Glasnik S.E.D, 39/3,4 1999. stran 99
ocene knjig OBZORJA STROKE
SI.D.
Sredo Čabulj Sojko
dr. Marina Lukšič Hacin
Breda Čebulj Sajko: Etnologija in izseljenstvo; Slovenci po svetu kot predmet etnoloških raziskav v letih
1926-1993,
Slovensko etnološko društvo, Ljubljana 1999
Nepreglednost in nesiste matic nost med izpeljanimi raziskavami in razmišljanji o slovenskem izseljenslvu - tako po geografskem kol Problemskem merilu - je na Slovenskem ena osnovnih težav v različnih vedah, ki se ukvarjajo z izseljen stvom. To vrzel po svoje za etnologijo zapolnjuje knjiga Etnologija 'n izseljenstvo. Delo je razdeljeno na več poglavij, vendar pa je več kol Polovica vsebine posvečene prav temu vprašanju. Tako avtorica Breda Čebulj Sajko ponudi pregled razprav in raziskav o slovenskih izseljencih, ki so se na Slovenskem pojavljale vse od leta "26. Splošni pregled poleg kronološkega merila upošteva tudi analizo vsebine in problemov, ki so bili v ospredju v določenem času. in nam Ponudi imena posameznikov, ki so Posvečali izseljenski problematiki Pozornost. Sam pregled se v nadaljevanju razširi na dejavnost Filozofske 'bukete, natančneje njenih posameznih oddelkov, predvsem Oddelka za etnologijo, in na pregled seminarskih, diplomskih, magistrskih nalog in samostojnih književnih del, ki so nastala v tem času.
Poglavj u, ki je bilo zastavljeno po kronološkem ključu, sledi analiza, ki Postavlja v ospredje geografsko merilo, se Pravi države, okolja v kalera so se Slovenci priseljevali, in rcgional
etnologijo in izseljenstvo
od razmer, ki so bile razlog za izselitev, in razmer, ki so v novih okoljih ljudi privlačile, do poteka selitve, prihoda v novo deželo in življenja po priselitvi, pa tudi morebiten povratek. Analiza se v zadnjem delu izteče v razmišljala in refleksijo o uporabljenih metodah ter širše o metodoloških pristopih v etnološkem raziskovanju slovenskega izseijenstva, da se v nadaljevanju lahko poudari in problematizira avtobiograftja kot metoda raziskovanja. Drugi del knjige je tako povezan z avtobiografijo. V nasprotju s prvim delom se avtorica poslovi od disciplinarne zavezanosti in poseže tudi v druge vede, V uvodnem delu tako kaže na položaj avtobiografske metode v različnih vedah doma in svetu, hkrati pa se sprašuje, kakšna je sploh opredelitev (avto)blografije. Na zastavljena vprašanja lahko dobimo različne, tudi nasprotujoče si, odgovore, ki nam jih avtorica v svojem delu jasno predstavi. Seveda pa se celotna razprava povrne na razmere v slovenski etnologiji v povezavi z razi;kovanjem slovenskega izseijenstva. Vprašanje o avtobiografski metodi je postalo precej aktualno, hkrati pa si ta metoda postopno utira pot in se uveljavlja kot enakovredna raziskovalna metoda ne le v etnologiji, marveč tudi v nekaterih drugih družboslovnih in humanističnih vedah na Slovenskem. Tako se je avtorica dotaknila kar nekaj perečih vprašanj, ki se ob tej metodi postavljajo, in nam seveda ponuja tudi možnost, kako si nanje lahko odgovorimo. Vendar njen odgovor ni enoznačen, saj se njena analiza povezuje z razmišljanji posameznikov, ki so se po sveti ali doma z omenjeno avtobiografsko metodo veliko ukvarjali. Etnologija in izseljenstvo tako ni le knjiga, ki zapolnjuje vrzel v vedenju o slovenskih izseljencih in ga na pregledno sistematizira ter kaže, kako bi to področje lahko uredili tudi znotraj drugih družboslovnih in humanističnih ved. ki se ukvarjajo z izseljen stvom, temveč je tudi delo. ki opozarja na aktualna metodološka vprašanja, s katerimi se bomo. kot vse kaže, v prihodnosti srečevali ob uporabi (avto)biografije kol metode raziskovanja načina življenja ljudi, hkrati pa kaže. da se prav z uporabo te metode številne različne vede ponovno srečujejo in preplelajo.
fm pregled o izseljevanju iz Posameznih okolij po Sloveniji. Tako pridemo tudi do odgovora na vprašanje, s katerimi državami ali okolji priselitve so se največ ukvarjali slovenski raziskovalci. Sama analiza je notranje kronološko strukturirana in nam nekako kaže tudi »duh časa«, ki je v ospredje »slovenskega interesa« postavljal zdaj ena zdaj druga okolja. Zunanji Pregled postopno preide v problemsko analizo o načinu življenja
ljudi
v novem okolju, seveda na način, kot so to prikazovale različne
žajeit razprave. Poglavje Področja etnološkega raziskovanja načina ivljenja nas tako vpelje v posamezne faze procesov prilagajanja ljudi na nova okolja na način, kot so ga raziskovalci odkrivali na terenu: