraj, 13. t m. sta postala na graškem vseučilišču doktorja prava sodna av-skultanta gospoda Gruntar in Prezelj. (Protestni shod.) Nemški radikalci so sklicali v nedeljo, 12. t. m. velik ljudski shod v Lipmco, da protestujejo proti taktiki nemško-nacijonalne delegacije v drž. zboru, ki jo je baje ministerski predsednik s praznimi besedami vjel, da je mirno volila v delegacijo, popustila Schonererijance na cedilu, dasi ni nadvlada Nemcev v Avstriji zagotovljena, dasi ni še odpravljen zloglasni § 14. Značilen za ta shod je pozdrav drž. posl. A. Walz-a, glaseč se: »Vrag vzemi plehnato opozicijo, ki stoji brez moškega ponosa pred kraljevskim prestolom, ki pozablja 20-letno trpinčenje, ako se ji minister nasmehlja. Nemški narod, pokaži se tršega nego so tvoji hromi zastopniki!« Tak ton je vladal na tem shodu. Poročal je pristni Nemec V. Malik. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri očitajo nemškim nacijonalcem v drž. zboru nezvestobo in jim izrekajo nezaupanje. (Dramatična predstava) bode prihodnjo nedeljo v tukajšnjem »Rokodelskem domu«. Igrali bodo člani »Katoliškega mladeniškega društva« burko v treh dejanjih: »Čevljar«. Začetek ob šesti uri zvečer. (Malovrhove laži v »Narodu« in »Novicah«.) Z ozirom na notico v sobotnem »Slovencu", da »Novice« trdijo, kakor da bi jaz trdil na shodu gospodarske zveze, da nima nobena slovenskih Raiffeisenovih posojilnic 500 gld. premoženja, izjavljam, da tega nisem nikjer in nikoli trdil. Imel sem računske zaključke skoraj vseh slovenskih Raiffeisenovih posojilnic, zatorej dobro vem, koliko rezervnega zaklada imajo mnoge izmed njih. Ako se poročevalec »Novic« hoče poučiti, naj pogleda letopis, katerega izda vsako leto zveza slovenskih posojilnic v Celju. Tam bode videl, da imajo slovenske Raiffeisenovke splošno dovolj gotovine, deležev in tudi precej rezervnega zaklada. Sicer pa Raiffeisenovke nimajo namena mnogo rezervnega zaklada nabirati, ampak samo toliko, da so zavarovane proti morebitnim zgubam. Da pa tacih ne bode, zato je porok načelstvo, ki uživa povsod Bplošno zaupanje, Trebelno, 13. novembra 1899. Hladnik, župnik. (Novo kolo,) ki leti prosto brez pritiska pedalov, bodeta za leto 1900 spravili v promet dve avstrijski tovarni bicikljev. Bajdovo kolo se bode torej izrabilo drugod. (Sleparije s podobami) je gojil po Dolenjskem neki ljubljanski agent. Sprejemal je naročila na svete podobe z »muziko« ter vsprejemal takoj plačila. Naročniki so dobili potem podobe brez muzike. Naznanili so sleparije dotični tvrdki, ki je agenta sedaj izročila policiji v oskrbo. (»Stvaren odgovor« zagorskim »narodujakom«.) [Dalje.] Kolektura je plača za ves kapelanski trud, njegov zaslužek. Da imajo razni stanovi to točko kot prvo na svojem programu, je znano (povišanje plač učiteljem, uradnikom, častnikom), mi pa bi na napade „Slov. Naroda" in »Rodoljuba" glede bire niti ne odgovarjali, ker stvar je le bolj zasebna. Toda naši politični nasprotniki imajo s tem, da pišejo o odrekanju bire kapelanu, dvojen namen: 1. dokazati njegovo nepriljubljenost v fari; 2. naščuvati farane zoper njega in jih še bolj odtrgati od cerkve in izvabiti v svoj brezverski liberalno mokraški tabor. Torej! Bira ni prostovoljna, ampak fasijonirana . in od visoke c. kr. deželne vlade na novo potrjena 22. aprila 1899, št. 4482. Na podlagi te fasije kapelan ne dobi iz blagajne ne vinarja, pač pa od vsacega posestva pol mernika pšenice, kar je letos zneslo 70 mernikov. To je tista mastna plača za ves trud v cerkvi, za vsa podnevna in nočna obhajila in za deveturni tedenski verouk v šoli, ker tudi za tega kapelan ni vinarja ne dobi. Res ima od vsake poroke 1 gld. 75 kr. in od malih pogrebov 1 gld. 25 kr., od velikih 1 gld. 58 kr., toda to plačajo le prizadeti. Gotova stvar je toraj, da tisti ljud, ki največ govori in piše o mastnih duhovskih plačah, najmanj da. Le sebe nočejo videti te vrste ljudje. Sama remuneracija, katero prejema naš liberalni šef, dobro plačan c. kr. poštar, od posojilnice, znaša toliko, kot vsakapela-nova kolektura, in vendar bi še zoper to radi lib eralci nahujskali farane.— »Število posestnikov, ki lfetos niso hoteli dati bire, se drugo leto gotovo izdatno pomnoži. Od česa pa živi kapelan? Ali je že pozabil, da je po Zia-gorji beračil. Dalje, ali ne berači tudi njegov najvišji gospodar knezoškof za nebodigatreba konvikt?« Tako umazana cunja „Rodoljub" štev. 20. Biro sta odrekla samo dva zaslepljena, od Čobala našuntana mokrača, katerih eden jo je vlani na dom moral prinesti. Eden jo je odrekel menda v zahvalo, ker sem se s petero otroci iz njegove hiše bolj moral ubijati, kot z vsemi drugimi, da sem jih spravil k birmi ali k sv. obhajilu. Drugi pa je tudi dobil goreče oglje na glavo, ko je moral kaplana po noči poklicati, da je šel previdet njegovo nesrečno hčer, ki se je po izjavi zdravnikovi zastrupila. In med tem, ko se niti odkril ni, ko je šel kapelan ob priliki s sveto popotnico mimo njegove hiše in je cerkovniku, ki je pobiral kolekturo in za oblate, rekel: »Pri nas nič tega ne nucamo,« je rabil koj ob žalostni priliki in je kleče s svečo v roki čakal zadnje popotnice, katera je bila edina tolažba njegovi v groznih mukah umirajoči hčeri. In žalostne Bmrti svoje nesrečne hčere je pač v prvi vrsti kriv on, ki ne hodi ne v cerkev, ne k spovedi in vedno vpričo otrok zabavlja čez vero. To je žalosten sad Čobalovih brez verskih naukov. Toda ne bojte se! Pride dan plačila! Bog se ne pusti norčevati iz sebe, pa tudi ne iz svoje cerkve in njenih služabnikov. No! V družbo teh dveh mokračev pa so letos vstopili trije trgovci baje zaradi prihodnjega konsumnega društva. Tako je toraj z biro. Dali jo tudi niso združeni dopisniki, ker jo od ničesar dajati nimajo. Za danes o teh dovolj. (Konec prih.) (Iz celovške škofije.) Mestni kaplan g. K. "VValcher je prevzel uredništvo lista »Karntner Zeitung«. — Razpisana je do 30. novembra župnija Glin je, do 10. dec. župnija Dropolje.— V Št. Vidu je umrl dne 29. okt. g. Šim. D o brovnik, bogoslovec II. leta. Doma je bil v Prevaljah. N. p. v m.! — Č. g. M. Thaler, provizor v Motnici, je prestavljen k Št. Ožboltu, g. kaplan O. P u c h t a iz St. Lenarta v Sovodenj, g. A. U m 1 a u f iz Treflinga v ŠL Lenart. — Na župnijo Milstat je prezentovan č. g. Peter Raith. — G. Fr. Fuchs, kaplan v Špitalu, pride za drugega kaplana k glavni fari v Celovec. Na njegovo mesto pride g. Ant. Oberluggaueriz Zgornje Bele, tja pa g. Jos. Brabenec iz Iršena. — Umrl je dne 7. t. m. v Šmarnu v labudski dolini župnik g. Fr. H o 11 e r, star 58 let. N. p. v m.! — Župnijo Šmaren, ki je razpisana do 23. dec. bode začasno oskrboval tamošnji kaplan Fr. G ii ti. — V celovškem uršulinskem samostanu je umrla priljubljena in dobroznana učiteljica č. sestra Pia rojena Maier, stara 64 let. (Slovenščina tudi na Koroškem ravnopravna.) Znano je, kako se na Korošcem razni uradi na vse kriplje branijo slovenskega uradovanja. Niti sodišča niso izvzeta. Zadnjič je, kakor smo svoje-časno omenili, beljaško okr. sodišče slovensko obravnavo kratkomalo preprečilo. Slovenska stranka je vložila priziv na dež. sodišče v Celovcu in sicer z ugodnim uspehom. (Rusi o Slovencih ) V »Peterburških Vjedo-domostih« je priobčil knez Galicin pod psevdonimom Muravljin štiri članke o Slovencih. (Uboj v Lukovici). Ob pol 11. uri po noči 12. t. m. je prerezal z ostrim orodjem vrat kovaču Jožefu Korošecu, ki je bil sicer zelo miren, dober fant in je ravnokar doslužil vojake, neki hlapec obče spoštovanega in priljubljenega oštirja in veleposestnika Veverja vulgo Slaparja iz neznanega vzroka, da je takoj umrl. Preje sta še pila skupaj in šla iz Bevčeve gostilne kot najboljša prijatelja. S potom sta se baje sprla, da je ubiti vrgel hudodelca ob tla, in potem Be je izvršil zločin pred Slaparjevo hišo. Zločinca, ki priznava zločin, imajo že pod ključem. (Koroške novice.) Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji vzel na znanje, da je »Narodna šola« v Št. Rupertu dobila tretji razred, in sklepal o tem, da se da tej šoli javnostna pravica. — G. prof. Jožef Apih na celovškem učiteljišču je povzdignjen v VII. činovni red. — Prestavljeni so gg. učitelji: O. Winar iz Ziljske Bistrice v PJiberk, Janez Pinter iz Čemeč v Kotlje, V. Pres-singer iz Št. Pavla v Šmohor. Na novo so nastavljeni kot učitelji, oziroma učiteljice, gg. J. Tašek v Št. Lipšu, Jos. Krabat v Ziljski Bistrici, A. Lidunig v Bistrici v Rožu, K. Krobat na Vratah. — Cesar je dal župniji Kotlje za zidanje farne cerkve 200 gld., župniji Kellerberg za zidanje stolpa 300 gld. in požarni brambi v Luznici 100 gld. — V Tifenu so pogorela dne 26. oktobra pohištva trem posestnikom. Zgorelo je 6 poslopij. — V Vrbi je bilo letos 1296 strank z 2986 osebami; 621 oseb več kakor lani. — Cesar je podelil g. Jak. Milllerju, županu v Šmarjeti ob Ve-likovcu, zlati zaslužni križec, g. županu Janezu Pušniku v St. Tomažu pa srebrni zaslužni križec. — Iz Celovca je odšlo na Češko 20 orožnikov. — Telefonska zveza med Beljakom in Celovcem bode dodelana v 4 do 5 tednih. (Koroška kmetijska družba) ima dne 13. decembra t. 1. izvanreden občni zbor. Na dnevnem redu je prenaredba družbenih pravil. Kakor znano, cesar zakonskega načrta za ustanovitev deželnega kulturnega sveta ni potrdil in zato hočejo sedaj kmetijsko društvo nekoliko preosnovati. Od zadnjega občnega zbora kmetijska družba nima niti predsednika, ker je bivši predsednik vit. Edelman bil izvolitev odklonil. (Pozno neurje.) Iz Celovca, dne 12. t. m. Danes zvečer ob xlt7. ur' 3° načelo tukaj bliskati in grmeti. Zjutraj je bilo megleno, popoldan je jasno sijalo solnce, a sedaj zvečer imamo neurje. (Deželno gospodarstvo koroško) se ne kaže baš v prelepi ali sijajni luči, dasi je oskrbujejo izključno le nemškonacijonalni liberalci, oni, ki hočejo na vsak način »osrečiti« deželo. Ker doklade na pivo in žganje, kakor jih je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju, niso dobile najvišjega potrjenja, kaže se v deželnem gospodarstvu velik primanjkljej, in sicer manjka za letos 46.800 gld., za prihodnje leto pa 94 000 gld. To so prav velikanske svote! Deželni odbor bode zato delal na to, da se deželni zbor skliče še pred novim letom, da sklepa o tem, kako bi se primanjkljej mogel pokriti. Brez znatnega povišanja davkov ne pojde! (Podjeten Kranjec.) V Celovcu je dobil pri deželnem sodišču neki Kranjec Alojzij Majer šest mesecev ječe radi prevelike podjetnosti. Majer je v celovški in velikovški okolici tekom let nakra-del velike množine lesa, usnja in sena. Ukradene reči je prodajal in denar zapravljal. (Shod avstrijskih krščanskosocijalnih delavcev) bode se, kakor smo že naznanili, vršil na Dunaju 3. decembra. Udeleži se shoda tudi »Slovenska krščanskosocijalna zveza«, ki bode stavila na shodu mnogo predlogov. Ker bodo ti predlogi za napredek krščanskosocijalnega gibanja velevažni, je želeti, da se članom »Zveze« pridružijo tudi naši organizatorji izven Ljubljane. (Prepovedana nniforma.) Tržaško namestništvo je konečno vendar le uvidelo, da se najnovejša uniforma tržaških policajev ne poda posebno v avstrijskem Trstu, in jo je prepovedalo. V do-tičnem odloku se glasi, da se uniforma razlikuje od predloženih in odobrenih uzorcev. (Shodi v tržaški okolici.) V nedeljo je imelo politično društvo v Trstu zopet shod v tržaški okolici in sicer v R o j a n u. Govorili so dr. R y -bar, dr. S lavi k in Josip Turk. Tržaški Slovenci se gibljejo, da vzdramijo množico za ljudsko štetje. — Dne 26. t m. se vrši v Trstu občni zbor političnega društva »Edinost«. (Kuga v Trstu ?) Dne 4. t. m. je umrl v Trstu neki pomorščak, ki je 28. m. m. s parnikom »Polis Mytilene« došel iz Carigrada. Obolelega so odvedli v bolnico za silo, kjer je, kakor se je zdravniško konštatovalo, umrl za kugo. (Lloydov parnik »nadvojv. Fran Ferdinand«) najnovejši in največji, kar jih ima ta parobrodna družba, bi bil na svojem zadnjem potu po indijskem vodovju kmalu obtičal v reki Hugli, kjer je naložil 80 000 tonelat jut za Benetke in Ankono. V tej reki, ki je zahodni pritok velikega Ganga, je namreč velika množina blata in je ob času oseke v strugi le malo vode. Parnik je že visel v stran, ljudje so jo že menili popihati iz njega, toda kmalu nastopi plima in jih reši. (Razsodba v cestnih zadevah.) Upravno sodišče je te dni razsodilo, da je pri novo projek; tovanih cestah, za katere morajo zasebniki odstopiti potrebni prostor, dokazati pred vsem potrebo dotičnih cest. (Blaž Ravnik) je včeraj s svojo izpovedjo zopet vzbudil pozornost občinstva. Dodatno k včerajšnjemu poročilu poizvedeli smo, da je Ravnik preiskovalnemu sodniku pripoznal, da je bil z Žvanom na Gorenjskem. Pravi, da je blizu usodnega mosta pustil Žvana naprej, on pa je zaostal. Potem je hitel za Žvanom, a ga dobil pri mostu vsega v krvi. Čul je, da ga je Žvan ječaje klical: Blaž, Blaž 1 Hotel mu je pomagati, v tem hipu pa je stopil predenj visok človek z veliko gorjačo ter ga hotel ž njo pobiti. Neznanca se je toli ustrašil, da je zbežal in puBtil Žvana na mestu. Skoro gotovo bode pa Ravnik do obravnave to izpoved preklical in nadomestil s kako drugo, da bo dosledneje igral na duhu bolnega človeka. S to Bvojo igro se nadeja, da bode — oproščen. (Nesreča.) Danes dopoludne je pri gradnji »novega Žabjaka« pal velik kamen na nogo delavcu Ivanu Dobravcu iz Srednjih Gamelj ter mu jo popolnoma zmečkal. (Ustavljena preiskava.) Državno pravdnistvo v Ljubljani je ustavilo preiskavo v zadevi utopljenega Klopčavarja, o katerem so menili, da je bil žrtva umora. (Kdnj se je splašil) včeraj posestniku Novaku na Marijinem trgu. V diru je skočil na neki voz in ga poškodoval. (Usodne stopnjice) imajo v hiši št. 28 v Kolodvorskih ulicah. Nevarno se je poškodovala na njih preteklo nedeljo neka Apolonija Bergant. Pred leti se je na njih neka ženska ubila in ni še davno, ko si je na istih stopnjicah neka ženska zlomila nogo. (Samomor starke) Na Reki se je vrgla po noči iz četrtega nadstropja na cesto 82-letna starka Jožefa Sgagliardi. Zjutraj jo je na?el razbito na ulici cestni pometač. (»Slovenec« je na prodaj) v Brusovi prodajal-nici (pri Štefetu) pred škofijo po 6 kr. izvod. Društva. (Občni zbor poličnega društva »Edinost«) bode v Trstu 26. t. m. v dvorani Mally ob 9. uri dopoludne. Darovi. Za dijaško kuhinjo v Kranju bo darovali namesto venca na krsto rajnega profesorja dr. Janka Pajk a sledeči gospodje: Župan Šavnik 2 gld.; dr. E. Šavnik, dr. Štempihar, notar Šlam-berger, Peter Mayer ml., ravnatelj Hubad; profesorji: dr. Tominšek, Maselj, Peterlin, dr. Korun, dr. Kušar, dr. Perne, Novak, Stritof, Poljanec, dr. Žmavc, dr. Riedl, Dokler po 1 gld.; Levičnik, Zupan po 50 kr. Telefonska in brzojavna poročila. Danaj, 14. novembra. Danes se je v zbornici nadaljevala razprava o izgredih na Moravskem. Danaj, 14. novembra. V včerajšnji seji avstrijske kvotne deputacije se je sklenilo, da se odklanja ogerska kvota mej 35 in 33, vendar pa je deputacija voljna poslati svojo sedmorico v Budimpešto k nadaljnim razpravam prihodnji četrtek. V debato sta posegla tudi grof Clary in Kniaziolucki. Danaj, 14. novembra. V odseku za spremembo §14. je predlagal posl. Daszynski v ime socijalnih demokratov in posl. Grab-mayr v ime ostalih levičarjev oblike spremenjenemu § 14. Govorili so še posl. Kai-ser, Bielohlavek in Pommer. Danaj, 14. novembra. Zunanji minister grof Goluhovski je odpotoval danes dopoldne v Budimpešto, kjer se vrše konečni dogovori glede skupnega proračuna in zasedanja delegacij. Dnaaj, 14. novembra. Pod predsedstvom vodje finančnega ministerstva Kniazio-luokega se vrši 28. t. m. posvetovanje o uravnavi deželnih financ vseh kronovin. Povabljeni so k posvetu deželni glavarji in finančni referentje. Budimpešta, 14. novembra. Ministerski predsednik Szell je prejel včeraj brzojavko grofa Schonborna z Dunaja, v kateri ta naznanja, da kvotna deputacija z veseljem odide v Budimpešto in izraža nado, da bodo nadaljna pogajanja dovedla do povoljnega uspeha. Volovsko, 14. novembra, Bivši koroški deželni predsednik baron Schmidt-Zabierov je nevarno obolel. Trst, 14. novembra. Neki mornar, došel na ladiji „Polis Mytilene", je 4. t. m. umrl vsled kuge. Zdravniki konstatujejo, da je slučaj popolno osamljen ter da ni več za Trst nobene nevarnosti. Praga, 14. novembra. „Bohemia" poroča, da snuje posl. Bilinski nemško-poljsko-češko koalicijo, ter da se o tem kmalu prično razgovori. V krogih poslancev o tem ni nič znanega. Praga, 14. novembra. Profesorju Ma-saryku so radi brošure, v kateri govori o potrebi revizije porotne razsodbe v Polni, priredili dijaki burne demonstracije na vseučilišču in pred njegovim stanovanjem. Policija jih je razgnala. Vojska t Južni Afriki. Sedaj šele so pričele v Kapstadt dohajati angleške prevozne ladije z novimi vojnimi oddelki. Do včeraj je po poročilih iz Londona dospelo pet večjih ladij in sicer: »Roslin Castle«, »Moor« s Štabom, potem tri manjše s skupno 3676 možmi, in konečno velika ladija »Gascon«. Prvi del nove vojne moči je general Buller takoj odposlal v Durban, iz česar se da sklepati, da je položaj generala Whiteja zelo opasen. Vendar se pa sodi, da nove moči ne odrinejo takoj v Ladysmith, najbrže radi tega, ker jim brez železnice sploh ni mogoče dospeti na mesto, marveč bodo ostale v Durbanu in Pietermaritzburgu ter skušale ti dve mesti tako zavarovati, da se bodo lahko branili pred burskimi napadi. Ob jednem so dovedli Angleži seboj več železniških strojev, voz in šin, nadalje topov in druge vojne priprave. Pred vsem nameravajo popraviti vse železniške proge in tako napraviti zopet pre-potrebno zvezo v Natalu. To vse se pa seveda zgodi, ako bodo Angleži v toliki premoči, da jim Buri pri tem delu ne bodo mogli do živega. Angleži, v svojih poročilih namreč, niso v nikaki skrbi, da se naglo in dobro izvrše vse predpriprave, kakor tudi da uženo Bure v malo tednih v kozji rog. Mest Ladysmith, Kimberley in Mafeking Buri baje še niso dobili v svojo last. Poročila z dne 25. oziroma 27. m. m., stara toraj že tri tedne, trdijo se vedno, da je položaj v poslednjih dveh mestih ugoden in da se bodeta posadki do prihoda angleške pomoči prav lahko ustavljali bur-skim navalom. Takim zastarelim poročilom pa javnost sedaj več ne pripisuje mnogo važnosti. Bruselj, 14. novembra. ..Indenpendence belge" poroča, da je narejen dogovor mej Nemško, Francosko in Eusijo glede skupnega postopanja v transvalskem vprašanju. Ruski car ima po tem dogovoru določiti čas, kedaj se prične posredovanje, vsekako pa se te velesile ustavijo, ako bi si hotela Angleška osvojiti Transval. Bruselj, 14. novembra. Belgijski sanitetni oddelek, obstoječ iz 10 zdravnikov in 30 postrežnikov, odpotuje 22. t. m. v Južno Afriko. London, 14. novembra. Uradno se poroča iz Mafekinga 30. m. m.: Sovražnik je zbral vse svoje moči okoli mesta ter ga obkolil. Razdejal je tudi železnico dve milji severno od Mafekinga. Bombardovanje na mesto se nadaljuje, vendar brez posebne škode. London, 14. novembra. Iz Mafekinga , se poroča 31. m. m., da je sovražnik z vso silo napal mesto. Buri so se vojevali zelo hrabro vkljub temu, da so zadeli na velik odpor od strani angleškega topništva. Sovražnik ima velike izgube. Na angleški strani sta padla dva stotnika in trije vojaki; pet mož je ranjenih. London, 14. novembra. Reuterjev urad poroča iz Pretorije 6. t. m.: Pod poveljstvom Koss-Kooka, brata umrlega generala, se pripravlja nova armada za odhod na bojišče. Oblastva marljivo nabirajo novih bojevnikov. Vsi oni inozemci, ki ne marajo v boj, morajo v policijsko službo. 9 a Cas opazovan ja Stanje barometra v mm. Temperatura p. Celziju Vetrovi Nebo lig 13| 9. zvečer 745-2 I 13 1 al. sever megla 00 14 7. zjutraj 2 popol. 744 8 "43 7 1 1 3-9 sr. svzh. sl. jug megla oblačno Foulard-svila 65 kr. do gld. 3*35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvali, tudi črna, bela in barvena Hennebergova ■vila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — r najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnika poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 166 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. li—11 2 Cena žitu na dunajski borzi dn<5 13. novembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. — » » pomlad . . » 8 24 Rž za jesen.....» — » » pomlad .... » 6-85 Turšica za november . » » maj - junij . Oves za jesen . . . » » pomlad ...» 545 do gl. » » » » » » » » » » » » » » » » » » 826 6-87 5-24 547 Meteorologično porodilo. Vidina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. 4-1° Zahvala. i-i Srčno zahvalo izrekamo vsem, ki so se nas v tužni uri ob britki izgubi našega predragega, nepozabnega nam očeta Antona Jarc-a trgovca ln posestnika na katerikoli način spominjali, nas tolažili in ga v tolikem Številu spremili k zadnjemu počitku. Bog povrni vsemi Novo mesto, dnž 13. novembra 1899. Anton, Evgen in Baldomir Jarc, sinovi. Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rude če vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiessMIMe kisle vofle. 20-46 V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalmcah in trgovinah z jestvinaini in vinom. Za Učenje kositernih pred- tnefnil bronzovo lmltaoljo, bronzlranje kipov niizvij C/, 1Z mavoai bronzlranje ograj pri »top-nloah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočala se BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—7 Tri krepke i vsprejme takoj za učence v svoj kovaški obrt Ivan Deiiišar, kovač In Izdelovalec voz 903 6—3 v Ljubljani, Marije Terezije cesta 6. Izvrstna, naravna hrvaška priporoča iz svojega kleta Mirko Broz v Zagrebu Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24. 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost. 726 50—29 SL 37325. 6. gld. 100-- » 97- » 94-- » 99'- 81-, 10 8. Pri mestnem magistratu ljubljanskem je za tekoče leto podeliti sledeče ustanove: Jan. Bornardlnljevo v znesku . . . Jos. Jak. Sohllllng-ovo v znesku . . Jurij Thalmelnerjevo v znesku . . Jan. Jost. WeberJevo v znesku . . do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, si so se letos omožile in so uboge in lepega vedenja. Jan ITlkl. Kraškovlč-evo v znesku . do katere ima pravico uboga nevesta iz Sentpeterske fare v Ljubljani, ki se je lelos omožila. Jan. Ant. FanooJ-evo v znesku . . . do. katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. Jos. Feliks Sln-ovo v znesku . . . katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. II. Ant. Raab-ovo r znesku .... To ustanovo je tako razdelili, da dobi polovico uboga, dobro vzgojena meSčanska hči, drugo polovico pa uboga vdova ljubljanskega meščana 67- 48-- 231—. 888 3-3 9. MIha Paklč-evo v znesku.....gld. 130 —, do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. Jan. Krst. Kova6-evo v znesku . . » 151-—, katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 11. Marije Kosmačeve v znesku........... do katere imajo pravico uboge — ženskega spola — uradniške sirote iz Ljubljane, ki so lepega vedenja. 12. Helene Valentlnljeve v znesku ... » 84-—, katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 13 Ustanova za onemogle posle v znesku > 50 —, katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so na dobrem glasu. ProSnje za tno ali drugo teh ustanov vložiti je opremljene s potrebnimi dokazili do 28. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta I^jubljane, dne 2. novčmbra 1899. Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane elekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana 9MIK1 Maks Veršec' v LJUBLJANI. Poštni čekovni promet štev. 847 633. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro - konto), obresti od dne do dn6 po 4l/i%-Poštno - hranllnlčne položnloeso na razpolago. --P38 Dunajska borza. gng§- Dni 14. novembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 85 kr. Skupni državni dolg v srebru.....99 » 55 » Avstrijska zlata renta 4 °/0......117» 17» Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 99 » 80 » Ogerska zlata renta 4%.......116 » 70 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 95 » 50 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 904 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............368 » 50 » London vista...........120 » 67V NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 69 » — ► 20 mark............11 » 78 . 20 frankov (napoleondor)............9 » 68",» Italijanski bankovci........44 » 90 ► C. kr cekini........ . . 5 » 69 » Dni 13. novembra. 4°/„ državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 60/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 P rijoritetne obveznice državue železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4c/„ 167 gld. 50 kr. 156 200 99 138 128 108 96 208 167 116 99 60 75 80 25 60 Kreditne srečke, 100 gld......198 gld 50 k», 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 155 » — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » 80 » Rudolfove srečke, 10 gld.......26 » — » Salmove srečke, 40 gld........84 » — » St. Genčis srečke, 40 gld..............83 » 60 » VValdsteinove srečke, 20 gld......70 » — » Ljubljanske srečke.........23 » 75 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 149 » 75 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. 3090 » — » Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . . 432 » 50 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 70 » 75 » SploSna avstrijska stavbinska družba . . 100 . — » Montanska družba avstr. plan..........266 » 76 • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 195 » — » Papirnih rubljev 100 ..............127 » 50 » Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M EBCIJ R" I., Nollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 3SJT Pojasnila SXL v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (j 1 n v n 1 o.