PRIMORSKI dnevnik J* *ačel izhajati v Trstu 3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž na in malodušje zbujajoči »olj med velesilama k še dre v ^ 01>ijeni razpravi, ki naj pro-kulture in informacij, doario] ; V10, nuienje in ga angažira v . izrinit Jtri'i'sk-i izziv, ki mu je člo-vitii« v, tav*jcn v vsej svoji zgodo-IfČji stm,, ^nùnarju sodelujejo naj-V kar k Vročina tudi v Moskvi Ko se nestanovitno poletje že nagiba h kraju je vročina pritisnila tudi v Moskvi, da si domačini iščejo osvežitve na bregovih istoimenske reke (AP) Pred sodiščem visok britanski funkcionar LONDON — Pred londonskim sodiščem se je pojavil včeraj 38-letni Glive Pointing, visok funkcionar obrambnega ministrstva, ki ga obtožujejo, da je 16. julija posredoval zaupne informacije nepooblaščeni osebi. Pointing vodi dokaj pomemben oddelek obrambnega mi nistrstva. Razprava je trajala samo eno minuto, nakar je sodišče izpustilo Pointinga na začasno svobodo do 13. septembra, ko se bo razprava nadaljevala. Za sedaj se še ne ve, kakšne informacije naj bi obtoženec izdal, vendar ugotavljajo, da najbrž ne gre za vohunstvo, saj bi britansko sodišče nikoli ne spustilo vohuna na začasno svobodo. Maliju grozi lakota PARIZ — Pariški katoliški dnevnik »La Croix« opozarja na dramatični položaj, ki je nastal v afriški državi Mali, ki ji grozi lakota. V skladiščih je namreč ostalo žita le še za tri tedne, nakar ne bo v vsem Maliju niti grama žitaric. Tamkajšnje oblasti so naslovile poziv na industrializirane države, naj z letalskim mostom dostavijo Maliju 56 tisoč ton žitaric, zdravila ter sredstva za obnovitev živinoreje. 80 odstotkov živine je namreč poginilo zaradi suše. Reaganovo »šalo« jemljejo zares PRAGA — Še vedno se niso polegli odmevi tul »nerodnost«, ki jo je ameriški predsednik Ronald Reagan nakuhal pred tednom dni, ko je med P°~ skušanjem glasu za snemanje radijskega govora »za šalo« napovedal jedrsko bombardiranje Sovjetske zveze. Potem ko je sovjetska tiskovna agencija TASS objavila ostro protestno noto in potem ko Je sovjetski delegat pri OZN Rihard Ovinnikov Reagana ožigosal zaradi »bolestnega protisovjetizma«. sta o zadevi včeraj pisala dva češkoslovaška časopisa, in sicer glasilo komunistične partije »Rude pravo« ter glasilo sindikatov »Prače«. »Rude pravo« piše, da »nerodnost« dokazuje, kako ima Reagan vedno v mislih jedrsko vojno proti SZ. Zaradi »avanturizma in cinizma« ameriškega predsednika pa so po njegovem pisanju hudo zaskrbljeni v Zahodni Evropi, še ostrejši je komentar glasila češkoslovaških sindikatov, po katerem F Reagan namerno napravil »spodrsljaj«, da bi Prej izkusil, kako reagira ameriška javnost. »Prače« P1' še, da bi v primeru pozitivnega odziva ReagPn izkoristil vprašanje Jedrskega napada na SZ kampanji za novembrske volitve. Pogajanja bi se morala zaključiti v letošnji jeseni V prihodnjih tednih vrsta sestankov za vstop Španije in BRUSELJ — Po poletnem premoru se bodo jutri dalje zvrstili številni sestanki med predstavniki evropske deseterice, na katerih bodo skušali spraviti z mrtve točke pogajanja za pristop Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost. Jutri se bo sestala v Bruslju posebna komisija, ki bo pregledala nerešena vprašanja, 29. avgusta bodo o njih razpravljali stalni predstavniki desetih držav pri EGS, 3. septembra pa bo prav tako v Bruslju 23. ministrsko zasedem je posvečeno isti problematiki. Pogajanja so naletela na precejšnje težave, predvsem kar se tiče pristopa Španije. Nekaj zagona jim je skušal vliti francoski predsednik Francois Mitterrand v prvi polovici letošnjega leta, ko je pri predsedovanju EGS bila na vrsti Francija. Na vrhu, ki je bil 25. in 26. junija v Fontainebleuju, so predsedniki držav ali vlad evropske deseterice potrdili, da bi se morala pogajanja zaključiti v letošnji jeseni, tako da bi sporazum o pristopu pirenejskih držav lahko ratificirali do 1. januarja 1986, kot je bilo že pred leti sklenjeno. Vendar pogajalci niso po vrhu zabeležili nobenega dejanskega Portugalske v EGS napredka. Posebno jalovo je bilo zadnje srečanje s španskim predstavništvom, Iti je bilo 23. julija. Pogajanja s Španijo so se najbolj zataknila pri vprašanjih, ki zadevajo vključitev njenega kmetijstva v evropsko skupnost. Kot je znano, se španske konkurence na tem področju posebno boje mediteranske države, ki so že članice EGS, in sicer Francija, Italija in Grčija. V načelu se Španija in EGS strinjata, da bo potrebno prehodno obdobje, v katerem se bodo morale cene španskih kmetijskih pridelkov prilagoditi evropskim. V podrobnostih pa je prišlo med pogajalci do dokajšnjih razhajanj. Predstavniki EGS se med drugim zavzemajo za to, da bi evropski trg odprli nekaterim španskim pridelkom šele štiri leta po pristopu Španije. V Madridu pa so nuienja. da bi datuma odprtja evropskega trga ne smeli določiti vnaprej in da bi obdobje štirih let morali kvečjemu imeti za maksimalno. Do nesoglasij je prišlo tudi v zvezi s španskimi agrumi. EGS meni, da bi jih morali vključiti v seznam tistih španskih pridelkov, za katere bo prehodno obdobje najdaljše, temu pa se Španija odločno proti vi. V SFRJ se izboljšuje izmenjava Doma ugoden potek odkupa pšenic6 BEOGRAD — ZIS je na zadnji seji sprejel poročilo o uresničevanj plačilne bilance Jugoslavije v prvem polletju in ugotovil, da so v e*t°n. sitih odnosih s tujino zabeležili pozitivna gibanja. Presežek v skupni te bilanci znaša 37 milijonov dolarjev, medtem ko je bil lani v enakem obdo dosežen primanjkljaj v višini 156 milijonov dolarjev. Ugotovili so tudi. U» manjši tudi gotovinski primanjkljaj v menjavi s konvertibilnim podrocJ in to za 342 milijonov dolarjev. ZIS se je seznanil tudi z rezultati odkupa letošnje pšenice. Ugotovi ^ da so odkupili 3.115 tisoč ton pšenice ali 91 odst. načrtovanih količin, tako so odkupili 300 tisoč ton semenske pšenice. Ocenili so, da je odkupJjL,. rtiče v celoti zadovoljiv in da so možnosti za uresničitev načrtovanega 00 pa, ker žetve v posameznih krajih Jugoslavije še niso končali, (dd) Razstava kitajske kulture v Zagrebu ZAGREB — S posebnim letalom so pripeljali iz Pekinga v „ predmete, ki bodo razstavljeni na razstavi »Starodavna kitajska kultu ^ Z letališča so umetnine s posebnimi vozili * zag rd) A Ufi hrvaškem glavnem mestu, stražo pripeljali v mesto. Razstavo bodo odprli 2. septembra, prikazala pa bo približ»^^ predmetov iz časovnega obdobja, dolgega okoli 8 tisoč let. Takšne Ta še ni bilo v Jugoslaviji in tudi ne nikjer drugje na sviztu. Najbolj popolni poročni ekskluzivna darila za nepozaben dan... Prvi agregat HE Solkan se bo zavrtel septembra GORICA — V novi hidroelektrarni ^olkan na Soči tečejo zadnja dela, “•ko, da se bo 9. septembra — ob občinskem prazniku Nove Gorice — ze zavrtel prvi izmed treh agrega-l°v, od katerih bo vsak imel po 10 'bogavatov moči. K°t je dejal Bogdan Lulik, diplo-•hirani inženir in vodja gradbišča solkanske vodne elektrarne, se bo za občinski praznik pričelo »prvo vrte-Je« prvega agregata. Ob koncu sep-JOfnbra bodo vrtenje agregata že sin-tonizirali in generator bo dal v om ^zje prvo količino električne energije. ' da in so zato namenoma (za sedanja zadnja gradbena dela) odložili zabetoniran je praga v desnem pretočnem polju. Če bo šlo po načrtu, se bo v HE Solkan kmalu za prvim agregatom zavrtel tudi drugi. Računajo namreč, da bo ob koncu septembra drugi generator že zmontiran. Jašek tretjega agregata pa bo nekaj časa še prazen ; računajo, da bo oprema dobavljena in zmontirana prihodnjo pomlad. Razlog je znan, saj so se za vgraditev tretjega agregata odločili kasneje in torej dopolnili prvotne načrte, ki so računali le z dvema agregatoma. Kaže, da na samem gradbišču HE Solkan ne bodo imeli posebnih težav z lovljenjem postavljenega roka (9. september). Veliki napori pa bodo potrebni, da bodo v območnem centru vodenja v Novi Gorici ob času nared naprave za daljinsko vodenje HE Solkan. Prav tako napet je tudi rok za rekonstrukcijo vodovodnega črpališča Mrzlek, je pa po zagotovilih vsklajen z datumom občinskega praznika. Kot je znano, bodo šele po dokončanju del na čipališču, lahko začeli z vodo polniti elektrarniški akumulacijski bazen. Kiparski simpozij v Labinu Kar zadeva sedanja dela na elek-'arn iškem gradbišču je potrebno o-“leniti, da sta glavni zapornici že t ^rj)jen>. zmontirani sta prvi dve urbini, litostrojci pa so dobavili tu-* zc drugi turbinski regulator. Med-m ko je prvi generator že monti an’ se ukvarjajo z montažo druge-|a generatorja. Dokončane so tudi e vse zaščitne in merilne naprave, otnpletne naprave za lastno rabo e-ergije že poskusno obratujejo. Zad-|a dela opravljajo na napravah za vt°toatsko vodenje elektrarne. eih^ gradnjo elektrarne so se izo-ali nevarnostim visokih soških vo- Neznanci okradli hotel v Jesolu BENETKE — V prvih včerajšnjih jutranjih urah so trije oboroženi in maskirani neznanci vlomili v hotel »Negresco« v Jesolu ter ukradli za približno 50 milijonov lir vrednostnih papirjev in denarja v gotovini. S pištolami v roki so - prisilili 43-letnega natakarja Antonia Chimentija, da jih je pospremil v spalnico lastnikov hotela, zakoncev Luigija In nočen tija, starega 48 let, in Grazielle Trevisan, stare 43 let. V spalnici je namreč železna blagajna, v_ trenutku vloma pa se je v sobi poleg zakoncev slučajno nahajal tudi njun sin Maurizio, star 21 let. Trojica je prisilila Innocentija, da je odprl železno blagajno, ter pobrala vse, kar je bilo v njej: okrog 33 milijonov lir v italijanski in tuji valuti ter čeke za približno 14 milijonov lir. Neznani tatje so nato zaprli v neko sobo zakonca, njunega sina in natakarja ter zbežali z BMW. Avtomobil je nekaj ur pozneje našla policija nedaleč od hotela. Preiskovalci so tudi kmalu ugotovili, da je bil BMW pred nekaj dnevi ukraden v Vidmu. LABIN — Kdor bo te dni potoval v starodavno istrsko mestece Labin, bo lahko srečal kiparje takorekoč iz vsega sveta. V teku je namreč tradicionalni mednarodni kiparski simpozij, ki ga pod imenom »Prijateljska srečanja* letos že desetič prirejajo. Kiparji so v glavnem zbrani na obsežni ravni v bližini mesta, kjer ustvarjajo svoja dela. Med njimi je tudi mladi, a že priznani umetnik Giovanni Varlien iz Rima, ki ga je fotograf posnel na delu. Njegov kip bo postal trajna last mesta Labin. E. O. Nov most čez Tilment VIDEM — Strokovnjaki so v adnjih dneh začeli preiskovati otopozicijo terena in stabilnost vabrežij reke Tilmenta blizu Scazzane, kjer nameravajo zgra-nov most namesto sedanjega silnega mostu na čolnih. Nov °st bo dolg 400 metrov, širok 11 i ,yis°k 9, tako da bodo pod njim ipw ° p^e jadrnice. Gradnji ob-i1”3, ki bo nedvomno pospešil ^ omet, izredno gost v turistični jgZ0Ta' je deželna uprava Furlani-~ Julijske krajine namenila dve jkjardi in pol. S to naložbo pa akko krili le polovico stro- Iskrini računalniki kmalu tudi v Italiji LJUBLJANA, NOVA GORICA — V slovenskem združenem delu narašča pomen elektronske industrije in v tem okviru organizacije Iskra, ki proizvaja tudi razne vrste računalnikov. V razvejani družini Iskrinih tovarn se v proizvodnji računalnikov specializira zlasti Iskra-delta, organizacija posebnega družbenega pomena za proizvodnjo računalniških sistemov in za inženiring, tudi s tujimi državami. Računalnike izdelujejo v tovarnah v Kranju in v Šentjakobu na Koroškem, pri čemer narašča sloves mikroračunalnika vrste Partner. Tudi ta računalnik je rezultat lastnega znanstvenega in tehnološkega razvoja. Primeren je za srednje velika podjetja, obrate in ustanove, ki zaposlujejo do 100 delavcev ali uradnikov. V Iskra-delti poudarjajo, da so omenjeno vrsto računalnikov že razširili tudi v Avstrijo, ZRN, Švico in v Francijo. V te dežele bodo letos izvozili oziroma prodali skupaj približno tisoč ra- čunalnikov vrste Partner. Tudi tuji kupci ugotavljajo, da je »ta računalnik v svoji zvrsti med naj hitrejšimi in najbolj učinkovitimi«. Pri širjenju izvoza v elektronski industriji in v računalništvu, bo Iskra-delta v kratkem podpisala pogodbe tudi za prodajo omenjenih računalnikov v Italijo. V poštev prihajajo zlasti kupci v industrijskem trikotniku Milan - Genova - Turin, naša dežela Furlanija - Julijska krajina in dežela Veneto. Prodajne pogodbe bo Iskra-delta med drugimi sklenila z velikimi trgovskimi organizacijami v Milanu. Seveda pa sam računalnik ne zadošča, če nima vgrajenih programov za poslovanje v različnih deželah, po gospodarskih predpisih in praksi v teh državah in upoštevajoč specifične potrebe oziroma želje posameznih kupcev in uporabnikov računalnika. Zaradi tega je Iskra-delta podpisala pogodbo z neko italijansko družbo v Furlaniji - Julijski krajini, ki je izdelala programe za uporabo računalnika vrste Part- ner v italijanskem poslovnem svetu in življenju. Omenjena družba bo, v sodelovanju z delovno organizacijo Iskra-delta, zagotavljala tudi strokovno pomoč, bodisi za prilagajanje programov potrebam, ki jih zahtevata gospodarski razvoj in spreminjanje predpisov v Italiji, kot tudi za tehnični servis računalnikov. Pri povezovanju matične organizacije v Ljubljani z italijanskim tržiščem in poslovnim svetom, izvaja pomembno vlogo tudi območna enota Iskra-delte v Novi Gorici, ki jo vodi strokovnjak za elektroniko in računalništvo magister Boris Nemec. Tudi prizadevanje za prodajo slovenskih računalnikov v italijanskem obmejnem prostoru in v vsej sosednji državi, ter sodelovanje z italijansko družbo za izdelavo računalniških programov, spadata v okvir tesnih gospodarskih stikov in izmenjav med Jugoslavijo in Italijo. MARJAN DROBEŽ V Borovljah razprava o dvojezični šoli pravj]^EOVEC — Boroveljsko prosvetno društvo je v začetku tedna pri-porta*° Okusijo o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Po ogledu filmske re-l'azDr-i° ° Problematiki dvojezičnosti se je razvila vsebinsko zelo bogata P. ,Va' ki so se je udeležili mestni svetnik F. Srhleicher, univ. prof. M^tner, sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta T. Domej in hitvijo W°k°unig kot vodja diskusije. Večer se je zaključil s popolno odklo-Še ros,Vs°bme zahtev nemškonacionalističnih krogov. Ob koncu so odobrili Zernij,. v kateri med drugim pravijo: »Na narodnostno mešanem o- Vzg0j0 Koroške odklanjamo ločevanje otrok po jeziku. Potrebujemo načrtno ro!o k dvojezičnosti. Nasprotniki skupne šole na Koroškem delajo s pa-ali ne r'a.lu- Ne glede na to, ali bodo s svojimi sedanjimi zahtevami uspelfi Velik 'Jlm ®re za to. da se čim manj otrok udeleži dvojezičnega poukfe aktuain^ de*u koroškega prebivalstva manjkajo objektivne informacije o nosti S[ Problemih, zgodovini in kulturi koroških Slovencev. K enakovredne treh°VenSČine moreJo in morajo po svojih močeh prispevati vsi: začeti a v družini, nadaljevati v otroških vrtcih, šolah, v vsem javnem ^lišino Občine, dežela in država morajo izpolniti svoje obveznosti do S kočijo od Tuzle do Poreča POREČ — Turistična sezona je šele na višku in na poreški obali, ki se razprostira od Tara do Vrsarja, je trenutno preko 100 tisoč gostov. Dopustu sc ni hotel odpovedati niti starejši Bosanec Šalih Parovič, ki je nedvomno najbolj nenavaden in izviren turist na poreški obali. 77-letni možakar je namreč prispel iz Tuzle v Poreč kar na svoji kočiji, v katero je vpregel svojega zvestega spremljevalca v dolgoletnem delu v Tuzli in okolici, konja Črnega. Iz Bosne je skozi dober del Jugoslavije potoval celih dvajset dni, kar je bilo zanj res lepo doživetje, kot je sam izjavil. V vseh krajih, kjer se je ustavil pa sta seveda on in njegova kočija vzbudila veliko radovednost in zanimanje, (ev) tudi 4. Po večletnem sj. ^°droči,?Ska občina na tur, t'uxho» Po ^Id® nevarni konkurenti, je t®7s sn0pad° ' do prav hudih in krvavih sp- (Nadaljevanje prt ■ihodnjič) Na sinočnji okrogli mizi na festivalu KPI na Opčinah »Spomeniki živijo v bojih današnje stvarnosti« Z okroglo mizo na temo: »Mladina 0 Pomenu spomenikov NOB« se je si-noci v Prosvetnem domu na Opčinah pričel krajevni festival komunističnega tiska, ki ga prireja openska seklja KPI »Riko Malalan«. Okrogle mize, ki je pravzaprav na: Paljevanje zelo uspešne lanskoletne 0 istem argumentu, so se udeležili *3 Mladinski odbor SKGZ Rado Ra-za Mladinsko sekcijo SSk Boris ^rtač in za ZKMJ Claudio Cumani. Okroglo mizo je vodila tajnica sekcije KPI Patrizia Vascotto, prevajalec Pa je bil Sergij Kukanja. Prvi je v imenu mladih komunistov spregovoril Claudio Cumani, ki je lrn°l zelo stvaren in problemski po-Dejal je, da je kot 21-letni fant ln torej pripadnik tiste mladinske gelaci je, ki je v Trstu na politični ravni doživela vse demokratične boje Proti fašističnemu divjanju proti bi-'ngvizmu in boje proti vzponu Liste, ra socialni ravni pa najprej boj pro-i* brezposelnosti, nato pa še vse bor-De _in pohode za mir, proti pojavu jč^širjanja mamil in proti nasilju, r^ral je torej, da je pravzaprav pro-. na čaščenja spomenikov kot tak, ?.e, ga jemljemo izven trenutne poli-*rne in socialne stvarnosti, pravza-Pfav drugorazreden, če pa ga uokvi-“Po v današnjo stvarnost in mu torej damo univerzalno vsebino, pa bistven in primaren, saj včerajšnji boj partizanov za svobodo pomeni da našnji boj mladine, pa tudi vseh o-stalih, najprej za delo, nato pa za mir in proti nasilju, mamilom in na splošno padanju idealov, ki je s tem očitno povezano. Boris Artač, ki je govoril v ime- nu mladine Slovenske skupnosti, je med drugim dejal, da so spomeniki padlim v NOB simbol boja Slovencev za svoje pravice, če pa to nanesemo na današnji čas, pomeni to boj za globalno zaščito. Vendar pa je to, po besedah Artača, dvorezen meč. Globalna zaščita je pred vsem pozitivno in konstruktivno spre- j, ' v- i.: i * r 1 N; „„ 1 jemanje narodne zavesti in torej leta se začne pravzaprav v nas samih v obliki zvestobe narodu, kar je v drugi svetovni vojni pomenilo odhajati v partizane, v današnjih pa borbo za obstoj naše manjšine kot celovit zgodovinski subjekt. Rado Race je v imenu Mladinskega odbora SKGZ najprej opozori! na dejstvo, da je že res, da mladina verjetno premalo pozna našo polpreteklo zgodovino, vendar pa da ima nek pozitiven odnos do nje, pa čeprav seveda drugačen od tistega, ki so ga imeli tisti, ki so ta partizanska leta doživeli. Za to delno nepoznavanje pa obstaja objektivni faktor, kot je npr. pasivnost šole do tega argumenta, pa ' tudi psihološki faktor, ki je pač časovna in socialno oddaljenost od tistih časov, ki pa, če je včeraj boj proti krivicam pome ni! partizanščino, pomeni današnji boj proti krivicam pač angažiranost za mir, za sožitje med narodi in za ideale napredka in demokracije. In spomeniki morajo imeti to funkcijo simbola boja za pravično stvar. Sledila je plodna diskusija (posegli so Slava Čebulec, Miran Kuret, Drago Gorjup in Stanka Hrovatin), na kateri pa se niso zglasili prav tisti, katerim je bila ta okrogla miza namenjena — mladi . . . D. Jelinčič Jutri na Trgu Unità uastop godbe »G. Verdi« okviru poletnega ciklusa koncer- -,v na odprtem, I a letoviščarska ob 20.30 nastopna na irgu uru-, ?bčinska godba »Giuseppe Verdi«, . J° vodi dirigent in skladatelj Liano Ayv/ir-'i , ki ga prireja Trža k, "-‘^'viacarsKa ustanova, bo ju-°b 20.30 nastopila na TVgu Uni inska godb; vodi dirige Azzopardo. s„. uWšnji program bo dokaj pester, v i bo obsegal, poleg koračnice, u-to Ur° .Straussovega »Netopirja«, na-c izbor iz Kalmanovih operet, SlM?m so dali naslov »Fortissimo«, skl k° še znamenita Straussova »R;i bft "Kaiser Waltzer«, Cristianova Zakv80?*3 Napoletana«, večer pa bo jg lodila vojaška koračnica, ki jo sestavil sam Azzopardo. gg,, P°nedeljek, 27. avgusta, mestna iste a ne bo nastopala, saj bo prav 5a dne na pobudo Tržaške leto-kovarsk<-' ustanove, ki ta ponedeljki/ glasbena srečanja na Trgu Just ^U(ti prireja, na Gradu sv. Prav Otopila Godba na pihala iz or,r5°' Dkupdček tega večera bo šel Sanizaciji Unicef. Vstnl1^11"'5*18 občina obvešča, da so na«ptUce 23 kopališče »Alla Lanter-činsk t pr°dajo po 200 lir vsaka, v ob-Vern koPališčih (Ul. Manzoni 10, Ul. 22S 8, Trg Libertà 12, Kontovel Pjer)U ' Alpini 117/L Cesta za Lo-ter /aod delovnim umikom slednjih 13 j bazenu Bianchi, Riva Culli 3, od ' 00 14. ure. V okviru tradicionalnega koncertnega ciklusa Tudi Slovenski oktet gost »Glasbenega septembra 84« Koncertni ciklus »Glasbeni september« (Settembre Musicale), ki ga tudi letos že osmič zapored prireja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v sodelovanju z združenjem »Glasbena srečanja« (Appuntamenti Musicali) in »Cappello civico«, se bo začel v ponedeljek, 3. septembra, v katedrali Svi. Justa s koncertom dua Huger-Cognazzo, v četrtek, 27. sep tembra pa bo gost »Glasbenega septembra Slovenski oktet iz Ljubljane, ki bo nastopil v evangeličanski (luteranski) cerkvi na Trgu Panfili. Vsega bo na sporedu deset koncertov, ki bodo izmenično v katedrali in v evangeličanski cerkvi. Duo Hunger (tromba) Cognazzo (orgle) bo izvajal skladbe Clarka, Stanleya, Purcella, Scarlattija, Ga-luppija, Haendla, Moureta, Tresca, Seminija, Grosinija, Viozzija in Cel-lierja. Švicar Hunger bo prvič gostova l v Trstu, trombetist Cognazzo pa je že večkrat koncertiral v Trstu, vendar kot pianist v duih. 10. septembra bo, vedno v katedrali Sv. Justa, nastopila znana Špan ska organistka Monserrat Torrent Nadaljujejo se polemike o sečnji topolov v Ribiškem naselju se ;p Ja topolov v Ribiškem naselju tej ^Nadaljevala tudi včeraj. Proti “tifati at Pa je v prvi vrsti anga-vedeij tožaška WWF. Tako smo iz-Pfava’ da baje Deželna gozdna tisk . P°slala pristaniškemu povelj bi prp'srN°. v katerem vprašuje, naj Tudi „i ^ s sečnjo. Pole „i?.. e bolezni, ki je zajela to-stojti» ,1Sirno različna mnenja. Prida jp , °hnične službe so ugotovile, ostala ,? ena. tretjina dreves bolnih, Vsekat nai bi bila povsem zdrava. Solov kf>r 80 Polemike glede sečnje vfoče Ribiškem naselju dokaj bled ^//Ogodovanje je slišati tudi Je, da 111171 prebivalstvom. Dejstvo v>sa0 * pristaniško poveljstvo od-Pfitiskn^, ministrstva in da je kljub .torj 71 nadaljevalo s sečnjo. Ne-yil, (ja 8(1 tudi skeptični do zagotovo bodo ponovno pogozdili pose-v$ak Jtfdfočje. Resnica je, da je Nekaj na obmorskih zemljiščih bilo bčutljivega. Preveč obale je 8e je l J1? ,arJene, preveč- interesov da mor-,- 0 ln 86 križa. Dejstvo je, r?.«UnaniJO .biti Pnsogi ob obali pre-• Valori • . se primerno ohranijo 86 niso r|Zllai° tisti predeli obale, ki ^smotrn ° Konca »pokvarjeni« ali pa 710 pozidani. Pozori |o KZ Volastnikom to' ki n.lry, zveza opozarja dvolastnikov^, cravajo sekati drva na ju-Predloži in < IT! ozemlju, da pravočasno men na : Ustrezne prošnje. V ta na-sc Javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah. Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastniško knjižico in številke parcel, njihovo površino, katastrsko občino ter količino drvi. Prošnje bo Kmečka zveza sprejemala do 10. septembra. V kratkem v Trstu skoraj 1000 izgonov Tržaška Občina je prejela v zad njem času 906 prošenj za stanovanja. Poslale so jih družine, ki jim grozi izgon in ne morejo dobiti drugih bi vališč. S tem vprašanjem se je pred dnevi ubadal tržaški občinski odbor, ki pa trenutno ne razpolaga niti z enim samim stanovanjem, da bi ga predal prepotrebnim prosilcem. Od skupnih 906 družin, jih je 681 prejelo razsodbo o izgonu, 203 je bil podaljšan rok izgona, 22 pa preti izgon v teh mesecih. V teh najhujših primerih bodo družine prisiljene za pustiti svoja stanovanja najkasneje do oktobra. Tržaški župan Richetti je že obvestil ministra za javna dela Nicolaz-zija o kočljivem vprašanju z namenom, da bi tudi Trst vključili v seznam mest, katerim naj bi nudili p<> sebne prispevke za gradnje novih stanovanj. Medtem je tržaška Občina iztaknila 600 milijonov lir za nakup stanovanj. V kratkem bi morali predati stanovanjskim upravičencem 13 novih stanovanj, 16, ki so jih že predali, pa naj bi dokončali. Serra z deli De Cabezona, De Arauxa, Bruna, Bacha, Cabànillesa, Massa be, Brahmsa in Francka. V evangeličanski (luteranski) cerkvi na Trgu Panfili bo prvi koncert v četrtek, 13. septembra, ko se bo ljubiteljem klsične glasbe predstavil ameriški čembalist Edward Smith, ki bo imel na sporedu dela Byrda, Sweelincka, Bacha, Rameauja in Scarlattija. Igral bo prvič na čembalo z dvema klaviaturama »Fiam mingo« 2X8’ in 4’. V soboto, 15. sepj tembra, bo, vedno v evangeličanski cerkvi, gostoval romunski pianist Adrian Vasilache. Na sporedu bo imel dela Galuppija, Husonija, Chopina in Liszta. V katedrali Sv. .lutila bo v pone deljek, 17. septembra, koncertiral francoski organist Rene Saorgin, v petek, 21. septembra pa bo v evan geličanski cerkvi gostoval pianist Raimondo Campisi, dobitnik številnih mednarodnih priznanj, sicer pa tržaškemu občinstvu poznan z nastopov v gledališču Verdi. Celoten večer bo posvetil Chopinovem skladbam. V ponedeljek, 24. septembra, bo za orgle v katedrali Sv. Justa sedel avstrijski organist Hans Haselboeck, reden gost najpomembnejših glasbenih dvoran v Evropi, Ameriki, A-ziji in Afriki. Na sporedu bo imel dela Clerambaulta, Dandrieuja, Vivaldija, Mozarta, Mendelssohna in pa nekaj lastnih improvizacij. Zadnji trije koncerti bodo vsi v evangeličanski cerkvi na Trgu Pan fili, katere notranja obnova počasi napreduje. Prvi bo n četrtek, 27. septembra, ko bo —■ kot že rečeno — nastopil sloviti Slovenski oktet iz Ljubljane, znan po vsem glasbenem svetu, sicer pa že večkrat gost v Trstu. V njegovem programu bodo: Gallus, Di Lasso, Passereau, Scan dello, Villaert, Castoldi, Mladenov, Zagrajski, Popobski, Davidovski, Rahmanov, Čajkovski in Mokranjac. 29. septembra bosta nastopila sopranistka Silvana Moyso in pianist Cognatto z deli francoskih avtorjevi Bizeta, Masseneta, Ravela, Debus syja in De Falle. Ciklus se bo za ključil 2, oktobra z gostovanjem Tria di Venezia, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki: pianist Massimo Somenzi, violinist Stefano Zanchetta in čelist Mario Brunello, ki so vsi že nastopali v Trstu. Na sporedu bodo imeli skladbe Beethovna. Brahmsa in Dvo raka. Vsi koncerti so brez vstopnine in bodo nedvomno, kot vsa leta doslej, privabili številno občinstvo, pred vrem mlado, (jk) Smrt v avtobusu Prileten moški je včeraj dopoldne umrl v mestnem avtobusu. Giacomo Lorber, tako je bilo 82-letnemu upokojencu ime, se je peljal na avtobusu proge št. 42, ki povezuje rpe-sto z zahodnim Krasom, ko mu je nenadoma postalo slabo. Voznik je avtobus nemudoma ustavil (peljal je po Ul. Ghega), na kraj je prišel re-šilec Rdečega križa, kljub hitremu posegu pa za upokojenca ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik je lahko le ugotovil, da je Lorber umrl najverjetneje zaradi srčnega infarkta. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Antona Škabarja se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani. Posebna zahvala dr. Lu-pincu, 3. medicinskemu oddelku, g. Tonetu Bedenčiču, sorodnikom, ki so mu lajšali trpljenje, sosedom ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Svojci Repen, 19. avgusta 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in none Gizele Dovšak vd. Sedmak se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot ter kakorkoli počastili njen spomin. Svojci Križ, Devinščina, gusta 1984 Zagreb, 19. av- ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali ob izgubi moje drage mame Antonije Calz vd. Čok Posebna zahvala sosedom, g. župniku Miklavcu, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. Angela Lonjer, 19. avgusta 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Alojzije Živic vd. Purič Posebna zahvala župniku Antonu Bedenčiču. Družine Doljak, Carli, Foschini, Raspor in Škabar. Repen, 19. avgusta 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) Po mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena Ida De Lorenzi por. Bogateč (GOSTILNIČARKA) Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Nabrežino. Posebna in topla zahvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalostno vest sporoča užaloščena družina. Križ, Nabrežina, 19. avgusta 1984 Ob prerani smrti drage mame in žene Ide Bogateč izreka sekcija KPI Enrico Berlinguer - Nabrežina Norini, Maurotu in Nacotu ter drugim sorodnikom najgloblje sožalje. Odbor Ljudskega doma izreka iskreno sožalje Norini in svojcem ob izgubi mame Ide De Lorenzi por. Bogateč. KD Vesna in ŠD Mladina izrekata družini Bogateč iskreno sožalje ob prerani izgubi drage Ide. Sekcija KPI »Josip Verginella« iz Križa izreka globoko sožalje tovarišici Norini in družini ob izgubi drage mame Ide. Ob izgubi drage Ide Bogateč roj. De Lorenzi se pridružujejo žalovanju Pepi in Slavica Nadlišek ter Pavel, Tina in Mauro. Ob nenadni smrti svoje članice Ide Bogateč izreka prizadeti družini globoko sožalje ZŽI iz Križa. Ob prerani izgubi žene oz. matere Ide izreka Sokolova balinarska sekcija svojima članoma Ignacu in Mauru Bogate u iskreno sožalje. Zapustil nas je naš dragi mož, oče, nono in brat Albin Pertot Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 20. t.m., ob 13.30 izpred spomenika na domače pokopališče. Žalujoči: žena Cvetka, otroci Magda, Vasilij in Dani z družinami, sestra Ida in drugo sorodstvo. Nabrežina, 19. avgusta 1984 Ob smrti Albina Portola iz Nabrežine izrekata sekcija KPI E. Berlinguer Devin - Nabrežina in VZPI-ANPI iskreno sožalje svojcem. Ob izgubi očeta Albina Periata izrekata odbor in balinarska sekcija ŠD Sokol svojemu članu Vasiliju in družini iskreno sožalje. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega Dušana Corbattija se zahvaljujem vsem, ki so mi bili ob' strani in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žena Žavlje, 19. avgusta 1984 mali oglasi tele!cm 040 - 775275 PRODAM čoln Rio z opremo, nov motor Johnson 6 Hp. novo prikolico za čoln po ugodni ceni. Tel. 040/211-306. OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran. PRODAM avto Volkswagen letnik 1975 v dobrem stanju. Tel. 040/228-390. PRODAM hišo v Dolini z dvoriščem in 400 kv. m vrta. Tel. 040/228-390. MLADI DRUŽINI poceni prodam polovico hiše, vrt in garažo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6, 34137 Trst — pod šifro »Ul. Eremo«. PRODAM vseljivo starejšo hišo, bivša gostilna, primerna za vsako drugo obrt. Okoli hiše približno 3.000 kv. m zemlje. Ponudbe na ADIT - DZS, Kardeljeva C. 8, 61000 Ljubljana. OSMICO ima Karlo Škabar v Repnu št. 23. Toči teran in belo vino. PRODAM 112/Elite bele barve, 5 prestav, 14.000 km. Tel. 040/422-010 ob delavnikih ob 13. uri. OSMICO je odprl Rudi Petaros, Boršt 139. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Josip Gruden iz Sa malo ree 6/A. Toči belo vino in teran. PRODAM knjige za 1. učiteljišče in za 1. vzgojiteljsko. Tel. 040/774-581. ALEKSANDER iz Prebenega sporoča svojim cenjenim klientom, da je spet odprl gostilno. KUPIM Fiat 500 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 40/227-497 od 13. do 15. ure ter od 20. do 21. ure. MATEMATIKO IN F1Z1KO inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972. ANGLEŠČINO inštruiram za popravne izpite. Tel. (003865) 22879. OSMICO je odprl Romano Purič v Repnu št. 13. Toči belo in črno vino. IZGUBILA sem zlato zapestnico v Bazovici ali na Opčinah v torek zvečer. Najditelja prosim, da telefonira na št. 040/228-327. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah. GOSPA s prakso nudi pomoč podnevi in/ali ponoči starejši osebi. Tel. na št. 574-423. OSMICO je odprl Edi v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran. PRODAM FIAT 127/900 cc, letnik november '82, prevoženih 25.000 km. Tel. 040/825-051 v večernih urah. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Opčine - Trst SEPTEMBER s potovalnim uradom »Aurora« Vsako nedeljo in torek na BRIONE. Cena 58.000 lir. Od 26. avgusta do 2. septembra in od 2. septembra do 9. septembra na MALI LOŠINJ. Cena 195.000 lir. Od 22. do 25. septembra v BUDIMPEŠTO. Cena 272.000 lir. Od 16. do 20. septembra na otok RAB. Cena 143.000 lir. Od 19. do 26. septembra v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO. Cena 795.000 lir. Od 25. septembra do 2. oktobra — KLASIČNA GRČIJA. Cena 726.000 lir Od 5. do 10. oktobra — MADRID in ANDALUZIJA. Cena 625.000 lir. 6. in 7. oktobra na PLITVIČKA JEZERA. Cena 80.000 Ur. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« — Ul. Cicerone 4 — telefon 60261. Agenzia immobiliare GREBLO s.n.c. Sesljan, 21/A Tel. 040/299969 Kupoprodaja vil, stanovanj, kmetijskih zemljišč, zemljišč, upravljanje in nasveti. Že 30 let se ukvarja z nepremičninami s pristojnostjo In profesionalnostjo. ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNISKA POSOJILA Z OVREDNOTENIMI ŠESTMESEČNIMI OBRESTMI IN. POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da je v smislu pravilnikov spodaj navedenih posojil, vrednost kupona in povišek kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1. 9.1984 / 28. 2.1985 sledeča: POSOJILO Izplačljiv kupon 1.3.1985 POVIŠEK KAPITALA % 6-mesečna razlika 1.9.1984 28.2.1985 Skupna vrednost dne 1.3.1985 1982-1989 ovrednoteno //. emisija (BECQUEREL) 8% — 0,723% + 4,832% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu. kino Ariston 21.15 »Star ’80«. Bob Fosse. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Fenice 17.00 — 22.00 »Kowaanisqatsi«. Nazionale Dvorana tšt. 1 15.30 — 22.15 »Erotic super sex orgasmo«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Fuga da mezzanotte«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »L’esorcista». Za vsakogar. Grattacielo 17.00 — 22.15 »La guerra del fuoco«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Sfrattato cerca casa equo canone«. Pippo Franco. Aurora 15.45 — 22.00 »I predatori dell'arca perduta«. Capitol 16.30 —- 22.00 »Essere e non essere«. M. Brooks. Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »48 ore«. Lumiere Zaprto. Radio 15.30 — 21.30 »La vogliosa Sibille«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »I falchi della notte«. gledališča CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Hala Tivoli - Velika dvorana Danes, 19. avgusta, ob 20. uri: Heavy Metal Koncert leta - Iron Maiden. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan javlja, da je odhod enodnevnega izleta dne 26. t.m. v Baško - Krk z Oberda-novega trga ob 6.30. še nekaj mest je prostih. Vpisovanje še v torek, 21. t.m., v Ul. Valdirivo 30 od 10. do 12. ure ali po tel. 040/732-858. razstave V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, skupinska grafična razstava. V galeriji Rossoni na Korzu Italia 9 je razstava slikarja Renza Simionata in shkarke Mirelle Barbarich. Razstava bo trajala do 31. t.m. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Roeeettn TRST * Telefon 77-29-88 Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V četrtek, 23. t.m., ob 21. uri bo gledališka skupina ZKO Koper uprizorila Goldonijeve »Primorske zdrahe« v kon-tovelskem narečju. Predstava bo na prostem ali v dvorani. razna obvestila ŠD Zarja priredi danes, 19. t.m., tradicionalni športni praznik v Bazovici. Zvečer ples z ansamblom Aries. Toplo vabljeni ! Otroci iz kolonije v Comegliansu se bodo vrnili v četrtek, ' 23. t.m. V Gorici pri železniški postaji bodo okrog 11. ure, v Sesljanu okrog 11.30, v Trstu pri železniški postaji v Ul. F. Gioia okrog 12. ure. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v sredo, 29. t.m., izlet v Ribnico (Cerknico - Cerkniško jezero). Kosilo bo V Ribnici. Vpisovanje v torek, 21. t.m., od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8. šolske vesti Uprava slovenskih šolskih knjig, Ul. Frausin 12 - Trst, bo zaprta od 27. t.m. do 8. septembra zaradi inventure. čestitke Danes se sreča s Abrahamom EDI GODNIK. Odborniki SKD Barkovlje mu kličejo še na mnoga zdrava leta. Zveza borcev iz Boljunca se zahvaljuje vsem, 'ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešnemu zaključku 4. Partizanskega poletnega praznika v Bol juncu. Posebna zahvala vsem, ki so nam dali na razpolago gradivo za razstavo. Odbor darovi in prispevki Ob 12. obletnici smrti Josipa Regenta daruje žena 10.000 lir za« ŠD Konto-vel. Namesto cvetja na grob Antonije Čok iz Lonjerja darujeta Sonja in Anuča 10.000 lir za spomenika padlim v NOB v Lonjerju. Ob 18. obletnici smrti dragega očeta Josipa Albertija daruje hči Marija z družino 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Nedino mamo Ido Ivančič daruje družina Vecchie! 15.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Ob 40-letnici nacističnega požiga Medje vasi, Cerovelj, Vižo-velj in Mavhinj prireja devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti danes, 19. t.m. SLOVENSKI TABOR na trgu v Mavhinjah s pričetkom ob 18. uri. Na sporedu so: nastop nabre-žinske godbe na pihala, govor pisatelja Borisa Pahorja, recital »Ljubezen - mir« KD Šentjakob iz Bežigrada, nastop kvintet^ Savski val z Ježice. Topo vabljeni! TRK SIRENA priredi danes na zasutem zemljišču v Barkov-ljah svoj tradicionalni praznik KALAMARADO Danes ob 19. uri nastop čarodeja Iva Valetiča. Večer bo popestril ansambel TAIMS. T P P Z »P. TOMAŽIČ« Pevci, godbeniki in recitatorji TPPZ P. Tomažič pozor! V nedeljo, 26. t.m., v Bazovici ob 9. uri vaja za ves ansambel. Po vaji ob 11. uri posvetovalni sestanek z vsemi u-daeženci, ki potujejo v ZSSR- Prav tako vaja za vse člane TPPZ P. Tomažič v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 in tudi v torek, 28. t.m., ob 20.30. Obnovili bomo koncertni program za Leningrad, Moskvo in Rim. KD PROSEK - KONTOVEL in delovna skupina Primorske zdrahe Koper vabita na predstavitev Goldonijeve komedije PRIMORSKE ZDRAHE ki bo v torek, 21. t.m., ob 20.30 na Kontovelu. včeraj - danes : Danes, NEDELJA, 19. avgusta LJUDEVIT Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.07 — Dolžina dneva 13.57 — Luna vzide ob 23.31 in zatone ob 13.51. Jutri, PONEDELJEK, 20. avgusta SAMUEL Vreme včeraj: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1021 mb raste, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Curet, Massimo Colombi, Maria Giovanna Vi-gini, Massimo Zamagni, Marco Rove-redo. UMRLI SO: 86-letna Lidia Patisca, 94-letna Teresa Badiura vd. Poti, 76 letna Orsola Trost, 85-letni Luigi Viezzoti, 72-letna Enrica Maccari vd. Nassiguerra, 75-letni Antonio Leone, 78-letna Pierina Piccoli, y59-letna Libera Apollonio por. German, 61-letna Natalia Argenti, 59-letna Ida De Lorenzi por. Bogateč, 81-letna Eugenia Castelli por. Fonda, 97-letna Beatrice Ongaro, 73-letna Iride Zucca, 71 -letni Albino Pertot, 70-letni Aldo Macoratti, 75-letna Berta Lortzar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) „ Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio ' Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. < ' predpraznična od 14. do 20. ure m v znična od 8. do 20. ure. LOTERIJE BARI 33 37 34 CAGLIARI 36 78 57 FIRENCE 39 54 50 GENOVA 25 22 19 MILAN 21 49 5,1 NEAPELJ 89 73 38 PALERMO 22 34 82 RIM 69 58 38 TURIN 24 18 33 BENETKE 8 35 65 49 13 53 32 34 4 72 89 67 62 16 24 9» 61 58 74 37 3 20 55 ENALOTTO x XXX 112 121 l 6 KVOTE 12 — 21.964.000 lir 11 — 757.300 lir 10 — 70.200 lir Na razpolago je 100 vrst hladilnikov, navadnih In kombiniranih, hladilnih omar in skrinj. Vsi smo cenjenih znamk In razstavljeni smo pri Ramanlju v Ul. Revoltella 10. Drug od drugega se razlikujemo: ali beli ali v tikovi, orehovi in jesenovi barvi ali iz nerjavečega jekla, čakamo samo, da nas dostavijo na vaše domove In da vam začnemo služiti. Končno to ni tako težko, ker nas Romani prodaja po ugodni ceni In tudi na obroke — celo do 40-mesečne. vaša trgovina eicpert v Trstu - Ul. Revoltella 10 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 19. avgusta 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 20. avgusta 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.55 Praznični dan *2.15 Zelena linija 13.00 Poletni maraton - Ena zvezda en balet - Maurice Béjant 13-30 Dnevnik 13.45 Le avventure di Arsenio Lupin -film 15.25 Vuoto di memoria -nadaljevanka 16.15 Catania : kolesarstvo 1J-00 Poletna TV 26-00 Dnevnik 30.30 Nelson - nadaljevanka 31.25 Hit parade - uspehi tega tedna ~-60 Dnevnik ti *6 Sulle strade della California -TV film ‘0.15 Dnevnik in vremenske razmere Ob koncu športne zanimivosti Drugi kanal j 00 Glasbena oddaja .. ■36 D porto delle nebbie - film 5.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 3.15 Due e simpatia - nadaljevanka dneva 1.15 Dnevnik - šport “■30 Codice rosso fuoco - TV film 17.20 Ti conosco mascherina - film 18.40 Lady madama - TV film 19.50 Dnevnik 20.00 Dnevnik 2 - domenica sprint Dogodki in osebnosti športnega dne 20.30 Criminal computer - nadaljevanka 21.25 ... e poi venne la festa 22.15 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.25 Avventure affricane di un bersagliere ciclista 23.20 Caorle: ženski nogomet 24.00 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.25 Jazz: glasba v črnem in belem 20.30 Dal festival internazionale del cinema di Berlino 21.35 Dnevnik 3 22.00 Domenica gol - kronike, komentarji in razgovori 22.30 Kamera in spomin 22.40 Concertane - Genesis in America 23.40 Speciale Orecchiocchio -glasbena oddaja nastopa Peter Richard JUGOSLOVANSKA Ljubljana 8.55 Poročila ji’živ žav - otroška matineja •50 Trnov grad - otroška nadalje-. vanka ponovitev H Veliko mesto - nadaljevanka •15 625 - napoved tedenskega spo-12 reda •60 Ljudje in zemlja - prenos iz IB 4n RadS°nc •10 Srečanje z Nikico Kalogjero -zabavnoglasbena oddaja V vrsti oddaj cikla; v katedro je zagrebška TV predsta yila ustvarjalnost že nekaj naših znanih skladateljev zabavne glasbe, boste danes našli oddajo, posvečeno glasbenemu delu Nikice Kalogjere, skladatelja, ki je v našem glasbenem življenju prisoten že dolga leta. Bavil se je s korepeticijo, dirigiranjem, skladal je filmsko glasbo in glasbo za otroke ter napisal celo vrsto uspelih zabavnih melodij. Ka’ogjera je Prav gotovo eden naših najbolj Plodovitih skladateljev zabavne glasbe in eden od skladateljev z največ mednarodnega uspeha. Pomembno je tudi njegovo u-spešno sodelovanje s številnimi Pevci. 17.35 19.15 19.26 19.30 20.00 21.00 21.30 17.30 18.00 19.00 20.20 22.15 22.25 12.00 13.05 14.35 16.20 17.15 17.45 17.50 18.55 19.30 20.00 21.00 21.30 TELEVIZIJA Sicilijanski zapeljivec -italijanski film Risanka Zrno do zrna Dnevnik Gabrijel - nadaljevanka Hodoljubje: Piran - potopisna oddaja Športni pregled Koper Stari menih - TV film Japonski zakladi -dokumentarec Risanke Poletne zgodbe - film Koncert pevca Tomislava Ivčiča Zeit im Bild čas v sliki Zagreb Kmetijska oddaja Otroški spored Glasbeno popoldne Jack Holborn - otroški serijski film Narodna glasba Olimpijska loterija Ločitev - ameriški film Retrospektiva zagrebške šole risanega filma Dnevnik Gabrijel - nadaljevanka Marje, ljudje obale dok. zabavna oddaja Športni pregled ZASEBNE POSTAJE 8*wANALE 5 ■ 0 Mice - TV film 5?31* Tyler Moore - TV film 1043 * as - TV film SP°rtna oddaja Sj ~Port' ameriški nogomet 14‘X ^uPerclassifica show 15:00 £0Jak - TV film j venne la notte - film Srata Michael Calne in Jane 17.00 s nda andokan, la tigre di Mom-Pracem - film 'grata: Steve Reeves in Gene- 19.00 rr Grad 19.30 L. Jefferson - TV film 20.25 j retta - TV film r3 vita, gli amori e le avventu-e del barone Van Der Trenk - 22.25 ?adalJevanka 23.25 B^ye.boat - TV film maggiordomo - filmska cS^la Bob Hope in Lucilie Bali 8.30 pETEQUATTRO 10.5o p anke 11.45 iivftasilandia . TV film 12.15 i cuori in affitto - TV film }3.1o p °°l)y Doo - risanka 13.30 i>ntovideo torenCO'pv> ?erl°lazzl iuvestiga- lf-45 iSra Ugo Tognazzi . g'°rni del padrino - nadalje- 6.30 i*3 , •30 Piiìrodatori dell'idolo d’oro - ‘8.O0 Tvf 1 s " risanke •8.50 ’TrCk Driver - TV film 19.25 (v CUori m affitto - TV film 20-25 fe- - TV film 21.30 La^ke’s angels - TV film 2, , igradlA a.uSUi Pacifico " fUm 28.15 ti:'3 Anthony Perkins a,p l'"no d'amour - film drama ITA. ^ain Delon 8 30 r ALlA 1 l°.°0 (;‘Sankc igS° nr0SSe - rilm 12.10 ì Gridai C00per in PaUlet' 13-00 n volanti TV film mo amico Arnold - TV film 14.00 Deejay tele Vision 16.15 Quelle meravigliose ragazze di Dallas - filmska komedija igrata Jane Seympur in Bert Convy 17.45 L'uomo di Singapore - TV film 18.45 KungFu - TV film 19.40 II circo di Sbirulino - spektakel s Sandro Mondami 20.25 Autostop - igre in spektakel z Marcom Columbro 22.30 La sedia a rotelle - film igrata Catherine Spaak in Jean Claude Brialy 00.30 Shock mortale - film igrata Ruth Gordon in Alan Alda TELEPADOVA 12.00 Risanke 15.00 L’indiana bianca - film 16.30 Star trek - TV film 17.30 Bonanza - TV film 18.30 Risanke 19.30 Arrivano le spose - TV film 20.20 L’enigma delle due sorelle - nadaljevanka 21.30 A sud ovest di sonora - film 23.00 Doc EUiot - TV film 24.00 Accadde a Brooklyn - film TRIVENETA 14.00 Rassegna di antichità e preziosi 16.30 TV film 17.30 TV film 18.00 Risanke 18.30 Sloane - TV film 19.30 TV film 20.30 II piccolo testimone dell’Oricnt express 22.00 Q. P. Coupon estate 22.30 L’incredibile dottar Hogg TV film 23.00 Film TELEFRIULI 14.30 R Gringo - film 16.00 FBI - TV film 17.00 La traccia del serpente - film 19.00 Cara a cara - TV film 20.25 L’amante di Gramigna - film 22.00 šport 23.30 I pirati della croce del sud - Prvi kanal 13.00 Poletni maraton Ena zvezda, en balet: Maurice Béjart 13.30 Dnevnik 13.45 n ritorno, di Arsenio Lupin -film 15.20 La sei giorni di Vibo 16.00 Tutti in pista nel sesto continente 16.30 L’amico Gipsy TV film 17.00 Squadra speciale Most Wanted TV film 17.50 II fedele Patrash - risanke 18.10 Al Paradise 19.40 Almanah Ln vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 I 9 di Dryfork city - film igrajo: Ann Margret, Alex Cord, Bing Crosby 22.00 Dnevnik 22.30 De Gasperi Togliatti 0.30 Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadalj. dneva 14.10 Kviz, glasba, filmi za skupno popoldne 17.05 Avanti c’è posto - film 18.30 športna poročila 18.40 Lady madama - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Lo sceicco d’Arabia - film 21.30 Dnevnik 21.40 Kronika 22.30 Protestantizem 23.00 R brivido dell’imprevisto 23.30 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 19.25 L'altro suono 20.00 Šola in vzgoja 20.30 I grandi lavori del mondo 21.25 Dnevnik 3 21.50 Tehnika in spektakel 22.20 Kamera in spomin 22.30 Tuttogovi - 5. del 0.55 Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja z Marino Arcangeli JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.05 Poročila 18.10 Zgodbe iz nepričave - otroška serija 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Mladi upi - glasba za mlade 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Šofer za eno vožnjo - 1. del sovjetske drame Avtorji so dvodelno TV dramo označili kot »lirično komedijo«. Moskovski šofer Mihail Artuhin spozna Sofijo, ki je prišla v glavno mesto kot predstavnica nekega kolhoza z juga države. Fant sprejme ponudbo in jo odpelje v novem avtu, ki si ga je kupila v Moskvi, v njeno vas. Med potovanjem, ki je osrednji del drame, se Mihail in Sofija dodobra spoznata, preživljata razne »preizkušnje« in razkrivata drug drugemu svoja zna-čnja. V spremnem besedilu k drami so zapisali, da je sporočilo dela v tem, da je resnične življenjske vrednote mogoče najti le v dobrih medčloveških odnosih, v medsebojnem sodelovanju in zaupanju ter da materializem in potrošništvo ne prinašata trajnega zadovoljstva in sreče. 21.10 Veliki diktator umetnosti, dok. film 22.05 Dnevnik Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji Odprta meja med drugimi tudi naslednji prispevki: TRST — Stanovanjska stiska OPČINE — Okrogla miza mladih o spomenikih GORICA — Uveljavitev briških vin na ljubljanskem sejmu BARKOVLJE — Prireditev »Sirene« JAMLJE — Cepljenje psov proti steklini 17.30 Poletne zgodbe - film 19.30 TV D stičišče 20.20 Najboljše igre našega življenja 21.15 Plesni korak - Volk na strehi 21.55 Nočni film Prepovedana strast 23.25 Zeit im bild - Čas v sliki Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 Koledar 18.15 Zgodba o pradeklici - otroška serija 18.30 Diči diča, otroška oddaja 18.45 Mladi upi 19.30 Dnevnik 20.00 Davidova mati - TV drama 21.50 Izbrani trenutek 21.55 Paralele, zunanjepolitična odd. 22.25 En avtor, en film ZASEBNE CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.30 Alice TV film 10.00 Phyllis - TV film 10.30 L'amico del giaguaro - filmska komedija - igrata Walter Chiari in Elke Sommar 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Ix>u Grant - TV film 13.25 In casa Lawrence - TV film 14.25 Risate di gioia filmska komedija igrata Anna Magnani in Totò 16.25 Mary Tyler Moore TV film 17.00 Hazzard - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.(X) I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 I quattro cavalieri dell’Apocalisse - film drama - igrata Glenn Ford in Charles Boyer 23.15 Love boat TV film 0.15 Šport - golf 1.15 Assalto finale - film RETEQUATTRO 9.00 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Risanke 10.10 Magia TV novela 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 Risanke 13.10 Pronto video 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.(X) SOS Miami airport - film 17.00 Risanke 18.00 Truck driver - TV film 18.50 Tre cuori in affito TV film 19.25 Chips TV film 20.25 L’isola degli uòmini pesce -film - igra Barbara Bach 22.10 Rosa shocking - spektakel in varieté 23.20 Le mille e una notte - film 0:50 I predatori dell’idolo d’oro -TV film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Cittadino dannato - film POSTAJE 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno TV film 12.30 Lucy show TV film 13.00 Bim bum barn 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim bum barn 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Marlowe, il poliziotto privato film - igrata Robert Mitchum in Charlotte Rampling 22.10 New York, New York - TV film 21.10 Mentre Parigi dorme - film drama - igra Yves Montanti 1.15 Ironside - TV film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda TV film 15.00 Gli emigranti nadaljevanka 16.00 Cara a cara TV film 17.00 Star trek - TV film 18.00 Risanke 19.30 Marna Linda - TV film 20.20 La sconosciuta - nadaljevanka 21.30 II falco e la colomba - film 23.00 Doc Elliot - TV film 24.00 La legge film TRIVENETA 12.45 Sloane - TV film 14.00 Risanke 14.30 Rassegna di gioielli 17.00 TV film 18.00 Risanke 18.30 Sloane - TV film 19.30 TV film 20.00 Q. P. Coupon estate 20.30 Le quattro croci di E1 Paso -film 22.00 TV film, I 12 legionari 22.30 La sbornia - film TELEFRIULI 15.45 Polizia militare - film 17.15 Risanke 18.15 Cara a cara TV film 20.00 L’ora di Hitchock TV film 21.00 Vesti v nemškem jeziku 21.30 La storia di Wanda - film 23.00 Športna oddaja BABIO Nedelja, 19. avgusta 1984 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Nedeljska matineja; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Kukavičji Mihec«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 »Toč ali kabaret za pasje dni«. Izvajajo Boris Kobal, Noemi Calzolari in Sergej Verč ter glasbena skupina, ki jo vodi Miran Košuta. 7. oddaja ; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedeljski popoldanski zbornik; 14.10 Kulturna srečanja ; 15.00 Na počitnicah; 16.00 Turizem - vmes: Glasbene dimenzije; 17.00 Klasični album; 18.00 Igriili so jih v Narodnem domu: Josip Štolba: »Bratranec«. Burka. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 0-tvoritev - glasba za dobro jutro, Radijski koledar, Prometni servis, Ekonomska priporočila, Objave; 8.10 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper - Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW — Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nanos 88,6 MHz. Med glasbo: Objave; 13.40 Sosednji kraji in. ljudje; 14.25 Objave, EP; 14.30 Glasba po željah ; 16.00 Radio Koper na obisku .... v piranskem akvariju ; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Radijska igra: Dimitrij Kralj: Opica; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Itolllonskl program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.30 Cucianovi dopisniki ; 10.00 01impiada; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Popevka tedna; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Programi prihodnjega tedna; 12.10 Glasba po željah ; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Kaj je novega ; 16.00 RK count down - glasbena oddaja; 17.45 Klasifika 33 obratov - glasba; 19.30 športna nedelja; 20.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 20. avgusta 1984 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.-20 Trim za vsakogar; 9.00 0-troški kotiček; 9.40 Film; 10.10 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana ; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Pier Paolo Pasolini: »Sanja«, Glasbeni pot puri; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (36), »Pončana - predmestje brez zgodovine«; 16.00 Plesna ura sede vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 Monografija, nato: Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper med glasbo: Objave, EP; 14.00 Novosti iz naše diskoteke, Objave, EP; 14.40 Iz kulturnega sveta. Pesem tedna Radia Koper; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba no željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 V podaljšku -pregled športnih dogodkov ; 17.33 Glasbene aktualnosti ; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) *7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Luciano vi dopisniki; 10.00 Olimpiada; 10.10 Zdravo otroci ; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Vesti v nemškem jeziku; 16.15 Glasbena oddaja; 16.55 Pismo od...; 18.00 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. Tekmovanje, parada in simpozij Od petka do nedelje bo Gorica prizorišče mednarodne folklore Gorica bo konec tedna, od petka do nedelje, prizorišče folklornega festivala in simpozija na isto temo z mednarodno udeležbo. Na tekmova nju, ki bo v petek in soboto zvečer, bo sodelovalo trinajst folklornih sku pin iz enajstih evropskih držav (po dve skupini sta iz Italije in Jugosla vije). V zaključnem mimohodu, ki bo v nedeljo popoldne po glavnih go riških ulicah pa bo sodelovalo petindvajset skupin in godb. V petek in soboto pa bo v dvorani deželnih stanov na goričkem gradu simpozij o folklorni problematiki, na katerega pridejo strokovnjaki iz vse Evrope. Turistično društvo Pro Loco na tak način potrjuje veljavnost velike folklorne manifestacije, ki je nasta la že pred devetnajstimi leti s prvo folklorno parado po mestnih ulicah in ki je kasneje, z veliko večjimi dotacijami, čemur so botrovali pomemb nejši »strici« na deželi ali v Rimu, dobila v deželi veliko posnemalcev. Če je folklorna parada nastala pred devetnajstimi leti, je natečaj za na grado »Castello di Gorizia« nastal pred 14. leti. Letošnja posebnost bo v tem, da se bodo folklorne prireditve odvijale na grajskem dvorišču pod veliko plat neno streho, ki jo postavljajo prav v teh dneh in katere nakup je omogočil z nekajstomilijonsko dotacijo Goriški sklad. Gorica je tako pridobila prostor, kjer se bodo lahko vr šile prireditve na prostem pa četudi bo vreme nagajalo. Istočasno pa bo valoriziran grad z njegovim gričem, saj so prireditve v zadnjih letih dokazale, da gremo Goričani zelo radi na ta grič, samo da nam kdo pripravi kaj primernega zato, da preživimo poletne večere. Tekmovanje se bo vršilo v petek in soboto zvečer (pričetek ob 20.30) pod to platneno streho. V petek zvečer bodo nastopile naslednje skupine: »Busuiocul« iz Bacaua (Romunija); »Branko Radičevič« iz Zemuna (Ju goslavija); »Tradissiones Populares« iz Silanusa (Italija); »Ostravica« iz Frydek Misteka (Češkoslovaška); »Zespol Tanca Ludouiego Uniwersite-tu Marii Curie Sklodowskiei« iz Lublina (Poljska); »La Ville Rousse« iz Sofije (Bolgarija). V soboto zvečer pa bo na sporedu nastop naslednjih folklornih skupin: »Klagenfurt Wbrt hersee« iz Celovca (Avstrija); »Ca stello Tesino« iz Castel Tesino (Ita lija); »Orlec Loznati« s Cresa (Ju goslavija); »Gehem« iz Ankare (Tur čija); »Hosszuheteny« iz istoimenskega kraja (Madžarska); »Rancho folclorico da S.R.E. Da Romerira« iz Santarema (Portugalska); »Kalarry-tes« iz Joannine (Grčija). V nedeljo popoldne se bodo folklor- ne skupine zbrale pri spominskem parku, nato šle v mimohodu po obeh korzih in po Oberdanovi ulici na Travnik, kjer bo ob 18. uri slovesnost nagrajevanja najboljših na natečaju. Vedno v nedeljo zvečer, ob 20:30, pa bo na grajskem griču zaključna pri reditev na kateri bodo nastopile naj boljše skupine v treh kategorijah. Na goriškem festivalu namreč oce njujejo folklorne skupine po treh ka tegorijah: živa folklora, reproducirana folklora in stilizirana folklora. V prvo sodijo tiste skupine, ki imajo originalne noše in plešejo stare plese ter igrajo na stara, originalna glasbila. V drugo kategorijo je treba šteti tiste skupine, ki uporabljajo tako noše kot glasila, ki so podobna nekdanjim originalnim, v tretjo pa tiste skupine, ki so tako v noši kot v pie su spremenile nekdanje plese ter pesmi ter jih posodobile za današnjo ra bo. V vsaki kategoriji nagradijo tri najboljše skupine. V našem listu smo že pisali, da bo v dvorani deželnih stanov na gra du tako v petek kot v soboto dopol dne, seminar o folklori. Predstavljene bodo nekatere revije in knjige, ki se bavijo s folkloro, predstavili pa bodo tudi nekaj gramofonskih plošč o pesmih Istre. Napovedana je prisotnost prof. Roberta Leydija, ki je najbolj znana italijanska osebnost na tem področju. 1. septembra na naših šolah začetek popravnih izpitov Govorice o prodaji semenišča Dijaki, ki imajo jesenske popravne izpite se že pripravljajo, saj je začetek izpitov že kar blizu. Na tajništvih slovenskih višjih srednjih šol so nam povedali, da se bodo izpiti pri čeli v soboto, 1. septembra, zjutraj s pismenimi nalogami, ki se bodo na daljevali tudi v naslednjih dneh. Ustni izpiti bodo kmalu potem, saj mora jo biti izpiti zaključeni do vključno G. septembra. Šolsko leto se bo v vseh šolah pri čelo 13. septembra. Na tajništvih na ših šol so nam povedali, da poteka letos vpis povoljno in da ni tistih u padov učencev in dijakov, ki so ga nekateri napovedovali. Točne podatke bomo sicer objavili kasneje, saj bodo šele takrat podatki popolni. Trčba je namreč, vsaj na višjih šolah, počakati na izid popravnih izpitov. Pa tudi dijaki, ki so bili zavrnjeni, se niso še vsi odločili ali bodo ponavljali razred. V zvezi z našo šolsko problematiko velja omeniti, da so se v Gorici spet razširile govorice, da nadškofija, ki hoče, kot je že več let znano, prodati stavbo nekdanjega semenišča n Ulici Alviano, ima spet ponudbo nekaterih kupcev. Baje se za stavbo spet zanima državna oblast. Spet se govori, da bi stavbo radi adaptirali za potrebe podoficirske šole finančnih straž, potem ko so to namero opustili v začetku tega leta. Baje je nastalo precej nesporazumov med raznimi mesti v Italiji, kjer naj bi se ta šola odprla. Zato naj bi se finan- Niz poletnih prireditev od danes dalje v Novi Gorici Od danes do sobote se bodo v Novi. Gorici zvrstile številne kulturne prireditve, ki gredo pod skupnim naslovom »Goriško kulturno poletje«. Te prireditve, katerih prva izvedba je bila lani, bodo na prostem pred Kul turnim domov v Novi Gorici in bodo odpravile kulturno mrtvilo, ki vlada v tem mestu v poletnem času. Vse prireditve bodo brez vstopnine, ivi nastopajoči bodo sodelovali brez honorarjev, finančna sredstva za potek manifestacije je zagotovila Kulturna skupnost. Program je raznolik in tudi bogat. Danes zvečer od 18. ure dalje bodo nastopili študentska skupina Ana Mon-ro, Branka Stankovič in goriški pihalni orkester. Jutri, v ponedeljek, bodo že ob 9. uri zjutraj otroci sodelovali v slikarskem ex tempore, ob 12. uri bo nastopil Valentin Polanšek, ob 1.30 bodo otvorili razstavo zamejskih likovnikov, ob 20. uri nastopijo aku-stičarji. Omenimo » današnji kroniki še program prireditev v torek, 21. avgusta. Ob 9. uri bo Branko Dr ekon ja vodil likovno ustvarjanje na prostem, ob 10. uri bo Janez Bitenc imel program za najmlajše, ob 15. uri bo Milovan Novak vodil projekt na prostem, ob 18. uri bo glasbeni koncert, ob 21. uri bodo predvajali film »Xanadu«. Prireditve bodo, kot smo že omenili tudi v naslednjih dneh do vključno sobote. Program bomo sproti objavljali. Prepoved vstopa na kmečka zemljišča Goriški župan je izdal odredbo o prepovedi vsem, ki niso za to pooblaščeni, da vstopijo na zasebna kmetijska zemljišča kot tudi na kmečke poti in steze, ki so zasebnega značaja. To zato, da bi zavarovali pridelke. Župan je dal nalogo občinskim kmečkim čuvajem, da strogo nastopijo proti kršilcem te odredbe. Noč v samici V Mošu so goriški karabinjerji a-retirali štiri mladeniče, enega s Peči in tri iz Gorice, za katere so menili. da so se sumljivo kretali okrog tamkajšnjih hiš. Mladeniči so eno noč prespali v goriškem zaporu naslednjega dne pa so jih izpustili ria prosto. Iz goriške bolnišnice V goriško bolnišnico so po posledicah prometne nesreče sprejeli Flavia Seculina iz Vileša. Utrpel je pretres možganov, zlom nosa in ima o-drgrnne po celem telesu. Zdravil se bo 20 dni. Velik odziv krvodajalcev na poziv goriške bolnice Prostovoljni darovalci krvi iz Gorice in neposredne okolice so se v zadnjih dveh dneh množično odzvali vabilu krvnega centra v goriški bolnišnici, kjer so potrebovali kri. Kar 90 odstotkov poklicanih krvodajalcev je prišlo v bolnišnico, tako da ima jo sedaj v njej kar veliko krvne plazme, ki jo bodo nudili tudi bolnišnicam v Trstu in v Čedadu. Kot je znano imamo v naši deželi najbolj organizirane in množične skupine krvodajalcev v vsej državi, ki so povezane tako z goriško kot s tržiško bolnišnico. Samo na Goriškem imamo nekaj tisoč prostovoljnih krvodajalcev. Med temi je tudi veliko slovenskih, ki imajo tudi samostojni sekciji v Sovodnjah in v Doberdobu. Akcija zadnjih dveh dni je dokaz žive zavesti tukajšnjega prebivalstva, ki se dobro zaveda, kako in kdaj je treba priskočiti na pomoč bližnjemu. Tekma frizerjev danes v Gradežu V kongresni palači v Gradežu bo danes zvečer zaključek deželnega tekmovanja frizerjev, že zjutraj se bodo vsi frizerji in frizerke pomerili v tekmovanju kdo med njimi bo pripravil najlepšo pričesko nevesti. Zvečer, ob 20. uri, pa bo defile teh pričesk v kongresni palači. Tudi tega ponujajo letoviščarjem, ki so sedaj v Gradežu. Iz zapora v zapor 41-letni Gianpaolo Bras iz Gradi ,šča ob Soči, ki so ga za dva dni izpustili iz goriškega zapora je dopust izkoristil za to, da je okradel na svojem domu 77-letnega duhovnika Antonia Bressana. Ukradeno izkaznico so karabinjerji našli na Bra-sovem domu. čestitke Patricija Gergolet je povila hčerkico MAJO. Srečni mamici in očetu čestitajo kolegi Kmečke banke. razna obvestila Do 6. septembra morajo kmetje, trgovci in industrijci, ki imajo na zalogi vino, to javiti na pristojno županstvo. To morajo napraviti vsi, ki so lani novembra javili svoje zaloge. V Gorici je treba prijavo napraviti na posebnemu obrazcu, ki ga je moč dobiti v uradu za trgovska dovoljenja. Po 15. septembru bo treba uporabljati nove vrste obrazcev, ki so predvideni po novih pravilih Evropske gospodarske skupnosti. čno ministrstvo ponovno opredelilo za Gorico, pa čeprav so naše mesto svojčas že črtali iz svojega seznama-Ge bi bile govorice resnične potem bi spet stopilo v ospredje vprašanje poslopja za slovenske srednje šole, saj so v tej stavbi danes štirje slovenski zavodi, v mestu pa ni prostorov v katerih bi lahko dobili dovoli učilnic za več kot petsto slovenskih dijakov. Avtomobil v plamenih Včeraj zjutraj se je na parkirišču goriške splošne bolnišnice, verjetno zaradi izgube bencina, vnel avtomobil, fiat 128, last Gianfranca Taglia* nuta iz Gorice. Požar je povzroča le škodo na prednjem delu avtomobila. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada V goriški občini so zabeležili v tednu od 12. do 18. avgusta naslednje gibanje prebivalstva. RODILI SO SE: Umberto Matteo Barile, Fabio Bellocco, Simona Simčič, Matteo Feresin, Federico Visn-tin. Michele Braida, Nathalie Woe-hrel, Silvye Woehrcl, Emanuele Braida, Stefano Anpena. UMRLI SO: 78-letni upokojenec Valerio Fior, 75-letni upokojenec Pietro Celli, 44 letna gospodinja Mihaela Jarc vd. Ballaben, 75-letni kmet Lui gi Marega, 68-letni upokojenec Vittorio Marega, 83-letni upokojenec Ermanno Miani, 95-lctna gospodinja Antonia Zuljan vd. Tomšič, 64-letna g° spodbija Ada Marega, 79-letni upokojenec Ferdinando Robotizza. POROKE : avtoprevoznik Bruno K * gantini in uradnica Elisabetta u° fui, šofer Marco Perzan in uradnic Laura Marengon, šofer Alessand De Mori in uradnica Antonella B rocco, inženir Bruno Pascoli in P1-0” fesorica Costanza Luis. OKLICI : mornariški oficir Stefan Varocchi in prevajalka Rosanna « cuz, uradnik Maurizio Borghi in 0 lavka Silvana Persoglia, avtoh Silvio Calati in delavka Liliana Kla čič, inženir Raffaello Calamari profesorica Margherita Zattarin. kino 3 uand° Gorica VITTORIA 16.00-22.00 »Erika, qua l’amore non è perversione«. Prep^ vedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.00—22.00 »Hot dog«. FnV' vedan mladini pod 14. letom-VERDI Zaprto zaradi počitnic. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolic0 SOČA 10.30 »Riti Tiki Tavi«. 18.30 »Morilec iz templja Sha 20.30 »Pacifik Banana«. vj«. SVOBODA 16.30 »Riti Titi $ 18.30-20.30 »Karate bojevnik«. "" »Resnične zgodbe 8. del«. .p:a<$. DESKLE 17.00 »Vragolije Lassmj 19.30 »Resnične zgodbe 8. de Poletna fotokronika iz turističnega Gradeza ŠGOSTO GRAD Vsak turistični kraj ob morju potrebuje danes pristanišča za najrazličnejša plovila od navadnih barčic pa do motornih čolnov in jaht. V Gradežu, kjer imajo v gosteh večinoma bogate goste iz severnoevropskih držav pa tudi iz naše dežele, si ne morejo več dovoliti luksuza, da ne bi imeli primernih pri stanišč, saj temu ne zadošča več le navaden prostor v kanalu kjer lahko pri vežeš svojo barko. Zaradi tega je goriška Trgovinska zbornica z zelo obilno dotacijo podprla pobudo mešane družbe, da zgradi v Gradežu pristanišče za nekaj sto jaht, ki bo opremljeno tudi z delavnicami. Podobno pristanišče, kjer bodo na razpolago tudi stanovanja, gradijo v sosednem Ogleju. Na predvečer velikega šmarna -ferragosta so na prireditvi, ti je bila v Parcu delle Rose v Gradežu, med štiridesetimi tekmovalkami iz vse dežele izvolili letošnjo miss Furlanije -Julijske krajine. To je 15-letna Tržačanka Susanna Huckstep. Konec meseca se bo pomerila na vsedržavnem tekmovanju. V Gradežu je v tem počitniškem času še kar precej V kongresni palači je odprta razstava sodobne evropske jedkanice, sodeluje 75 umetnikov. V bivšem hotelu Metropole'je odprta razstava ^ ilustratorjev beneških knjig iz osemnajstega stoletja. Skoro vsak na v starem mestu kot v parkih nastopi narečnih gledaliških skupin, g‘*°a^jjjcl-hala, glasbenih ter folklornih skupin (v petek je nastopila skupina iz P - - dA Približno dvesto mladih plesalk in plesalcev pa sledi baletnemu tečaj ^eSeca vodi prvak zagrebške in milanske opere Joso Borčič (na sliki). Konec bodo tečajniki pripravili v Gradežu in Trstu ba'ctno akademijo. Ob Bottovi in Podrekovi razstavi o arhitektu Carlu Scarni Arhitekt in VLADIMIR VREMEC ,J^a otvoritvi razstave o delu bene-Saega arhitekta Carla Scarpe se je zbralo najmanj 500 občudovalcev ve-laega mojstra sodobne arhitekture, smetana arhitektov, ki so prišli iz skoraj vse Evrope. Mnogo je bilo tu-1 Prijateljev našega bližnjega roja-Ka Borisa Podreke, med njimi dosti akih, ki se niso videli že celo več-oost. Med prisotnimi je bilo tudi mno-j Predstavnikov mlajše slovenske generacije arhitektov, ki so se hoteli Prepričati na mestu samem, kako se jv Podreki in Botti posrečilo prikaza-Scarpo. Prvi, ki živi in dela na Du-aiu, je že dolgo odkrival Scarpo, rbgi, Švicar iz Ticina, je bil Scar-P°v učenec na fakulteti za arhitek-j h® v Benetkah. Podreko in Botto J °d desetih arhitektov iz vsega sve- 'tl Mj - * ®°r's Podreka (levo) in Mario Botta (desno) cnen? ^ti*a čast pripraviti razstavo o ga") 'zmed največjih arhitektov tešči nr/0c^a' Je znal z izredno ve-W. vtkati v svoj moderen arhitekti-1 'zraz neminljive vrednote tra-arhit Ut^Carpa ™ zanimiv samo kot dani povezuje preteklost s se- raz»Uj arnpak kot človek široke anosti. ki se je duhovno izobli-mi j v srednjeevropski kulturni kli-'skal je' kot pristen Benečan tja _| ke z Vzhodom — od Bizanca Ij'10. Japonske, katero je posebno Padca *am j° tudi zaradi banalnega, star P? stopnicah umrl niti toliko ,n°Sočcri ^ letih). Japonci so bili V(?Učitv. prvi, ki so opozorili na Votni ^cat7*>vega dela. V svoji pr-8reva]Zasnov' se Je zato Podreka o-hied rt 5*a bi se razstava odvijala Mark-, y;>'CVo palačo in cerkvijo Sv. ScaPnn 'n tako simbolično poudarjala Vzhtxì V° razPet°st med Zahodom in °dborami Odločitev pripravljalnega, kadem’- aa b° razstava v galeriji A-je Sca'JU v Chiesa della Carità (kjer IW/Pa opravil vrsto posegov), ni je pr(/j Povzročila posebnih težav, saj ko jc ‘.°r dobro poznal že od takrat, s kateriam razstavljal Zoran Mušič, d°v pr' ai je svojčas opravil več ogle-to n». P" m po razstavi (zanimive so Jbcno povezave usod in ljudi. ustvarjalna svoboda ki se pozneje izkažejo za zelo pomembne). Kako si je Podreka (razstava je v veliki meri njegovo delo) zamislil razstavo? Predvsem je hotel čim bolj prekriti grdi pod (ki izvira še iz Napoleonovih časov, ko so cerkveni prostor razpolovili na spodnji in zgornji del). Scarpove načrte in skice je dal med plošči iz plexiglasa, ki sta videti kot risalna miza. Prostor je tako zasedel z vrsto 'risalnih miz’, pri čemer sta dve vrsti vedno združeni, najprej v kotu 45 stopinj. Kot se polagoma veča na način, ki spominja na valovanje v bližnjem kanalu; val se na koncu, kot da bi pljusknil ob čer, dvigne do približno dveh metrov, oziroma do višine triptihov, ki jih je razpostavil Scalpa, ko je preurejal cerkev v ga lerijo. Posebno imenitna je zamisel dvanajstih vitrin iz plexiglasa, v katerih so razstavljeni Scarpo vi stekleni izdelki, ki jih razsvetljuje dvanajst svetil od spodaj in zgoraj. Svetila visijo na vrveh, ki tvorijo nekakšen baptisterij. Z vrsto drugih zamisli, zlasti z modeli nekaterih najbolj uspelih Scarpovih stavb (modeli so prave mojstrovine, izdelek arhitekta Igorja Siliča iz Kopra) je Podreka skupaj z Botto pripravil imenitno razstavo, ki pomeni zanj novo mednarodno u-veljavitev. Podreka slovi predvsem kot arhitekt zelo občutljivega soočanja in dialoga s stavbarsko dediščino (sloves si jo priboril zlasti s preureditvijo nekaterih Wagnerjevih in Semperje-vih stavb). Bržkone je povabilo na pripravo razstave o Scarpi ne samo priznanje njegovemu dosedanjemu zanimanju za Scarpo, ampak tudi njegovemu naporu, da bi arhitektovo delo zorelo ob živem odnosu do preteklosti in se ne bi puščalo ujeti v zanke mod ali togih dogem. Na razstavi pride lepo do izraza Scarpova vez z Dunajem in Srednjo Evropo. Res da je bil Scarpa tesno navezan na svoje Benetke, res pa je tudi, da je bil doma povsod v širnem svetu. Kot se je znal spretno Izogniti omejujočim vplivom modnih obredov, tako si je tudi znal obvarovati svoje človeško dostojanstvo: v dobi fašistične diktature se je umaknil v Murano v notranjo emigracijo. Scarpa je torej tudi pojem za moralno držo. V času svojega najbolj plodnega u-stvarjanja v Benetkah je postal tarča zavistnežev in ljudi majhnih duhovnih obzorij. Tako mu je neki arhi- tekt osporaval izvajanje poklica, češ da ni nikoli diplomiral. Tako je na stara leta bil prisiljen posluževati se imen sodelavcev pri podpisovanju dokumentacije in projektov. Tako tudi enega svojih zadnjih del — preureditev mestnega muzeja Revoltella v Trstu, čigar dela gredo h kraju — ni podpisal Scarpa, temveč njegov sodelavec arhitekt Vattolo. Na drugi strani je imel mnogo podpornikov in občudovalcev (med njimi tudi Le Corbu-sier in Louis Kahn, ki sta oba dobila priložnost dela v Benetkah). Vez z njima mu je bržkone olajšala vključevanje v vrh svetovnega arhitekturnega ustvarjanja. Kot vsak velik arhitekt je sicer imel svoj repertoar — zlasti ga je zanimala svojskost materialov, ki jih je znal kot malokdo mojstrsko ovrednotiti. Beton dobi v Scarpovih dedih izjemno lepoto. Prefinjeno je znal uporabljati vodne motive, zlasti v zunanjih ureditvah; bil je mojster svetlobnih učinkov. Izjemen pa je Scarpov smisel za detajl. Njegove stavbe delujejo dovršeno, ker je znal rigorozno zaključiti oblike. To, kar ga loči od sopotnikov modnih valov v arhitekturi, je, da mu oblika ni nikoli pomenila neke ideološke pretveze, kot to velja za dobršen del postmodernistov pa tudi funkcionalistov. Tudi v tem je Scarpa pojem za moralno držo in torej za ustvarjalno svobodo. Wrightov vpliv je sicer prisoten, a je vedno bil drugotnega pomena, ker je bil Scarpa prežet z beneško tradicijo kot tudi s srednjeevropsko, da ne rečemo s svetovno. Scarpova dela izžarevajo atmosferičnost in torej kulturnost v pravem pomenu besede. Razstava v Chiesa della Carità v galerijah Akademije bo trajala do 14. oktobra. Scarpovi stekleni izdelki novost na knjižni polici Začelo se je pri Dunkerquu Česa vsega niso doživeli naši ljudje med drugo svetovno vojno. Njihova doživetja zvene danes skoraj fantastično in neresnično, a so bila vendar stvarna in tudi zares preživljena, še pomembneje pa tudi je, da jih je marsikdo izmed njih tudi zapisal in tako ohranil sodobnikom in zanamcem takšne življenjske dogodke in pripetljaje, ki bi si jih še Pogled na razstavni prostor tak romanopisec komaj lahko izmislil. In med takšne naše ljudi sodi zagotovo tudi Viktor Jeriha, ki ga je življenje dodobra premetavalo sem ter tja, gledal je nenehno zares smrti v oči, a vendar se mu je na koncu vse nekako srečno izteklo. Viktor Jeriha, po poklicu sicer trgovski potnik, je že leta 1937 začutil, kje je njegovo mesto in zato tudi odšel v Španijo, kjer se je bojeval na strani republikancev. Po zlomu v Španiji je bil interniran v taborišču Gurs, tam pa se je prostovoljno prijavil v francosko armado, v kateri je bil do njenega zloma. Njegovi spomini pod naslovom »Začelo se je pri Dunkerquu« opisujejo skupino naših španskih borcev, ki so kot prostovoljci stopili v francosko armado. Z izbruhom druge svetovne vojne so začutili vojno na francosko-nemškem bojišču, doživeli polom pri Dunkerquu in nazadnje seveda prišli v nemško vojno ujetništvo. Nekatere izmed njih, predvsem španske borce, so Nemci iz vojnega ujetništva poslali v Mauthausen, med njimi tudi našega avtorja. Tako se je njegova bojna pot od Španije preko Francije končala v zloglasnem nacističnem koncentracijskem taborišču, v katerem je naš pisec preživel vojno in se po njenem koncu končno srečno vrnil domov. Jeriha se svoje odisejade ni lotil s strogo dokumentarnega in memoarskega izhodišča, temveč je poskušal vso svojo zgodbo nekako romansira-ti, pn čemer je seveda hote zanemaril nekatera dejstui in zgodovinska spoznanja, o katerih pa imamo že tako tudi drugod dovolj pričevanj in zapisov. V tem smislu je njegovo pisanje nekakšen poskus romansirane avtentične pripovedi, ki daje attorju prav zavoljo tega več možnosti, da skozi osebna doživetja prikaže svojo pot in dogodke bolj plastično, barvito in tudi prizadeto. To pa daje njegovemu pisanju vsekakor drugačno razsežnost in določen čar, da bereš njegovo besedilo nekako drugače in samo iz podteksta in zunanjih dejstev čutiš, da so se stvari zares pripetile, da to ni izmišljeni roman, pa čeprav daje vtis romana na sleherni strani, n slehernem liku, v slehernem dialogu. V tem smislu se mu je na dokumentarno, stvarno nit pripovedi posrečilo nanizati žlahtne kamenčke literature, to pa daje delu samemu svojevrsten pečat in zanimivost. Knjigo Viktorja Jerihe je izdala založba Borec iz Ljubljane v opremi Mirana Moharja. p .- TONE SVETINA Afecf nebom in p e Mo m 223. ti žili ^ an°ve in nekaj drugih fantov, ki so se pridni-f°dnevrU' 80 čakali v zasedah, na stezah okoli vasi. sčit 'Pa- so Verico in Janezka vlačili s seboj kot £red napadalci. d9. bi°sSe ie župnik oglasil pri poveljniku skvadristov, 8eha, ® Potegnil za otroka, ki sta bila vsa prestra-žllthevanj bna pomo6'- ie naletel na očitke in nera- f..takoUdim se vam- gospod župnik, da posredujete aePrintemi zadevi. Nam ne zaupate? Mi I taglilo . Pravični in širokosrčni. Nič hudega ne |eha y ?r'Ji otrokoma, poskrbeli bomo, da bosta vzgo-•'ščanskem duhu. Vsakdo čuva svojo kožo, Velika ofUan_diti ne izbirajo sredstev. Ko jih bo naša i da i0 . eaz.iva uničila, vam bomo otroka vrnili, se-l°iain0 0h°al’ če se bodo sorodniki, ki bi ju radi vzeli, “No • našali " ^r'šel 7 J9?” je dejal ponižno župnik Sirk. » Prosit sem Vehcev aJ.U’. ker ie oblast objavila, da je upor Slo-^ in da so partizani uničeni.« »Malo boste še počakali. Dobiti moramo privolitev nadrejenih. Vam, gospod Sirk, pa bi svetoval večjo zadržanost. Vatikanski človek ste, cerkvi pripadate, njeni cilji so vam poznani. Zato naj bodo vaše pridige bolj jasne in manj dvoumne. Obveščen sem, da krhate vero v našo zmago, da na tihem spodbujate odporništvo. Sveto pismo izrabljate v nepoštene namene! Da si bova na jasnem: niti koraka ne napravite brez naše vednosti in niti besede ne izrecite za našim hrbtom.« »Moj bog,» je Sirk globoko zajel sapo in se prekrižal. »Obvestila, ki jih dobivate, so zlonamerna. Prilike iz svetega pisma so zgodovina Judov in ne naša.« »Ne slepomišiva, sami veste, kako se lahko obračajo besede. Zapomnite si, Vatikan je v Rimu. Mi Italijani smo na braniku vere in svobode.« Sirk je potrt in vznemirjen odšel nazaj v župnišče. Doslej je bil prepričan, da ni izdajalca v vasi. Sedaj je vedel, da nekdo izdaja. Toda kdo bi bil podla duša, ki na pepelu svoje vasi sodeluje s sovražnikom in kliče novo nesrečo, ko še stare niso preboleli?! Ne bo miren, dokler ne odkrije človeka, ki dela za Italijane. Zavedal se je, da ne sme kloniti. Ostalo mu je upanje, gojil ga je z ljubeznijo in strastjo, s katero so se kmetje spopadali z zemljo, da bi jim čimveč rodila in jih ohranila v življenju. Sedel je na vrt. Pogled mu je splaval po vzvalo-vanem, zelenem gričevju, ki se je nižalo proti morju. Blaga sapa je hladila poletno vročino, razkošna luč je padala z neba po zrelih žitnih njivah. Rumene za- plate so se bohotile sredi zelenila, okoli njega je po drevju zorelo sadje. Kot v obljubljeni deželi! O, kako lep je svet, kako bogato življenje ponuja zemlja. Čas pa je tako nor in neusmiljen... Odprl je sveto knjigo in prebral pesem tolažbe. »Upanje v božjo pomoč.« Spomin na mojo bedo in moje blodnje me navdaja in grenkost; preveč razglablja o tem moja duša, zato je potrta. To si hočem poklicati v spomin, da bom mogel upati. Milost Gospodova je, da nismo pokončani; ker je njegovo usmiljenje neizčrpno; vsako jutro se obnavlja, velika je tvoja zvestoba.« Župnik Sirk si še ni bil opomogel od slabih vesti in poveljnikovih groženj, ko je dobil povabilo na sestanek duhovnikov v bližnjo župnijo. Obiskal jih je odposlanec ljubljanskega škofa. Sirk je že slišal, da je ta mož eden najbolj gorečih aktivistov katoliške skrajne desnice in nasprotnik komunizma. Temu podoben je bil njegov nagovor. Nič ni ovinkaril, povedal je kar naravnost, zakaj je prišel in kaj pričakuje ljubljanski cerkveni vrh od slovenskih duhovnikov na Primorskem. »Če hoče slovenski narod obstati, se mora prilagoditi danemu položaju in razmerju sil, ki oblikujejo svet. Trenutno nas ne ogrožajo sile, ki prinašajo svetu novi red. Ogrožajo nas komunizem in protiverski marksizem pa osvobodilna fronta, ki zavaja množice in jih sili v boj zoper premoč. Upiranje v sedanjem položaju je samomor, prilagoditev oblastem — rešitev. VN Avstrije v formuli ena Na včerajšnji prireditvi »Prijateljstvo ’84« Piquet v prvi vrsti PROTSENKO 17,46 M V TROSKOKU ZELTWEG — Že na prvih uradnih poskusnih vožnjah za današnjo VN Avstrije j formuli ena je bil Brazi lec Piquet (brabham BMW) takoj za McLarenovo dvojico Prost - Lauda. Včeraj je potrdil, da tega ne gre pripisati slučaju, saj se je celo prebil v prvo vrsto, kjer bo startal skupaj s Proštom. Vprašanje je, če se bo njegovo vozilo tako obneslo tudi med dirko samo, saj so s polnimi rezervoarji mclareni hitrejši. Svoj čas je popravil tudi De An-gelis (lotus renault), ki je celo prehitel Laudo, kateremu včeraj ni šlo najbolje in bo tako startal v drugi vrsti. Ponovno pa sta grenko razočarala ferrarija, ki ju treba iskati šele proti sredini startne liste. Očitno je, da temu še zdaleč niso krive samo gume, saj tudi De Angelis razpolaga z gumami goodyear, pa je vendar med najboljšimi. Tako danes na startu: 1. VRSTA: Piquet (Braz. - brabham BMW) 1’26”173; Prost (Fr. - mcla-ren) 1’26''203 ; 2. VRSTA: De Angelis (It. - lotus renault) 1’26”318; Lauda (Av. - mclaree) 1'26"715; 3. VR- STA: Tambay (Fr. - renault elf) 1' 26”748; Warwick (VB - renault elf) 1'27”123; 4. VRSTA: Fabi (It. - brabham BMW) 1’27”20; Mansell (VB -lotus renault) 1’27"558; 5. VRSTA: Rosberg (Fin. - Williams honda) 1’ 28"760; Senna (Braz. - toleman hart) 1’29”200; 6. VRSTA: Laffite (Fr. -Williams honda) 1’29”228; Alboreto (It. - ferrari) 1’29”694; 7. VRSTA: Pa-trese (It. - alfa romeo) 1’30”736; Win kelhock (ZRN - ATS BMW) 1’30”853; 8. VRSTA : Amoux (Fr. - ferrari) 1’ 31 ”003; Cheever (ZDA - a fa romeo) 1’31"045. S TENIŠKI POKAL VALERIO. Z zmago s 3:1 proti Franciji je Italija osvojila prvo mesto na teniškem turnirju za pokal Valerio (za igralce do 18 let). V malem finalu pa je Švedska premagala ČSSR s 4:1. • KOŠARKA: V prvem kolu ženskega mladinskega evropskega košarkarskega prvenstva v Toledu (Španija) je Italija premagala Nizozemsko s 75:45, Jugoslavija pa je odpravila Francijo s 65:41. je zbralo za dušila prisotne plesov itd. MOSKVA — Včeraj je bila v Moskvi na stadionu Lenina slovesna svečanost ob odprtju velikega športnega tekmovanja »Prijateljstvo 84«. Kar 100 tisoč gledalcev se to svečanost, ki je nav-zaradi koreografije, Včerajšnje svečanosti so se udeležili tudi vidni sovjetski politiki in slavni bivši sovjetski športniki. Naj med drugim dodamo, da je včeraj slavni kubanski atlet Juanto-rena izjavil, da bo po teh igrah opustil atletiko. Od včerajšnjih rezultatov velja o-meniti odlično znamko Sovjeta Prot-senka v troskoku (17,46 m). VČERAJŠNJI IZIDI 1.500 m: 1. Busse (NDR) 3'36”65; 2. Kalutsji (SZ) 3’37”85; 3. Lotorjev (SZ) 3’38”42. 400 m OVIRE: 1. Va-siljev (SZ) 48”63; 2. Budko (SZ) 48”74; 3. Tomov (Bol.) 49”29. 200 m: L Muravjev (SZ) 20”34; 2. Jevgenjev (SZ) 20”41; 3. Prenzler (NDR) 20”58. 800 m: 1. Juantorena (Kuba) in O-strowski (Pol.) 1’45”68; 3. Katinski (SZ) 1’45”82. TROSKOK: L Protsen-ko (SZ) 17,46 m; 2. Jakoljev (SZ) 17,41 m; 3. Markov (Bol.) 17,29 m. 110 m OVIRE: L Bakos (Madž.) 13”52; 2. Ustinov (SZ) 13”57; 3. Miin-kelt (NDR) 13”64. DESETEROBOJ: L Dcgtjarjeu (SZ) 8.523 ; 2. Voss (N DR) 8.450; 3. Soboljevski (SZ) 8.433. 4x400 m: 1. SZ 3’00”16; 2. NDR 3* 00”47; 3. Kuba 3’04”76. MARATON: 1. Derejde (Et.) 2.1031”; 2. Abbcbe (At.) 2.1V30”; 3. Khen (Kor.) 2.1V44”. VIŠINA: 1. Screda (SZ) in Stotoma-mayor (Kuba) 225 cm; 3. Zelke (Poljska) 220 cm. Praga PRAGA — Poleg svetovnega rekorda Vzhodne Nemke Irine Meszyn-skije v metu diska (73,36 m), o katerem smo poročali, so drugi dan ženskega atletskega mitinga v Pragi dosegli še vrsto dobrih rezultatov. IZIDI 2. DNE 200 m: 1. Wockel (NDR) 22”15; 2. Jiždrikova (SZ) 22”75; 3. Georgije-va (Bol.) 22”79. 400 m OVIRE: 1. Ste-panova (SZ) 53”78; 2. Fesenko (SZ) 54”42; 3. Ponomarjeva (SZ) 54”65. 800 m: 1. Podjolavskaja (SZ) 1*57**31; 2. Moravčikova (ČSSR) 1’58”06; 3. Olizarenko (SZ) 1’58”10. SEDMERO-BOJ: 1. Gračova (SZ) 6.477 točk; 2. Vinogradova (SZ) 6.357 ; 3. Tischler (NDR) 6.290. DALJINA: 1. Daute (NDR) 7.15 m; 2. Radtke (NDR) 7,H m; 3. Čistjakova (SZ) 7,11 m. VIŠINA: 1. Andonova (Bol.) 196 cm; 2. Boutovzova (SZ) 196 cm; 3. Bikova (SZ) 196 cm. VČERAJŠNJI IZIDI 4x100 m: 1. Bolgarija 42”62; 2. SZ 42”71; 3. ČSSR 43”21 (NDR diskvalificirana) ; 4x400 m: 1. SZ 3’19”12‘. 2. ČSSR 3’21”89; 3. Bolgarija 3'28’’34. 1.500 m: 1. Radouguina (SZ) 3’56”63; 2. Agletdinova (SZ) 3'58”70; 3. Pod-kopajeva (SZ) 4’01”61. MARATON: L Javanova (SZ) 2.33’44”; 2. Beljaljeva (SZ) 2.33*54**; 3. Smekhonova (SZ) 2.33’59”. Po sinočnji prijateljski nogometni tekmi v Gorici Gorizio in Triestino čaka še precej dela Na atletskem mitingu v Zahodnem Berlinu Nekaj odličnih rezultatov Gorizia — Triestina 0:3 (0:1 ) GORIZIA: Attruia, Da Dalt, Bol-lis, Zamparutti, Grillo, Galvani, Ber-toia, Modonutti, Dreolini, Dal Neri, Muiesan (Bonetti, Candoni, Righini, Ciani, Pignattone, Giacometti, Tas-sotti. Cresta). TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Chiarenza, Dal Prà, Gemme, Biagi-ni. De Falco, Draglia, Gamberini, Romano, De Giorgis (Pelosin, Costantini, Braghin, Vallati, D’Ottavio, Grimaldi, Zurini, Waffort). STRELCA: De Falco v 30. min., D'Otta vio v 63. in 89. min. Sinočnje srečanje med Gorizio in Triestino je obema trenerjema glede igre obeh enajsteric pustilo še marsikatero neznanko. Ekipi sta namreč pokazali nekatere pomanjkljivosti, ki jih bosta morali čimprej odpraviti. Tržačani so bili dokaj poprečni pri gradnji igre in precej slabi v napadu z dvojico De Falco - De Giorgis. Nekoliko bolje jim je šlo, ko je vstopil D'Ottavio. Pri Goričanih pa se pozna, da so zamenjali skoraj celotno ekipo. Največja hiba je vsekakor napad, kjer je Muiesan preveč osamljen, da bi lahko predstavljal kakšno nevarnost za nasprotne obrambe. O tekmi sami povejmo, da sta si bili ekipi v prvem polčasu enakovredni in da je gol padel po napaki branilca Da Dalta. V drugem delu srečanja pa so Tržačani pokazali več, tudi po vstopu rezervnih igralcev. Udinese ni blestel Udinese — Reggiana 1:0 (1:0) UDINESE: Brini, Galparoli, Rossi (v 23. min. Dominissini), Gerolin, Cattaneo, Billia, Milano (v 62. min. Montesano), Marchetti, Selvaggi (v 62. min. Carnevale), Zico, De Agostini; STRELEC: Selvaggi v 21. min. REGGIO EMILIA — V sinočnji prijateljski tekmi proti Reggiani, ki nastopa v C-l ligi, je Udinese precej razočaral. Potem ko je v 21. minuti povedel s Selvaggi jem, je Vi-niciovo moštvo precej štedilo z močmi, očitno v pričakovanju pokane tekme, ki bo prihodnji teden. Nekaj izidov ostalih sinočnjih srečanj: Pisa - Fluminense 0:0; Mantova - Atalanta 2:1; Cesenatico - Cesena 2:1; Arezzo - Torino 2:0; Padova - Fiorentina 0:1; Pescara - Ascoli 0:1; Avellino - Rimini 4:0; Sambenedette-se - Bologna 1:0; Venezia - Campobasso 0:1. • KANDIDATURA ZA OI. Zahodno-nemška mesta Dortmund, Duisburg, Gelsenkirchen in Essen so postavila kandidaturo za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 1992. Glavni pobudnik te ideje Hermann Hei-nemann meni, da imajo ta mesta že talko stadionov in drugih objektov, da bi bila organizacija iger povsem mogoča. ZAHODNI BERLIN - Veliki miting v Zahodnem Berlinu ni dal nikakršnega svetovnega rekorda, navrgel pa je nekaj zelo dobrih rezultatov. V prvi vrsti velja omeniti odlično znamko v troskoku (17,44 m), ki jo je dosegel Američan Mike Con-ley. Američan Greg Poster je dosegel najboljši letošnji rezultat na 110 m ovire (13”16), medtem ko je Evelyn Ashford (ZDA) zmagala v teku na 100 m s časom 10”92. MOŠKI Troskok: 1. Conley (ZDA) 17,44 m; 110 m ovire: 1. Poster (ZDA) 13” 16; 400 m ovire: 1. Moses (ZDA) 48"49; 100 m: 1. Smith (ZDA) 10”23; milja: 1. Scott (ZDA) 3’53”66; 400 m: 1. Ba-bers (ZDA) 45"52; 200 m: 1. Butler (ZDA) 20”45; 3.000 m zapreke: 1. Diener (ZRN) 8'19”33; daljina: 1. Myricks (ZDA) 8,32 m; kopje: 1. Rog gy (ZDA) 90,82 m. ŽENSKE 100 m: 1. Ashford (ZDA) 10”92; višina: 1. Holzappel (ZRN) 185 cm. 100 m ovire: 1. Brown (ZDA) 13' 1*: 400 m: 1. Payne (Kan.) 51”06; 400 m ovire: 1. Flintoff (Avstral.) 56’ 02, kopje: 1. Whibread (VB) 66,52 m, krogla: 1. Fibingerova (Bol.) 20,98 m- Ameriški profesionalci na turnirju v Vidmu VIDEM — V Vidmu bosta 2. in 6. septembra zanimivi košarkarski tek mi, saj se bo videmski prvoligaš A stralian pomeril z ameriškima sionalnima ekipama New Jersey New in Phoenix Suns. Tekmi bosta razo ljeni v štiri četrtine po 12 minut vs ka, uvedli pa bodo tudi pravila, bodo veljala v novi sezoni, kot n» primer met za tri točke. Medtem Australian nadaljuje s Pj? pravami, ki jih vodi novi trener količ. Dalipagiču, ki je nastopal olimpijskih igrah, so dali še nekaj oddiha. V 1. jugoslovanski nogometni ligi Derbi kola v Beogradu Danes se bo začelo 39. jugoslovansko nogometno prvenstvo v prvi ligi. Derbi prvega kola bo v Beogradu, kjer se bosta spoprijela domači Partizan in zagrebški Dinamo. Poleg tega srečanja bo na sporedu še nekaj zanimivih tekem, še posebno velja namreč slediti nastopu beograjske Crvene zvezde, ki bo gostovala v Mostarju pri nevarnem Veležu. DANAŠNJI SPORED Partizan - Dinamo (Z); Hajduk -Vojvodina; Budučnost Žel jezni čar; Priština - Sloboda; Osijek - Dinamo (V); Radnički - Ri jeka ; Sarajevo -Sutjeska ; Ve’ež - C. zvezda; Iskra -Vardar. Olimpija v Zenici prvenstva ZDA v Fort Lauderdalu so dosegli naslednje izide: MOŠKI 50 m prosto: L Stockwell (Avstral.) 22”83; 400 m prosto: 1. Cettlinski (Z DA) 3’51”43; 200 m mešano: 1. Dillon (ZDA) 2’04”51. ŽENSKE — 50 m: 1. Johnson (ZDA) 26”09; 400 m prosto: 1. Richadson (ZDA) 4’11”40; 200 m mešano: 1. Pearson (Avstral.) 2’16”07 # V POLFINALU MEDNARODNEGA teniškega turnirja v Torontu se bo McEnroe pomeril s Connorsom, Gerulaitis pa s Currenom. Kolesarska dirka za »pokal Placci« Da Silva pred Algerijem CATTOLICA (FORLD - Tradicionalna kolesarska dirka za »pokal Placci« se je odločila s sprintom, v katerem je 24-letni Portugalec Acacie Da Silva prehitel italijanskega prvaka Vittoria Algeri ja. Dirka je bila precej razgibana. Najprej so poskušali srečo Corti, Lejar-reta, Bombini in Gradi, kasneje pa je pobegnil Belgijec Van Calster, vendar je 22 km pred ciljem povsem popustil. Dva kilometra pred ciljem se je v odločilni napad pognal Da Silva, kateremu se je pridružil le Algeri. Na koncu je več moči (ali sreče, ker je Algeri izjavil, da je imel težave z menjalnikom) imel Portugalec. VRSTNI RED 1. Da Silva (Port.), ki je 244 km od Imole do Cattolice prevozil v 6.4’44” s poprečno hitrostjo 40,220 km na uro; 2. Algeri po 3”; 3. Chioc cioli 16”; 4. Gavazzi ; 5. Masciarelli 6. Mutter (Š i.); 7. Corti; 8. Boccia; 9. Bombini; 10. Amadori, vsi v istem času; 11. Zadrobilek (Avs.) 20”; 12. Riccò V; Košarka: novosti v Gorici Lance Bali pri Segafredu? GORICA — Potem ko je center Harold Johnson zapustil ses fredo, je vodstvo goriške peterke ^ vabilo na priprave drugega škega košarkarja, 206 cm vmsoK. Lancea Balla. Trener Asti si je * j vozil in to samo / pri zastopstvu I ^ jS dinGSDnti V UL. FLAVIA IN V UL. CORONEO TEL. (040) 830666