elo XXIII. TRGOVSKI UST 90 din, za ‘/> leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska v _ _ _ * ■ ir «_ PUUia In toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/«leta Številka 54. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Ishaia vsak ponedeljek, lailOlC sredo In petek Liubliana. sreda 15. maia 1940 fona posamezni 4'CA> Veno številki din 1 Koneentraciia narodnih sil Poročila s fronte pravijo, da se je začela v Belgiji največja in najbolj krvava bitka, kar jih pozna svetovna zgodovina. A niti ta bitka najbrže še ni višek vseli dogodkov, ki jih bo dala sedanja vojna in verjetno je, da bomo doživeli še marsikatero presenečenje, preden bo končana sedanja vojna. Politična napetost še vedno ni doživela svojega viška. Zato tudi vidimo, da vsi narodi še naprej stopnjujejo svoja prizadevanja, da bodo čim bolje pripravljeni, kadar bo bila odločilna ura sedanje gigantske borbe. Narod, ki ne bo ob tej uri zbral vseh svojih sil, narod, ki ne bo mogel v najbolj usodnem trenutku vreči na tehtnico vso težo svoje udarne in obrambne potence, ta narod bo za stoletja ali pa celo za vedno občutil posledice svoje pre-male pripravljenosti. Naš narod nima namena, da bi kakor koli posegel v sedanjo vojno. Naš narod ima le eno željo, da bi mogel v miru nadaljevati svoje delo in ohraniti sebi svojo samostojnost, svobodo in neodvisnost. Dogodki zadnjih dni pa so dokazali, da samo volja po ohranitvi miru ne zadostuje. Treba je imeti tudi moč, da se ta volja uveljavi. Kajti prišli smo v čase, ko velja samo argument sile. Nič ne pomaga zgražati se nad tem dejstvom, kajti razmere so danes takšne, da velja vsak narod le toliko, kolikor se ceni njegova sila. Zato more ohraniti svojo nevtralnost samo narod, ki izžareva takšno silo, da se vsakdo dvakrat premisli, preden začne boj s tem narodom. Takšna je ne-olepšana resnica in gorje narodu, ki te resnice noče videti. Bilo bi napačno, če bi dejali, da vodilni ljudje pri nas te resnice ne bi spoznali. Pod njenim vplivom smo že doživeli pomembne dogodke, ki smo jih celili 20 let zaman pričakovali. Tako smo doživeli s sporazumom rešitev najbolj perečega notranje-političnega vprašanja. S sklenitvijo trgovinske pogodbe in drugih pogodb s Sovjetsko Rusijo pa smo likvidirali tudi drugo važno vprašanje in bistveno zboljšali svojo pozicijo, ker smo si odprli zvezo na vzhod. A niti to še ne zadostuje. Svojo pri-pravljenost za največjo preizkušnjo, če bi ta prišla, moramo še mnogo bolj povečati. Izvršiti moramo tudi najtežje delo, da v prostovoljni disciplini zberemo vse glavne sile naroda, da bo vsak naš človek na svojem določenem mestu in da bo ves narod ena sama falanga proti vsakemu tujemu napadu. Koncentracija vseh narodnih sil zaradi čim najbolj učinkovite obrambe narodne neodvisnosti je danes prva in odločilna naloga, kateri se morajo podrediti vsi drugi interesi. Ta koncentracija narodnih sil pa seveda ne sme biti v tem da bi se po vsakem pravilnem ali’ nepravilnem ključu razdeljevali med posamezne stranke resori, temveč mora biti koncentracija le možnost za vsakogar, da z vsemi silami sodeluje. Zato mora biti prva naloga pravilno izvedene koncentracije, da po vsej državi zavlada absolutno zaupanje v vse osebnosti, ki obvladujejo našo politiko. Vse državljane mora združiti v eno celoto popolno zaupanje do vodstva našega javnega življenja. Druga velika naloga koncentracije narodnih sil pa je v tem, da absolutno vsak državljan sodeluje v boju za ohranitev naše samostojnosti, neodvisnosti in svobode. Nobene strankarske ali druge razlike ne smejo ovirati tega sodelovanja, pa naj bi bile te razlike še tako velike. Koncentracija narodnih sil mora dati vsemu narodu resnost, odločnost in požrtvovalnost, da v popolni discipliniranosti izvaja vse, kar more povečati obrambno sposobnost naroda in države. Koncentracija narodnih sil mora biti tako učinkovita, da bo vsa država podobna oboroženemu taboru, da se napad na ta tabor ne more prav nikomur izplačati. Samo na ta način se more v današnjih časih obvarovati nevtralnost države. Dogodki se razvijajo z neverjetno naglico, zato se mora tudi koncentracija narodnih sil izvesti naglo. Nič se ne sme več čakati, da ne pade na vse nas težka odgovornost in neoprostljiva krivda, da smo v velikih časih bili ljudje malega mišljenja. Premalo preudariena doloiba Nagrade za ovajalce v boiu proti draginii V »Trgovskem listu« smo že dostikrat navedli vzroke, zakaj boj proti draginji ni pri nas rodil pravega uspeha. Predvsem je bil ta boj že v sami osnovi napačno zamišljen. Kajti nikakor ni mogoče zajeziti draginje, če se smejo cene agrarnim proizvodom, to je živilom svobodno zviševati. Ta napaka pa se je pri nas storila in se kljub vsem opozorilom ni popravila, kar je moralo imeti nujno za posledico, da je podražitev živil podražila vse življenje. Druga osnovna napaka je bila, da se ni draginja zagrabila pri viru, da se niso prijeli oni, ki so glavni povzročitelji dviganja cen, t. j. karteli. Naši protidraginjski ukrepi te resnice niso videli, temveč so bili izdelani v napačni domnevi, da detajlisti povzročajo draginjo. To seveda ni res in zato tudi protidraginjski ukrepi niso mogli imeti uspeha. Draginjo povzroča nadalje pomanjkanje blaga. Ce hoče kdo odpraviti draginjo, mora spraviti na trg čim več blaga. Na vse zadnje se je z dovolitvijo carine prostega uvoza koruze, vendarle nastopilo proti pretirano visokim koruznim cenam na ta učinkovit način. Ni se pa poskrbelo, da bi si tudi trgovina mogla nabaviti več blaga in da bi večje zaloge blaga pritisnile na cene. Tudi vedno večja javna bremena povzročajo dvig draginje, prav tako pa tudi vedno večji obtok bankovcev. Vzroki draginje so torej znani in zato tudi ni nobena skrivnost, kako se more uspešno nastopiti proti draginji. Le v najmanjši meri pa so krivi draginje navijalci cen, kajti kadar je blaga zadosti na trgu navijalce cen užene konkurenca. To so potrdile tudi izkušnje s protidraginjskimi odbori. V Sloveniji so bili silno redki primeri, da je bil kateri trgovec kaznovan po protidraginjski uredbi in še tisti redki, ki so bili kaznovani, so bili večinoma kaznovani zato, ker niso imeli označenih cen. S tem je bilo dokazano, da naši trgovci niso nobeni navijalci cen, temveč solidni in pošteni trgovci, ki ne iščejo več dobička, kakor jim po zakonu in trgovskih običajih gre. Še manj pa spadajo naši trgovci med ljudi, ki bi hoteli na nedopusten način izkoriščati splošno bedo ljudstva. Vse to so objektivne činjenice, ki jih je pokazalo praktično izvajanje protidraginjske uredbe. Res je nadalje, da je praksa dokazala, da so bili pri nas vsi protidraginjski ukrepi neučinkoviti, ker zaradi njih se draginja dejansko ni znižala, če pa se ta neuspeh protidraginjske uredbe ugotovi, potem je treba tudi objektivno priznati vzroke neuspeha. Te vzroke smo tudi uvodoma navedli in za- to je treba najprej te vzroke odpraviti, če se hoče, da se bo draginja zmanjšala. Samo to je pravilno postopanje. Nobenega uspeha pa ne more biti, če bi se trmoglavo vztrajalo na onih napačnih osnovah, na katerih so zgrajeni naši protidraginjski ukrepi, da se namreč hoče krivda za vso draginjo naprtiti na trgovce, čeprav je izkušnja dokazala, da nimajo te krivde. Kakor pa vse kaže, nekateri se kar ne morejo rešiti teh napačnih osnov in tako je izšla v »Službenih novinah« z dne 9. maja uredba o nadzorstvu nad izvrševanjem protidraginjske uredbe. Po tej uredbi se uvajajo 10 do 25‘Vo nagrade onim, ki bi prijavili prekrške po protidraginjski uredbi, javnim organom pa se pod grožnjo disciplinskega postopka odreja, da morajo nadzorovati in ovajati po protidraginjski uredbi. Moramo reči odkrito, da so ti predpisi silno malo preudarjeni. Črna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izve konkurza za čas od 1. do 15. aprila 1940. RAZGLAŠENI KONKURZI: Banovina Hrvatska: Rožič Franjo, Križ, srez Cazma, Szabo Ivan, D jakovo. Vrbaska banovina: Drakulič Rade, Bos, Petrovac. Drinska banovina: Mikic Dušan, Valjevo. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Banovina Hrvatska: Budimir Brača, Kostajnica. Heger Leon, Velika Gorica. Kasti Brača, Zagreb. Leikauf Jura j, last. Bela Lei-kauf, Slav. Požega. Montiljo Haim, Zagreb. Drinska banovina: »Zatoča« Mohwald Vinko, Tuzla. Donavska banovina: Dukoj Stevan, Srbobran. Oluški Milan, Senta. Osvald Petar, Srbobran. Zemurovič Ljubomir, Bašaid. KONČANI KONKURZI: Banovina Hrvatska: Engel D j uro, Zagreb. Fertalič Mijo i Marija, Pitomače. ženko Vjekoslav, Zagreb. Drinska banovina: Pavlovič Krsta i Bojislav, šabac. Donavska banovina: Biro Imre, Stari Bečej. Blagojevič Dragomir, Barajevo. Conkič Dragoljub, žabalj. Radovanovič Vladimir, Misločin Moravska banovina: Burganovič Lazar, Dolj. Milano-vac. Beograd, Zemun, Pančevo: Hason Simon, Beograd. KONČANE PRISILNE PORAVNAVE: Banovina Hrvatska: Fuks Lavoslav, Podr. Slatina. Vrbaska banovina: Budimir Stanko, Kulen Vakuf. Donavska banovina: Feldi Pavle, Subotica. Rafal Jožef, St. Kanjiža. Beograd, Zemun, Pančevo: Lukič Radomir, Beograd. ODOBRENE PRISILNE PORAVNAVE: Banovina Hrvatska: Kohn Aron, Osijek. Vrbaska banovina: Dodig Vojislav, Banja Luka. Timarac Stevo, Srbeč. Donavska banovina: Sekicki Djoka, Despot — Sv. Ivan, Torma Andrija, Mol. * Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo soroti. Vse druge podatke, kakor o narokih itd., dobe interesenti v j tajništvu društva. Pogodbe s Sovjetsko Rusijo podpisane Uradna sov. agencija TASS poroča, da je bila 11. maja v Moskvi podpisana med Jugoslavijo in Sovjetsko Unijo pogodba o trgovini in plovbi. Nadalje je bil podpisan dogovor o postavitvi trgovinskega zastopništva Sovjetske Rusije v Jugoslaviji in trgovinskega zastopništva Jugoslavije v Sovjetski Rusiji. Končno je bil podpisan tudi dogovor o načinu plačevanja v letu 1940. Pogodbe so podpisali za Sovjetsko Rusijo komisar za zunanjo trgovino Mikojan, za Jugoslavijo pa vodja delegacije dr. Milorad Gjorgjcvič in pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obra-dovič. Sovjetsko sporočilo pravi nadalje, da so bila pogajanja zaključena uspešno in v kratkem času zaradi obojestranskega razumevanja za potrebe ene in druge strani. Jugoslovanski delegaciji se je izkazovala ves čas njenega bivanja v Moskvi prisrčna pažnja. Po poročilih je določena medsebojna zamenjava blaga za 176 milijonov din letno. Ta vsota pa se more še povečati. Sovjetska Rusija bo uvažala iz Jugoslavije baker, svinec, cink, mast in druge predmete, Jugoslavija pa bo uvažala iz Rusije petrolej, bombaž, nafto, kmetijske stroje in druge stroje. Jugoslovanska delegacija je že odpotovala iz Moskve v Jugoslavijo. Uredba o varčevanju z Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra predpisal naslednjo uredbo o varčevanju z živili: Čl. 1. — Torek in petek sc določata za vso državo kot brezmesna dneva. Ob torkih in petkih se prepoveduje prodaja svežega telečjega, svinjskega in govejega mesa. Restorani, javne kuhinje in drugi gostinski obrati ne smejo postreči ob torkih in petkih svojim gostom z jedili iz telečjega, svinjskega ali govejega mesa. Čl. 2. — Prodaja zaklanih prašičkov in mesa iz njih ko tudi potrošnja tega mesa v restoranih, javnih kuhinjah in drugih gostinskih obratih v vsej državi, se dovoljuje samo ob četrtkih in nedeljah. Čl. 3. — Prepoveduje se v vsej državi klanje ženskih telet in junic izpod enega leta. Ravno tako je prepovedano klanje breje živine katere koli vrste. Čl. 4. — Minister za trgovino iu industrijo ter ban banovine Hr-vatske bosta v sporazumu s kmetijskim ministrom ter ministrom za soc. politiko in ljudsko zdravje predpisala določbe o mletvi pšenične moke ter omejitvi vrst pšenične moke ter kruha iz te moke, ki se sme dajati v promet. Čl. 5. — Kdor krši te predpise te uredbe, se kaznuje z zaporom do 30 dni in z denarno globo do 50.000 din. Te kazni izreka občna upravna oblast prve stopnje. Nova uredba je stopila v sredo 15. t. m. v veljavo in da je torej v petek 17. maja prvi brezmesni dan v Jugoslaviji. Nove monopolne pravice bo dobil Prizad Napoveduje se uredba o nakupu in prodaji volne domačega izvora. Po tej uredbi bo dobil Prizad izključno pravico nabave in prodaje domače volne. Potrebna finančna sredstva za nakupovanje volne bo dalo Prizadu finančno ministrstvo. Načrt nove uredbe so strokovnjaki že odobrili. Nova uredba pa bo dala Prizadu tudi monopolno pravico za uvoz volne. Uvoženo volno bo nato razdeljeval Prizad industrijskim podjetjem. Baje bo nova uredba tudi določala, da more dobiti tujo volno samo ono domače podjetje, ki more dokazati, da troši 60°/o domače volne od potrebne količine za proizvajanje raznih predmetov. Iz Beograda se nadalje poroča, da se namerava uvesti tudi monopol za uvoz kositra. Monopoliziranje tega uvoza se propagira že od začetka leta. Sedaj pa je postalo to vprašanje znova zelo aktualno, ker bi dobil tudi na uvoz kositra Prizad monopolno pravico. Zato ni izključeno, da bo ta misel v kratkem tudi izvedena. Vedno nove monopolne praviee Prizadu! Ali vse dosedanje skušnje s Prizadom res nič ne veljajo? Ali pa se je kaj storilo, da bo v bodoče bolje in da borno obvarovani pred neljubimi presenečenji? Kje so razlogi, da se dajejo Prizadu tako velike pravice? Naročajte in širite .Trgovski list**! Poostren 'boj proti draginji Agencija Avala poroča: Po izvršenih preiskavah in ugotavljanju rezultatov ter učinka zakonskih in upravnih ukrepov, ki jih je kr. vlada izdala za zatiranje draginje v korist potrošniških množic, je bilo ugotovljeno na podlagi številnih poročil, da nameni in vladni ukrepi te vrste niso bili povsod pravilno izvajani ali pa jih niso v zadostni meri uveljavljali navzlic jasnim zakonskim predpisom. Pri tej priliki je ministrski odbor pod predsedstvom Dragiša Cvetkoviča na konferenci 10. t. m. pregledal vsa ta poročila in dejstva ter sklenil: 1. Nalaga se pravosodnemu ministru, da izda ukaz in navodila sodiščem, da v smislu uredbe z dne 25. februarja 1933 najhitreje in prvenstveno rešujejo prijave po zakonu o zatiranju draginje in da izrečejo po zakonu predvidene kazni brez slehernega odlašanja. Sodišča bodo v vseh teh sklepih predlagala poročila pravosodnemu ministru. 2. Nalaga se ministru notranjih zadev, da izda potrebne ukrepe in navodila upravno-policijskim organom, da bi v smislu prej imenovane uredbe najbolj skrbno in nujno izvrševali vse tam navedene dolžnosti in da po svojem osebju prevzamejo izvrševanje neposrednega nadzorstva ter da poskrbe za prijavljanje oblastem vsake osebe, ki bi se pregrešila proti odredbam prej navedene uredbe za zatiranje draginje. 3. Zaradi koordinacije in izvedbe stalnega nadzorstva nad vsemi temi posli se bo ustanovil še danes osrednji državni odbor pri predsedstvu ministrskega sveta, ki bo takoj prevzel dejansko vodstvo in nadzorstvo nad striktnim in strogim izvajanjem zakonskih predpisov za zatiranje draginje. Občni zbor Združenja pletilcev za dravsko banovino bo v ponedeljek dne 20. majnika 1940 ob 2. uri popoldne v pritlični dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Bc-thovnova ulica št 10 s tem dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Proračun za leto 1940. 6. Dovolitev prispevkov za leto 1940. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Ker je verjetno, da ob določeni uri ne bo navzočnih zadostno članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, iedaj ob 3. uri popoldne. Samostojni predlogi se morajo po členu 387. obrtnega zakona predložiti upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom. Udeležba članov je obvezna. V Ljubljani, dne 4. maja 1940. Združenje pletilcev za Dravsko banovino v Ljubljani. Predsednik: Henrik Franzi 1. r. Tajnik: Dr. Jos. Hudovernig 1. r. Sovjetska Velikanski napredek v s Rusiio Romunski izvoz lesa Kakor poroča romunski list »Curentul« se je romunski lesni izvoz v Nemčijo in Madžarsko do neke mere zmanjšal, ker se izvaža les v večjih količinah v dežele Sredozemskega morja, zlasti v Sirijo, Egipt in Palestino. Po vpraševanje po lesu je v teh drža vah zelo veliko, in to zlasti zaradi zavezniške vojske gen. Weyganda, ki potrebuje za gradnjo raznih vojaških objektov zelo mnogo lesa. Tudi povpraševanje po romunskem lesu v Grčiji se je povečalo. Italija je naročila velike količine jelkinih desk, celuloze in jamske ga lesa. Iz »Trgovinskega glasnika« objavljamo naslednji članek o sovjetski industriji, ki ga je napisal Vsevolod Tumin. V predvojni Rusiji je bila industrija zelo slabo razvita. To se najbolj vidi, če pogledamo, koliko je prišlo na prebivalca premoga in železa, tega »kruha« za stroje, v Rusiji in v tujini. Potrošnja premoga je znašala na osebo v Rusiji šestnajstkrat manj kakor v Nemčiji, 23krat manj kakor v Angliji in 24krat manj kakor v Združenih državah Sev. Amerike. Kar se tiče potrošnje železa na osebo je bila v Rusiji osemkrat manjša ko v Angliji, 12krat manjša ko v Nemčiji in 17krat manjša ko v U. S. A. Večina ruske industrijske proizvodnje je bila osredotočena v sredini evropske Rusije, v današnjih oblastih: moskovski, ivanovski, jaroslavski, lenin-gradski in v zapadnem delu oblasti Gorkega. Ta industrija je bila prvenstveno tekstilna industrija. V ostali Rusiji so bile tovarne redkost. Gospodarska karta Sibirije, srednje Azije in severa je bil prazen papir in ta praznota je bila pretrgana samo z gorskimi venci in strugami rek. Velika ruska bogastva je izkoriščal samo tuji kapital — Francija je topila ruske rude, Amerika je kupovala na Kamčatki vse krzno, Japonska je lovila ribe v Ohotskem morju, Anglija je podirala drevesa v bogatih gozdovih okoli Arhangelska. Leta so potekala, ustvarjali so se novi gospodarski pogoji, nastajala je nova zgodovina in spreminjala se je zemljepisna karta. Sovjetska zveza je ustvarila novo industrijo in novo gospodarsko karto. Predvsem je bila postavljena pred pristojne činitelje naloga bolj pravilne zemljepisne razvrstitve industrijskih podjetij, naloga, ki je bila tudi izvedena, da je mogel eden vodfteljev SSSR reči: »Napredek vodi k temu, da postanejo pri nas vsi kraji industrijski kraji v večji ali manjši meri. čim bolj bo čas potekal, tem bolj bodo postali to. Samo za časa realizacije prve petletke je industrija srednjeazijskih sovjetskih republik narasla za 277 ■%, ona Urala in zapadne Sibirije pa za 285%. Razume se, da ta industrializacija dežele izprcminja tudi stari način življenja. Pastirji in lovci postajajo fabrični delavci, Osetinci na Kavkazu tope železno rudo, Baškirji ustanavljajo tovarno za motorje, žene Uzbekistana, ki so zavrgle ferendžo (pajčolan), delajo v novih tekstilnih podjetjih. Sovjetska industrija je predvsem stremela za razvojem težke industrije ter v njenem okviru bi zlasti želela razviti industrijo izdelave strojev. Dejali smo: kovina in v prvi vrsti železo je hrana strojev. Glede železa je bila predvojna Rusija skoraj popolnoma odvisna od svojega juga, od oblasti ob reki Dnjepru, odkoder je prišlo 74°/o vse ruske proizvodnje železa. Leta 1930. je neki voditelj sovjetske države govoril: »Pospešujoč z vsemi silami to kovinsko bazo (namreč na jugu), moramo istočasno ustvarjati tudi drugo bazo, ki se bo kombinirala iz kuzneckega premoga ter uralsko rude, t. j. uralsko-kuznecko bazo.« Ravno tu je bil tudi sezidan oni znameniti Magnitogorsk, čigar polna kapaciteta je enaka polovici celotne kovinske proizvodnje Anglije. Toda v uralsko-kuzneckem rajonu se ne dobiva samo črna kovina. Tu se proizvaja tudi baker, nikelj in cink. Tu se tudi iz kovin izdelujejo stroji. Črna metalurgija se ni ustavila v zapadni Sibiriji, temveč je krenila tudi dalje proti vzhodu, tja, kjer je bil odkrit premog v gornjem toku reke Bureje in kjer je bila odkrita železna ruda pri Ni-kolajevsku ter na izrastkih planin Malega Hingana. Dejali smo, da je v okviru težke industrije Sovjetske unije zlasti napredovala industrija izdelovanja strojev. Ta industrija je v resnici odigrala vlogo vzvoda za celotno rekonstrukcijo gospodarstva Sovjetske Rusije. Vloga te industrije je danes velikanska celo v kmetijstvu in transportu. Predvojna Rusija je bila oskrbljena s stroji, kakor je dejal Iljič »štirikrat slabše ko Anglija, petkrat slabše ko Nemčija in desetkrat slabše ko U. S. A.« Pred Sovjetsko Rusijo je bila postavljena naloga, da se iz države, ki je uvažala vse stroje, ustvari dežela, ki bo sama proizvajala vse potrebne stroje. Danes zavzema Sovjetska Rusija v izdelavi strojev prvo mesto v Evropi, drugo pa na svetu, takoj za Združenimi državami Severne Amerike. Posebno hitro se je v Rusiji izpopolnila izdelava kmetijskih strojev. Ker pa se je sam značaj sovjetskega kmetijstva iz temelja spremenil, je bila posvečena posebna skrb izdelavi traktorjev. V predvojni Rusiji ta industrija sploh ni bila znana. V Sovjetski Rusiji je začela kot prva izdelovati traktorje leningradska tovarna »Rdeči putilovcc«. (Puti-lovi zavodi so bili pred vojno približno isto ko Škodovi zavodi na Češkem.) Samostojna panoga in- dustrije je postala proizvodnja traktorjev po ustanovitvi dveh velikanskih tovarn stalingradske in harkovske. Nato je začel obratovati tudi tretji industrijski velikan — Čeljabinska tovarna traktorjev, ki izdela na leto od 40 do 50 tisoč traktorjev s po 50 konjskimi silami. Avtomobilska industrija je bila ustanovljena s postavitvijo treh največjih podjetij: avtomobilske tovarne pod imenom »Stalin« v Moskvi, zatem enake tovarne pod imenom »Molotov« v mestu Gorki ter tovarne težkih kamionov v mestu Jaroslavu. Zaradi potreb industrije traktorjev in avtomobilov se je morala ustanoviti cela vrsta pomožnih industrijskih podjetij. Med temi je treba zlasti omeniti tovarno krogličnih ležajev v Moskvi. Tu bi omenili samo še podjetja, ki grade »nova podjetja«. To so fabrike, ki so potrebne za rudarstvo in fabrike za črno metalurgijo. Tu se zlasti dvigata dva industrijska velikana — Novokra-matorski v Ukrajini ter Uralmaš v Sverdlovsku na Uralu. Jugoslavija bo mogla uvažati iz Rusije številne kmetijske stroje, kar bo pospeševalo mehanizacijo jugoslovanskega kmetijstva. Ravno tako bo mogla uvažati, kar sem že enkrat poudaril, tudi sovjetske avtomobile, katerih proizvodnja bo narasla v letu 1942., torej ob koncu tretje petletke, na 400.000 avtomobilov na leto. Italijanski uvoz iz balkanskih držav ie močno narastel Zaradi napetega položaja v Sredozemskem morju opozarjajo nekateri italijanski listi, da italijanska uvozna trgovina nikakor ni odvisna le od blaga, ki prihaja skozi Gibraltarsko ožino in Sueški prekop. Zelo mnogo blaga dobiva Italija tudi iz balkanskih držav in ta uvoz je zlasti lani močno narastel. Tako je narastel jugoslovanski izvoz v Italijo po vrednosti od 324.3 milijona din v 1. 1938. na 583,5 milijona din ali od 5'43°/o na 10'57°/o vsega jugoslovanskega izvoza. Izvoz Romunije v Italijo je v prvih 8 mesecih lani znašal 2293,6 milijona lejev, 1. 1938. pa samo 1340.3 milijona lejev. Izvoz se je torej dvignil od 6'22% na 13-54 odstotkov vsega romunskega izvoza. Podobno je narastel tudi uvoz Italije iz Madžarske, ki je 1. 1938. izvozila v Italijo blaga za 44,2 milijona peugov, 1. 1939. pa za 93,6 milijona pengov, da se je njen izvoz dvignil od 8’46 na 15 45% vsega njenega izvoza. Bolgarska je izvozila 1. 1938. v Italijo blaga za 422,4 milijona levov ali 7'57 °/o vsega svojega izvoza, 1. 1939. pa za 263,5 milijona levov ali za 5'21 %. Bolgarski izvoz v Italijo je torej nazadoval, kar je posledica izvoznih omejitev, ki jih je uvedla Bolgarska v zadnjih štirih mesecih 1. 1939. Kaj kupuje Italija na Balkanu Iz navedenih številk se vidi, da so italijanski nakupi na Balkanu zelo znatni in verjetno je, da bo Italija zavzela v izvozni trgovini balkanskih držav v kratkem 3. ali celo 2. mesto. V glavnem prodaja Balkan Italiji deželne pridelke, goriva, zlasti nafto, premog in drva, razne industrijske rastline in rude. Katere predmete je kupovala Italija v balkanskih državah se vidi iz naslednje tabele. Ves izvoz bal- izvoz kanskih držav v Italijo 1939 1938 1939 1938 v tisočih tonah pšenica 2.106,0 1.538,1 851,9 198,9 rž 49,3 82,7 31,1 7,6 ječmen 133,9 178,6 8,7 5,7 koruza 568,9 768,4 67,1 16,0 fižol in grah 76,0 131,1 9,6 13,6 ipšen. moka 74,8 45,6 6,6 10,4 konji 1000 glav 15,8 34,4 3,1 2,2 govedo 1000 glav 149,8 126,9 4,7 6,9 perutnina 1000 ton 37,6 47,0 4,7 6,9 'les tisoč ton 2.384,5 2.356,4 789,1 420,4 Iz teh številk se vidi, da je tendenca italijanskega uvoza iz balkanskih držav, da se ta uvoz z dl o poveča. Balkan postaja za Italijo vedno važnejši trg. Politične vesti Pod vtisom male večine, s katero je bila izrečena zaupnica Chamberlainu, je ta odstopil in mandat za sestavo nove vlade je dobil Winston Churchill, kateremu se je sestava nove vlade tudi v kratkem posrečila. Takoj nato je sklical sejo spodnje zbornice, da mu ta odobri njegovo bodočo politiko. Za sejo so poslanci zvedeli komaj pol ure pred njenim začetkom in zato se mnogo poslancev ni moglo udeležiti seje. ChurchiU je med drugim dejal, da ie srareiel mandat za sestavo nove viade in da je želja naroda in parlamenta, da bodo v vladi za-stopane vse stranke. Zato je v njegov vojni kabinet vstopilo pet opo-zicionalnih poslancev. Upa, da bo v kratkem mogel v celoti sestaviti novo vlado. Churchill je dejal, da je bila današnja seja parlamenta sklicana nenadoma, ker smatra za potrebno, da parlament odobri sestavo nove vlade, ki pomeni neomajno voljo naroda, da se vojna nadaljuje do zmage. Poziva zato parlament, da njegovo vlado odobri in njen program. Danes smo v dobi, ko se razvijajo vojne operacije na Norveškem, na Nizozemskem in v Belgiji in ko se pripravljamo, da zaščitimo svoje interese na Sredozemskem morju. Danes ne smemo in ne moremo pričakovati nič drugega ko velike napore in žrtve. Pred nami so dolgi meseci napora in borbe. In kaj je naša politika? Da vodimo vojno’ Vodili bomo vojno na suhem, na morju in v zraku in z vsemi sredstvi, ki nam jih je dal Bog. Naša naloga je: zmaga za vsako ceno! Kajti če ne zmagamo, nas ne bi moglo preživeti britansko carstvo niti kateri del tega imperija. V takšnih okoliščinah čutim, da »mam pravico, da zahtevam Vašo podporo. Po Churchillovem govoru so govorili zastopniki opozicije. Zastopnik delavske stranke je izjavil, da jo od stranke pooblaščen k izjavi, da bo laburistična stranka sodelovala v Churchillovi vladi. Enako izjavo je dal zastopnik liberalne stranke Zastopnik neodvisnih delavcev (komunistov) je sicer izjavil, da delavska stranka ne bi smela stopiti v vlado, da pa zaupa Churchillu. Toplo je pozdravil vlado Churchilla tudi Lloyd George kot najstarejši poslancev. Spodnji dom je nato izglasoval soglasno zaupnico vladi Churchilla. Za zaupnico je glasovalo vseh navzočnih 380 poslancev. Soglasno zaupnico je dobila Churchillova vlada tudi v zbornici lordov. Tudi v Franciji je bila vlada razširjena ter sta stopila v Reynau-dovo vlado voditelj republikanske (desničarske) unije Louis Marin ter Ibarnegarcy, ki sta oba tudi elana vojnega kabineta. Angleško-italijanska napetost nc-narašča. Zunanji vzrok te napetosti so italijanske pritožbe, da zaradi prestrogega izvajanja angleške blokade silno topi italijansko gospodarstvo. Italijanski listi vedno strastne je napadajo zaveznike in branijo nemško stališče. Po mnogih italijanskih mestih so bile številne demonstracije proti zaveznikom. Tudi proti listu »Os-servatore Romano« nastopajo demonstranti, ker je nasproten vstopu Italije v vojno. Položaj je silno napet. Nemške čete so prekoračile nizozemsko, belgijsko in luksemburško mejo na več mestih. Na severu Nizozemske se dale nizozemske čete v začetku le slab odpor ter se umaknile za prvo nizozemsko obrambno črto. Vodo so mogle nizozemske čete še pravočasno spustiti v rove. Nemcem pa se je v kratkem posrečilo, da so prodrli na več krajih I. obrambno črto ter prodrli do Zuiderskega jezera. Odpor Nizozemcev pa je postajal od dne do dne močnejši. Drugi glavni napad so izvršili Nemci proti Maastrichtu, ki so ga tudi zavzeli, od tu pa so skušali prodreti proti Liegeu in v belgijsko provinco Limburg. Pri Liegeju so Nemci osvojili eno utrdbo, nemško poročilo je celo trdilo, da so nemške čete zavzele glavno utrdbo v Liegeu in da na njej vihra zastava s kljukastim križem; ta vest pa ni bila potrjena. Hkrati se je razvil tudi boj za obvladanje Albertovega prekopa. V Limburgu so stopili v boj z Nemci poleg Belgijcev, ki se odlično bore, tudi že francoske in angleške motorizirane čete. V boju je tu okoli 2000 tankov. Francozi poročajo, da kažejo francoski tanki premoč nad nemškimi. Južneje napadajo Nemci zlasti belgijske pozicije v Ardenih in proti fran-cosko-luksemburški meji. Nemško vrhovno poveljstvo poroča o novih velikih uspehih, ki jih je dosegla nemška vojska. Nizozemska je pretrgana na dvoje in nemške čete so zasedle že Rotterdam. Nemško vrhovno poveljstvo javlja, da je nizozemska vojska že kapitulirala. Tudi na belgijski fronti so dosegle nemške čete velike uspehe in predrle že do Namurja. Liege je osvojen ali vsaj obkoljen. Nemške čete so prodrle že tudi na francosko ozemlje pri Sedanu ki pa se nahaja pred francosko obrambno črto. Belgijsko poročilo pravi, da daje belgijska vojska še vedno močan odpor in da za Bruselj še ni neposredne nevarnosti. po Italijanskih vesteh imajo Nemci na belgijsko-nizozemski fronti 150 divizij, t. j. 2 milijona mož, 'vsi zavezniki pa le 100 divizij. Nemci imajo nadalje na fronti 7000 letal. Nemci poročajo nadalje, da so njih tanki boljši od francoskih, kar pa slednji zanikajo. Odločilna bitka na belgijskem bojišču pa je šele v začetku. Vsi dosedanji boji so bili silno krvavi in so zlasti napadalci imeli težke izgube. Nizozemska kraljica Viljemina Je na predlog svoje vlade odšla v London. Tudi prestolonaslednica Julijana se je z obema princesama preselila v London. Nizozemska vlada se je preselila v Anglijo. Islandski otok je zasedla britanska vojska, ker se Island sam ne bi mogel braniti niti pred manjšimi nemškimi četami. Angleži pravijo, da se je število Nemcev v zadnjem času na Islandu tako zelo pomnožilo, da je postala zasedba otoka nujnost. TRGOVSKI LIST, 15. maja 1940. Stran 3. Denarstvo Narodna tiskarna d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor 25. maja ob 10. v uredniških prostorih v Knafljevi ul. Delnice se morajo položiti vsaj 5 dni pred občnim zborom. »Elektroindustrija« d. d. v Ljubljani ima 9. redni občni zbor Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. maja navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih dinarjev): Kovinska podloga je narasla za 5.7 na 2074,3. Devize izven podloge so padle za 2,5 na 867,4. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 47,4 na 316,7. Posojila so se skupno povečala za 89,1 na 1891,6. I Na podlagi pooblastila finančne Eskont bonov za narod, obram- ga zakona za preteklo finančno bo je narastel za 90.0 na 2351,0. leto in z ozirom na novi zakon o Razna aktiva so se dvignila za mednarodni konvenciji za železni- 27. maja ob pol 12. v družbeni pisarni v Ljubljani. Tvornica za dušik, d. d. K®**] pri Mariboru ima 23. redni občni zbor v ponedeljek 27. maja ob 16.30 v sejni dvorani Hranilnice dravske banovine v Mariboru. Delnice treba položiti najkasneje do 20. maja pri Kreditnem zavodu ža trgovino in industrijo v Ljubljani. 15. redni občni zbor tvrdke A. Westcn d. d. bo 28. maja ob 10. v Celju-Gaberju v pisarni družbe. Delnice se morajo položiti 6 dni pred občnim zborom. Nove določbe o prevozu na železnici Oddvoieno mišiienie mariborskih trgovcev 22,8 na 2178,1. ški promet je nedavno izšla nova Obtok bankovcev se je povečal prometna uredba o prevozu potni-za 110,3 na 10.874,7. kov, prtljage in blaga po železnici Obveze na pokaz so skupno na rasle za 41,8 na 1819,2. Razna pasiva so narasla za 367,1. Stvarna vrednost zlata v blagajnah se ocenjuje na 3.257,5. Skupno kritje se je znižalo na 25‘66 »/o. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. dopolnilnimi odredbami. Ta uredba pa stopi šele 1. oktobra 1.1. veljavo. Ker gre za važno in dalekosežno uredbo, ki se uveljavi namesto doslej veljavnih določb z dne 1. oktobra 1925., so razne gospodarske korporacije zavzele k tej stvari svoje stališče, da bi mogla železniška uprava na podlagi prejetih mišljenj izvršiti vsa tehnična pred-Švicarska narodna banka lzka- I dela, ki so potrebna za izvedbo te zuje v svojem Uskazu z dne 7. ma- obsežne uredbe, ja (vse v milijonih šv. frankov), da je ostala njena zlata podloga Določila uredbe so deloma zelo z 2123,9 neizpremenjena, devizna dalekosežna. Tako določa med se je znižala za 12,0 na 245,1, ob- splošnimi odredbami meje odgo-tok bankovcev pa za 24,1 na 2007, vornosH železnic za njene name-obveze na pokaz pa so se zvišale , . , , x., za 9,9 na 729,4. Zlato kritje znaša sc&nce, nadalje vsebuje določila 77.61%. glede sporov in pritožb ter glede Belgijska narodna banka navaja plačevanja, glede obveznosti pre-v svojem izkazu z dne 30. aprila, voxa jn omejitev prometa ter dn Voza blaga, žive živine, ostorih Javnih skladišč v Ljub- ? 1 . . „ Hani, Tyrševa cesta 33. tovornega in ekspresnega blaga J ’ Tu je vsaka odredba za nase go- Trbovclj. premogokopna družba spodarske kroge izrednega pome-ima 67. redni letni občni zbor I z,agti s0 va?Jli el. 64._65. gie. “7- maja ob 11. uri v lastnih po- I odgovornosti za navedbe v to-slovnih prostorih v Ljubljani, vomem listu in 0 proveravanju Gledališka ulica 27. Delnice se vsebine J>ošiijke; čl. 66.-67. glede morajo položiti vsaj 8 dni prej. na4ovarjanja blaga, preobreme-Tovarna usnja Franc Wosch-1 oitve in vozarinskili dodatkov; nagg & sinovi, d. d. v Šoštanju gj 73 glede prevoza v zaprtih in ima 16. redni občni zbor 27. maj- I odprtih vagonih; čl. 77.—78. o po-nika ob 15. v tovarniški pisarni. gregnj Up0rabi tarife, doplačila in Pravico do glasovanja ima, kdor povračila, povzetja in predujmov; sc- izkaže vsaj sest dni pred obč- L-.] glede ovir pri prevozu; ni m zborom, da je vpisan v del- l-j gl 0 roku M dostavitev blaga; čl. 86.—87. o rokih za prevzem in niško knjigo. Crna-Kaolin, d. d. v Ljubljani odvoz, ovirah pri izdajanju in za-ima 18. redni občni zbor 23. ma- vlačevanje odvoza blaga. Končno ja ob 11. v svojih poslovnih pro- urejajo čl. 88.-99. vprašanje odškodnine za izgubljeno ali pokvar- lokomotive, za puške in kanone, pa tudi za domače in kmetijsko orodje. Nemčija ima brezdvomno veliko kapaciteto za proizvodnjo jekla, vendar uvaža precej potrebne surovine — železne rude. Nemčija ima zelo dobro železno rudo v Siegerlandu, v okrajih Lahna, Harza in Turingije ter v Štajerski Železni gori. Ostala najdišča železne rude dajejo bolj slabe vrste rudo. Jeklene tovarne v Brunsviku imajo bolj ugoden po-iožaj za uporabo švedske in druge inozemske rude kakor pa Ruhrsko ozemlje, ker gre ruda lahko po morju v pristanišča na Severnem ali Baltiškem morju ih od tam po rekah in kanalih do tovarn. Premog dobivajo te tovarne iz ruhrskega ozemlja tudi po vodnih poteh. Tovarne v Linzu dobivajo štajersko rudo po železnici, premog pa po vodni poti iz ruhrskega ozemlja in Šleske. Leta 1938. je Nemčija doma pro- storih v Tavčarjevi ul. 13. »Novobor«, splošna industrijska jeno blago ter določajo odgovor d d v Liubliani ima 17. redni nost železnice za prevoz m načela, i, .' K 00 • k 10 don po katerih se določa višina od- obem zbor 23. maja ob 10 dop P Posebno ta ^ v poslovnih prostorih v Tavčarje __________________^ nriniftrfh lVrpHrip vi ulici 13. Lesna industrijska d. d. F. Hein- rihar ima 10. redni občni zbor 27. maja ob 17. v družbeni pisarni v Škofji Loki. Na dnevnem re spornih primerih izredne važnosti ter so ga naši gospodarski krogi pozorno proučili. Kakor se iz te kratke naznačbe vsebine nekaterih važnejših členov n« unevnem re-1 VSC7L,“ „ro,rihn za razvijanje &£ Savnir0* ° HplK t ££ »e gospodar- Ze v 24 urah Družba »Motvoz in platno« d. d. v ,rosnpljem ima redni občni zbor 24. maja ob 11. v posvetovalnici Ljubljanske kreditne ban ke. Delnice se morajo položiti 8 dni pred občnim zborom. 15. redni občni zbor delničarjev Hipotekarne banke jugoslo- vanskih hranilnic bo 28. maja ob | tovarna JO S. REICH 11. v ravnateljstvu banke (Kralja Petra trg 3). Delnice se morajo Poljanski nasip 4-8. SelenbnrgoT. ni. 8 položiti vsaj 5 dni pred občnim | Telefon SL 22-72. zborom. barva, pleska ln kemično snažl obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajre. ovrat nike in manSete. Pere. suši. monga ln lika domače perilo Mogočna zdravilna moč narave se Se posebno izrala v naravni ROGAŠKI SLATINI Aktivni kliringi: 8.5. 30. 4. Bolgarska din 2,13 2,47 Italija din 18,16 34,84 Nemčija RM 4,37 5,70 Ceško-Moravska Kč 47,29 41,31 Turčija din 9,34 9,34 Francija fr. fr. 15,33 13,24 Franc, kolonije fr. fr. 4,53 4,20 Španija pezet 2,93 2,93 Fasivni kliringi: Belgija belg 1,33 1,33 Madžarska din 12,62 26,81 Poljska din 18,89 18,89 Romunija din 11,95 11,95 Slovaška Ks 4,34 3,40 poldrug milijon ton. Približno pol milijona bo lahko dobila od dostopnih nevtralnih dežel, ostane pa še vedno primanjkljaj 1 milijona ton. Tudi Vel. Britanija mora uvažati skoraj eno tretjino svoje železne rude. Francija z druge strani uvaža samo nekako 2%, in to posebno bogate hematitske in magnetitske rude. Produkcija Lo-renskih rudnikov je nekako 5 milijonov ton 30% železne rude. Velike količine železne rude dobiva Francija iz svojih afriških kolonij. Manjša najdišča dobre železne rude so v Normandiji in Bretanji. Francija letno izvaža nad 15 milijonov ton rude in izvaža tudi staro železo. Francoska jeklena industrija potrebuje 10,000.000 ton letno. Vel. Britanija dobiva rudo iz Skandinavije, Francije, Alžerije, Tunisa, Španije, Nove Fundlandi-je in Sierra Leone. Dominioni in Indijska industrija producirajo švicarska tovarna letal Od začetka vojne so si v Švici prizadevali, da ustanove industrijo za lastna letala, kar se jim je tudi posrečilo. Dosedaj je bilo ustanovljenih že 36 tovarn, ki izdelujejo razne dele za letala. V teh tovarnah je zaposleno sedaj že 25.000 delavcev. V novo industrijo je bilo investirano 150 milijonov šv. frankov, seveda le domačega švicarskega kapitala. Danes more Švica na leto izdelati že 300 do 350 letal, kar je za njo na vse zadnje zadosti. Konkurzi - poravnave izvajala 11,400.000 ton železne ru- letno okrog 4,000.000 ton jekla. de, uvažala pa je 1938. leta še 22,000.000 ton. Od teh je prišlo 9 milij. iz Švedske, 5 milij. iz Francije, 1 milij. iz Alžerije, Tunisa in franc. Maroka, 1,7 milij. iz Luksemburške, 1,1 milij. iz Norveške, 1,8 milij. iz Španije in špan. Maroka in ostalo iz raznih drugih dežel. Uvažala je torej dve tretjini železne rude —■ po tonaži, po železni vsebini pa dejansko •% železne rude, potrebne za nemško jekleno industrijo. Blokada je sedaj onemogočila dovoz nekako J/s onih 22 milij. ton, uvoženih leta 1938. Letni uvozni deficit, ako se smatra, da saarska industrija ne dela, pač pa delajo avstrijske, češkoslovaške in poljske industrije s polno kapaciteto, bo znašal nad 10,000.000 ton. Ruska železna industrija ni dovolj razvita in manjkajo prevozna sredstva, da bi mogla Nemčija pričakovati veliko pomoči od tam. Skušala bo torej gotovo nakupovati čim več v Švedski, Norveški in Luksemburgu. Kako bo- Belgija in Luksemburg preskrbujeta zaveznike s polizdelki, Združene države pa s starim železom, polizdelki in stroji. V vsakem oziru je položaj zaveznikov glede preskrbe z jeklom ugodnejši kakor položaj Nemčije. Veliko povečanje zavarovalnine za ladje v Sredozemskem morju Angleške zavarovalnice so zvi šale zavarovalnino za ladje, ki vozijo iz sredozemskega pristanišča v pristanišče izven tega morja, od 30 na 40 šilingov. Nasprotno pa so angleške zavarovalnice znižale zavarovalnino za ladje, ki so v prometu med ameriškimi in ev ropskimi pristanišči, med Brestom in Nizozemsko za 10 šilingov od 80 na 70 šilingov. Prav tako je bila znižana zavarovalnina za ladje, ki vozijo med ameriškimi pristanišči in evropskimi pristanišči južneje od Bresta. Potrjene so prisilne poravnave, ki so jih sklenili s svojimi upniki: Mirko Fcldin, trgovec v Mariboru, Jakob Zvcrnik, trgovec v Ptuju in Slavan Ribarič, trgovec v Mariboru. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Antona Vajdiča, trgovca in posestnika v Ptuju. Poravnalni sodnik dr. Poznik, poravnalni upravnik odvetnik Šegula. Narok za sklepanje poravnave dne 17. junija ob 9, rok za oglasitev do 10. junija. Zunanja trgovina !»■■■■■■■■■ Devizna direkcija Narodne banke je pozvala vse izvoznike, da ji do 16. maja prijavijo po pooblaščenih denarnih zavodih vse svoje terjatve v holandskih goldinarjih in belgijskih frankih za vse blago ki so ga izvozili v neklirinske države do 10. maja. Po sporočilu devizne direkcije pri Narodni banki si morajo priskrbeti izvozniki posebno dovoljenje devizne direkcije vselej, kadar prodajajo blago po nižji ceni, kakor pa je ta navedena v ceniku za zavarovanje valute. Nova špansko-italijanska trgovinska pogodba je bila podpisana. Italijanska državna premogokopna družba »Azienda Carboni« je zvišala svojo obratno glavnico od 300 na 600 milijonov lir, da bo mogla povečati kapaciteto istrskih in sardinskih premogovnikov. Do 1. 1944. naj bi se vsa italijanska proizvodnja premoga zvišala na 65 do 7 milijonov ton. Letna potrošnja Italije znaša pa približno 15 milijonov ton premoga. AVashingtonska vlada Je razveljavila lani izdani odlok, da se morajo plačevati posebne carinske doklade za svilo in svilene predmete, ki se uvozijo iz Italije. Trgovinski register Vpisale so se naslednje firme: Cerer in drug, družba z o. z., Kamnik. Obratni predmet: izvrševanje gostilniške obrti, nakup, najem in zakup nepremičnin in potrebnega inventarja za izvrševanje te obrti. Poljsko gospodarstvo, trgovina z lesom, zaloga piva in drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v gotovini 70.000 din, stvarna vloga pa znaša 130.000 din. Poslovodja Anton Cerer, gostilničar v Kamniku. »Vitamin« Skcrlep Feliks, Ljubljana. Obratni predmet: Obrt izdelovanja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, sadnih sokov in marmelad, trgovina s čokolado, bonboni in keksi ter v to stroko spadajočimi surovinami in polizdelki na debelo. Imetnik: Feliks Sker-lep, trgovec v Ljubljani. Prva slovenska zidarska družba z o. z., Ljubljana. Predmet podjetja: izvrševanje graditeljskih in tesarskih del, nabava potrebnega inventarja in materiala ter strojev. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v gotovini 65.000 din, v stvarni vrednosti pa din 135.000. Poslovodje: Anton Šifrer, gradbeni delovodja iz Kozarjev in Valentin Vehovec, gradbeni delovodja iz Ljubljane. Družbo zastopata oba poslovodja kolektivno. Gospodarska zveza, trgovina z mešanim blagom, družba z o. z., Radovljica. Obratni predmet: na drobno in na debelo nakup in prodaja špecerijskega in manu-fakturnega blaga, kmetijskih pridelkov in obrtnih izdelkov, raznih drugih predmetov, ustanavljanje in vzdrževanje skladišč za kmetske potrebe, nabava življenjskih potrebščin. Družba je upravičena opravljati trgovske posle vsake vrste. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodje: Ludvik Resman hišni posestnik v Radovljici, Anton Avsenek, posestnik v Vrbnjah, Jože Vidic, trgovec, in Miha Zalokar, posestnik, oba v Radovljici. Družbo zastopata po dva poslovodji skupno. Vpisale so se naslednje izprc-membe in dodatki: Preklicana je likvidacija družbo Srečko Kobi, družbe z o. z. v likvidaciji. Besedilo firme odslej: Srečko Kobi, družba z o. z. Ant. Krisper Coloniale, Ljubljana. Izstopil je družbenik Pungartnik Milko, zaradi česar preneha javna trgovska družba. Samo-lastnica je odslej Ana Verlič. Rafinerija dragih kovin, družba z o. z., Ljubljana. Zvišala se je osnovna glavnica družbe. Višina osnovne glavnice odslej: 200.000 dinarjev, od tega v gotovini 55.000 dinarjev, apport pa 145.000 din. Slovenija Transport — Jos. L. Šilih, spedicijsko in transportno podjetje za trgovino in industrijo, Ljubljana. Vpiše se prokuristinja Julka Šilih, soproga špediterja. »Zmaj«, tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko, družba z o. z., Ljubljana. Vpiše se ravnatelj s prokuro Franc Jeglič, vodilni uradnik družbe v Ljubljani. »Vitamin«, sadni sok, družba z o. z. v Stožicah pri Ljubljani. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Feliks Skerlep, industrialec v Ljubljani Trgovina S. J. Rozman, družba z o. z. v Št. Vidu nad Ljubljano, Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Stanko Rozman, trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Izbrisale so sc naslednje tvrdke: Jože Mihelič in drug, stavbeno in galanterijsko kleparstvo. Joh. Wutscher’s Nachfolger Vik tor Schiffer, trgovina s špecerijo in drobno železnino. Vrvarna Ljubljana Vajt in Lot-tina. »Poppaea«, zavodi za proizvodnjo kozmetičnih preparata F. Hann & Comp. Dr. Fran Jenko, Import-Eksport, trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Oražem & Co., trgovina z avtomobili, motocikli, stabilnimi in | družnica Zagreb, po končani med-1 zadnje mesece^ Isebojni tihi likvidaciji. Doma in po svetu Minka vdova Modic, por. Grob-ming, trgovina z glasbili, vsi v Ljubljani. Joško Špeh, trgovina z mešanim blagom v Podcerkvi. , Notranjepolitična situacija v Ju- L. Černe, lesna trgovina v Kranj- goslaviji je vedno bolj pod vtisom ski gori. zunanjih dogodkov in glasovi po »Martinušič in drug«, tovarna koncentraciji vseh narodnih sil so nsnia Liutomer zaradi razdru/it-1 ^dno glasnejši. Upati je, da bodo usnja Ljutomer, zaradi razaruzn tudi upoštevane in da ve in likvidacije. bo naš narod tudi na zunaj tako Pakiž in tovariši, Ribnica, po- enoten, kakor je na znotraj že vse mobilnimi motorji itd. Kako so se povečali državni Po uradnih podatkih so znašali državni dohodki v proračunskem letu 1939./40. v primeri s proračunskim letom 1938./S9.:: 1939/40 1938/39 v milijonih din splošni neposredni davki 1.742,3 1.730,5 posebni davki 920,0 852,3 izredni davki 297,1 166,8 trošarine 1.127,6 1.030,5 carine 972,0 1.030,1 monopoli 2.141,9 2.163,4 prosvetno mi- nistrstvo 32,0 34,4 Drž. hip. banka 52,2 66,1 Poštna hranilnica 100,3 98,3 posestvo »Belje« 122,2 62,4 Sladkorna tovarna 64,5 61,2 uprava pomorskega in reč. prometa 5,4 6,2 držav, železnice 2.856,5 2.546,0 Rečna plovba 61,3 54,9 poštno ministrstvo 532,3 525,5 razredna loterija 38,2 44,0 vzorna posestva, kmetijske šole itd. 5,0 4,2 gozdovi 80,3 102,8 rudniki 185,6 255,0 ministrstvo za soc. politiko in ljudsko zdravje 32,9 38,3 razni manjši dohod ki 88,9 132,4 Drž. dohodki so bili torej lani večji za 565,4 milijona din. Pozornost vzbujajo pa nekatere številke. Tako so davčni dohodki znat- Prosvetni minister je izdelal uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o vseučiliščih. Po tej uredbi bo prosvetni minister med drugim pooblaščen, da postopno odredi otvoritev petega do desetega semetra na ljubljanski medicinski fakulteti. Izšla je uredba o spremembah no narasli, izredni davki celo za I !n dopolnitvah uredbe o državnih r7o-n n/ r,Q c« „„jii in banovinskih cestnih skladih. 78 11 /o. Zelo pa so padli dohodki Glavne določbe nove uredbe obja-od carin (za 58,1 milijona din) in vimo v prihodnji številki, monopolov (za 21,5 milijona din). Objavljena je bila uredba o od- Zelo so se dvignili dohodki od Ložitvi izvršb Pr?U civUnim ose- posestva Belje, ki so narasli kar M 50 VokJlome na vojaške za 95 83%, t. j. od 62,4 na 122,2 Stočlanski orkester berlinske fil- milijona din. harmonije priredi v Beogradu dva Močno so se dvignili tudi do- koncerta, in sicer 18. in 20. maja. hodki železnic, in sicer za 310,5 .. PaPež je poslal belgijskemu kra-„ ,■ 11“ brzojavko, v kateri pravi, da milijona din. je bil globoko vznemirjen zaradi Zelo pa preseneča padec dohod- napada na njegovo ozemlje. Pokov od državnih gozdov in rudni- šllj'a njemu in ljubljeni belgijski kov. Dohodki državnih gozdov so padli za 21*83/o, rudnikov pa ceio jjena popolna svoboda Belgije. Poza 27'22 °/o. Skupno so dali goz- dobni brzojavki je poslal papež tu-dovi in rudniki za 91,9 milijonov di kraljici Viljemini in luksembur-din manj dohodkov. Kako je to ®ki veliki vojvodinji mogoče, bi se vsekakor moralo ČSSi pojasniti, ker tako velik padec v Ankari ob svojem bivanju v So- dohodkov govori o slabem go- fiji zahteval dovoljenje za prehod spodarstvu. Danes pa se slabega zavezniških čet skozi Bolgarsko za (Tnsnndnrstva ne sme trneti ker Primer napada na Romunijo. Bol-gospodai.tva e snie trpeti, ker garski uradni krogi opozarjajo, da je mnogo preveč trda za denar. je bij0 stališče Bolgarske jasno Padec teh dohodkov je treba po- povedano v govoru vojnega mini- jasniti tudi zato, ker so bili do- stra gen. Daskalova, ki je na dan hodki gozdov 67,7, rudnikov pa za ^a^ar^^be^pJtoeru 54,1 ali skupno za 119,8 milijona ne ^ dovolila, da bi se kršila nje- din više proračunani, kakor pa so na nevtralnost. Ta pa bi se kršila, dejansko bili doseženi. Zakaj ta če se ne bi v vsakem oziru spo- . n ^, „v„ stovala nedotakljivost njene ten- neuspeh? Odgovor na to vpraša-1 suverenosti. nje je nujno potreben. _ Predsednik Roosevelt je imel na Omeniti je še treba, da so dali 8. panameriškem znanstvenem kon-neposredni davki 23 %, posredni gresu silno pomemben političen davki 2T16, monopoli 16-66 in že- govor, v katerem je med drugim oo-ooo/ I dejal: Jaz sem pacifist ln tudi mo- leznice 22 23 /o vseh drž. dohod- I ^ ameri^iCi rojaki so pacifisti, ven- kov. Skupno te štiri skupine dar pa sem prepričan, da bi nas 89'08 °/o, vsi ostali dohodki pa le velikanska večina ameriškega na-10'91 °/o vseh dohodkov. roda podprla, oe bi nastopili, da branimo svojo znanost, kulturo, svojo svobodo in civilizacijo. Prišli smo do zaključka, da pomeni nadaljevanje tega oboroženega konflikta nevarnost za oni tip civilizacije, na katerega smo navajeni. Nato je dejal, da ga veseli, da so vesti o zadnjem napadu na nevtralne države povzročile v vseh V pristanišče v Aleksandriji so prišle nove enote zavezniške mornarice. Nemčija objavlja, da bo za vsakega ustreljenega nemškega padalca ustreljenih v Nemčiji 10 francoskih vojnih ujetnikov. Vrhovni poveljnik švicarske vojske je izdal ob proglasitvi splošne mobilizacije kratek oklic na prebivalstvo. Svoj oklic je zaključil z opominom, da ljudje ne nasedajo letakom, radijskim poročilom in drugim vestem sovražnika, da se ni treba braniti. Ostanimo mirni, enotni in složni! Tako bomo še nadalje svobodni možje! Te besede veljajo tudi za vse druge države! Novi albanski proračun je odobrila tiranska vlada v višini 219 milijonov lir. Terjatve naših izv nikov v Španiji Zastopniki Zveze lesnih trgov-1 banovino Hrvatsko, od tega zopet I ameriških republikah osuplost in cev in industrijcev v Zagrebu so| nad 20% na 12 sušaških izvoznih | ^amšnjem casu^e pot iz Bolgarski proračun Bolgarski finančni minister je podal podatke o novem bolgarskem proračunu ter o gospodarstvu Bolgarske. Novi bolgarski proračun predvideva 8.452 milij. levov izdatkov, od katerih pa odpade na izredne izdatke 450 milij. levov. Slednji so namenjeni predvsem za narodno obrambo. Proračun za leto 1938. je izkazoval 7"32, za leto 1939. 7"62 milijarde levov izdatkov. Lani je bil dosežen skoraj suficit ene milijarde levov. Od tega so dali prihranki 305 milijone levov. Ti prihranki pa so se izdali za okrepitev nar. obrambe. Narodni dohodek Bolgarske je znašal leta 1935. 36'5, leta 1936. 38’8, nato 44"6 in v letu 1939. nad 50 milijard levov. Dohodek kmetijstva se je povečal v teh letih za 54%. Da se povečajo drž. dohodki je uvedla vlada nove davke, ki pa ne bodo zadostovali, temveč se bodo morala najeti tudi nova posojila. KeT je večina prebivalstva kmetska se ni mogla zemlja-rina zdaj znižati. Tujski promet v Mariboru se ni mogel v preteklem mesecu aprilu naravno nič kaj razviti. Na policiji je bilo prijavljenih 1515 tujcev, od teh 1191 Jugoslovanov. Od inozemcev je bilo 235 Nemcev, 27 Čehov, 14 Italijanov, 13 Madžarov in 6 Angležev. Vseh nočnin skupaj je bilo 2610. — Tujcev v Ptuju je bilo v preteklem mesecu aprilu vsega skupaj 262, od teh 241 Jugoslovanov, 11 Nemcev, 3 Cehi, 3 Poljaki, 3 Italijani in 1 Madžar. Nočnin je bilo zaznamovati 531. predložili načelniku dr. Lamerju spomenico glede naših starih terjatev v Španiji. Te terjatve datirajo iz leta 1935./36., torej pred izbruhom španske državljanske vojne ter znašajo okoli 7 do 8 milijonov pezet ali okoli 40 milijonov dinarjev, so nastale od našega izvoza v Španijo. Kupci blaga v Španiji so plačali to blago v polnem znesku s klirinškimi vplačili pri španskem državnem denarnem zavodu Banco Exterior d’Espana Madridu. Pravi dolžnik za te terjatve je torej španska država, Nad 80% teh terjatev odpada na licitacije tvrdk. Ob novih trgovinskih poga- jcajcor j€ bba pot Aleksandra Ve-janjih s Španijo bi se moral najti nkega iz Macedonije v Perzijo. Oni, način, da bi se te naše terjatve ki hočejo vladati nad stotinami 1-1 J- 1 it ,.„„1, n„,Un na bi milijonov v raznih kontinentih, bi likvidirale. Na vsak naun pa D hoteU nad vsako miljo se moralo doseči vsaj to, da bi se zemeijske površine. To je najver-dobila jamstva, da bodo te ter- jetnejša perspektiva, za ameriške ialve v določenem času plačane, republike. Prišel je čas, da odkrito Bilo bi koristno, če bi se to vpra- gledamo v te probleme. šanie vezalo z bodočimi kornpen- Na vprašanje novinarjev o izgle-A ve/oio zi uo i d!h, da ostane Amerika izven voj- zacijskimi posli. Znano^ je, aa so ne^ je odgOVOrji Roosevelt, da spa-baš sedaj v Jugoslaviji oficialni da ocenitev teh izgledov na polje zastopniki Španije, ki so prišli »špekulacije«. Dostavil pa je, da to kunovat nšenico, les itd. v velikih ne pomeni, da bi veroval v ude-Kupovai pšenic , lezbo Amerike v vojni. Listi pa količinah. S tem je dana prilika, p0d5rtujejO) da se ta izjava znatno da bi se od njih doseglo, da se razlikuje od prejšnjih kategoričnih bodo naše terjatve postopno od- izjav predsednika Roosevelta, da nlačpvilp Amerika ne bo šla v vojno, pmcevaie. | prvo reakcij0 ameriškega javne- ga mnenja na vpad v Belgijo, Ni- , * i- hinaain in I zozemsko in Luksemburg označu- dobavo treh stojemh. blagajn m L ^ y Parizu takole: Javnost čuti, ?e„ zeleme omare.Li citacij a bo L ^ yojna Ameriki vsak dan bolj dne 15. junija t. 1. ob 11. uri pi- nrjhiižnie To na ne zaradi samega Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 20. maja ponudbe za dobavo raznega železa in železnega profila ter mornarskih značk za zimsko in letno obleko. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. maja ponudbe za dobavo avtomobilskega olja, električnih žarnic, telefonskega kabla ter bakrenih palčic in dinamo žice. LICITACIJE Dne 25. maja bo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani licitacija za izvršitev ometa na depandansi bolniškega fonda, na Golniku. Dne 30. maja bo pri štabu mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 25 ton belega in 30 ton pisanega bombaža za čiščen j o Direkcija pošte v Ljubljani raz one 15 junija r. i. »u uii v pi- pribllžuje To pa ne zaradi samega koba SHETS Najkameje vpada v ^zozemsko, temveč zaradi desetih na dan licitacije se mora £mske kolonije Naraslo je pre-položiti 5% kavcija. Pogoji po din Nemčija vse, v pisarni poštne direkcije. . | ^Tnemškf nidobla- 10Dne 25. maja bo pri Upravi 1. od- 1 £ Ta'sveta^ P^r^vest/ da bo delka vojno-tehničnega zavoda v mci preprSti da ne bi bile Hanrijevu pri Skoplju pismena li- države Sev. Amerike po- citacija za dobavo 30 m» smrekovih združene države^ desk; 28. maja raznega platna, va- I vegnjene teline, sukanca, svilene gaze ter volnenega sukna. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Iz zadružnega registra Vpisali sta sc naslednji zadrugi: »Dom inženjerjev« in »Kmetijska blagovna zadruga« v Mariboru. Razdružila sc je in prešla v likvidacijo Strojna zadruga v Meng-’ šu. Likvidatorji: dosedanji člani I naMstva. RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Slovenili ZDRAVI Z USPEHOM bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje. ODPRTO OD 12. MAJA! — Maj, junij 10 dni din 700’- do 850--Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli, kopališke takse) Moderni komfort, tekoča voda. godba, dancing, kavarna, Direktni vagon Ir ton-kino, tenis itd. - Obširne prospekte dobite na a- Lfubllane, Beograda htevo Dri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča In Zagreba do sa- “ mega kopalISCat SLATINA RADENCI »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. maja objavlja: Pravilnik o spremembah in do-pblnitvah pravilnika o neposrednih davkih — Odločbo o slovenskem nazivu nekaterih učiteljskih zvanj — Popravek razglasa o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam iz 1. 1933. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu -dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po Pre_ jemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne lopuščajo odlašanja. , , ., j. r pipqq nrpdnik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, ureUmk Aleksander • Ljubljani.