Vetrn ca glasilo Slovenskega meteorološkega drušft WWW.METEO-DRUSTVO.SI Vetrnica glasilo Slo venskega meteorološkega društva WWW.METEO-DRUSTVO.SI VSEBINA: 3 UVODNIK 4 V SPOMIN POD DROBNOGLEDOM 10 TEMPERATURNE RAZMERE V LETIH 2011 IN 2012 NA JAVORNIKU NAD ČRNIM VRHOM NAD IDRIJO 18 PREDSTAVITEV POSTAVITVE SAMODEJNIH METEOROLOŠKIH MERILNIH POSTAJ ZA POSEBNE NAMENE V SPLETNIH UČNIH VSEBINAH 22 MATJAŽ, DOMŽALSKI VREMENKO 25 VREME - NAŠ VSAKDAN 28 VREMENSKO DRUŠTVO ZEVS ZANIMIVOSTI 30 ZASEDANJE COP18/CMP8 V DOHI 33 12. SREČANJE EMS IN 9. EVROPSKA KONFERENCA APLIKATIVNE KLIMATOLOGIJE 38 VIŠINA GLADINE MORJA IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 40 STROKOVNI IZLET SMD V ŠALEŠKO KOTLINO 42 LETNI OBČNI ZBOR SMD 2012 43 LETNI OBČNI ZBOR SMD 2013 44 PREDNOVOLETNO SREČANJE ČLANOV SMD ŠTUDENTSKI KOTIČEK 45 POVZETEK MAGISTRSKE NALOGE 52 POVZETKI DIPLOMSKIH NALOG RAZPRAVE 54 PODNEBJE ZAPLANE: TEMPERATURNE RAZMERE V MRAZIŠČIH 62 MERILNA NAPAKA TEMPERATURE ZRAKA V ALUMINIJASTO-PLASTIČNEM ZAKLONU SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA FORUMA NOVOSTI V MEDIJIH 76 VROČI NOVI SVET 77 STROKOVNI VODNIK PO DVOMIH O GLOBALNEM SEGREVANJU NAPOVEDNIK 78 POMEMBNEJŠI DOGODKI UVODNIK Pred vami je 5. številka Vetrnice. Kar pomeni, da je stara že 5 let. Od prvotnih ambicioznih načrtov, da bo glasilo izhajalo večkrat letno, smo pristali pri eni številki letno. Je pa ta zato toliko bolj bogata, kot je bilo sprva načrtovano. Proces zbiranja in recenzije prispevkov terja svoj čas, nekaj pa prispeva tudi dejstvo, da glasilo nastaja v našem prostem času. Vsekakor upamo, da vam bogata vsebina glasila predstavlja zanimivo branje. Že v tretji številki smo del glasila posvetili vodilni temi, takrat podnebnim spremembam. Nadaljevali smo s četrto številko, ki je bila posvečena dvajsetletnici modela Aladin. Ideja vodilne teme je bila dobro sprejeta tudi pri vas, bralcih, zato smo sklenili, da bomo s tem nadaljevali. Tokratna številka je posvečena ljubiteljski meteorologiji. V zadnjih letih so se našemu društvu pridružili številni ljubiteljski meteorologi. V tej številki smo jim ponudili prostor, da nam predstavijo svoje delo. Dobra povezava med ljubiteljsko in profesionalno meteorologijo ima namreč velik potencial. Po eni strani lahko ljubiteljem prenašamo bogato znanje in izkušnje profesionalnih meteorologov, po drugi strani pa ljubitelji s svojo mrežo opazovanj in meritev marsikje prekašajo uradne merilne mreže in tako močno izboljšajo spremljanje vremenskih procesov majhni skali pri tleh. To dokazuje tudi letošnji dobitnik prestižne nagrade Evropskega meteorološkega društva za najboljšega mladega znanstvenika GertJan Steeneveld, katerega nagrajeno delo »Quantifying urban heat island effects and human comfort for cities of variable size and urban morphology in The Netherlands« temelji na ljubiteljskih meritvah. Brez njih analiza sploh ne bi bila mogoča. Poročanja ljubiteljskih meteorologov so tudi temelj evropske baze nevarnih vremenskih pojavov (ESWD - European Severe Weather Database), ki je v pomoč službam za napovedovanje vremena po vsej Evropi, tudi naši. Ravno dobro sodelovanje med profesionalci in ljubitelji omogoča, da so ljubiteljske meritve in opazovanja kvalitativno primerljiva s tistimi iz profesionalne mreže in tako uporabna tudi za resne študije. Kar nekaj takih lepih primerov je opisanih tudi v prispevkih na naslednjih straneh. Med slovenskimi ljubitelji vremena je tudi precej dobrih fotografov, ki imajo bogate arhive fotografij vremenskih pojavov. Nekatere fotografije imajo veliko dokumentarno vrednost, druge so prava umetniška dela. V tokratni številki se zato nismo omejili le na dokumentarni vidik slikovnega materiala, ampak smo si dovolili tudi nekaj umetniške svobode. Z dodatkom zanimivih fotografij vrmenskih pojavov je Vetrnica tokrat še bolj »pisana« kot običajno Pogosto poudarjamo, da je Vetrnica glasilo vseh članov društva. Zato smo vedno veseli vaših prispevkov pa tudi idej, kako izboljšati in obogatiti njeno vsebino. Želimo si, da bi bila Vetrnica medij, ki bi sledil dogajanju v slovenski meteorologiji. Zato vas pozivamo k pripravi lahko tudi zelo kratkih prispevkov, v katerih kolege opozorite na določeno novost, razvoj, dogodek... v slovenskem prostoru. Zainteresirani bodo nato podrobnosti lahko poiskali sami. Pomembno je, da smo v poplavi informacij opozorjeni na tiste, ki so za nas in našo stroko pomembne. Žal veselje ob rojstvu nove številke spremlja tudi grenkoba. V času od izida zadnje številke nas je prezgodaj zapustilo več naših vidnih članov, ki so v slovenski meteorologiji pustili viden pečat. Njihovemu bogatemu življenju in delu namenjamo prve strani številke, ki je pred vami. Uredništvo Ljubiteljska meteorologija Podnebje Zaplane - Mrazišča Merilna napaka temperature zraka Izdaja: Slovensko meteorološko društvo Vojkova 1b, SI - 1000, Ljubljana http://www.meteo-drustvo.si Glavna urednica: Mojca DOLINAR Uredniški odbor: Matjaž ČESEN, Damijana KASTELEC, Jožef ROŠKAR, Iztok SINJUR, Gregor VERTAČNIK Tehnično urejanje: Mojca DOLINAR, Jožef ROŠKAR Oblikovna zasnova: Sabina KOŠAK, Solos, d.o.o. Ljubljana, JULIJ 2013 ISSN 1855-7457 Fotografija na naslovnici: Ljubiteljska meteorološka postaja v Trbojah Foto: Blaž Šter Fotografija na zadnji strani: Mavrici nad klimatološko postajo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu Foto: Iztok Sinjur Naslov uredništva: Vojkova 1b SI-1000, Ljubljana vetrnica.smd@gmail.com > Slovensko ^ meteorološko društvo Od 1954 BOJAN PARADIŽ 1930-2012 Sredi poletja 2012 se je od nas za vedno poslovil meteorolog Bojan Paradiž, pionir prizadevanj za zmanjšanje onesnaženosti zraka v Sloveniji. Rodil se je v Kočevju. Še kot otrok je pomagal v Narodno osvobodilni borbi. Srednjo meteorološko šolo je obiskoval v Beogradu in nato študiral meteorologijo na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1957. Strokovno se je leta 1961 izpopolnjeval v Leningradu. Na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije je v letih od 1950 do 1982 delal pri meteoroloških in ekoloških meritvah, od leta 1975 pa vodil Republiško službo za varstvo zraka. Na Elektroinštitutu Milan Vidmar se je nato do leta 1991 ukvarjal z onesnaževanjem zraka v energetiki in cestnem prometu. Sodobnim in inovativnim metodam za učinkovite rešitve spremljanja, ohranjanja in zaščite okolja je nato sledil v svojem podjetju Studio okolje. Bojan Paradiž nam je v več kot 60 letih strokovne aktivnosti zapustil izjemno dediščino, in to zlasti na področju meteoroloških meritev in varstva zraka v Sloveniji. Ni se ustrašil nobene nove in težke naloge. Zato ni čudno, da je že leta 1954 organiziral priprave za prve visokogorske meteorološke meritve v Sloveniji, na Kredarici. Konec tega leta je s sodelavcem Andrejem Hočevarjem začel z zahtevnimi opazovanji na tej visokogorski postaji in od takrat naprej tam potekajo nepretrgane meritve. Leta 1965 je vpeljal prve sistematične meritve onesnaženosti zraka v Sloveniji. Rezultati meritev so bili alarmantni: onesnaženost zraka je bila zelo visoka in je po merilih Svetovne zdravstvene organizacije vplivala na povečano smrtnost prebivalstva v Zasavju, Celju, Ljubljani in Mežiški dolini. Zato se je z veliko energije lotil raziskovanja vzrokov za tako onesnaženost zraka. Ugotovil je, da v primerjavi z industrijsko razvitimi državami izpusti onesnažil v zrak pri nas niso bili tako visoki, pač pa so bile izredno visoke koncentracije posameznih onesnažil v sloju zraka pri tleh. To je značilnost slovenskih dolin in kotlin s pogostimi temperaturnimi obrati in šibkimi vetrovi. Na osnovi te ugotovitve je bil s svojo skrbno izbrano strokovno skupino in v sodelovanju z raziskovalnimi inštituti kos najzahtevnejšim nalogam. Med prvimi je bila določitev ustrezne višine dimnika Termoelektrarne Trbovlje (TET) v času, ko metode čiščenja dimnih plinov v praksi še niso bile preizkušene. Predlagal je skoraj dvakrat višji dimnik, kot so ga določili nemški strokovnjaki. S strokovnostjo in vztrajnostjo je s svojim predlogom uspel in dosegel, da je bil zgrajen še danes najvišji dimnik v Evropi. To je bil za tisti čas najustreznejši ekološki sanacijski ukrep za TET, ki je pripomogel k izrazitemu izboljšanju kakovosti zraka v okolici elektrarne. Tudi za jedrsko elektrarno Krško je pripravil in uveljavil lokalnim razmeram ustreznejši način za ocenjevanje širjenja radioaktivnega oblaka, kot ga je sprva zahtevala Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Po prvih uspehih je sledila še vrsta zahtevnih in uspešnih projektov v zvezi z varstvom zraka v okolici Termoelektrarne Šoštanj, Rudnika urana Žirovski vrh, v Ljubljani, Celju, Mežiški dolini, Mariboru itd. Slovenske izkušnje je prenesel tudi na podobne projekte v Bosni in Hercegovini, na Kosovu in v Črni Gori. S svojim strokovnim znanjem in pristopom, naravnanim k trajnostnemu razvoju, je odločilno prispeval, da smo razmeroma zgodaj z zakonom uredili varstvo zraka v Sloveniji, zato se je onesnaženost zraka začela zmanjševati prej kot v nekaterih drugih državah srednje Evrope. Med prvimi je doumel pomen in dimenzijo podnebnih sprememb in že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja opozarjal na nujnost ukrepov za brzdanje največje okoljske grožnje človeštvu. Treba je omeniti tudi njegove uspehe pri razvoju in uporabi novih merilnih metod. Njegov izum merilnika vetra z možnostjo določanja majhnih hitrosti so uporabljali marsikje po svetu. Skupaj z Institutom Jožef Stefan je zasnoval tudi sistem avtomatskih postaj za spremljanje onesnaženosti zraka, ki so bile zaradi mikroprocesorske podpore tedaj med najsodobnejšimi na svetu. Poleg tega je bil njegov pristop pionirski pri meritvah vetra na smučarskih skakalnicah, kjer je v Planici, pa tudi drugod po svetu, od 1950. leta pomagal zagotavljati varnost skakalcem. Prav te meritve so bile njegov priljubljen »hobi«. Kot strokovnjak na področju meteoroloških instrumentov je svoje znanje kot zunanji predavatelj posredoval tudi študentom meteorologije na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Bojan je bil čudovit človek in tak bo ostal v našem spominu. Skromen in vztrajen v vsem svojem delovanju, predan družini in stroki, ki jo je tako zelo ljubil. Ljubil zato, ker je bila tesno povezana z njegovim zanimanjem za naravo, gibanjem po vodi in v ozračju. Temu je pripisati zanimanje za vodne športe, ki se je začenjalo z gradnjo sandolinov v otroških letih in kasneje nabavo jadrnice Flying juniorja ter večjih jadrnic. Ne smemo pozabiti tudi njegovega veselja do jadralnega letenja, saj je opravil izpit za jadralnega pilota. Iz tega mladeniškega obdobja je tudi njegov vzdevek Slamca, ki še vedno živi med prijatelji. Podobni interesi so povezovali Bojana Paradiža in Andreja Hočevarja in se prepletali od daljnega leta 1936 v osebnem in v začetku tudi strokovnem življenju. Tu je bil študij meteorologije, ki ga je on opravljal med delom, ki se mu je poleg študija z vnemo predajal. Andrej Hočevar se spominja prijetnega sodelovanja, ko sta v zimi 1954/55 opazovala vreme na Kredarici. Izmenoma sta opazovala vreme in s pomočjo Morse-jeve abecede oddajala podatke v dolino ter skrbela za prehrano in kurjavo, zvečer pa igrala šah ali se ukvarjala z glasbo. Bojan je poleg violine lepo igral tudi kitaro. V kasnejšem obdobju, ko sta imela družine, so bili prijetni časi, ki sta jih preživljala skupaj na kampiranju in jadranju v Filipu i Jakovu. Za svoje delo je Bojan Paradiž prejel vrsto nagrad in pohval. Med drugimi je bil ustanovni član Slovenske- ga meteorološkega društva, ki mu je leta 2010 podelilo nagrado za življenjsko delo. Za delo na konstrukciji anemometra za šibke vetrove je skupaj z g. Bojanom Glavičem z instituta Jožef Stefan prejel nagrado sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve. Letos je pripravljal razpravo o vhodnih podatkih za modeliranje onesnaženosti zraka pri šibkih vetrovih, ki naj bi zapolnila vrzel v strokovni literaturi. Žal ga je nenadna smrt prehitela. Skromen, natančen ter neskončno vztrajen je bil pri svojem delu in življenju naš kolega Bojan Paradiž, predan družini in stroki. Takega se bomo spominjali in pogrešali njegovo človeško toplino in vedno koristen nasvet. Andrej Hočevar in Dušan Hrček MIRAN TRONTELJ 1940-2012 Rodil se je tik pred II. vojno v Ljubljani in ostal Šiškar vse življenje. Ker je že v mladosti rad jadral in smučal ter hodil po hribih, je kmalu ugotovil, kako so te aktivnosti odvisne od vremena. Čeprav je najprej študiral matematiko, ga je želja, da bi čim bolje spoznal vremenske zakonitosti, pripeljala na študij vremenoslovja. Po končanem študiju meteorologije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani se je zaposlil v Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani, ki je bil takrat edina institucija, kjer so se meteorologi lahko zaposlili v svojem poklicu. Od prvega dne svoje delovne kariere se je ukvarjal z napovedovanjem vremena. Že kmalu pa se je srečal s težavami, saj takratno vedenje o vremenu, pa tudi tehnične možnosti, niso bili dovolj dobri za zanesljive vremenske napovedi. Takoj se je srečal s tako imenovanimi polomljenimi napovedmi. Spoznal pa je tudi, da mnogokrat dobre vremenske napovedi ljudje napak razumejo, ker pač niso dobro predstavljene. Ljudje so se namreč vedno bolj zavedali pomena dobre vremenske napovedi. Takrat so televizijski sprejemniki prihajali v vedno več hiš in Miran je ugotovil, da je to odličen medij za popularizacijo meteorologije. Že 1971. leta je začel sodelovati s televizijo in v živo napovedovati vreme. Začetek je bil težak, saj pri nas nihče ni imel izkušenj, kako najbolje predstaviti vreme najširši javnosti. Na tem področju je oral ledino. Sčasoma sta njegova pojava in glas postala domača večini Slovencev. Celih štirideset let nam je z malih zaslonov posredoval vremenske podatke in napovedi, vse do decembra leta 2011. Njegov prispevek ima neprecenljivo vrednost, saj je vsem kolegom, ki so se kasneje vključevali v javno napovedovanje vremena, stal ob strani z dragocenimi nasveti in izkušnjami. S svojim delom je prispeval ogromen delež k popularizaciji vremenoslovja. Od 1976. leta je bil načelnik oddelka za napoved vremena. V sedemdesetih letih preteklega stoletja je kot metoda dela pri pripravi analize in napovedi vremena še prevladovala tako imenovana sinoptična metoda. Podatke, ki so jih takrat sprejemali po teleprinterju, so tehniki vnašali v posebej za to pripravljene karte, meteorolog sinoptik pa je karte analiziral in poskušal ugotoviti, kakšno je stanje vremenskih procesov. Pri tem je seveda veliko pomenila izkušenost, pa tudi znanje. Brez dobre analize vremena tudi ni bilo dobre napovedi. Svoje znanje in izkušnje je Miran z veliko dobre volje prenašal na mlajše kolege, saj je bil mentor celi generaciji mlajših kolegov, tudi večini, ki jih danes srečujemo na malih zaslonih. Do sodelavcev je bil tovariški in nikoli ni odrekel pomoči, kdor koli jo je potreboval. Bil je komunikativen in družaben in poznal je mnogo ljudi. Tudi mene je med meteorologe pripeljal on. Po diplomi sem po spletu okoliščin namesto na Institutu Jožef Stefan v Podgorici pristal za Bežigradom. Moj mentor pri diplomi, ki je bil Miranov jadralski prijatelj, me je napotil na Hidrometeorološki zavod povprašat za službo. Tam je bil Miran prvi meteorolog, ki sem ga srečal in je bil kriv, da sem še danes tisti matematik, ki pravi »mi meteorologi«. Na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta preteklega stoletja so veliki meteorološki centri že posredovali napovedi, ki so jih izračunali s pomočjo računalniških modelov. Take prognostične karte so bile kljub začetni relativni nezanesljivosti vse bolj učinkovit pripomoček pri pripravi vremenskih napovedi. Miran je kmalu spoznal, da je potrebno za boljšo kakovost naših napovedi pridobiti proizvode najbolj kakovostnih centrov. Kot človek, ki je zlahka vzpostavljal stike z ljudmi, je kmalu postal prijatelj in kolega prognostikom v avstrijski meteorološki službi. Tako jih je uspel že leta 1982 nagovoriti, da smo vzpostavili računalniško povezavo med avstrijsko meteorološko službo in Hidrometeorološkim zavodom, s pomočjo katere smo v Ljubljani začeli prejemati prognostične karte Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi. Obdobje, ko je pri analizi in pripravi vremenske napovedi prevladovala sinoptična metoda, je počasi šlo h koncu, saj je bilo iz leta v leto več produktov, narejenih z modeli, pa tudi njihova kakovost se je vidno izboljševala. Miran se je zavedal, da je potrebno pluti z novimi jadri in je s svojimi prizadevanji pomagal slovenskim meteorologom, da so bili pri pripravi vremenskih napovedi seznanjeni z najboljšimi takrat dostopnimi orodji. Računalniška povezava, ki smo jo takrat vzpostavili, je trajala vse do naše osamosvojitve leta 1991. Ob prekinitvi zvez z Beogradom konec junija smo se že v juliju 1991 s pomočjo te povezave z Dunajem vključili v mednarodno izmenjavo podatkov in se tako tudi „vremensko" osamosvojili. Miran je bil v svojem prostem času zelo aktiven na mnogih področjih, kjer je prišla do izraza njegova izredna organizatorska žilica. Naj omenim le jadralce, smučarje, numizmatike in filateliste. Bil je tudi sodnik na smučarskih tekmah, celo na olimpiadi v Sarajevu. V študentskih letih je svoj žametni bas pilil v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, zadnja leta pa v seniorskem zboru Lipa zelenela je. Kljub vsemu pa je bila njegova največja ljubezen meteorologija. Poleg dela v dežurni službi, spremljanja in napovedo- vanja vremena ter strokovnega dela in nastopanja v javnosti, je napisal kar nekaj knjig, v katerih je bralcem približal nekatera osnovna spoznanja o vremenu. Že 1987. leta sta skupaj s prof. Petkovškom napisala knjigo Skice vremena, eno prvih takih pri nas. Kot ljubitelj gora je ob 40. obletnici opazovanj na Kredarici leta 1994 napisal Vreme v visokogorju, leto kasneje pa knjigo Podnebje od Bohinja do Bleda. Od začetka svoje profesionalne poti je aktivno sodeloval tudi v Društvu meteorologov Slovenije, predhodniku Slovenskega meteorološkega društva in bil v nekaj mandatih tudi predsednik Upravnega odbora društva. Nekaj let je bil odgovorni urednik strokovne revije Razprave Papers, ki jo je izdajalo društvo. Z zelo omejenimi finančnimi možnostmi mu je uspevalo poskrbeti za redno izdajanje revije. Vlada Republike Slovenije je na predlog takratnega poveljnika Republiškega štaba Civilne zaščite Republike Slovenije Mirana Trontlja 1.6.1995 imenovala v Štab Civilne zaščite Republike Slovenije, v katerem je aktivno deloval do konca leta 2004. V tem času je Slovenijo prizadelo večje število naravnih nesreč kot sta potresa na območju Ilirske Bistrice, v zgornjem Posočju, plazovi Stože, Slano Blato ter drugi, različne poplave, suše, pozebe in druge naravne nesreče. Miran je bil vedno pripravljen pomagati in predvsem nuditi svojo strokovno znanje pri odpravljanju posledic različnih naravnih in drugih nesreč, ki so prizadele našo državo. Predvsem pa je bil v veliko pomoč poveljniku Civilne zaščite Republike Slovenije pri iskanju in sprejemanju odločitev, ki so pomembno vplivale na uspešnost ukrepov ob različnih naravnih nesrečah ter posledično zagotavljanje osnovnih pogojev za bivanje v nesrečah prizadetih prebivalcev. Leta 2002 pa ga je takratni minister za obrambo imenoval za glavnega in odgovornega urednika strokovne revije Ujma. Miran je ves čas izdajanja aktivno sodeloval pri pripravi in izdajah te strokovne revije kot pisec člankov, recenzent in v zadnjih desetih letih kot njen glavni in odgovorni urednik. Pod njegovim vodstvom je bilo pripravljenih, strokovno obdelanih in izdanih deset številk revije. Zadnja je izšla nekaj dni pred njegovo prezgodnjo smrtjo. Ko nam je decembra 2011 ob slovesu na POP TV dejal, da je to samo konec rednega nastopanja na televiziji in da se bo gotovo še kdaj oglasil, smo seveda pričakovali njegovo sodelovanje ob kakšnih pomembnih priložnostih. Na žalost pa ne bomo več slišali njegovih napotkov in kritik. Slovenski meteorologi smo z njim izgubili dobrega strokovnjaka, vsi ostali, s katerimi je sodeloval, pa srčnega tovariša in dobrega prijatelja. Jožef Roškar IZTOK MATAJC 1947-2013 Ko ostanemo brez besed in govori le cvetoča pomlad Po dolgi zimi, v težko pričakovani pomladi, ki jo je kot ljubitelj narave in agrometeorolog s srcem, vsako leto z velikim veseljem pričakoval tudi Iztok, je konec aprila 2013 veselje zamrlo, saj je letošnja pomlad prezgodaj zaključila njegovo življenjsko pot. Pot očeta treh otrok, moža, kolega, prijatelja, agrometeorologa in izjemnega človeka. Iztok Matajc se je rodil 8. februarja 1947 v Stražišču pri Kranju. Po končani gimnaziji se je njegova strokovna pot začela spomladi leta 1971 s končanim študijem na Agronomskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je zaključil sadjarsko vrtnarsko usmeritev in postal diplomirani kmetijski inženir. Istega leta se je zaposlil na Katedri za melioracije kot asistent za kmetijske melioracije, kjer je deloval do leta 1985. Leta 1974 je pol leta znanje izpopolnjeval na italijanskem Inštitutu za hidravliko Univerze v Padovi v sklopu podiplomske specializacije iz hidrologije. Od septembra 1976 do septembra 1977 je bil na študiju na Ecole Nationale Superieure Agronomique v Rennes-u v Franciji, kjer je opravil teoretični del magisterija in leta 1980 v Ljubljani z zagovorom magistrske naloge pod naslovom »Proučevanje evapotranspiracije trave kot osnove za prognoziranje namakanja« študij uspešno zaključil. Njegova pot se je od leta 1985 do leta 1988 nadaljevala v vlogi projektanta IRC Planum-a v Ljubljani in leta 1989 svetovalca za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občini Ljubljana-Moste-Polje. Ker je bila v njegovi naravi vedno vpeta želja po širšem in okrepljenem znanju, se je leta 1989 javil na razpisano delovno mesto samostojnega svetovalca v Oddelku za agro-meteorologijo Hidrometeorološkega zavoda SRS, kjer je leta 1990 postal tudi načelnik Oddelka. Oddelek, v sklopu Urada za meteorologijo Agencije RS za okoljem, je vodil vse do leta 2007, v skupini pa je aktivno deloval do leta 2008, ko se je septembra upokojil. Ob upokojitvi se je izjemno veselil več prostega časa, ki ga bo preživel na morju, v hribih, v naravi, z družino. Žal se mu je ta želja že kmalu po odhodu v pokoj izjalovila, ko mu je bolezen prekrižala načrte. Od tistega dne dalje je bila v njegove misli vpeta skrb zaradi zdravja in njegova radost je počasi ugašala. Kot da bi slutil usodnost. Strokovno delo Iztoka Matajca je vključevalo tudi delovanje v različnih domačih in tujih strokovnih skupinah s področja agrometeorologije in številnih projektih. Močno vpet je bil v delovanje Komisije za agromete-orologijo Svetovne meteorološke organizacije, spletel pa je tudi številne poslovne stike doma in v svetu. Bil je izjemno pisoč človek, kar se odraža tudi v številnih objavah v poljudni in strokovni literaturi. Iztok je oral ledino na področju modeliranja vodne bilance kmetijskih rastlin, njegovo delo še danes živi v operativni agrometeorologiji in kaže, da je imel tudi vizijo. Delovanje sušnega centra in tudi sledenje kmetijske suše nadaljuje tudi njegove korake. Imel je izjemen občutek za razvoj in tudi za prenos znanja na svoje sodelavce. Pomagal nam je gojiti ljubezen do dela na področju agrometeorologije. Iztok Matajc pa ni bil samo strokoven človek, pač pa kolega z veliko čustveno inteligenco. Trdil je, da v svojem delu večjo moč dosežemo tudi na strokovnem področju, če sta prisotna dobro delovno okolje in občutek do sočloveka. Kot človek, ki je ljubil naravo in spoštoval njene zakonitosti, je zgradil podobo agrometeorologa, ki si ga v naši družbi želimo. Delo z ljudmi iz kmetijstva pogosto ni lahko, saj tovarna na prostem, kar kmetijstvo zagotovo je, zahteva razumevanje človeka, katerega delo je trdo in pogostokrat premalo cenjeno. Ta pristop je bil Iztokova mantra. S svojim znanjem in pravilnim pristopom je marsikatero kompleksno informacijo znal preleviti v jezik, ki je dosegel želeno publiko. Tudi znanje tujih jezikov mu je pri tem pomagalo. In na koncu lahko zaključim, da ga bomo izjemno pogrešali tudi v družabnem delu. Kolegi »štukarji«, kot smo poimenovali našo druščino, smo ga pogosto, nazadnje decembra 2012 na novoletnem srečanju na Robežu, vabili na srečanja, kjer smo poskušali zvabiti na naše obraze tudi veselje in pozabiti na kakšne manj srečne in prijetne stvari v življenju. Tudi ob teh klepetih je bil Iztok neverjeten sogovornik, saj je v debato vnašal številne vsebine, ki jih je črpal iz branja, ki je bil njegov srčni hobi in njegovih številnih življenjskih izkušenj. Bil je dober govorec in dober poslušalec. O stvareh je imel jasna mnenja. Rad je imel ljudi, naravo ter domače in dobre stvari. V mojem hladilniku je še vedno njegova marmelada iz aronije in domač višnjev liker. Pogrešali ga bomo. Andreja Sušnik ALOJZ ŽVOKELJ 1949-2013 Mnogi, ki smo ga poznali, smo obnemeli, ko nas je dosegla vest, da je Slavc odšel. Dolga leta je bil med nami, neopazen. Skrbel je za mrežo meteoroloških postaj s honorarnimi opazovalci, ki so bili pred obdobjem samodejnih postaj dragoceni vir podatkov o vremenskem dogajanju. Ljubil je naravo in gore. Rodil se je med njimi, v Kranju, 13. junija 1949. Ves njegov svet se je vrtel okoli narave, gora, družine in meteoroloških postaj. Po končani srednji hidrometeorološki šoli v Beogradu leta 1969 je tri leta v izmenah, ki so včasih, zaradi vremena, trajale več mesecev, delal kot meteorološki opazovalec na visokogorski postaji Kredarica. Po vrnitvi v dolino je delal v Ljubljani na Hidrometeorološkem zavodu, oziroma od 2001 do upokojitve leta 2009 naprej na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Ukvarjal se je predvsem z mrežo meteoroloških opazovalnic in skrbel za opremo na postajah. Dolga leta je skrbel tudi za izplačila honorarnim opazovalcem na klimatoloških in padavinskih postajah. Svoja doživetja je po upokojitvi želel zapisati in nekaj tednov pred smrtjo nam je poslal prispevek z opisom, kaj ga je pritegnilo na Kredarico. Takrat je bilo življenje na naši edini visokogorski opazovalnici mnogo težje kot danes in zanesenjakom, kakršen je bil Slavc, se moramo zahvaliti za podatke takratnega obdobja. O sebi in kako se je odločil za Kredarico, je najbolje povedal sam, zato njegovo besedilo objavljamo, kot ga je zapisal. Jožef Roškar Moja Kredarica! Alojz Žvokelj Začelo se je že leta 1963, ko sem zaradi zdrsa in razbitih sončnih očal in posledično zaradi snežne slepote zataval na Triglavskem ledeniku. Rešil me je takratni dežurni meteorolog in me spravil v kočo na Kredarici, kjer sem, namesto ene noči, ostal en teden, da sem toliko videl, da sem se lahko vrnil v dolino. Takrat se je v meni pojavila želja, da bi delal tam gori. Ko sem končeval osemletko, ta želja še vedno ni izginila. Kot šestnajstletnik sem si uredil šolanje v Beogradu, kjer je bila v takratni državi edina meteorološka šola. V Ljubljani na Hidrometeorološkem zavodu sem si pridobil štipendijo in dva dni pred odhodom prosil očeta za denar za vozovnico za vlak. Mislim, da si šele danes predstavljam, kakšen šok sta doživela starša. In tako sem šel za štiri leta v Srbijo, v neznano. A sem preživel, čeprav dve leti ob krožniku pasulja in kosu kruha na dan. Za kaj več ni bilo denarja. Ko sem se po štirih letih vrnil v Ljubljano, so me čez dva dni zaposlili na Hidrometeorološkem zavodu in 1. novembra 1969 sem šel prvič za en teden na Kredarico. Pot gor je bila kopna, trava še zelena, prav prijetno je bilo. Ko sem se vrnil domov, sem si na hitro nakupil za 7 mesecev hrane, ki so mi jo s konji dostavili na Kredarico. Dne 24. novembra 1969 se je pa pričelo zares. Oče mojega sošolca iz osnovne šole, ki je bil miličnik v Kranju, se je ponudil, da me pelje v Krmo, kjer smo meteorologi imeli kočo. Z nama je šel tudi moj oče. V koči smo se malo zaklepetali in ob 19. uri sta se odpeljala. Zakuril sem v štedilniku in ob 22. uri postal lačen. Izvir vode za kuhanje klobase iz nahrbtnika, ki sem si je zaželel, je bil 5 minut od tam. Ko sem stopil iz koče, sem zabredel v 60 cm svežega snega. Sneg je padal tako močno, da sem ga prvič in edino krat slišal, Čiščenje vhoda v kočo pozimi 1969/70. ko je priletel na tla. Če bi se malo bolj zaklepetali, bi ostal miličnikov avto vsaj do meseca maja v Krmi. Zjutraj, ko sem bil zmenjen z spremljevalcem, sicer domačinom, sem nameril že 150 cm snega. Revež je potreboval 6 ur za slabih 6 km. Odločil je, da greva nazaj domov. Jaz pa da ne, da greva na Kredarico, ker sem obljubil sodelavcu, da pridem. On je bil čez štiri dni poročna priča svojemu stricu. Zmagala je moja. Tri dni in dve noči je trajala ta kalvarija. Snega je bilo ravno do mojih oči. Enkrat sva prespala v lovski koči na Zgornji Krmi, drugič v izkopani luknji kar tako nekje. Temperatura se je spustila na -15 °C. Nisva kaj dosti čutila, ker sva bila do glave v snegu. Ko sva se pa prebila pod Kredarico, je bil sneg spihan in od tam naprej živ led. Ko sem si nadel dereze, se nisem več mogel poravnati, ker so mi zmrznile premočene hlače. Pozno zvečer, okoli 22. ure, sva bila kljub vsemu pred kočo. Sodelavcev pozdrav je bil »vidva nista normalna«. Moj odgovor pa »Janko hitro prinesi kombinirke, da se ne bom v hlače poscal«. S kleščami sem odstranil zmrznjene gumbe na zadrgi in si oddahnil. Drugo jutro sem jih poiskal v snegu in prišil nazaj. Naslednji dan sta bila sodelavec in spremljevalec s smučmi v 40 minutah v dolini. Ko ostaneš naenkrat sam v tisti belini, odrezan od sveta, ti najprej postane tesno in dolgčas. Sklenil sem, da si bom prvič, ko grem v dolino, priskrbel psa. A to je že druga zgodba. Začeli so se dnevi službe od 03:20 zjutraj do 22. ure zvečer. Med temi urami sem vsako uro opravljal opazovanja, vsako tretjo uro pa sem po kratkovalovnem oddajniku v Morsejevi abecedi pošiljal podatke v Ljubljano. To je bila edina povezava - kratki in daljši piski. Tudi tega se navadiš. Med opazovanji sem si kuhal, pekel kruh, smučal, poslušal radio tranzistor, gledal televizijo na malem Sonyjevem televizorju, ki je bil kot vse ostalo priklopljen na tankovske akumulatorje. Te je polnil dinamo, ki ga je poganjal veter ali mali Tomosov agregat na bencinsko mešanico, kadar je bilo zatišje. Agregat, drva in premog so bili v drvarnici za kočo. Če si pozimi hotel priti vanjo, si moral dva metra globoko kidati sneg, da si prišel do vrat. Ker je na Kredarici skoraj vedno pihalo, je bil vhod v kočo v nekaj urah zaradi nanešenega snega zravnan z okolico. Kidal sem tudi po trikrat dnevno. Kadar je močno pihalo, med 150-200 km/h, je bilo moje prvo opravilo, da sem počistil sneg s pisalne mize. Ta suhi sneg je bil kot puščavski pesek, ki je prišel skozi vsako špranjo pri oknih. Pa ne samo tam, nabil se je tudi v dimnik. Kakšno veselje, ko ob treh zjutraj prižgeš štedilnik in si zakadiš bivalne prostore. Včasih sem si pomagal z malo bencina. Ko to ni pomagalo, sem moral na streho in očistiti dimnik. Ko je bil veter zmeren, ni bilo problema. Pri močnem vetru je bilo pa hudo. Nekoč me je veter vrgel s strehe in priletel sem s prsmi na eno od jeklenic, ki so držale streho. Obležal sem na zasneženi strehi drvarnice in kar dolgo lovil sapo, da sem se lahko pobral. Spet drugič je bil pa tak vlek v dimniku, da mi je iz štedilnika odneslo papir in trske. Toda vedno sem zmagal in pristal na toplem. Na mrazu sem se znašel samo zjutraj, ko sem vstal. Koča je bila lesena in skoraj nič izolirana. Tako se je v tistih dobrih štirih urah spanja shladila na zunanjo temperaturo. Neko jutro, 6. marca 1970, sem v kuhinji nameril -25, zunaj pa -27 °C. Človek mora tudi jesti in če si hočeš kaj skuhati, potrebuješ vodo. Bilo je je dovolj, saj snega ni manjkalo. Ob štedilniku je bil velik rezervoar, v katerega sem nosil sneg, da se je talil. Toda od vedra pršica sem dobil le kaka 2 l vode. Pa sem začel zadaj za kočo, kjer je bilo tudi do 8 m snega kopati rov. Tisto prvo zimo sem skopal okoli 50 m rova, visokega 2 m. Iz tega zbitega snega sem dobil več vode na vedro, pa še hladilnico sem imel v rovu. Kruh sem pekel dvakrat na teden. Vsak dan sem si skuhal kosilo. Najraje sem kuhal pasulj. Hrane, ki so jo jeseni dostavili s konji, je bilo dovolj za vso zimo. Ker se mora človek tudi gibati, sem šel vsak dan med opazovalnimi termini na vrh Triglava, včasih tudi večkrat. Mislim, da sem bil v tistem času vsaj 1500-krat na vrhu, poleti in pozimi. Na vrhu sem šel okoli stolpa, pozimi do tam, kjer sem vedel, da je stolp pod snegom, in nazaj na Kredarico. Pozimi sem se vračal samo do grebena med Triglavom in malim Triglavom. Tam sem se usedel in se po zadnji plati odpeljal na ledenik. Od tam sem bil hitro v koči. S tako vožnjo sem pozimi prihranil uro hoje. No, če sem odkrit, to sploh ni bila vožnja. Bilo je bolj tako, kot bi se utrgalo dvigalo in zdrvelo navzdol. Mladost je norost. Ko me je zamenjal sodelavec, je bilo smučanje s Kredarice v dolino Krme prava fantazija. Malo je bilo nevarno, zgoraj zaradi plazov, nižje spodaj pa zaradi gozda. Peljal si kot sneta sekira in gledal samo na to, da se izogneš vsakemu naslednjemu drevesu. V » dolini« sem bil kakšne tri tedne. Med tem časom sem hodil po hribih v Kranjskem koncu, potem pa nazaj na službeno mesto. Ker je bila pot navzgor v snegu še bolj nevarna kot za dol, se je zgodilo da me je odnesel plaz. To je pa zopet druga zgodba. Slavc in njegovi hribi. Temperaturne razmere v letih 2011 in 2012 na Javorniku pri Črnem Vrhu nad Idrijo Iztok Miklavčič, Luka Likar, Martin Gustinčič, Veronika Hladnik, Društvo za raziskovanje vremena in podnebja Uvod Društvo za raziskovanje vremena in podnebja združuje posameznike, ki jih zanima praktično raziskovanje vremena in podnebja. Člani društva smo dejavni zlasti v delu Notranjske in na severnem Primorskem. Tu razpolagamo z več višje ležečimi merilnimi mesti, med katerimi je tudi Javornik pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Čeprav so na vseh merilnih mestih meritve avtomatizirane, pa zahtevajo pogosto kontrolo. Kontrolo podatkov izvajamo v meteoroloških hišicah, kjer sočasno merimo z različnimi termometri, nato pa ob morebitnem odstopanju upoštevamo napake meritev. Pri obdelavi podatkov se soočamo z nekoliko slabšo natančnostjo uporabljenih termometrov. Javornik Slika 2. Domačija Medved in zgornji del smučišča Javornik v njenem ozadju (Foto: M. Gustinčič) Območje Javornika med Hotedršico in Colom obsega skupino vrhov med 1000 in 1240 m nadmorske višine. Dinarska gorska pregrada (slika 1) je usmerjena v smeri jugovzhod-severozahod. Ob vetru, ki piha pravokotno na pregrado (jugozahodnik, severovzhodnik), pride do prisilnega dviga zračne mase ob pobočjih. Posledica je povečana količina padavin in pogostejše pojavljanje megle in ivja. Vse to so razlogi, da je Javornik že pred štirimi leti vzbudil zanimanje pri ustanoviteljih društva, ki so na tem mestu decembra 2010 vzpostavili stalne meritve temperature zraka. V načrtu imamo tudi vzpostavitev meritev padavin. Slika 1. Relief Dinarske pregrade. Vir: Medmrežje Od druge polovice prejšnjega stoletja pa do konca 70. let je na obravnavanem območju delovala padavinska postaja državne meteorološke mreže. Postaja Javornik nad Colom je stala ob domačiji Medved na nadmorski višini 1142 m (vir: Meteorološki arhiv ARSO). Med letoma 1961 in 1977 je bila povprečna letna višina padavin (2264 mm) nižja kot v za slovenske razmere precej nadpovprečno namočenem Črnem Vrhu (2573 mm). Najvišja izmerjena snežna odeja je 20. februarja 1969 segala 245 cm visoko, nekaj cm debela snežna odeja pa je bila dvakrat zabeležena tudi še v juniju (vir: medmrežje 1). Pri interpretaciji podatkov je potrebno upoštevati mikrolokacijo meritev na nekoliko prisojni, odprti in s tem prevetreni legi. Glede na naša opažanja iz minulih nekaj let se snežne razmere na naši izbrani lokaciji 100 m višje lahko precej razlikujejo od razmer na lokaciji nekdanje padavinske postaje. Podrobnosti o meritvah V društvu merimo z digitalnim registratorjem temperature Madgetech Transitemp II, ki je tovarniško umerjen na natančnost ± 0,5 °C. Kljub temu vse termometre ponovno umerjamo v meteorološki hiški Slika 3. Vrtanje lukenj za zračenje zaklona (Foto: L. Likar) Slika 4. Društveno merilno mesto na Javorniku (Foto: L. Likar) glede na tekočinske termometre in na vremenske postaje WMR 928. Tako dosegamo nekoliko večjo natančnost v razponu vsaj od -15 °C do 30 °C. Termometer je na višini dveh metrov od tal pred Sončevim sevanjem in padavinami zaščiten s termometrskim zaklonom, ki smo ga v zadnjih nekaj letih razvili s pomočjo Slovenskega meteorološkega foruma. Zaklon je izdelan iz lahko dostopnih materialov, plastičnih cvetličnih podstavkov (slika 3), ovitih v aluminijasto folijo. To je cenovno ugodna rešitev za meritve temperature na odročnih lokacijah. Primerjavo lastnosti različnih zaklonov sta v okviru Slovenskega meteorološkega foruma izvedla Gregor Vertačnik in Iztok Sinjur (objavljeno v tej številki Vetrnice v rubriki Razprave). V testiranje, ki je potekalo julija 2010 v nekaj dni trajajočem obdobju jasnih dni na vremenski postaji v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, je bil vključen tudi zaklon, ki ga uporabljamo v društvu. Glede na rezultate je bilo največje odstopanje od meritev samodejne postaje v vremenski hišici v dopoldanskem času. Takrat je bila temperatura v zaklonu v povprečju višja za 1,5 °C, nato pa je razlika preko dneva padala (zjutraj termometer v zaklonu hitreje sledi spremembi temperature zraka kot pa senzor samodejne postaje, ki je kljub meteorološki hišici postavljen še v dodatnem zaklonu). V popoldanskem času je temperaturna razlika znašala približno 1 °C, v večernih urah okoli 0,5 °C, v nočnem času pa so bile temperaturne razlike manjše, saj je senzor v zaklonu v povprečju beležil za 0,3 °C nižje temperature kot samodejna postaja. Termometri Madgetech so se skupaj s programsko opremo izkazali za uporabniku prijazne merilnike, v nekaterih temperaturnih območjih pa glede na preostale termometre sistematično odstopajo. Merilno mesto na Javorniku Merilno mesto društva (slika 4) se nahaja nedaleč od vrha Javornika na manjši travnati uravnavi na nadmorski višini 1200 m. V primerjavi z našimi drugimi merilnimi mesti je ta lokacija ena od bolj primernih za meteorološke meritve, tako iz varnostnih razlogov (lahka dostopnost, a hkrati zadovoljiva oddaljenost od bolj obljudenih planinskih poti), kot z vidika relativno zatišne lege, ki na tem sicer precej vetrovnem območju omogoča meritve snežne odeje. Skoraj vse meritve temperature zraka zadnjih let so bile izvedene z digitalnim registratorjem temperature Madgetech, ki ob izbranem merilnem intervalu 5 minut omogoča skoraj štiri mesece meritev. Na novo kupljene termometre umerjamo s priloženo programsko opremo na naših nižinskih meteoroloških postajah, medtem ko že pridobljene podatkovne nize postopoma popravljamo s pomočjo programa napisanega v programskem jeziku Python. Prvi rezultati meritev Leto 2011 Leto 2011 (slika 5) se je na Javorniku začelo z mesecema s povprečno temperaturo dobri dve stopinji pod lediščem. Januar je bil s povprečno temperaturo -2,5 °C tudi najhladnejši mesec v letu. Med poletnimi meseci je bil s povprečno temperaturo 16,8 °C in absolutno maksimalno temperaturo 30,2 °C najtoplejši avgust. Posebej velja omeniti tudi novembrsko temperaturno povprečje, ki znaša 2,4 °C. Takrat je nad našimi kraji daljše obdobje vztrajala izrazita temperaturna inverzija, zaradi katere so mnoge višje ležeče vremenske postaje beležile izjemno visoke temperature, nižine pa so bile v glavnem hladnejše od dolgoletnega novembrskega povprečja. Letna povprečna temperatura na Javorniku je bila 6,7 °C, povprečje dnevnih maksimalnih oziroma minimalnih temperatur, beleženih ob 21h, pa 10,5 °C oziroma 4,1 °C. Od skupno petdesetih dni, ko se temperatura ni dvignila nad ledišče, jih je bilo največ januarja - 17, 11 jih je bilo februarja, 9 marca, 1 oktobra, 4 novembra in 8 decembra. Ob tem velja izpostaviti neprekinjeno obdobje ledenih dni1 od 19. februarja do 8. marca, ko je bila povprečna temperatura zraka -6,4 °C. V dveh zaporednih dneh, 24. in 25.2., pa je bila dosežena tudi absolutna minimalna temperatura v letu 2011, -13,0 °C. Temperatura se je tako nizko 1 Ledeni dnevi so dnevi, ko se temperatura ne dvigne nad ledišče. Javornik, 2011 Slika 5. Mesečna povprečja in ekstremne vrednosti temperature zraka na Javorniku v letu 2011. Zelena črta označuje povprečno temperaturo, rdeča povprečje maksimalnih in modra povprečje minimalnih dnevnih temperatur. S kvadratki so prikazane najvišje in najnižje izmerjene temperature po mesecih. spustila še enkrat, in sicer 5.1., v kratkem zaporedju mrzlih dni na začetku leta. Topli dnevi1 so bili zgoščeni v juliju in predvsem v avgustu, ko jih je bilo kar osem od skupno enajstih v letu 2011 in od tega sedem zapored od 21. avgusta dalje. Temperatura se je dve desetinki nad 25 °C povzpela še 4. septembra. Ta dan so tudi mnoge postaje po nižinah zabeležile izjemno visoke in ponekod celo rekordne septembrske temperature. V vročinskem valu v zadnji tretjini avgusta je temperatura presegla tudi 30 °C in enkrat tudi ponoči ostala nad 20 °C. To se je zgodilo triindvajsetega v mesecu, ko se je ogrelo do 30,2 °C, minimalna temperatura pa je bila 20,1 °C. V tem obdobju je bila povprečna dnevna temperatura šest dni zapored krepko nad 20 °C. Z dnevnim povprečjem 22,9 °C sta bila najtoplejša 22. in 23. avgusta. Leto 2012 Povprečna temperatura v prvih dveh mesecih leta 2012 (slika 6) je bila na Javorniku precej nižja od tiste iz leta 2011. Kljub temu je bila v obdobju med decembrom 2011 in decembrom 2012 povprečna letna temperatura enaka tisti iz leta 2011, saj je bilo poletje 2012 precej toplejše od poletja 2011. Za desetinko nižji od leta 2011 pa sta bili povprečji maksimalnih ter minimalnih temperatur. Na Javorniku je bilo od 1. januarja do 30. novembra 2012 skupaj 88 hladnih2 , 34 ledenih in 26 toplih dni (preglednica 2). Zaporednih hladnih dni je bilo na 1 Topli so dnevi, ko se temperatura povzpne na ali preko 25°C. 2 Hladni so dnevi, ko je minimalna temperatura nižja ali enaka 0°C. Javornik, 2012 Slika 6. Mesečna povprečja in ekstremne vrednosti temperature zraka na Javorniku v letu 2012. Rdeča črta prikazuje povprečje maksimalnih, modra povprečje minimalnih dnevnih temperatur in zelena črta označuje povprečno temperaturo. Z rombi so prikazane najvišje oziroma najnižje izmerjene temperature po mesecih. Javorniku 31, od 24. januarja pa vse do vključno 23. februarja. V tem obdobju je bilo zabeleženih tudi največ zaporednih ledenih dni, in sicer 20, od 25. 1. do vključno 13. 2. Kar 13 zaporednih dni, od 31. januarja pa vse do 12. februarja, se maksimalna temperatura ni dvignila nad -10 °C. V tem obdobju se temperatura tudi na mnogih nižinskih postajah ni dvignila nad ledišče, vrednost maksimalne temperature pa je 3. februarja znašala le -16 °C. Največ zaporednih toplih dni je bilo v času vročinskega vala, ki je zajel osrednji del Evrope, v obdobju med 18. in 25. avgustom, najvišja temperatura je bila takrat osem dni zapored enaka ali višja od 25 °C. Najtoplejši mesec v letu 2012 je bil avgust. Povprečna mesečna temperatura je bila takrat 18,1 °C. Avgusta je bila izmerjena tudi maksimalna temperatura v obdobju med 1. januarjem 2012 in 30. novembrom 2012; 21.8. je znašala 31,3 °C. Istega dne je bila zabeležena tudi tropska noč3, saj je bila minimalna dnevna temperatura enaka 20,5 °C (preglednica 1). Najhladnejši mesec v opisanem obdobju je bil februar. Na Javorniku je bila povprečna mesečna temperatura enaka -7,1 °C. Minimalna dnevna temperatura je bila najnižja 6. februarja, ko je bilo -18,5 °C. Zanimivi vremenski dogodki na Javorniku V sklopu naših meritev smo zabeležili nekaj dogodkov, ki so se nam z meteorološkega stališča zdeli zanimivi. V našem članku podrobneje predstavljamo dva izmed njih, dodajamo pa še dve primerjavi podatkov s postaje na Javorniku s podatki na postaji Vojsko (ARSO). 3 Tropska noč je pojav, ko se temperatura preko noči ne spusti pod 20°C Preglednica 1. Temperaturni podatki po mesecih za leti 2011 in 2012. V prvem stolpcu so navedene povprečne mesečne vrednosti, v drugem in četrtem mesečna povprečja maksimalne in minimalne dnevne temperature. Tretji in peti stolpec vsebujeta najvišje in najnižje zabeležene vrednosti v posameznih mesecih. Z rdečo in modro so označeni topli in hladni ekstremi v posameznih kategorijah. Povprečna T Povprečna Tmax Najvišja T Povprečna Tmin Najnižja T Leto 2011 2012 2011 2012 2011 2012 2011 2012 2011 2012 Januar -2,5 -,2 -0,5 -0,7 11,0 0,8 -4,1 -5,1 -13,0 -14,5 Februar -2,3 -7,1 1,0 -4,3 14,0 14,0 -4,4 -9,6 -13,0 -18,5 Marec 0,4 4,2 3,1 8,2 13,2 15,8 -1,8 1,1 -10,3 -8,1 April 7,5 4,2 13,5 7,8 20,4 23,2 3,6 1,6 -1,9 -8,7 Maj 10,3 9,7 15,3 14,5 21,3 23,2 6,3 6,2 -1,8 -1,1 Junij 13,5 14,7 17,7 18,9 24,1 26,1 10,6 11,3 5,4 6,0 Julij 14,1 16,2 18,5 21,7 26,3 27,7 11,0 12,8 6,1 6,4 Avgust 16,8 18,1 21,7 24,6 30,2 31,3 13,5 13,6 7,2 6,2 September 13,9 11,7 18,3 15,4 25,2 23,4 10,9 9,2 4,0 2,9 Oktober 5,9 7,2 9,2 9,8 20,6 16,1 3,4 5,5 -3,6 -6,4 November 2,4 4,1 5,0 6,1 10 12,7 0,5 2,4 -6,3 -2,8 December 0,4 -2,1 2,3 0,1 7,0 5,1 -1,4 -3,8 -8,8 -10,0 Preglednica 2. Statistika značilnih dni po mesecih v letih 2011 in 2012. Št. ledenih dni Št. hladnih dni Št. toplih dni Leto 2011 2012 2011 2012 2011 2012 Januar 17 11 20 28 0 0 Februar 11 20 23 27 0 0 Marec 9 2 17 11 0 0 April 0 0 5 8 0 0 Maj 0 0 2 4 0 0 Junij 0 0 0 0 0 4 Julij 0 0 0 0 3 7 Avgust 0 0 0 0 7 15 September 0 0 0 0 1 0 Oktober 1 1 10 4 0 0 November 4 0 12 6 0 0 December 8 12 18 27 0 0 Vsota 50 46 107 115 11 26 Temperaturna inverzija januarja in februarja 2011 Pri izračunu klimatološkega temperaturnega povprečja (preglednica 3) na Javorniku za januar in februar 2011 smo ugotovili, da je bil Javornik hladnejši od dveh višjeležečih uradnih meteoroloških postaj (Krvavec 1740 m, Vogel 1535 m) in nižjeležeče uradne postaje Vojsko (1067 m) (vir: medmrežje 1). Vzrok za to je bila subsidenčna inverzija (slika 7). V anticiklonu se zrak spušča, ob tem pa se segreva in suši. V „bližini" tal se ta toplejši zrak razteka nad hladnejšo zračno maso spodaj. Na stiku med obema zračnima masama temperatura naglo narašča z višino. Najhladnejši zrak je običajno v zgornjem delu meglene oziroma oblačne plasti, kjer se je pogosto nahajal tudi Javornik. Višji vrhovi so bili v toplejši zračni masi. Največje razlike med postajama dinarske gorske pregrade (Vojsko, Javornik) ter Voglom in Krvavcem so bile med 30. januarjem in 3. februarjem. V tem času so bili naši kraji pod vplivom anticiklona, ki je iznad zahodne Evrope segal nad Panonsko nižino in Balkan. Sprva je nizka oblačnost segala do nadmorske višine 1100 metrov, nato pa se je vsak dan spuščala. Drugega februarja se je nizka oblačnost povsod razkrojila, le na vzhodu države je še vztrajala megla (vir: medmrežje 2). Preglednica 3. Mesečna povprecj'a temperature na izbranih višinskih postajah v °C. Tpov predstavlja klimatološko povprečje. Tmin povprečje dnevnih minimumov in Tmax povprečje dnevnih maksimumov. Postaja Javornik Vogel Vojsko Krvavec Tpov Tmin Tmax Tpov Tmin Tmax Tpov Tmin Tmax Tpov Tmin Tmax januar -2,75 -4,49 -0,7 -1,91 -4,21 0,85 -2,74 -5,09 0,34 -0,58 -6,88 -0,58 februar -2,42 -5,01 0,93 -1,5 - 3,93 2,54 -0,9 -3,83 2,66 -1,67 -5,16 2,26 Slika 7. Izrazita temperaturna inverzija 2.2.2011 ob 6. uri zjutraj (vir: medmrežje 3) V obravnavanem obdobju je bila povprečna temperatura na postajah dinarske gorske pregrade precej nižja od višjih postaj Vogel in Krvavec (slika 9). Povprečna temperatura na Javorniku je znašala -5,0 °C, na Vojskem -3,4 °C, bila na Voglu 0,2 °C in na Krvavcu -0,9 °C. Podobno velike razlike so bile pri dnevni maksimalni temperaturi zraka (slika 10). Povprečna maksimalna temperatura je bila na Krvavcu 4,5 °C, Voglu 3,9 °C, Vojskem 0,1 °C in Javorniku -0,7 °C. Največja razlika 2.2. datum Slika 9. Časovni potek povprečne dnevne temperature v obdobju med 30.1.2011 in 5.2.2011 2.2. datum Slika 8. Prelivanje nizke oblačnosti z vzhodnim vetrom čez greben Javornika (Foto: L. Likar) Slika 10. Časovni potek maksimalne dnevne temperature v obdobju med 30.1.2011 in 5.2.2011 je bila 31. januarja. Krvavec je imel maksimalno temperaturo 5,0 °C, Vogel 1,5 °C, Vojsko -6,0 °C in Javornik -6,3 °C. Razlika med Krvavcem in Javorni-kom je tako znašala kar 11,3 °C. K temu pomembno prispeva tudi razlika v legi obeh postaj. Javornik je namreč postavljen na grebenu kjer je pogosta megla.. Postaja na Krvavcu pa leži 500 metrov višje na južni prisojni strani Krvavca. Tako je bil tistega dne Javornik v megli, Krvavec pa je zaradi 500 metrov višje lege segal iznad megle v območje toplega zraka inverzije. Pri minimalnih temperaturah so bile razlike manjše. Krvavec je imel v obravnavanem obdobju povprečno minimalno temperaturo -4,8 °C, Vogel -4,5 °C, Vojsko -6,8 °C in Javornik -8,1 °C (slika 11). Največja razlika v minimalni temperaturi je bila 2. februarja, ko je bilo na Krvavcu -3,5 °C, Voglu -4,8 °C, Vojskem -9,0 °C in Javorniku celo -11,8 °C. To je bila v obravnavanem obdobju tudi najnižja minimalna temperatura med vsemi postajami. 30.1 31.1 1.2 3.2 4.2 5.2 Slika 11. Časovni potek minimalne dnevne temperature v Slika 13. Časovni potek povprečne dnevne tempemWre obdobju med 30.1.2011 in 5.2. 2011 temperature v avgustovskem vročinskem valu Slika 12. Posledica prehajanje nizke oblačnosti čez Javornik je tudi več kot pol metra dolgo ivje na stolpu na Javorniku 24.1.2010 (Foto: M. Gustinčič) Vročinski val v avgustu 2012 Na Javorniku smo v dneh od 19.8. do 25.8. zabeležili najvišjo temperaturo od začetka meritev na tej lokaciji. Slovenija je bila pod vplivom anticiklona, ki je postopno slabel. Vremenska fronta nas je dosegla 23.8. dopoldne. Dne 24. in 25.8. je pihal jugozahodni veter, nad naše kraje pa je dotekal zelo topel in suh zrak. Vročinski val se je končal 26. dne v mesecu, ko je v severni Italiji in nad severnim Jadranom nastal sekundarni ciklon. Prek Slovenije se je pomikala hladna fronta s padavinami in vmesnimi nevihtami, na Primorskem je zapihala burja. V analizo vročinskega vala smo poleg prej omenjene četverice postaj, vključili še dve postaji društva Nanos (1170 m) in Blegoš (1540 m) in samodejno uradno meteorološko postajo Nanos-Ravnik1 (915 m). Povprečna temperatura v času vročinskega vala 1 Na postaji Nanos-Ravnik so na voljo le urne vrednosti. Potrebno je upoštevati, da je lahko maksimalna ali minimalna temperatura tudi za več kot 0,5°C višja oz. nižja kot ob času meritve. (slika 13) je na Javorniku znašala 22,0 °C. Blegoš je imel 19,1 °C in Nanos 22,1 °C. Na postajah državne meteorološke službe so bili podatki sledeči: Vojsko je imelo povprečno temperaturo 21,1 °C, Vogel 18,9 °C in Krvavec 18,1 °C. Z izjemo postaje Nanos-Ravnik je bila najvišja temperatura izmerjena 21. avgusta. Javornik je bil v času vročinskega vala topel zlasti v nočnem času. V vsem obdobju meritev smo zabeležili prvo tropsko noč (20,5 °C). Ponoči je bil med toplejšimi postajami še Blegoš (18,9 °C). Vojsko, ki je Javorniku najbližje od vseh postaj, je bilo v povprečju za 2,5 °C hladnejše, zaradi bolj planotastega reliefa v primerjavi s postajo Javornik na izpostavljenem grebenu. Povprečna minimalna temperatura na Javorniku je znašala 17,4 °C in s tem je bila ta postaja toplejša od vseh ostalih obravnavanih meteoroloških postaj. Na Nanosu-Ravniku je povprečna minimalna temperatura znašala 17,2 °C, na društvenem merilnem mestu Nanos 16,7 °C, na Vojskem 14,9 °C, na Voglu 15,0 °C in na Krvavcu 14,0 °C. Primerjava Javornika in Vojskega v poletnem anticiklonalnem tipu vremena V vročinskem valu v drugi polovici avgusta 2012 se je tako na Javorniku kot na Vojskem zvrstilo več dni, ko je temperatura zraka presegla 25 °C. Za primerjavo postaj v poletni anticiklonalni situaciji smo izbrali dneve od 18. do 25. 8. To obdobje lahko glede na primerjavo temperatur razdelimo na dva dela: v prvem so najvišje dnevne temperature višje na Vojskem, v drugem pa tako najvišje in predvsem najnižje temperature na Javorniku odstopajo od Vojskega tudi za več kot stopinjo v pozitivni smeri. V prvih treh dneh je bila najvišja temperatura na Javorniku od pol stopinje do stopinjo nižja kot na Vojskem, minimalne temperature pa so bile podobne. Poleg tega lahko opazimo še, da so v teh dneh najvišje vrednosti na Javorniku dosežene uro do dve prej kot na Vojskem, vsakič ob istem terminu meritev (13:45 CET). Preglednica 4. Maksimalna dnevna temperatura v avgustovskem vročinskem valu. Datum Javornik Vojsko Blegoš Vogel Krvavec Nanos Nanos-Ravnik 19.08.2012 26,1 26,5 23,8 22,4 23,7 25,8 29,8 20.08.2012 28,5 28,8 26,2 24,6 26,7 29,6 32,9 21.08.2012 31,3 30,2 26,2 26,4 28,7 30,9 31,3 22.08.2012 29,8 28,8 25,2 26 26,8 29,6 29,7 23.08.2012 29,4 27 22,8 23 21,3 30,7 31,4 24.08.2012 29,5 28,2 23,1 25,1 22,4 29,7 30 25.08.2012 28,6 28 22,6 21,6 21,4 28,2 28,6 povprečje 29,0 28,2 24,3 24,2 24,4 29,2 30,5 Slika 14. Časovni potek minimalne dnevne temperature v avgustovskem vročinskem valu 21. na 22. 8. ostale nad 20 °C, med tem ko so se na Vojskem spustile do okoli 16 °C. Z dostopnimi podatki je težko določiti glavne razloge za temperaturne razlike med postajama v izbranem obdobju. Glede na bližnje, nižje ležeče postaje, bi lahko sklepali, da je na najvišje temperature močno vplivala smer vetra. V prvih dneh je namreč pihal vzhodnik, nato pa jugozahodnik. Obrat vetra se zgodi skladno s spremembo lokacije z najvišjo temperaturo. Na temperature ponoči zagotovo vpliva prevetrena lokacija postaje na Javorniku, ki stoji na grebenu Dinarske pregrade, med tem ko ima postaja na Vojskem bolj zatišno lego. V naslednjih štirih dneh so najvišje temperature na Javorniku vsakič za več kot stopinjo presegle vrednosti na Vojskem. Največja razlika, 2 °C, je bila izmerjena 24. 8. Tudi v tem obdobju so najvišje vrednosti na Javorniku dosežene prej, le da so tokrat časovne razlike manjše - od 30 do 45 minut. Ohlajanje na postajah se v nočeh od 21. 8. do konca obravnavanega obdobja bistveno razlikuje. Izjema je le noč iz 22. na 23. 8., ko je postaji proti jutru prešla močnejša nevihta in je na obeh lokacijah opazen hiter in velik padec temperature. Preostale tri noči so razlike minimalnih temperatur med postajama tudi do 5 °C. Na Javorniku so temperature v nočeh iz 20. na 21. in iz Slika 15. Potek temperature v anticiklonalnem tipu vremena Primerjava postaj Javornik in Vojsko v ciklonalni situaciji Podrobneje smo si pogledali še eno izmed ciklonalnih situacij v obdobju med 12. in 19. marcem 2011. Dvanajstega je bilo še suho in večinoma jasno v večjem delu Slovenije. Tega dne je še opazen izrazit dnevni hod temperature na obeh postajah, trinajstega pa je v večernem času že začelo rahlo deževati. Precej obilne padavine so bile zabeležene na nižinskih postajah 14. in 16. marca, rahlo pa je deževalo tudi 15. in 17. — Javornik ^—Vojsko k 4 L , jiI\/ 1 A /\ n A? FWX M " V 12.3. 13.3. 14.3. 15.3. 16.3. 17.3. 18.3. 19.3. datum Slika 16. Potek temperature v ciklonalnem tipu vremena V celotnem časovnem obdobju se je temperatura na Vojskem spreminjala le za okrog 4 stopinje med maksimalnimi ter minimalnimi vrednostmi, medtem ko je bil v celotnem obdobju na Javorniku opazen izrazit dnevni hod z razlikami med maksimalnimi in minimalnimi dnevnimi temperaturami tudi več kot 10 stopinj Celzija. Minimalna dnevna temperatura je bila na Javorniku 15. marca za kar 7 stopinj Celzija nižja od temperature izmerjene na Vojskem, 16. pa je bila maksimalna dnevna temperatura na Javorniku za 6,4 °C višja kot na Vojskem. Temperatura se je tako na Javorniku v času ciklonalne situacije spustila tudi pod ledišče ter presegla 11 °C, medtem ko se je na Vojskem gibala med 3 in 7 stopinjami celzija. Predvidoma je bila torej v času ciklonalne situacije na Vojskem megla, saj je po koncu padavin 18. marca na Vojskem spet opazen izrazit dnevni hod. Zaključki Obravnavani del dinarske gorske pregrade predstavlja oviro vlažnim zračnim masam iz jugozahoda, kot tudi vzhodnim zračnim tokovom. Zaradi specifične izoblikovanosti reliefa se zračne mase dvigujejo, kar pomembno prispeva k vremenski pestrosti obravnavanega območja. Z društvenimi meritvami smo prišli do zaključka, da so pridobljeni podatki pomembni tako za prebivalce tega območja kot tudi za širšo javnost. Meritve na Javorniku potekajo že tretje leto, v tem času pa smo izmerili kar nekaj zanimivih vrednosti. Izmerjena temperatura na tem območju se lahko znatno razlikuje od temperature na podobni nadmorski višini v drugih delih Slovenije. V letu 2011 smo društveno merilno mrežo razširili na področje Nanosa in v letu 2012 na Golake in bližnje mrazišče na Trnovskem gozdu. Poleg meritev temperature načrtujemo v društvu tudi vzpostavitev mreže višinskih padavinskih postaj, kjer bomo poskušali čim bolj natančno izmeriti letno višino padavin. Viri Arhiv opazovanih in merjenih meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si. Medmrežje 1: http://meteo.arso.gov. si/met/sl/archive/ Meteorološki arhiv ARSO - podatki s postaje Nanos-Ravnik in informacije o nekdanji padavinski postaji Javornik nad Colom. Naše okolje, februar 2011. Medmrežje 2: http:// www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%c5%benica/ mese%c4%8dni%20bilten/NASE%200K0-LJE2011X2002.pdf Reliefne slike za Google zemljevide. Medmrežje 3: http://www.maps-for-free.com/ Vertikalna sondaža s postaje Ljubljana Bežigrad. Medmrežje 4: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/avia-tion/ Foto: L. Likar Predstavitev postavitve samodejnih meteoroloških merilnih postaj za posebne namene v spletnih učnih vsebinah Sašo Vrbinc, Darko Popovic, Boštjan Grašič, Primož Mlakar in Marija Zlata Božnar, MEIS d.o.o., info@meis.si Povzetek V okviru evropskega projekta "eLearning-DTN" iz programa Leonardo da Vinci smo v MElSu izdelali spletne učne vsebine, ki ponazarjajo konkretno izvedbo postavitve samodejnih meteoroloških merilnih postaj, primernih za posebne razmere na odročnih področjih in v kraških jamah ter izvedbe komunikacij za prenos izmerjenih podatkov. Samodejne merilne postaje, kot so predstavljene v teh učnih vsebinah, so primerne za posebne namenske meritve, kot so to naprimer spremljanje meteoroloških razmer na območjih vrednotenja vpliva velikih industrijskih onesnaževalcev ozračja ali pa za spremljanje mikro-meteoroloških razmer v naravnih kraških jamah. Namen učnih vsebin je potencialnemu laičnemu izvajalcu prikazati postopke postavitve in vzdrževanja takih postaj ter vzpostavitev t.i. »DTN spletnih komunikacij« s tako postajo. Uvod Vsi smo že kdaj opazili v okolju merilno postajo, na katero so pritrjeni različni merilniki za merjenje meteoroloških veličin. Ali smo se tudi kdaj vprašali, koliko dela zahtevajo in kako potekajo izgradnja, vzdrževanje in v končni fazi razstavljanje meteorološke postaje? Ali pa, kako se meritve prenesejo v podatkovna središča? Nedvomno je potrebno imeti določeno mero inženirskih sposobnosti in izkušenj z različnih področij, Slika 1. Samodejna meteorološka merilna postaja na eni od lokacij v okolici tovarne Acroni na Jesenicah. Postaja je zbirala podatke za modeliranje širjenja onesnaževal iz izpustov tovarne v ozračje v podrobni krajevni in časovni ločljivosti. Foto: Boštjan Grašič vendar to lahko uspe tudi nekoliko manj izkušenim, če le imajo na voljo ustrezne učbenike. S tem namenom smo znanje in več desetletne izkušnje o samodejnih meteoroloških postajah prenesli na svetovni splet v obliki spletnih učnih vsebin, bolj znanih pod imenom e-učenje. V okviru projekta "eLearning-DTN" smo s temi učnimi vsebinami ponazorili, kako je lahko napredna DTN tehnologija prenosa podatkov preko spleta koristna tudi za spremljanje meteoroloških veličin. DTN je okrajšava za angleško oznako »delay and disruption tolerant networking« kar lahko opisno prevedemo z izrazom »spletne mrežne komunikacije za primere velikih zakasnitev in prekinitev«. Koristnost DTN tehnologije smo utemeljili na dveh primerih iz naše prakse. Najprej je to samodejno spremljanje lokalnih meteoroloških razmer v okolici velikih industrijskih objektov z izpusti onesnaževal v ozračje. Slednji so morali v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja izvesti tudi modeliranje vpliva izpustov svojih onesnaževal na okoliško področje. Za realistično modeliranje širjenja onesnaženja v ozračju nad kompleksnim terenom, kakršen je v velikem delu Slovenije, pa nujno potrebujemo meritve meteoroloških razmer, saj so žal podatki, izvedeni iz prognostičnih modelov, še premalo zanesljivi. Drugi primer uporabe DTN tehnologije prenosa podatkov pa je zbiranje mikro-meteoroloških podatkov v Postojnski jami. Tam smo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta skupaj z Inštitutom za raziskave Krasa iz Postojne postavili merilni sistem, ki na več krajih znotraj jame meri mikro-meteorološke razmere in koncentracijo CO2. Merilni sistem je del jamske raziskovalne infrastrukture in je prvenstveno namenjen poglobljenemu razumevanju izmenjave zračnih mas in energije v veliki kraški jami. Komunikacije za samodejne meteorološke merilne postaje za posebne naloge Samodejne meteorološke merilne postaje, ki zbirajo podatke za podrobno modeliranje širjenja onesnaženja v ozračju, so najpogosteje v obliki stolpa (Slika 1) na katerega so pritrjeni merilniki na različnih višinah. Potrebujemo še obnovljiv vir energije ali stalen priklop na omrežno napetost in računalniške komponente za shranjevanje in pošiljanje meritev. Taka merilna postaja meri različne meteorološke veličine, kot so: • hitrost in smer vetra, • temperatura zraka, • relativna vlažnost zraka, • globalno sončno obsevanje, • zračni tlak, itd. Način prenosa izmerjenih podatkov v podatkovno skladišče je močno odvisen od lokacije postaje, vendar v splošnem obstajajo naslednji načini: • stalni priključek na medmrežje, • radijska komunikacija, • DTN način, • ročno, s pomočjo pomnilniškega medija. Najbolj avtonomni rešitvi sta stalni priključek na medmrežje in radijska komunikacija, saj zagotavljata ažurno pošiljanje meritev brez večjih zamud. Na merilni postaji, prikazani na sliki 1, je nameščen radijski oddajnik, ki pošilja podatke sprejemniku približno 500 m daleč. Preostali načini prenosa podatkov so primerni za oddaljene lokacije, kjer radijska komunikacija ni mogoča. Zato se v takšnih primerih uporabljajo inovativni pristopi, med katerimi izstopa DTN (Delay and disruption Tolerant Networking - www.n4c.eu) tehnologija. Za vse tiste postaje, ki imajo vgrajeno DTN tehnologijo, je omogočen prenos izmerjenih podatkov na področjih, kjer splošno uveljavljene telekomunikacijske rešitve niso mogoče ali smotrne. DTN omogoča izmenjavo podatkov v takšnih okoljih. Pri tem za prenos poskrbi posrednik, ki zagotovi dostavo podatkov na želeni cilj. Več o tej tehnologiji lahko bralec poišče na spletnih straneh navedenega N4C evropskega raziskovalnega Slika 2 ponazarja eno od dejanj iz video vsebine o postopku demontaže avtomatske merilne postaje. Na sliki je druga lokacija, kjer smo izvajali meteorološke meritve v okolici tovarne Acroni. Video vsebine so na voljo za pregledovanje na internetni strani www.e-learning.si Foto Darko Popovic projekta v okviru katerega smo sodelovali pri razvoju te tehnologije. Na spletnih straneh "eLearning-DTN" projekta pa smo predstavili možnosti za konkretno izvedbo DTN komunikacij za različne namene prenosa podatkov z oddaljenih področij. Več o teh vsebinah opisujemo v nadaljevanju. Samodejna meteorološka merilna postaja za podporo modeliranju onesnaženja ozračja v okolici industrijskih objektov Prvi primer merilne postaje, ki jo obravnavamo v okviru učnih vsebin "eLearning-DTN" razvitih v MEISu (www.e-learning.si), je merilna postaja, ki posreduje podatke za podporo modeliranju onesnaževanja ozračja v okolici velikih industrijskih objektov z izpusti v ozračje. V okviru evropske direktive za nadzor velikih industrijskih onesnaževalcev so slednji morali ovrednotiti svoj vpliv na kakovost zunanjega zraka. Modeliranje industrijskih izpustov v ozračje nad kompleksnim terenom zahteva kakovostne vhodne meteorološke podatke, če želimo realistične izračune koncentracij. Izračuni so realistični takrat, ko v kontroliranih pogojih (na primer pri sledilnem poizkusu) zmoremo dosegati ujemanje meritev koncentracij onesnaževal in model-skih izračunov. Zaenkrat je to možno dosegati le, če imamo poleg izračunov meteoroloških prognostičnih modelov na voljo tudi meritve meteoroloških veličin pri tleh na več reprezentativnih lokacijah v okolici izpustov. V okviru učnih vsebin so predstavljeni postavitev, vzdrževanje in razstavljanje prizemne samodejne meteorološke postaje na dveh lokacijah v okolici tovarne Acroni. Podatke za kasnejše modeliranje širjenja onesnaženja v ozračju smo zbirali v DTN režimu. Uporabnik učnih vsebin si iz predstavljenih primerov lahko ustvari podrobno sliko o tem, kako se take meritve izvede. Na sliki 2 je primer iz predstavitve razstavljanja merilne postaje. Jamska samodejna mikro-meteorološka merilna postaja Druga vrsta merilnih postaj, primernih za DTN komunikacije, so jamske mikro-meteorološke merilne postaje, ki so v osnovi podobne samodejni meteorološki postaji na površju, a zajemajo le določene vrste meteoroloških veličin, kot so: Slika 3 ponazarja razmere ob rednem vzdrževalnem posegu na samodejni merilni postaji za spremljanje jamskih mikro-meteoroloških pogojev neposredno ob trasi jamske železnice za prevoz turistov v Postojnski jami. Foto Sašo Vrbinc • hitrost in smer gibanja zračnih mas (prepih), • temperatura zraka, • koncentracija CO2. Na sliki 3 je prikazana merilna postaja, ki je nameščena ob progi turističnega vlaka v Postojnski jami. Za prenos meritev v jamskih meteoroloških merilnih postajah med drugimi uporabljamo DTN tehnologijo, kjer dejanski prenos podatkov izvede turistični vlak, ki potuje med postajo in vhodom. S tem omogočimo samodejen prenos brez človekovega sodelovanja. Za postaje, ki se nahajajo v odročnih delih jam, izmerjene podatke še vedno prenašamo s pomočjo prenosnih pomnilniških medijev (spominske kartice, USB ključki). Spletne učne vsebine za pomoč pri izgradnji, vzdrževanju in razstavljanju meteorološke postaje Vsakršna pomoč pri delu je tudi izkušenim inženirjem vsekakor dobrodošla, saj se tako lažje izognemo marsikaterim oviram in napakam, ki nam utegnejo zagreniti življenje. Montaža meteoroloških postaj je zahtevno opravilo, pri katerem sta za uspešno izvedbo nujna natančnost in znanje. Prva pomoč pri izgradnji je navadno dokumentacija, ki jo zagotavlja proizvajalec. Dokumentacija je običajno celovita in zelo obsežna, vendar nobena ne nudi praktičnih izkušenj in mnenj inženirjev, ki bi nam lahko privarčevala precejšnjo mero časa in energije. V ta namen smo v okviru projekta eLearning - DTN (http://www.elearning-dtn. eu) izdelali kratke in izčrpne učne vsebine v obliki multimedijskih posnetkov, ki nazorno prikazujejo postopek montaže meteoroloških postaj, kot tudi njihovo vzdrževanje in razstavljanje. Učne vsebine so namenjene vsem vrstam strokovnjakov, laikom, učiteljem, kot tudi podjetjem in nevladnim organizacijam. Spletne učne vsebine se nahajajo na spletnem naslovu www.e-learning.si kjer je možno neomejeno pregledovanje tudi ostalih učnih vsebin, v katerih smo prikazali izgradnjo in demontažo tipične meteorološke postaje ter vzdrževanje jamske meteorološke postaje. Velik poudarek smo namenili tudi uporabi in namestitvi DTN komunikacij v meteorologiji na različnih strojnih in programskih platformah. Vljudno vas vabimo na našo spletno stran (www.e-learning.si). Četudi še nimate svoje postaje zapakirane v škatli, pa vam zagotavljamo, da se boste prav prijetno zabavali ob ogledu naših sicer zelo resnih vsebin. Zahvale Uporabljene tehnologije v merilnih postajah in spletne učne vsebine so nastale v okviru naslednjih projektov: • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, "Meritve in analiza izbranih klimatskih parametrov v kraških jamah: Primer sistema Postojnskih jam (aplikativni raziskovalni projekt)", Oznaka projekta: L6-2156 (B); • SEVENTH FRAMEWORK PROGRAMME GRANT AGREEMENT No 223994, "Networking for Communications Challenged Communities: Architecture, Test Beds and Innovative Alliances" N4C, Collaborative Project, Web site: www.n4c.eu; • Leonardo da Vinci programme (EU Lifelong Learning Programme), "eLearning-DTN", Web sites: www.elearning-dtn.eu,www.e-learning.si. 0 Learning-DTN Qu&slKwwiwes f About project [ O projektu fin Skwenanl f Home eLeatning project home page Q 2 3 4 5 6 » wlm m — Video length (mmss): 01:11 1) DTN deployment to Postojna karst cave {overall introduction) l e EJ Send fj You and Boštjan Grašič like this. 4f I K This is a short introductory video on deployment of DTN technology in karst cave monitoring systems. It is based on the case example deployment made in Postojna cave in Slovenia. 2) From laboratory to users li Like E) Send f3 Be the first of your friends to like this. The video presents an overview of environmental laboratory tests and methodology of publishing the results in a form of e-learning course. The video presents the most prominent results of N4C project, such as SymbioNode, DTN data transfer of meteo and cave data, DTN meteo station construction, etc. Moreover, different methods of knowledge presentation are described in the Video length (mm:ss): 25:41 —....... i 3) DTN deployment to Postojna cave (description) duke (=ISend f] Boštjan Grašič likes this. » The video shows very detailed description of DTN deployment in cave monitoring system. It is based on the case example deployment made in Postojna cave - Slovenia. There are several automatic cave stations installed in the cave to monitor micro meteorological conditions of the cave on different locations. Some stations are equipped with DTN nodes to transfer data to the central computer located outside the cave. The data are transferred with DTN mule node installed on the cave train. The train is primarily used to transport tourists inside the cave. Near the cave entrance a DTN gateway is placed that's responsible to transfer data from the train and over the Internet to its final destination. ■ wärm ^BscraPnON ANDTISTIHF Video length (mm:ss): 04:56 4) DTN deployment to Postojna cave (testing) (S Like Send f3 Boštjan Grašič likes this, \ lr J* The movie presents functional testing of DTN technology in cave monitoring systems. It is based on the case example deployment made in Postojna cave in Slovenia and presents DTN testing and maintenance that has been made inside the cave. Copvntflt MES d.o.o.. 2j :2 H Lifelong Learning Programm Matjaž, domžalski vremenko Matjaž Černevšek, Domžale Ljudje marsikdaj rečejo, da jih nekaj »briga kot lanski sneg«. A med nami obstaja nekaj ljudi, ki jih pa še kako zanima lanski sneg. Pa ne samo sneg, tudi vse ostale oblike padavin, spreminjanje temperature in vse kar spada pod pojem vreme in si brez tega sploh ne predstavljajo več vsakdanjika. Med njimi sem tudi jaz. Začetki Ko pomislim, kdaj se je vse skupaj začelo, nimam odgovora. Proti koncu osnovne šole, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, sem si občasno že delal zapiske, a le kadar se je dogajalo kaj zanimivega. V srednji šoli je to zapisovanje postalo rutina, sočasno pa je raslo zanimanje za meteorologijo (slika 1). Že pred srednjo šolo sem si v knjižnici izposojal knjige o astronomiji (še en moj konjiček), vremenoslovju in jih bral, namesto da bi se učil za šolo. To je bilo malce pred prihodom svetovnega spleta, ki je stvari precej spremenil. Včasih si moral res iskati gradivo, zdaj pa te spletni brskalniki dobesedno zasujejo z informacijami, kar se kaže tudi v povečanem številu ljubiteljskih vremenar-jev in raznih vremenskih forumov. i - S «t & 2 ,„. 6 i? 22 e 3 s z--- Slika 3. Zgoraj: časovni potek pravokotnega radarskega pulza dolžine t (črno) in časovni potek njegove avtokorela-cijske funkcije (modro). Razpolovna širina avtokorelacijske funkcije, v tem primeru t, je privzeta kol: definicija radialne ločljivosti radarja. Enota na abscisi je brezdimenzijska: t/T. Sredina: časovni potek linearno frekvenčno moduliranega (LFM) pulza dolžine t. Tak pulz je v praksi bistveno daljši od pravokotnega pulza. Ordinata je spodaj odrezana, relativne spremembe frekvence v takih pulzih so v resnici zelo majhne. Spodaj: časovni potek avtokorelacijske funkcije LFM pulza. Vidi se močno zožan glavni maksimum, njegova razpolovna širina je za faktor (stopnja kompresije) ožja od avtokorela-cijske funkcije pravokotnega signala. Stranski maksimumi so nezaželjeni, segaao pa do širine pulza na vsako stran (±t) od maksimuma. Zmanjša se jih z glajeneem pulza na robovih po frekvenci in amplitudi (NLFM). Obe anteni se vrtita skupaj z veliko kotno hitrostjo, 15 obratov na minuto (90°/sek !), za kar so potrebne tudi trpežnejše mehanske rešitve na podstavku antene. V nadaljevanju se bom ukvarjal izključno s primarnim radarjem, zato bom besedo primarni izpuščal. Letalski radar deluje v frekvenčnem pasu S, na območju 2,7-2,9 GHz. Za letalske radarje je značilen vertikalno močno razširjeni sevalni snop, saj mora radar čim hitreje vzorčiti ozračje, pri tem pa se izgublja T vertikajbaralal h[km ] 15 r 10 -5 s[km] Slika 4. Levo zgoraj: vertikalna pokritost ozračja z vremenskim radarjem na Lisci. Desno zgoraj: vertikalna pokritost ozračja z letalskim radarjem na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Spodaj: napaka vertikalne paralakse (zamik talne projekcije sipalcev) letalskega radarja vertikalna informacija iz ozračja. Horizontalni snop ima širino 1,4°, vertikalni pa kar 30°, pri čemer je spodnja elevacija snopa 1°. Antena po elevaciji ni ne gibljiva, ne nastavljiva. Pokritost ozračja z meritvami se precej razlikuje od pokritosti pri vremenskih radarjih (slika 4). Pulzni režim tega radarja je zelo zapleten. Oddaja enostavne (nemodulirane) kratke pulze dolžine1 300 m in frekvenčno nelinearno modulirane (NLFM) pulze dolžine 75 |js (22,5 km), in to pri dveh različnih oddajnih frekvencah 2,75 in 2,85 GHz, vse to pa zaradi učinkovitega sledenja letalom (angl. MTI - moving target indicator), kar je njegova primarna naloga. Pri tem mora zanesljivo izmeriti njihovo odbojnost in radialno hitrost, ki je za velikostni red do dva višja kot pri padavinskih sistemih. Kratki in dolgi pulzi so neposredno povezani s procesno merilno tehniko pulzno kompresi-jo, ki jo bom natančneje razložil kasneje. Radarski oddajnik je sestavljen iz 8 polprevodniških modulov (angl. SST - solid state transmitter), katerih skupna največja oddajna pulzna moč znaša 16 kW. Ta zadošča za zanesljivo spremljanje letal na razdalji do 60 NM (navtičnih milj), zato je teoretični doseg, ki je sicer večji, med procesiranjem umetno omejen na to vrednost. Če se kateri od oddajnikov pokvari, ostali še zmeraj delujejo, le izsevana moč je ustrezno manjša, kar se sproti popravlja med procesiranjem v radarski enačbi. Take konstrukcijske rešitve so potrebne zaradi visokih zahtev po operativnosti sistema. Letalski radar za nadzor zračnega prometa sme imeti največ 6 ur izpadov na leto. Radar STAR 2000 ima vgrajen vremenski kanal. Signal v sprejemniku je posebej speljan v vzporedno procesno verigo, namenjeno za izluščenje vremenske informacije iz ozračja. Zaradi vertikalno širokega snopa so meritve odbojnosti zelo grobe, razvrščene v 1 V radarski tehniki se za časovno trajanje pulzov elektromagnetnega valovanja uporabljata žargonska izraza "širina" ali pa "dolžina" pulza, čeprav se navaja časovno enoto (js) namesto dolžinske. 6 razredov, ki se dajo nastavljati. Zanimivo je tudi to, da se da nastavljati potenco oddaljenosti sipalcev r v radarski enačbi. Slednje izvira iz dejstva, da je omenjena potenca pri točkovnih sipalcih, npr. letalih, 4, pri hidrometeorjih (padavinah) pa 2. Meritve se sproti zapisujejo v EUROCONTROL-ov tokovni format ASTERIX in dodajajo v podatkovno bazo, s tem pa je omogočen zelo hiter sprotni prikaz meritev na zaslone kontrole letenja. Na KZPS so izdelali strežniški sistem za sprotno (angl. real-time) zbiranje meritev v radarske slike2 , to je v kartezične matrike radarskih odbojnosti velikosti 120x120 NM z ločljivostjo 1 NM. Radarske slike operativno zajemamo tudi na ARSO. Take radarske slike si sledijo z izredno visoko frekvenco merjenj, in sicer na vsakih 24 sekund brez vmesnih prekinitev, kar znaša 2,5 slike na minuto! To je za velikostni red pogosteje, kot smo navajeni v radarski meteorologiji. Za primerjavo - z vremenskim radarjem na Lisci dobimo novo radarsko sliko vsakih 10 minut. Vsaka meritev traja slabih 5 minut, vsebuje pa tudi vertikalno informacijo o sipalcih v ozračju. V tem delu sem preskusil, koliko so tako izmerjene radarske slike iz vremenskega kanala, ki imajo dve skrajnosti - zelo grobe ocene odbojnosti in zelo visoko frekvenco meritev, uporabne za operativne meteorološke namene. Pulzna kompresija Najbolj zanimiva tehnična rešitev omenjenega letalskega radarja je oddajno-sprejemna in procesna tehnika - pulzna kompresija. Razvili so jo ob uporabi navtičnih sonarjev v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V ozadju te tehnike je ideja, da lahko radialno ločljivost namesto s časovno krajšimi pulzi povečamo s pulzi, ki imajo večjo pasovno širino. To dosežemo na primer z linearno naraščajočo frekvenco znotraj pulza. Akustični piski, ki jih oddaja sonar, spominjajo na oglašanje ptic ali žuželk, zato frekvenčno modulirane (spremenjene) pulze v anglosaški terminologiji imenujejo chirp (»cvrč«, »skovik«). Kako izmerijo pulzni radarji od sipalcev odbiti signal? Signal, ki prihaja v sprejemnik, vsebuje tudi šum, predvsem termični šum, ki je zmeraj prisoten v električnih prevodnikih in se mu ne da izogniti. Izkaže se, da je sprejem najbolj optimalen, če se sprejeti signal korelira z repliko oddanega signala. Ta pristop je spo-šno znan v teoriji signalov, rečemo mu tudi prilagojeni ali Northov filter (angl. matched filter) (North, 1943). Radarski sprejemnik funkcionira torej kot nekakšen avtokorelator do konstante. Radialna ločljivost sprejemnika, to je najmanjša razdalja med sipalcema vzdolž žarka, ki ju sprejemnik zazna kot ločeni oviri, je enaka razpolovni širini avtokorelacijske funkcije sprejemnika. 2 V žargonu radarske meteorologije pomeni radarska slika tudi radarsko meritev ozračja. 0 6C Oblika avtokorelacijske funkcije je pri pravokotnih pulzih trikotne oblike, kar lepo vidimo na sliki 3 (zgoraj), kjer razberemo, da je njena razpolovna širina (in s tem radialna ločljivost) Ar = cv!2. Z radarskim pulzom lahko razločimo ovire, ki so si med seboj oddaljene polovico dolžine pulza. Ločljivost linearno frekvenčno moduliranega (LFM) pulza pa je občutno boljša, za faktor Bt, kjer je B=Av pasovna širina LFM pulza (angl. bandwidth), to je linearni prirastek frekvence znotraj pulza (slika 3). Omenjeni faktor imenujemo stopnja kompresije in v praksi sega nekje med 40 in 120. Na tem mestu samo omenimo, da LFM ne poslabša meritev ostalih surovih radarskih količin meteoroloških sipalcev, kot so radialna hitrost, širina spektra radialne hitrosti ter dvojnopolarizacijske količine. Letalski radar ima pulzno kompresijo 75:1, kar pomeni, da iz 22,5 km (75|js) dolgih moduliranih pulzov doseže ločljivost kratkih 1js nemoduliranih pulzov, to je 150 m. Pulzi pa so na robovih nekoliko zglajeni po frekvenci in amplitudi. Taka nelinearna frekvenčno modulirana pulzna kompresija (NLFM) je vedno bolj pogosta tudi v vremenskih radarjih. Leta 2010 je bilo po svetu nameščenih že okoli 10 operativnih vremenskih radarjev z NLFM pulzno kompresijo. Njena prednost pred klasično je tudi v tem, da so stranski vrhovi pri avtokorelaciji še bolj porezani, stranski oddajni frekvenčni spekter takih pulzov pa še manj onesnažen. Odbojnost v radarski enačbi je premosorazmerna energiji pulza PoddT, zato je za tipične konfiguracije takih radarjev značilno, da lahko oddajajo daljše pulze z manjšo maksimalno izsevano močjo, ne da bi trpela merilna občutljivost. Sevalna obremenitev okolja je v povprečju enaka, stranski izsevani frekvenčni spekter pa je mnogo bolj čist. Za tak radar je torej lažje dobiti obratovalno dovoljenje. Še ena prednost pulzne kompresije pa se pokaže pri ceni in vzdrževalnih stroških oddajnikov. Namesto klasičnega magnetronskega oddajnika se uporabljajo tranzistorski oddajniki ali pa valovodna cev (angl. TWT - traveling wave tube). Slednja se zdi cenovno optimalna za vremenske radarje, saj so po izkušnjah katalonske meteorološke službe, kjer tak operativni radar uporabljajo od leta 2007, stroški vzdrževanja manjši za tretjino. Meritve frekvenčno moduliranih pulzov so statistično bolj neodvisne kot meritve nemoduliranih pulzov, saj je manj možnih prerazporeditev posameznih hidro-meteorjev znotraj merilnega volumna, ki privedejo do škodljivih medsebojnih vplivov sipanega elektromagnetnega valovanja. Ne da bi se globlje spuščali v teorijo, povejmo, da je v praksi pri vremenskih radarjih z NLFM dovolj 5-6 vzorčenj namesto tipičnih 32, s katerimi dosežemo zanesljivost ±1 dB (Puhakka in sod., 2007). To pomeni, da lahko ozračje premerimo bistveno hitreje. Letalski radar ima od julija 2009 dalje število vzorčenj nastavljeno na 6. Manjša pomanjkljivost pulzne kompresije je nezmožnost merjenja sipalcev, ki so od radarja oddaljenji manj od dolžine dolgega pulza (75 |js oz. 22,5 km). To območje običajno imenujemo slepo območje (angl. blind range). Zato je potrebno oddajati tudi kratke nemodulirane pulze (1 js oz. 300 m), ki pa so lahko relativno šibkih moči, saj gre za kratke razdalje. Primerjava meritev letalskega radarja, vremenskega radarja in pluviografov Meritve vremenskega kanala letalskega radarja smo primerjali z meritvami vremenskega radarja in z meritvami državne mreže pluviografov (ARSO) kot referenco. Vsi našteti sistemi se med seboj zelo razlikujejo. Letalski in vremenski radar pokrivata različne dele ozračja zaradi različnega dosega, vertikalne širine snopa in merilnega režima (slika 6). Še najbolj podobni sta si najvišja in najnižja elevacija. Večja razlika je v časovnem režimu merjenj. Vremenski radar prečeše ozračje pri 12 različnih elevacijah med 0,5° in 28,4°. Vrti se s krožno frekvenco 3 obratov na minuto (18°/s). Za celotno meritev porabi slabih 5 minut, pri tem pa vzorči 32-krat zaporedoma za vsako stopinjo po azimutu. Pri tem se zanemari dejstvo, da se med vzorčevanjem antena premakne za širino snopa 0,9°. Vertikalna pokritost pri višjih elevacijah ni popolna, vendar manjkajoče elevacije niso drastične. Če bi želeli izmeriti vse ozračje od elevacij 0,5° do 90°, bi potrebovali 18 minut, kar ni sprejemljivo. Letalski radar prečeše ozračje šestkrat v 24 sekundah. Vzorci so med seboj časovno oddaljeni 4 sekunde. To je z meteorološkega stališča še sprejemljivo, še zlasti zato, ker je paket pulzov sestavljen iz 32 pulzov, ki so zaradi časovne bližine medsebojno statistično odvisni. Letalski radar ima pulzno kompresijo 75:1, kar pomeni, da iz 22,5 km (75js) dolgih moduliranih pulzov doseže ločljivost kratkih 1js nemoduliranih pulzov, to je 150 m. Pulzi pa so na robovih nekoliko zglajeni po frekvenci in amplitudi. Taka nelinearna FM pulzna kompresija, NLFM, je vedno bolj pogosta tudi v vremenskih radarjih. Leta 2010 je bilo po svetu nameščenih že okoli 10 operativnih vremenskih radarjev z NLFM pulzno kompresijo. Njena prednost pred klasično je tudi v tem, da so stranski vrhovi pri avtokorelaciji še bolj porezani, stranski oddajni frekvenčni spekter takih pulzov pa še manj onesnažen. Ker pri letalskem radarju ne poznamo višine sipalcev, prihaja do napake vertikalne paralakse (slika 6c). Talna projekcija sipalcev je zamaknjena naprej, in to tem bolj, čim višje so. Največja je na stiku žarka pri zgornji elevaciji 30° in višino tropopavze (15 km), kjer znaša 4 km. Radarska procesna oprema to zmanjšuje s privzeto povprečno višino sipalcev. Informacij o tem pa v tehničnem poročilu proizvajalca (Durand, 2009) nimamo. Letalski radar meri povprečno odbojnost v ukrivljenem stolpcu na razdalji r: ^ rhma,x Ze = - — Z(zr) dzr max min ■'/imin Odbojnost je nato korigirana z izvedenko korekcije s konvektivnimi vertikalnimi profili odbojnosti (Dobson in sod., 1979), ki presega okvir tega članka. Ti so vzeti iz statistične študije profilov v poletni sezoni na vzhodni obali ZDA (Konrad, 1978). Korekcija projicira izmerjene odbojnosti na tla, upoštevajoč najpogostejše oblike vertikalnih profilov odbojnosti. Ekvivalentna povprečna radarska jakost padavin, izvedena iz Z-R relacije, je 1 Z^korig)(t)\1/b R0 \a Z0 J kjer sta a in b koeficienta iz Z-R relacije. Čeprav so pari koeficientov a, b zelo različni za konvektivne padavinske sisteme, vzamemo standardni par, ki ga na ARSO uporabljamo za stratiformne padavinske sisteme: a = 250, b = 1,5. Nemogoče je namreč Slika 5. Zgoraj: ploskovna primerjava odstopanj med povprečnimi petminutnimi akumulacijami letalskega radarja na letaišču Jožeta Pučnika Ljubljana in vremenskega radarja na Lisci v času padavinskega dogodka od 27. do 28. 8. 2010, v enotah dBR. Območja svetlomodre in svetiozelene barve na levi ter svetiomodre na desni sliki pomenijo zelo dobro ujemanje (znotraj širine razredov 5,33 dBR letalskega radarja). Spodaj: ploskovna primerjava zaznavanja padavinskih oblakov letalskega in vremenskega radarja za isti padavinski dogodek. Območja Roža, Ziljske doline ter Tolmina vidi letalski radar celo bolje. Na desni sliki so območja rumene, rdeče in vijolične barve, kjer letalski radar slabo ali sploh ne zazava padavinskih oblakov. To je posledica neprimerne lege v Ljubljanski kotlini. izbrati primerni par konvektivnih koeficientov a,b iz strokovne literature, ker so si za vsako nevihtno celico zelo različni. Petminutna povprečna jakost padavin letalskega radarja je R BrnV ; 5 mm mn Jt t+5 min Re(tf) dt' Tak zapis pomeni, da je nominalni čas t petminutne-ga povprečja začetni čas časovnega intervala, na katerem je veljaven. Petminutna povprečna jakost padavin je še najbolj neposredno primerljiva z jakostjo padavin vremenskega radarja: R Lis v Rn 1 1/6 ki je, spomnimo, izmerjena v 5 minutah, začetni čas t pa je nominalni čas petminutnega intervala, znotraj katerega je bila izmerjena. Pluviografi so od vseh merilnikov padavin najbolj zanesljivi, so pa prav tako problematični ob merjenju nalivov. Mehanske meritve akumulacij padavin, zapisane na merilni trak, se digitalizirajo v petminutne akumulacije padavin RA5min [mm]. Iz njih izračunamo petminutne povprečne jakost padavin R RA Plul 5 min V 5 min kjer je začetni čas t nominalni čas petminutnega intervala, znotraj katerega so veljavne. Vse tri petminutne povprečne jakosti padavin so najbolj med sebolj primerljive enostavne izvedene količine. Časovno so dovolj kratke, da nam ni treba upoštevati advekcije (premikov) hitro se gibajočih konvektivnih padavinskih sistemov. Pri izbiri pluviografov s primerno lokacijo sem upošteval okultacijska diagrama obeh radarjev. Izločil sem pluviografe, kjer je najnižji žarek kateregakoli radarja nad 5 km nadmorske višine ter pluviograf na Lisci, saj območje neposredno nad radarjem (tihi stožec, angl. cone of silence) skoraj ni premerjeno. Okultacijski diagram za letalski radar (slika 3) lepo pokaže, da je lega v kotlini neprimerna, alpski svet pa nezadostno viden. Ploskovno sem primerjal petminutne povprečne akumulacije padavin med obema radarjema za posamezne padavinske dogodke. Razlike petminutnih akumulacij (označujemo jih z dBA) sem primerjal v logaritemskih enotah dBR: dB7i=10 1„gl„(^) V 1 |mm| / dBA = dBi?Brn — dBi?Lis , ali pa dBA = dBiiBrn - dBižPlu = \ (dBA Na tem mestu je treba pripomniti še, da so logaritemske enote (radarskih) jakosti padavin in akumulacij padavin običajne v radarski meteorologiji. Radarske jakosti padavin so namreč izračunane iz radarskih odbojnosti Z po Z-R relaciji. Odbojnosti so po definiciji volumske gostote 6-tih potenc premerov sipalcev, zato zavzemajo zelo velik razpon velikostnih redov, nekje od 10 do 107 v padavinskih oblakih. Zato je njihova smiselna naravna enota logaritemska: dBZ = 10 Z [mm6/m3] 1 [mmG/m3] Tako so tudi digitalizirane v radarskem signalnem procesorju. Da je tudi radarske jakosti in akumulacije padavin smiselno prikazovati v logaritemski skali, se dobro vidi iz logaritmirane Z-R relacije, ki je linearna: dBR = dBZ - dBa b kjer je logaritmiran koeficient Na sliki 5 so razredi dBA enakih širin kot razredi odbojnosti letalskega radarja (8 dBZ), preračunane v dBR po Z-R relaciji: 5,33 dBR. Kjer so razlike akumulacij znotraj prvega razreda (svetlo zelene in svetlo modre barve), je ujemanje meritev med obema radarjema dobro. Enako velja za razrede standardnih odklonov , ki so polovico ožji od razredov dBA. Vidimo, da so območja s standardnim odklonom več kot 5,33 dBR (dvakratna širina razreda) redka, veliko pa je območij, kjer letalski radar ne zazna ničesar. Zanimivo pa je, da obstajata dve območji, kamor letalski radar vidi bolje kot vremenski radar na Lisci: Ziljska dolina z Rožem in okolica Tolmina. Na sliki 6 so predstavljena odstopanja med povprečnimi petminutnimi jakostmi padavin letalskega radarja in izbranimi pluviografi, kjer je višina najnižjega žarka pod 5 km nadmorske višine. Vidimo, da so meritve letalskega radarja podcenjene v primerjavi s pluviografskimi za dobro polovico širine razreda (2,67 dBR): -3,6 dBR ± 2,7 dBR. Razsip (to je dvakratnik standardnega odklona) pa je kar približno enak širini razreda. Konvektivne padavinske procese torej radar izmeri dobro, kadar je višina najnižjega žarka odstopanja 5-min ekviv. jakosti padavin med ATC Brnik in pluviografi 2010-08-27 13:00 - 2010-08-28 21:50 UTC dBA = -3. 0BR/h sA = 2. dBR/h VIL0 = 0. mm RR0 = -2. /h ° I I I I I I I I I -21.32 -10.66 0.00 10.66 21.32 dBR/h Slika 6. porazdelitev razlik povprečnih petminutnih jakosti padavin med letalskim radarjem in izbranimi pluviografi (dBA) za padavinski dogodek od 27. do 28. 8. 2010. dveh območij, to je Ziljske doline in okolice Tolmina, nad Alpami ni uporaben. Kljub temu, da je vsa operativna infrastruktura med KZPS in ARSO vzpostavljena in odlično deluje, ga ni mogoče operativno uporabljati za potrebe spremljanja kratkoročnega napovedovanja vremena. To pa je spričo vse pogostejših vremenskih ujm s spremljajočo škodo na kmetijskih površinah, infrastrukturi in zasebni lastnini zmeraj bolj aktualno. Lahko samo upamo, da bodo administrativne okoliščine, ki so botrovale tej lokaciji, v prihodnosti prepoznane in odpravljene ter prioritete v zakonodaji in miselnosti na splošno bolje postavljene. Viri GT0P030: Global Digital Elevation Model. U.S. Geological Survey, 1996. Povezava: http://eros.usgs.gov/#/Find_Data/ Products_and_Data_A vailable/gtopo30_info Divjak, M. (2009). RNC/ARIES -Advanced Rdaar Information Enhancing System. Specifikacija 2.0. ARSO, Ljubljana, 52. str. nad pluviografom dovolj nizka. Oblika porazdelitve odstopanj je približno normalna, s čimer naknadno upravičimo izbiro logaritemskih enot dBR pri primerjavi odstopanj. Dobson, E. B. in sod. (1979). Detection of severe weather by FAA radars. Tehnično poročilo. FAA-RD-79-91 Durand, T. (2009). Weather channel of the radar STAR 2000. Tehnično poročilo. Thales Inc.. E-korespondenca med KZPS in Thales, Inc.. Zaključek Vremenski kanal letalskega radarja na letališču Brnik je primeren za merjenje konvektivnih padavinskih procesov. V primerjavi z vremenskimi radarji ima bistveno slabšo, a še sprejemljivo merilno ločljivost 8 dBZ (5,33 dBR), zato pa ima bistveno boljšo časovno ločljivost, kar 2,5 slike na minuto. Zares velika pomanjkljivost sistema je v neprimerni legi radarja v kotlini, ob sami stezi letališča. Senčenje proti Alpam je izrazito in razen Konrad, T. (1978). Statistical models of summer rainshow-ers derived from fine-scale radar observations. J. Appl. Meteorol., 17(2), strani 171-188. North, D. O. (1943). An analysis of the factors which determine signal/noise discrimination in pulsed carrier systems. RCA Labs, 51(7): 1016-1027. Ponatis v Proceedings of IEEE. Puhakka, T. in sod. (2007). Evaluation of FM pulse compression for weather radars. V Proc. Of 33rd Conf. of Radar Meteorology, stran P7.6. Amer. Meteor. Soc.. Kupola vremenskega radarja na Lisci in opazovalni prostor v jesenskih barvah (Foto: J.Roškar) Izračun prostorske porazdelitve trajanja snežne odeje z uporabo satelitskih meritev Maruška Mole V diplomskem delu sem ovrednotila izračune vrednosti trajanja snežne odeje v pravilni mreži točk z uporabo prizemnih meritev, satelitskih meritev in kombinacije obeh tipov meritev. Pri tem sem uporabila podatke iz 190 prizemnih postaj, ki so neprekinjeno delovale v obdobju 2006 - 2011, ter satelitske podatke produkta SC2 iz aplikacije LAND SAF za isto obdobje. Z uporabo kombinacije obeh tipov meritev lahko izboljšamo rezultate prostorske interpolacije za trajanje snežne odeje. Večja prostorska gostota satelitskih meritev pripomore k boljšemu opisu snežne odeje predvsem v visokogorju v poletnih mesecih, ko je interpolacija samo s prizemnimi meritvami skoraj neizvedljiva zaradi premajhnega števila merilnih mest na tem območju. Večje razlike se pokažejo tudi na preostalih območjih, kjer je gostota prizemnih meritev premajhna, da bi dobro opisala prostorsko spremenljivost stanja snežne odeje (J, JV del Slovenije). Vendar pa samo z uporabo satelitskih meritev ne dobimo dobrih rezultatov, saj so vrednosti trajanja snežne odeje nekoliko podcenjene. Podcenjenost je najverjetneje posledica tako prostorske ločljivosti kot tudi načina klasifikacije stanja v posamezni satelitski točki. Zaradi raznolikega terena so namreč lahko razlike v osvetljenosti tal, pa tudi pokritosti s snežno odejo že znotraj ene 2 km x 2 km točke precejšne. Vrednosti so najbolj podcenjene v visokogorskem in hribovitem delu Slovenije (daljši čas prisotnosti snežne odeje, večja raznolikost reliefa) ter v zimskih mesecih (veliko nedefiniranih vrednosti). Satelitske meritve zagotovo prispevajo k izboljšanju izračuna trajanja snežne odeje, vendar pa je za njihovo uporabo potrebna predhodna priprava vhodnih podatkov, za katero potrebujemo prizemne podatke. Do večjih težav s klasifikacijo stanja tal prihaja predvsem v zimskih mesecih, pa tudi v jesenskih, ko se snežna meja spušča, in spomladanskih, ko se snežna odeja tali. Satelitske meritve prinesejo pomembno dodatno informacijo predvsem pri interpolaciji vrednosti pri višjih nadmorskih višinah v poletnih mesecih, kjer trajanje snežne odeje z uporabo samo prizemnih meritev precenimo. Večje razlike se pojavijo tudi jeseni in spomladi, ko se prisotnost snežne odeje z višino zelo spreminja zaradi novega snega oziroma taljenja snega. V teh mesecih samo z uporabo prizemnih meritev trajanje snežne odeje podcenimo. Predvsem spomladi lahko s pomočjo satelitskih meritev zajamemo tudi razlike med prisojnimi in osojnimi legami. Slika 1. Primerjava izračunov prostorske porazdelitve snežne odeje z uporabo različnih podatkov. Verifikacija padavin v klimatskem modelu EC-Earth Matic Šavli Padavine so ena od osnovnih komponent klimatskega sistema. Njihova porazdelitev je močno odvisna od časa in prostora. Padavine je zato težko natančno meriti, modelirati in prav tako verificirati. V diplomskem delu je prikazana verifikacija padavin klimatskega modela EC-Earth. To je nov klimatski model, ki ga pod vodstvom Nizozemskega meteorološkega inštituta razvijajo številni evropski inštituti in univerze. Skupne mesečne padavine iz modela so verificirane z dvema nizoma podatkov. Krajši niz, ki obsega 13 let (19982011), so predstavljale meritve iz satelita TRMM. Daljši niz, ki obsega 32 let (1979-2011), pa je predsta- L v* I"1 Slika 1. Povprečne letne padavine v klimatskem modelu EC-Earth v [mm/dan] (zgoraj). Razlika povprečnih padavin v [mm/dan] med modelom EC-Earth in meritvami TRMM (sredina) in razlika med modelom EC-Earth in reanalizo ERA-Interim (spodaj). Povprečevanje je bilo narejeno za časovno obdobje meritev TRMM (1998-2011). Os x predstavlja vzhodno zemljepisno dolžino, os y pa zemljepisno širino. vljala reanaliza ERA-Interim. Celotno obdobje uporabljenih klimatskih simulacij obsega 161 let (18502011). Poleg analize padavin v treh obdobjih je bila narejena tudi analiza notranje variabilnosti modela na osnovi treh različnih simulacij EC-Earth za zgodovinsko obdobje 1850-2011. Najprej so primerjane padavine iz klimatskega modela s padavinami iz meritev in reanalize v obdobju meritev TRMM. Ugotovljeno je bilo, da tako model kot tudi reanaliza v povprečju precenjujeta meritve. Vendar se je izkazalo, da je model bližji meritvam kot renalize, kar je bilo nekoliko nepričakovano. Padavine v reanalizi sistematično odstopajo od meritev TRMM neodvisno od količine padavin. EC-Earth pa šibkejše padavine v povprečju precenjuje, bolj intenzivne padavine pa podcenjuje. Prostorske razlike v padavinah so pomembne predvsem v tropskem pasu na območjih Pacifika, Indijskega oceana in Atlantika. Primerjava padavin modela v različnih obdobjih ni pokazala večjih variacij. Primerjava med zgodovinskim obdobjem 1850-2011 in obdobjem 1979-2011 je pokazala, da so razlike v povprečju manjše od 20% povprečne količine padavin. Do večjih variacij pride predvsem v Pacifiku, v povprečju pa klimatologija padavin za daljše obdobje kaže nekoliko nižjo intenziteto padavin kot v obeh krajših obdobjih. Analiza notranje variabilnosti modela je opisana s standardnim odklonom padavin vseh treh simulacij. Pokazalo se je, da standardni odklon ni značilno odvisen od lokacije na Zemlji. Izkazalo se je tudi, da je odklon nekoliko večji za stratiformne padavine kot za konvektivne, čeprav v povprečju ta ne presega 10% količine padavin. Variabilnost je nekoliko večja v zmernih širinah kot v tropskem pasu. V splošnem so padavine v klimatskem modelu EC-Earth dobro primerljive z reanalizo ERA-Interim, na krajšem obdobju pa je EC-Earth bližji meritvam kot reanaliza. Slika 2. Meridionalni profil zonalno pov-prečenih padavin v časovnem obdobju TRMM v [mm/dan] v odvisnosti od zemljepisne širine. Rdeča krivulja predstavlja TRMM, modra reanalizo ERA-Interim in črna model EC-Earth. Slika levo predstavlja globalno povprečje, slika v sredini predstavlja povprečje nad kopnim in slika desno povprečje na morskih območjih. Podnebje Zaplane: temperaturne razmere v mraziščih Martin Gustinčič, Društvo za raziskovanje vremena in podnebja martin.gustincic@slometeo.net Povzetek Raziskovanje mrazišč je pomembno z vidika številnih gospodarskih panog in načrtovanja rabe prostora. Na Notranjskem, v pokrajini z obilo kraškega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve z mrazišči. Na območju Zaplane pri Logatcu lahko na podlagi različnega temperaturnega režima ločimo več vrst mrazišč. Posebej pomemben za raziskave je niz vzporednih meritev na dnu enega od mrazišč in v okolici tik nad mraziščem. Tovrstne meritve so pripomogle h kasnejšemu raziskovanju mrazišč v okviru Slovenskega meteorološkega foruma. Ključne besede: Zaplana, mikroklima, temperaturni obrat, mrazišča Abstract Measurements in the frost hollows are important in terms of many economic activities and master planning. On Zaplana near Logatec exist many types of frost holows with different temperature characteristics. They were investigated on the basis of parallel measurements of temperature datalogger in the frost hollow and automatic weather station right above the frost hollow. Keywords: Zaplana, microclimate, temperature inversion, frost hollows Pomen raziskovanja mrazišč na Zaplani Raziskovalci mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma smo opredelili mrazišča kot območja, kjer se temperatura v mirnih in jasnih nočeh spusti precej nižje kot v okolici na podobni nadmorski višini (Trošt, 2008). Mrazišča se najpogosteje pojavljajo v konkavnih reliefnih oblikah na območju kraških kamnin, saj se v vrtačah, udornicah in na kraških poljih lahko zadržuje jezero hladnega zraka. V odvisnosti od njihove globine in poraščenosti je zanje značilen različen temperaturni režim. V okviru raziskovanja mrazišč imajo mrazišča na Zaplani poseben pomen, saj so meritvam v teh mraziščih sledile nadaljnje meritve članov meteorološkega foruma v preostalih slovenskih mraziščih. Na Zaplani se mrazišč zaradi njihove nizke nadmorske višine vse bolj dotika tudi poselitev, kar se sicer v večji meri dogaja v drugih delih Notranjske. Posebnost raziskave mrazišč na Zaplani so tudi dolgoletne meritve na dnu izbranega mrazišča in hkrati tudi na meteorološki postaji nad samim mraziščem. Državna mreža meteoroloških postaj z dolgoletnimi meritvami vključuje ne- katera mrazišča (Babno polje, Bloke, v preteklosti tudi Rakitna), vendar so tamkajšnje meteorološke postaje nekoliko dvignjene nad dnom kraških polj. Na Zaplani pa potekajo meritve temperature v kraških vrtačah, kjer so temperaturne razmere še nekoliko drugačne od tistih na večjih kraških poljih. Novejše meritve članov Slovenskega meteorološkega foruma so pokazale, da že znane lokacije hudega mraza (na primer Babno polje) niso edinstvene in da je podobno mrzlo v mnogih travnatih kotanjah po Sloveniji. Kot najhladnejša mrazišča so se zaenkrat izkazala mrazišča na sredogorskih planotah v Julijskih Alpah. Pomembne pa so tudi raziskave nižje ležečih mrazišč, ki so sicer manj hladna, a se jih lahko dotika poselitev. Raziskovanje mrazišč je pomembno z vidika kmetijstva, prometa in načrtovanja rabe prostora. Zlasti na Notranjskem, v pokrajini z obilo kraškega reliefa, prihaja do stika poselitve s hladnimi mrazišči, v katerih je veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 °C. Mrazišča se od okolice ne razlikujejo le po klimatskih razmerah, temveč tudi po samočistilnih sposobnostih ozračja. Pogost temperaturni obrat v mraziščih namreč onemogoča navpično izmenjavo zraka, s tem pa lahko že manjši vir onesnaženja (kurišče, promet) v mrazišču z majhno prostornino povzroči močno povečano koncentracijo škodljivih snovi. Višja vlažnost ozračja, pogostejše pojavljanje megle, daljše trajanje snežne odeje in, vsaj deloma vegetacijski obrat so le posledice temperaturnega obrata v mraziščih. Metode in tehnike dela Že precej pred vzpostavitvijo stalnih meritev na meteorološki postaji Zaplana so poleti 2001 stekle prve meritve v okoliških kraških vrtačah. Z minimalnim alkoholnim termometrom pa so se meritve leto dni kasneje izvajale v mrazišču Dolinca, v kraški vrtači v neposredni bližini meteorološke postaje Zaplana. Klasični termometri so omogočili vpogled v dnevne temperaturne minimume, za beleženje časovnega poteka temperature zraka pa je bil aprila 2004 nameščen digitalni registrator temperature "HOBO". Aprila 2009 ga je nadomestil registrator "Voltcraft DL-100T", tega pa oktobra 2009 registrator „Madgetech TransiTemp II". Termometer v mrazišču je pred Sončevim sevanjem zaščiten v pasivnem, naravno ventiliranem termome-trskem zaklonu Davis 7714. Zaklon dokaj uspešno posnema klasično leseno meteorološko hišico. Po sistematičnih raziskavah predstavlja največji pribitek k izmerjeni temperaturi v tem zaklonu kratkovalovno Sončevo sevanje, odbito neposredno od tal. S tem je natančnost izmerjene temperature odvisna od lastnosti tal oziroma od njihovega albeda. Največja napaka v izmerjeni temperaturi je podnevi, merilna napaka pa se manjša z večanjem hitrosti vetra. Odstopanja so precej manjša ponoči v obdobju stabilne atmosfere (Nakamura, Reina, Mahrt, 2005). Termometrski zakloni za druga merilna mesta so bili izdelani po načrtih Slovenskega meteorološkega foruma. Zakloni sestavljeni iz vrtnih podstavkov in ovitimi v debelejšo aluminijasto folijo so se v primerjavi z zakloni brez folije bolje izkazali (vir: Slovenski meteorološki forum). Madgetechove registratorje sem umerjal na izmerke samodejne vremenske postaje Zaplana s tovarniško oznako WMR. Umerjanje opravičujejo izmerki starejšega HOBO termometra in klasičnih meteoroloških termometrov, ki se dobro ujemajo s postajo WMR. Izmerke samodejne postaje uporabljam za izdelavo klimatoloških statistik, z umerjanjem termometrov Madgetech na to samodejno postajo pa sem dosegel boljšo primerljivost izmerkov z različnih merilnih mest na Zaplani. Ugotovil sem sistematično odstopanje Madgetechovih registratorjev od preostalih merilnikov pri nizki temperaturi. Pri 0 °C ni pomembnega od- stopanja, pod to vrednostjo pa se razlika postopoma povečuje in pri temperaturi -10 °C Madgetechovi data-loggerji kažejo za približno 1 °C previsoko temperaturo. Ta razlika se pri nižji temperaturi ohranja. Napaka zaradi uporabe različnih termometrskih zaklonov ni bila odpravljena. Poslužujem se tudi terenskih meritev s termometrom Voltcraft-dt 300. Take meritve temperature imajo svoje prednosti in slabosti. Gre za občasne in kratkotrajne meritve na lokacijah, kjer zaradi različnih razlogov, tako finančnih kot varnostnih, stalne meritve niso mogoče. Plitva travnata mrazišča Na Zaplani je razvit dolomitni kras s številnimi kraškimi kotanjami, ki pa so večinoma porasle z gozdom. Zaradi kmetijske rabe se nekatera mrazišča danes nahajajo zunaj gozdnih površin. Plitva in travnata mrazišča so po temperaturnih minimumih hladnejša od globljih in zaprtih mrazišč. Z dolgovalovnim zemeljskim sevanjem ponoči mrazišča izgubljajo toploto, ki pa lažje izhaja iz plitvih in odprtih mrazišč brez gozdne vegetacije. Pri bolj zaprtih kotanjah z bolj strmimi pobočji se znaten del izhajajoče toplote prek zemeljskega sevanja ponovno vrača v mrazišče. Mrazišče Dolinca Mrazišče Dolinca se nahaja 150 m vzhodno in 21 m nižje od meteorološke postaje Zaplana. Gre za plitvo kotanjo skledaste oblike z globino 13 m, njeno dno pa je na nadmorski višini 545 m (slika 1). Uradnega poimenovanja za to mrazišče ni, se je pa med bližnjimi prebivalci v času gradnje počitniškega naselja v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja uveljavilo ime „Dolinca". Mrazišče je bilo nazadnje pokošeno v letu 2003, njivske površine pa so v vrtačo segle še leta 1997. Slika 1. Mrazišče Dolinca (Foto: M. Gustinčič) Figure 1. Frost hollow Dolinca (Photo: M. Gustinčič) Prve terenske meritve temperature so se v Dolinci začele poleti 2002, v kasnejših letih pa so se izpopolnjevale. Meritve so potrdile izjemne temperaturne razmere, ki lahko vladajo v nižje ležečih mraziščih. Zelo pogosta je nizka nočna temperatura, pojavlja se veliko dnevno kolebanje temperature, značilne pa so tudi hitre spremembe temperature zaradi močnega radiacijskega ohlajanja ali nenadnega razkroja jezera hladnega zraka ob vdoru vetra v mrazišče. Iz grafikona na sliki2 je razvidno število karakterističnih meteoroloških dni v mrazišču v primerjavi z meteorološko postajo Zaplana (upoštevani so klimato-loški termini ob 21. uri). Prikazani so podatki za leta, v katerih so potekale meritve na obeh lokacijah hkrati (na postaji nad mraziščem šele po letu 2006) in ko ni bilo izpada podatkov v mrazišču (september 2008 in februar 2009). Pri interpretaciji je pomembno upoštevati dejstvo, da Madgetechov datalogger ni bil umerjen na nizke temperature. Podatki tudi še niso bili popravljeni in zato je število hladnih, ledenih in mrzlih dni za leto 2010 manjše kot bi moralo biti. Glede na meteorološko postajo Zaplana je v mrazišču Dolinca veliko večje število hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. Obdobje z negativno temperaturo je tako v mrazišču skoraj enkrat daljše kot na 21 m višje ležeči postaji. Razlika med obema merilnima mestoma je od leta do leta različna. V času anticiklonalnega tipa vremena pridejo najbolj do izraza lokalne vremenske posebnosti povezane z izoblikovanostjo reliefa. Mrazišče je tako v povprečju (klimatološko povprečje) hladnejše od njegovega obrobja predvsem ob stabilnem vremenu, ko se v mrazišču pogosto pojavlja jezero hladnega zraka (na primer v aprilu 2007, preglednica 3). 140 120 i 100 JlLJ J l. L. I Zaplana Dolinca 2006 ■ vroči (Tmax £ 30 °C) □ topli (Tmax £ 25 °C) Zaplana Dolinca 2007 □ hladni (Tmin < 0 °C) Zaplana Dolinca 2010 I ledeni (Tmax < 0 °C) ■ mrzli (Tmin < -10 °C) Slika 2. Karakteristični meteorološki dnevi v mrazišču Dolinca (545 m) v primerjavi z meteorološko postajo Zaplana (566 m). Tmax je oznaka za maksimalno in Tmin za minimalno dnevno temperaturo Figure 2. Number of days surpassing different air temperature tresholds in frost hollow Dolinca (545 m) and at the private meteorological station of Zaplana (566 m). Tmax denotes maximum and Tmin minimum daily air temperature, respectively Preglednica 1. Povprečna mesečna (T povp), povprečna minimalna (Tmin povp) in povprečna maksimalna (Tmaxpovp) temperatura zraka v mrazišču Dolinca in na vremenski postaji Zaplana. Table 1. Mean monthly air temperature (T povp), mean monthly minimum temperature (Tmin povp) and mean monthly maximum temperature (Tmax povp) in frost hollow Dolinca and at the meteorological station Zaplana. leto 2007 T povp (°C) Tm|n povp (°C) Tmax povp (°C) Dolinca Zaplana Dolinca Zaplana Dolinca Zaplana januar 2,0 3,6 -3,8 0,8 7,5 6,9 februar 1,5 3,9 -5,1 0,5 9,0 7,8 marec 4,0 6,0 -2,5 1,9 12,0 10,4 april 7,3 11,8 -3,0 4,9 20,7 19,0 maj 12,6 14,4 3,3 9,2 22,0 20,7 junij 15,9 17,7 7,8 13,3 24,6 23,4 julij 15,2 18,6 5,7 12,0 27,1 26,3 avgust 15,4 17,5 8,0 13,0 24,4 23,0 september 9,4 12,0 2,0 7,5 19,1 17,5 oktober 6,2 8,0 0,5 5,1 13,7 12,1 november 1,2 3,2 -4,7 0,0 7,8 6,9 december -2,7 -1,4 -6,7 -3,5 0,8 0,7 leto 7,3 9,6 0,1 5,4 15,7 14,6 Dosedanje meritve temperature kažejo, da se v Dolinci temperatura pod 0 °C lahko pojavlja tudi sredi poletja, in sicer v zelo hladni zračni masi ali v toplejših nočeh z nizko relativno vlažnostjo zraka. Poletna negativna temperatura v Dolinci (-0,7 °C) je bila med drugim izmerjena 17. julija 2006, ko na zgornji meteorološki postaji sploh ni bilo posebej hladno. Na meteorološki postaji je najnižja poletna temperatura izmerjena v povsem drugih dneh kot v mrazišču, kar je posledica značilnosti vremenske situacije. Na meteorološki postaji je najhladneje ob močnejših ohladitvah, ki pa jih največkrat spremlja vlažno vreme z meglenimi jutri. Nastanek megle bolj zavre ohlajanje v mrazišču. Absolutna najnižja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca je pogojena s toplejšimi zimami v zadnjem obdobju in nepopolnim nizom podatkov. Po vzpostavitvi stalnih meritev temperature je bilo verjetno v mrazišču najhladneje 1. marca 2005, ko se je termometer HOBO pokvaril. Najnižja temperatura -30,5 °C je bila tako izmerjena 20. decembra 2009. Upoštevajoč odstopanje termometra pri nizkih temperaturah je bila realna vrednost v mrazišču okoli -31,5 °C. Meritve potrjujejo izjemno velike temperaturne razlike, ki se lahko pojavijo v posameznih zimskih nočeh in prav tako kažejo, da lahko prizemni temperaturni obrat vztraja ves dan tudi v sicer plitvem mrazišču Dolinca. Dne 20. decembra 2009 je bila na primer v mrazišču maksimalna dnevna temperatura občutno nižja kot na meteorološki postaji Zaplana (slika 3). 0 Ura ^"Dolinca 545 m ^"Zaplana 566 m Ulovka 800 m Slika 3. Časovni potek temperature v mrazišču Dolinca v noči z 19. na 20. december 2009. Figure 3. Temperature time series in frost hollow Dolinca in the night of December 19-20, 2009. Večletne primerjave so pokazale, da obstajajo velike temperaturne razlike med mrazišči Zaplane in bližnjim dnom Logaškega polja, ki sicer sodi med hladnejša kraška polja Notranjskega podolja (slika 4). Zasebna meteorološka postaja v Gornjem Logatcu (vir: med-mrežje 4) je postavljena le malo nad dnom polja in v doslej najhladnejši noči 20. decembra 2009 (ko je bilo v Dolinci -31,5 °C) se je temperatura tam spustila do -23,1 °C. Podobna temperaturna razlika je bila tudi 19. decembra 2010 (Dolinca -28,5 °C, Gornji Logatec -20,7 °C). Velike razlike se pojavljajo že v večernem času. Dne 18. decembra 2010 ob 21. uri je bilo v mrazišču Dolinca -20,9 °C, v Gornjem Logatcu pa -14,0 °C. Kot kažejo podatki so temperaturne razmere med dnom Logaškega polja in posameznimi kraškimi vrtačami v višjih okoliških hribovjih bistveno drugačne, čeprav gre v obeh primerih za plitve reliefne depresije. Datum ^—Dolinca 545 m ^Gornji Logatec ARSO 486 m Slika 4. Primer velike temperaturne razlike med Dolinco in Gornjim Logatcem. Prikazan je časovni potek temperature med 26. in 28. novembrom 2008 (Vira: arhiv ARSO, 2008 in vremenska postaja Gornji Logatec). Figure 4. An example of significant temperature difference between Dolinca and Gornji Logatec. The temperature time series for the period of 26-28 November 2008 is shown. (Sources: ARSO archive and Weather station Gornji Logatec) Termometer v mrazišču Dolinca ni nameščen v klasično meteorološko hišico, temveč v plastičen termome-trski zaklon, kar zagotovo prispeva k večjim napakam pri meritvah dnevne temperature. Predvidevam pa, da imata v mrazišču Dolinca še večji vpliv zlasti mikrolokacija termometra v bližini prisojnega pobočja in manjša prevetrenost mrazišča, zaradi česar je mrazišče ob šibkem vetru lahko bistveno toplejše od zgornje meteorološke postaje Zaplana. Dodatno k višjim izmerjenim vrednostim prispeva merilna oprema. Na to kažejo primerjave temperature v več dneh s sončnim vremenom in spremenljivim vetrom. Ne glede na vrsto termometra, v mrazišču so se izmenjali trije digitalni termometri, je temperatura v Dolinci od tiste na obrobju višja ob vzhodnem vetru, primerljiva ali celo nižja pa je v dneh z jugozahodnim vetrom. Ob vzhodnem vetru pride do izraza zatišna lega Dolince, ob jugozahodniku pa zatišna lega postaje Zaplana. V dneh z jugozahodnikom je namreč Dolinca hladnejša od zgornje postaje Zaplana, hkrati pa povsem primerljiva z bližnjima zasebnima vremenskima postajama Logatec in Petkovec. Ob vzhodnem vetru so razmere obrnjene in temperatura v Dolinci je podobna temperaturi na Petkovcu in v Logatcu. Mrazišče Dvojček V preteklosti so bile posamezne terenske meritve temperature izvedene tudi v sosednjem mrazišču, ki se nahaja 100 m severovzhodno od Dolince (slika 5). Mrazišče v obliki dvojne vrtače pod imenom Dvojček poznamo raziskovalci mrazišč. Mrazišče z nadmorsko višino dna 552 m je globoko devet metrov in je bolj odprto od Dolince. Rezultati terenskih meritev temperature so bili zelo pogojeni z merilno opremo, trenutnim tipom vremena in s stanjem tal v mrazišču. Mrazišče Dvojček je namreč za razliko od Dolince redno košeno, dno je bolj oson-čeno - to vpliva na temperaturo vrhnjega sloja prsti in s tem tudi na nočno temperaturo zraka. Mrazišče Dolinca pokriva tudi v hladni polovici leta debel sloj suhe trave. Trajanje snežne odeje je v Dvojčku krajše kot v Dolinci. To je vidno ob spomladanskem taljenju snežne odeje, ko snega v Dvojčku navadno ni več, dno in osojna pobočja Dolince pa še pokriva debelejša plast starega snega. V mrazišču Dvojček redno košena in skoraj gola tla precej manj zavirajo toplotni tok iz tal od nepokošenih in z debelo plastjo suhe trave pokritih tal v Dolinci. To tezo potrjujejo meritve v dneh s snežno odejo, ko je Dvojček pogosto hladnejši od Dolince. Dne 18. decembra 2010 je bilo ob 21. uri v Dolinci -20,9 °C, v Dvojčku pa na podlagi terenskih meritev s termometrom Voltcraft -25 °C. Zaradi uporabe različne merilne opreme je morala biti temperaturna razlika s kasnejšimi primerjavami termometrov dokazano nekoliko manjša, a še vedno znatna. Slika 5. Mrazišče Dvojček (Foto: M. Gustinčič) Figure 5. Frost hollow Dvojček (Photo: M. Gustinčič) Prva sistematična primerjava obeh mrazišč je bila izvedena v času daljšega ustaljenega vremena ob koncu septembra in v oktobru 2011. Na obeh merilnih mestih sta bila 2 m od tal nameščena digitalna registratorja temperature Madgetech. V mrazišču Dvojček so bile zaradi varnosti in dejstva, da termometer ne more biti v termometrskem zaklonu, meritve mogoče le v nočnem času. Za kar najboljšo primerjavo je bil tudi v mrazišču Dolinca ob obstoječi termometer nameščen še en registrator temperature brez termo-metrskega zaklona. Občasno so bile v obeh kotanjah opravljene tudi meritve temperature vrhnjega sloja prsti v globini 5 cm. Meritve so pokazale, da je bilo mrazišče Dolinca sprva ves čas hladnejše, vendar se je temperaturna razlika med kotanjama tekom noči zmanjševala. V prvih dneh z meritvami je znašala povprečna temperaturna razlika za drugi del noči okoli 0,7 °C. Ob 20. uri je bila temperatura vrhnjega sloja prsti v Dvojčku 18 °C, v Dolinci pa 13 °C. Do jutra se je razlika zmanjšala na približno 2 °C. Ob koncu merilnega obdobja pa je bilo mrazišče Dvojček v dveh zaporednih nočeh že hladnejše od Dolince. Razlika v temperaturnem minimumu je znašala celo 2 °C. Smatram, da je do spremembe prišlo zaradi obilnih padavin in celo sneženja malo pred tem (7. oktober 2011), pri čemer se je na podlagi meritev razlika v temperaturi tal med obema kotanjama prepolovila. Meritve so potrdile tudi izsledke predhodnih terenskih meritev, da temperaturni obrat v mrazišču Dvojček zelo hitro razpade zaradi nočnega jugozahodnega vetra iz smeri Logaškega polja (pol-zenje hladnega zraka v smeri Vrhnike), medtem ko je relativno stabilen ob šibkem vzhodnem in severnem vetru. Naslednje sistematične meritve sem opravil ob prodoru mrzlega zraka februarja 2012. Registrator temperature v Dvojčku je bil v nasprotju s tistim v Dolinci že umerjen na preostale termometre. Dne 14. februarja ob 3. uri zjutraj se je temperatura v mrazišču Dolinca spustila na -23,9 °C (predvidoma je bila realna vrednost -24,9 °C), v mrazišču Dvojček pa na podlagi umerjenega termometra celo na -26,1 °C. To vrednost je z -26,0 °C potrdil tudi minimalni alkoholni termometer. Datum ^-Dvojček 552 m Zaplana 566 m Slika 6. Časovni potek temperature v noči z 21. na 22. februar 2012 na vremenski postaji Zaplana in v mrazišču Dvojček. V drugem delu noči se je zaradi vetra in razširitve nizke oblačnosti temperatura v mrazišču izenačila s temperaturo okolice. Figure 6. Temperature time series in frost hollow Dvojček during the night of 21-22 February 2012. Temperature in the frost hollow equalized the temperature in the surroundings in the second half of the night due to wind and low-level cloudiness. Mrazišče Dvojček je plitvejše, globina glede na najnižji obod kotanje znaša 9 m in s tem je še bolj ekstremno mrazišče od Dolince, saj je temperaturni obrat izrazitejši. V noči na 22. februar 2012 je bil med meteorološko postajo Zaplana in mrazišči zabeležen najbolj izrazit temperaturni obrat doslej. Na zgornji postaji je vso noč pihal vzhodni veter in zaviral nočno ohlajanje, hkrati pa je bil veter dovolj šibek, da je omogočal neovirano ohlajanje v zatišnih mraziščih. Dvojček je bil sredi noči od vremenske postaje Zaplana 14 m višje hladnejši za 16,6 °C (slika 6). Termometer na vremenski postaji Zaplana je bil nameščen v meteorološko hišico, termometer v mrazišču Dvojček pa je bil v prostem ozračju. Po primerjavah v predhodni jeseni je temperaturna razlika med tako nameščenimi termometri pri že ustaljeni temperaturi zanemarljiva, pri hitrem spreminjanju temperature pa lahko razlika znaša nekaj desetink stopinje Celzija. ^-Dolinca 545 m ^-Zaplana 566 m _ Dvojček 553 m Slika 7. Nestabilen temperaturni obrat v mrazišču Dvojček v noči z 11. na 12. december 2012. Figure 7. Temperature inversion in frost hollow Dvojček during the night of 11-12 December 2012 Plitvo mrazišče Dvojček ima bistveno manj stabilen temperaturni obrat od Dolince, ima pa večji potencial za izjemno nizke zimske temperature. Ta potencial se redko izrazi, ugodne pa so predvsem noči s snežno odejo v kombinaciji s šibkimi vetrovi oziroma odsotnostjo nočnega vetra. Zaradi večje plitvosti Dvojčka se tu motnje v nočnem ohlajanju odražajo v precej večji meri. Motnja, ki v Dolinci povzroči komaj zaznavno spremembo v poteku temperature, se lahko v Dvojčku kaže kot nenadna otoplitev za skoraj 10 °C (slika 7). Globoka in z gozdom porasla mrazišča mrazišča Petdeset metrov južno od mrazišča Dvojček se nahaja mrazišče, ki predstavlja osnovo vsem kasnejšim meritvam v mraziščih Zaplane. Meritve temperature so se na tem mestu prvič izvajale že poleti 2001. Mrazišče je globoko 13 m in je zaradi strmih pobočij bistveno bolj zaprto od Dolince. Pobočja kotanje so porasla z gozdom, vlažno dno kotanje pa porašča malinjak. Glede na občasne terenske meritve so v kotanji temperaturne razmere drugačne kot v plitvih in travnatih mraziščih. Manjše je dnevno kolebanje temperature, višja je minimalna nočna temperatura, bistvena razlika pa je v trajanju jezera hladnega zraka. Če se v sosednji Dolinci po jutranjem mrazu zelo hitro ogreje, pa se hladen zrak na dnu te kotanje zadržuje bistveno dlje in celo v poletju obstaja temperaturni obrat do poznega dopoldneva. Mrazišč take vrste je na Zaplani največ, uravnano dno opisanega mrazišča pa porašča le malinjak in pozimi so tako možne tudi meritve snežne odeje. V večini drugih mrazišč sega gozd tudi v dna kraških kotanj in meritve snežne odeje niso reprezentativne. Pred leti pa sem odkril tudi podvrsto globokih in poraščenih mrazišč, in sicer mrazišče s hladnimi tlemi. Mrazišče Globoka dolina Nekatera mrazišča obkrožajo obsežni in prevotljeni kraški masivi. Ti se v hladni polovici leta preko razpok, brezen in jam napolnijo s hladnim zrakom. Snežnica lahko masiv ohladi na 0 °C, zrak, ki vdira s površja, pa še na nižjo temperaturo. V toplejšem delu leta na tak način nakopičeni hladen zrak izhaja iz kraškega masiva (Mihevc, 2008). Skale v krasu imajo veliko toplotno kapaciteto in lahko hladijo zrak skozi vso toplo polovico leta. Temperaturni obrat se v nekaterih kotanjah pojavi zaradi advekcije hladnega zraka iz kraških votlin. Zaradi temperaturne razlike med votlinami in prostim ozračjem prihaja do tlačne razlike, ki poganja tok hladnega zraka iz votlin in razpok v kraški kotanji. Temperaturni obrat je lahko dolgotrajen in ima zato še posebno velik vpliv na rastne pogoje v mrazišču (Ortar, 2011). Mrazišče takega tipa je tudi na Zaplani, kjer se na nadmorski višini 489 m nahaja dno globoke kraške udornice z obsežnimi pobočji. Hladen zrak se iz kraškega masiva prazni skozi brezno na osojnem pobočju dobrih deset metrov nad dnom udornice. Brezno je poimenovano kot Brezno nad Globoko dolino in po tem je bilo za to mrazišče privzeto tudi ime. Brezno v hladnejši polovici leta črpa zrak v podzemlje, v topli pa hladen zrak izteka ven na površje. Ob poletni vročini iz brezna izteka zrak, ohlajen na 8 °C, in v 20 cm debeli plasti ter v 2 m širokem pasu odteka proti dnu udornice. Celoten sistem si lahko predstavljamo kot slap vode, ki se zliva po pobočju. Krajši merilni niz iz Globoke doline obstaja za april 2010, po kraji merilnih naprav pa so bile meritve ponovno vzpostavljene spomladi leta 2011. Terenske meritve v tem mrazišču so sicer nakazovale na nizko dnevno temperaturo, boljši vpogled v dinamiko temperature pa so dali kasnejši nizi podatkov. Temperaturne razmere v mrazišču so zelo odvisne od letnega časa in pri tem lahko ločimo različna obdobja, kot so zima, poletje ter prehodno obdobje pomladi in jeseni. V prispevku bodo opisane razmere pozimi in v poletju, ko so te najbolj značilne. Temperatura v Globoki dolini pozimi Globoka dolina je kraška udornica, kjer je po izkušnjah iz nekaj zadnjih let najdaljše trajanje snežne odeje na celotni Zaplani in v bližnji okolici. Po zimah in po spomladanskih snežnih padavinah, kakršne so bile v letih 2004 in 2006, se sneg v udornici zadržuje še v prvih dneh meseca maja. Zaradi lijakastega dna in poraščenosti se meritve snežne odeje izvajajo le malo nad dnom kotanje, na manjšem uravnanem platoju, nad katerim ni drevesnih krošenj. Na merilnem mestu je trajanje snežne odeje krajše kot dva metra nižje med skalovjem na dnu udornice. Ob obilnejših jesenskih snežnih padavinah in kasnejši pomrznitvi snežne ^—Globoka dolina 489 m Zaplana 566 m Slika 8. Pod vplivom snežne odeje se v času odjuge temperatura v Globoki dolini giblje okoli ledišča. Figure 8. The temperature in frost hollow Globoka dolina during the winter thaw is howering around zero due to snow cower. odeje je mrazišče skoraj zanesljivo neprekinjeno zasneženo vse do pomladi. Snežna odeja se navadno postopoma kopiči, ob sneženjih se debeli, v vmesnih odjugah pa se sneg le posede in počasi tali, a kmalu ponovno zmrzne. Nastane poledenela snežna odeja in tako je bilo januarja in februarja 2011 debelino snežne odeje z lavinsko sondo nemogoče izmeriti. Od zime 2011/2012 dalje je zato v tem mrazišču v uporabi stalni snegomer, s katerim je bila v februarju 2013 izmerjena 160 cm debela snežna odeja. V Globoki dolini je ob izrazitih odjugah z dežjem in vetrom hladneje kot v okolici (slika 8). Zaradi vpliva snežne odeje v ozkem mrazišču temperatura stagnira okoli ledišča. V topli polovici leta je ob padavinah temperatura v Globoki dolini podobna temperaturi okolice. Kadar v hladni polovici leta nizki jutranji temperaturi ob šibkem jugozahodnem vetru sledi izrazito dnevno ogrevanje, v zaprtih mraziščih obleži plast hladnega zraka, temperaturno razliko pa lahko dodatno okrepi snežna odeja, ki je prisotna v mrazišču, ne pa tudi na zgornji meteorološki postaji. Do opisane kombinacije vremenskih razmer je prišlo 7. februarja 2011, ko je bilo ob 13. uri na postaji Zaplana 16,7 °C, v mrazišču Dolinca 17,0 °C, v mrazišču Globoka dolina pa na podlagi terenskih meritev samo -1,6 °C. Ta temperaturna razlika med mrazišči Zaplane in njihovo okolico je največja izmerjena doslej. Temperatura v Globoki dolini poleti Vpliv hladnih tal se prične kazati približno s pričet-kom meteorološkega poletja, ko je v Globoki dolini tudi sredi dneva in ne glede na hitrost vetra občutno hladneje kakor v njeni okolici. Na dnu udornice je poleti stalno prisoten temperaturni obrat, ki je posledica hladnih tal. Pogosto zasenčena tla imajo veliko toplotno kapaciteto in se počasi segrevajo. Hladen zrak se na pobočju nekaj metrov pod breznom razlije in ga s sekundnim termometrom sicer ni mogoče več zaznati, predvidoma pa kljub temu niža temperaturo tal v mrazišču. Meritve v poletju 2008 so pokazale, da se temperatura v breznu in na dnu udornice tekom poletja le neznatno dviga in da je iztekanje hladnega zraka iz brezna odvisno od zunanje temperature in s tem od dnevnega in letnega časa. Ob nižji zunanji temperaturi brezno ni aktivno, ob naraščanju temperature pa hladen zrak stalno izteka. Temperatura na dnu udornice se v času poletne vročine giblje okoli 11 °C, med skalovjem okoli 8 °C, v tleh na globini 10 cm pa je še za nekaj desetink stopinje hladneje. Ob tako hladnih tleh se zrak tik nad njimi ne more ogreti in tudi veter lahko plast hladnega zraka premeša samo za kratek čas. Sredi dneva v poletju sega jezero hladnega zraka v mrazišču tudi do 10 m ^-Globoka dolina 489 m ™™ Zaplana 566 m Slika 9. Časovni potek temperature zraka v Globoki dolini in na vremenski postaji Zaplana v času vročinskega vala julija 2011. Figure 19 Temperature time series in Globoka dolina and at the meteorological station Zaplana during heatwave in July 2011. visoko. Za hladna tla v poletju je bolj kot snežnica pomembnejši hladen jamski zrak, saj je po dosedanjih meritvah dno mrazišča hladno tudi še ob koncu poletja, torej precej po samem koncu zimske sezone. Hkrati pa so tla mrazišča hladna tudi v poletjih, ki so sledila izrazito suhi zimi brez snežne odeje (na primer leta 2007). Na podlagi dosedanjih meritev temperature se v mrazišču zaradi hladnih tal na dveh metrih višine najvišja poletna temperatura dvigne le do okoli 25 °C. Maksimalna dnevna temperatura je dokaj neodvisna od temperature v okolici mrazišča, kar kažejo meritve sredi julija 2011 (slika 10). Kljub precej višji temperaturi na Zaplani 13. julija je bilo tega dne v mrazišču enako toplo kot v sicer hladnejšem dnevu pred tem. V tako zaprtem mrazišču ima toča izjemno velik vpliv na temperaturo zraka, saj hladi sorazmerno majhno prostornino zraka. Dne 13. junija 2012 je Zaplano zajela nevihta s točo, ki je tla prekrila v sklenjeni plasti. Na vremenski postaji Zaplana je temperatura padla na 10,8 °C, v mrazišču Dolinca je bila temperatura za stopinjo nižja, v Globoki dolini pa je bilo ob 14. uri izmerjeno 4,9 °C. Tekom običajnih neviht brez toče do tako velike temperaturne razlike ne pride. Temperaturna razlika med okolico in Globoko dolino je torej močno odvisna od letnega časa. V poletju trajanje Sončevega obsevanja v mrazišču skrajšuje vegetacija, do izraza pride advekcija hladnega zraka iz kraških votlin in razpok v dnu mrazišča, hladna tla pa znižujejo temperaturo v nekaj višinskih metrih kraške kotanje. Mrazišče je stalni naravni hladilnik tudi v topli polovici leta. Zaključki Opisal sem izsledke večletnega proučevanja mrazišč, ki predstavljajo dobro izhodišče za proučevanje mikroklimatskih razmer v mraziščih na nižji nadmorski višini. Prve terenske meritve so se izvajale leta 2001, stalne meritve temperature v mrazišču Dolinca pa potekajo že od leta 2004. Kmalu so bile vzpostavljene tudi stalne meritve na merilnem mestu nad mrazi-ščem in s tem že več let potekajo vzporedne meritve. Na merilnem mestu nad mraziščem se merijo tudi smer in hitrost vetra ter relativna zračna vlaga, torej meteorološke spremenljivke, pomembne za proučevanje mrazišč. Na Zaplani obstaja kopica mrazišč z različnimi temperaturnimi režimi, kar sem dokazal s pomočjo stalnih in občasnih meritev temperature. Večletne meritve so pokazale, da se v nekaterih mraziščih Zaplane temperatura pod 0 °C pojavlja v vseh letnih časih in da se lahko pozimi spusti tudi pod -30 °C. Viri Meteorološki arhiv Agencije RS za okolje - podatki digitalnega registratorja temperature Gornji Logatec. Mihevc, A., 2008. Mrazišča s hladnimi tlemi. (osebni vir, maj 2008). Nakamura, Reina, L. Mahrt, 2005: Air Temperature Measurement Errors in Naturally Ventilated Radiation Shields. J. Atmos. Oceanic Technol., 22,1046-1058. Dosegljivo na: http://dx.doi.org/10.1175/JTECH1762.1 Trošt, A., 2008. Mrazišča na Komni. Diplomsko delo. Dosegljivo na: http.//geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200810_an-drej_trost.pdf (11.3.2013) Sinjur, I., Termometrski zaklon - interna objava na Slovenskem meteorološkem forumu. Dosegljivo na: http://www.slometeo.net/forum/viewtopic. php?f=6&t=331 (11.3.2013) Ortar, J., Tipizacija in regionalizacija slovenskih mrazišč -diplomsko delo. Dosegljivo na: http:geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/ dipl_201105Jaka_ortar.pdf (11.3.2011) Zasebna meteorološka postaja Gornji Logatec. Dosegljivo na: http://www.slometeo.net/logatec/vreme.html (11.3.2013) Bouttier F., in F. Courtier, 1999: Data assimilation concepts and methods. ECMWF, Reading. Foto: L. Likar Merilna napaka temperature zraka v aluminijasto-plastičnem zaklonu Slovenskega meteorološkega foruma Gregor Vertačnik in Iztok Sinjur, oba Slovenski meteorološki forum gregor.vertacnik@t-2.net, iztok.sinjur@t-2.net Povzetek Na točnost in natančnost meritev temperature zraka poleg merilne naprave močno vpliva zaklon, ki ščiti merilno napravo pred neposrednim sončnim sevanjem, dolgovalovnim sevanjem neba in površja ter padavinami. Pri primerjavi in vrednotenju meritev v različnih zaklonih je potrebno upoštevati tudi vpliv zaklona. Člani Slovenskega meteorološkega foruma smo konec leta 2005 pričeli razvijati mrežo samodejnih temperaturnih postaj, nameščenih zlasti v mraziščih. Meritve temperature zraka izvajamo z elektronskim registratorjem iButton DS1922L v dveh vrstah zaklonov, angleški hišici in aluminijasto-plastičnem zaklonu lastne izdelave. Primerjava vzporednih meritev v obeh zaklonih kaže na sistematične razlike, ki pa so večinoma velikostnega reda nekaj desetink stopinje Celzija. Razlike v dnevnem času so praviloma večje kakor v nočnem in v jasnem vremenu večje kakor v oblačnem. Na podlagi meritev smo razvili prenosno funkcijo, ki povezuje meritve z omenjenim elektronskim registratorjem v obeh vrstah zaklonov. Ključne besede: meteorološke meritve, temperatura zraka, merilna napaka, sevalni zaklon, iButton, mrazišča Abstract Accuracy and precision of air temperature measurements are apart from the istrument itself greatly affected by shield, protecting the instrument from direct solar radiation, longwave radiation of sky and terrestrial surface and precipitation. Thereby the effect of radiation shield has to be considered when comparing and interpreting measurements inside various shields. Members of Slovenian Meteorological Forum have set up a network of automatic temperature stations since 2005 and placed the stations mostly in frost hollows. Temperature measurements are made by data logger iButton 1922L, which placed in two different types of radiation shields, Stevenson screen and aluminum-plastic home-made shield. Comparison of parallel measurements in both types of shields shows systematic differences, however mostly on the order of few tenths of Celsius degree. The difference is usually larger during daytime than night-time and in clear-sky conditons than in overcast conditions as well. On the basis of these measurements a transfer curve has been developed, relating measurements with iButtons placed in aforementioned types of radiation shield. Keywords: : meteorological measurements, air temperature, observational error, radiation shield, iButton, frost hollows Uvod Meteorološke meritve temperature zraka so obremenjene z merilno napako, ki je vsaj skupek napake merilnika in napake zaradi vpliva zaklona, ki ščiti merilnik pred neželenimi vplivi. Na napako meritve temperature zraka tako znatno vplivajo vremenske razmere. Mednje sodijo zlasti neposredno in odbito kratkovalovno (sončno) in dolgovalovno, infrardeče (zemeljsko) sevanje, zastajanje zraka znotraj zaklona, ohlajanje zaradi izhlapevanja vode na mokri površini merilnika ali zaklona, v puščavah pa tudi odlaganje peska na zaklon in merilnik. Zaklone ločimo po obliki, velikosti, načinu prezračevanja in materialu, iz katerega so izdelani. Po obliki sta najpogostejša tipa zaklon z žaluzijami in zaklon iz krožnikov, ki so naloženi eden na drugega. Zakloni so lahko izdelani iz lesa, plastike ali kovine (Lacombe in sod., 2011). Težavo pri izdelavi zaklona predstavlja nasprotje med dvema dejavnikoma: zaščita proti sevanju in omočenju nasproti zadostnemu zračenju. Rezultat pri izdelavi zaklona je tako nujno kompromis za zmanjšanje skupnega vpliva obeh dejavnikov (Meulen in Brandsma, 2008). V notranjost tipičnega meteorološkega zaklona prodre nekaj odstotkov kratkovalovnega sevanja, hitrost vetra znotraj pa je običajno manj kot polovica hitrosti vetra zunaj zaklona (Hubbard in sod., 2001; Lin in sod., 2001). Naravno prezračevanje zaklonov je tako pri nas večinoma manjše od priporočil WMO - hitrost vetra znotraj zaklona bi morala biti vsaj 2,5 m/s (Lin in sod., 2001, ki se sklicuje na WMO, 1983). Pomembno vlogo pri meritvi temperature v meteorološkem zaklonu igra velikost termometra ali temperaturnega tipala. Z zmanjševanjem velikosti se zmanjšuje napaka zaradi sončnega obsevanja, ki segreva tipalo (Erell in sod., 2003). Med najpomembnejši lastnosti zaklona, ki vplivajo na napako izmerjene temperature v zaklonu, sodita emi-sivnost zaklona v vidnem in infrardečem delu spektra - pri valovnih dolžinah, ki jih najmočneje oddajajo Sonce, Zemljino površje in ozračje. Energijsko bilanco neprozorne površine zaklona pri ravnovesni temperaturi lahko zapišemo kot: kjer sta Rs in Rt gostoti toka vpadlega sončnega in zemeljskega sevanja, as in at pripadajoča absorbcij-ska koeficienta, o Stefan-Boltzmannova konstanta, T temperatura površja zaklona, L pa predstavlja izgubo toplote na enoto časa in površine s konvekcijo (Fuchs in Tanner, 1965). Zadnji člen v enačbi (1) lahko zapišemo kot: torej s sorazmerno odvisnostjo od koeficienta h, ki predstavlja učinkovitost konvekcijskega odvajanja toplote in temperaturne razlike med zaklonom (T) in zrakom (Ta). V enačbo (1) vstavimo enačbo (2) in jo preoblikujemo, tako da na desni strani ostanejo »sevalni« členi: Ob močnem sončnem obsevanju je površina zaklona običajno toplejša od okoliškega zraka - obe strani enačbe (3) sta v tem primeru pozitivni. Pri stalni vrednosti h je temperaturna razlika T — Ta manjša, kadar je razmerje a/at majhno. Le ob majhnem razmerju a /at je lahko zaklon tudi hladnejši od okoliškega zraka. Snovi s takšno lastnostjo so na primer svetle nekovinske površine, z visoko emisivnostjo v IR delu spektra in hkrati majhno emisivnostjo (visokim albedom) v vidnem delu spektra (medmrežje 7 in medmrežje 8). Podobno velja za nekatere sijoče kovinske površine, ki so prevlečene s prosojno snovjo z visoko emisivnostjo v IR delu spektra (Fuchs in Tanner, 1965). V nočnem času je prvi člen na desni strani enačbe (3) praktično nič in je temperaturna razlika pri danih vremenskih pogojih odvisna od at. V jasnih nočeh je dolgovalovno sevanje površja zaklona praviloma večje od dolgovalovnega sevanja okolice in neba, zato je zaklon hladnejši od okoliškega zraka. Temperaturna razlika narašča z at in v tem primeru je za zaklon primeren material, ki slabo seva v dolgovalovnem delu spektra. Med takšne materiale sodijo mnoge kovine (medmrežje 7). Zgodovina preskušanja različnih zaklonov in njihovih izboljšav sega v 19. stoletje. Thomas Stevenson je v drugi polovici 19. stoletja razvil novo vrsto zaklona, ki so ga na prelomu stoletja izboljšali. Zaklon, izdelan iz lesa in prebarvan z belo barvo, se je razširil po svetu in se marsikje obdržal do danes. Pri nas temu zaklonu pravimo angleška (meteorološka) hišica ali meteorološka hišica (v nadaljevanju hišica). Z nastopom modernih in manjših merilnikov ter avtomatizacijo meritev ob koncu 20. stoletja so se namesto hišice začeli uveljavljati manjši zakloni. Novejši zakloni so tudi cenejši od hišice (Barnett in sod., 1998). Glavna hiba hišice je njena toplotna kapaciteta, ki zavira temperaturne spremembe zraka v njeni notranjosti. V naravno prezračevani hišici izmerjen časovni potek temperature zraka zaostaja za nekaj minut glede na zunanje razmere (Lacombe in sod., 2011; Meulen in Brandsma, 2008; Brandsma in Meulen, 2008). Z odličnim instrumentom je merilna napaka v tem zaklonu običajno kvečjemu nekaj desetink stopinje Celzija. Večje napake, velikosti 1 °C, se pojavljajo v sončnem in mirnem vremenu in pri hitrih spremembah temperature zraka. Snežna odeja na tleh zaradi odboja svetlobe dodatno poveča pozitivno napako v sončnem vremenu (Lacombe in sod., 2011; Meulen in Brandsma, 2008; Mueller, 1984; Z'graggen, 2006). Zakloni, ki so sestavljeni iz krožnikov, so odzivnejši na zunanje spremembe temperature zraka. Na tržišču so danes na voljo številne izvedbe, ki se glede na merilno napako močno razlikujejo. Ta je običajno manjša pri umetno (prisilno) prezračevanih zaklonih, a so razlike močno odvisne od kraja meritve in vremenskih razmer (Lacombe in sod., 2011; Meulen in Brandsma, 2008; Brandsma in Meulen, 2008; Hubbart in sod., 2005; Larre in Hegg, 2002; Davis Instruments, 1999). Pri izbiri temperaturnega zaklona je pomemben dejavnik njegova cena, zlasti pri ljubiteljskih vremeno-slovcih. Ti so v zadnjih letih razvili obsežno mrežo t.i. ljubiteljskih meteoroloških postaj - povečini samodejnih. Nekateri so svoje merilnike namestili v hišico ali njeno manjšo in poenostavljeno različico, drugi merijo v zaklonih, ki so del samodejnih vremenskih postaj. Pri slednjih je razpon kakovosti merilnika in zaklona širok in temu primerno točne so meritve. Na podlagi navedenih dejavnikov so se raziskovalci mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma (SMF) leta 2005 odločili za namestitev termometrov v preprostih in cenenih zaklonih. Meritve temperature zraka v mraziščih izvajamo s klasičnim tekočinskim termometrom in elektronskim, samodejnim registratorjem. V nadaljevanju članka sledi opis primerjalnih meritev Slovenskega meteorološkega foruma v različnih termometrskih zaklonih z elektronskim registratorjem temperature iButton DS1922L. Na podlagi analize teh meritev podajamo oceno o njihovi točnosti. V zaključku so strnjene glavne ugotovitve in podani predlogi za izboljšavo zaklona. Slika 2. Registrator temperature iButton DS1922L (Foto: G. Vertačnik) Figure 2. Temperature data logger iButton DS1922L (Photo: G. Vertačnik) Merilne metode V zadnjih letih so člani SMF izvedli nekaj primerjalnih meritev med različnimi termometrskimi zakloni in različnimi merilnimi napravami. V članku so predstavljeni rezulati analize izbranih primerjalnih obdobij. V teh smo merili temperaturo zraka tako v hišici kot v zaklonu domače izdelave, ki se najpogosteje uporablja pri meritvah SMF v mraziščih. Metode in tehnike dela Zaklon, ki ga uporablja SMF v mraziščih, je izdelan na osnovi Gillovega tipa zaklona oziroma je podoben zaklonom, ki so danes najpogosteje v uporabi za samodejne meteorološke meritve (slika 1). Zaklon je po vseh dimenzijah velik okoli 20 cm. Sestavljen je iz vsaj petih okroglih podstavkov za korita rož, ki so obrnjeni Slika 1. Aluminijasto-plastični (AP) zaklon Slovenskega meteorološkega foruma (Foto: G. Vertačnik) Figure 1. Aluminum-plastic (AP) screen of Slovenian meteorological forum (Photo: G. Vertačnik) navzdol in na kovinsko navojno palico v sredini nanizani eden nad drugim z razmakom okoli 2 cm. Merilnik se po višini nahaja približno v sredini, pod in nad njim sta vsaj dva podstavka. V osrednji podstavek je izrezanih ali izvrtanih več lukenj, ki omogočajo nekaj več navpičnega mešanja zraka znotraj zaklona. V eni od teh lukenj se nahaja gumbek. Običajno podstavke ločujejo majhni leseni kvadri ali plastični zamaški. Celoten zaklon je običajno pritrjen na leseno stojalo. Potrebno je poudariti, da se posamezni zakloni razlikujejo po velikosti in materialu, vsi pa so oviti v gospodinjsko aluminijasto folijo ali oblepljeni s samolepilnim aluminijastim trakom. Prevleka s časom oksidira in folija tudi razpada, zato jih je priporočljivo vsaj vsaki dve leti obnoviti, zamenjati aluminijasto prevleko. Ti aluminijasto-plastični zakloni (v nadaljevanju AP zakloni) nudijo dobro zaščito pred neposrednim sončnim sevanjem in padavinami. Primerjalne meritve smo opravili z elektronskim registratorjem temperature zraka iButton DS1922L, ki ga je razvilo ameriško podjetje Dallas Semiconductor, to podjetje pa je leta 2001 prešlo pod Maxim Integrated Products (Medmrežje 1, Medmrežje 2). Registrator je majhna in priročna naprava v obliki in velikosti gumba, zato se ga je v pogovornem jeziku prijelo ime gumbek - to ime uporabljamo tudi v nadaljevanju članka (slika 2). V neprodušnem ohišju iz nerjaveče pločevine so temperaturno tipalo, baterija in spominski čip. Slednji lahko zabeleži 4192 meritev s točnostjo zapisa na 0,0625 °C (pogosto zaokroženo na 0,1 °C) ali 8192 pri 0,5 °C točnosti (Medmrežje 3). Ohišje je pritrjeno na podolgovat plastični nosilec, ki omogoča lažjo namestitev gumbka. Minimalna življenjska doba baterije je pri časovnem intervalu meritev od nekaj minut do ene ure in pri temperaturi med -40 °C in +40 °C od tri do osem let (Medmrežje 4). Slika 3. Angleška hišica v mrazišču Luknja na planoti Komna. Desno zadaj je viden AP zaklon za primerjalne meritve (Foto: I. Sinjur) Figure 3. Stevenson screen in frost hollow Luknja at the Komna plateau. Right and behind the screen an AP screen for parallel measurements is visible (Photo: I. Sinjur) Slika 5. Merilni prostor v Grosuplju, levo AP in BP zaklon, v sredini hišica (Foto: I. Sinjur) Figure 5. Measurement field in Grosuplje with AP and BP screen on left-hand side and Stevenson screen in the middle of the photo (Photo: I. Sinjur) V večjem delu merilnega območja, od -10 °C do +65 °C, proizvajalec za merilno napako gumbka tipa DS1922L navaja razpon od -0,5 °C do +0,6 °C. Z oddaljevanjem od tega intervala napaka postopno narašča (Medmrežje 4). Tuje študije (Hubbart in sod., 2005; van Marken Lichtenbelt in sod. 2006; Purswell in Davis, 2008) in domača preskušanja SMF in Agencije RS za okolje so pokazala, da je merilna napaka večine gumbkov, ne glede na tip, bistveno manjša od mejnih vrednostih, ki jih navaja proizvajalec (prilogi A in B). Merilne kampanje Prva daljša primerjava je potekala od 8. julija do 18. avgusta 2006 v mrazišču Luknja na planoti Spodnja Komna v Julijskih Alpah. Na dnu 55 metrov globokega mrazišča z nadmorsko višino 1430 m že od poletja 2006 stoji hišica, s stalnimi meritvami pa smo pričeli decembra 2005 (slika 3). V primerjalnem obdobju so merili trije gumbki, dva v hišici in eden v AP zaklonu. Na Komni smo izvedli še eno daljše primerjalno testiranje, a sta bila zaklona medsebojno oddaljena okoli 30 metrov (slika 4). Pri Domu na Komni, na nadmorski višini 1530 m, smo z gumbkom v AP zaklonu s stalnimi meritvami pričeli septembra 2007. Novembra 2009 smo v bližino postavili še hišico in jo opremili z nekaj termometri. V naslednjih 10 mesecih smo merili v obeh zaklonih, in tako pridobili referenčni primerjalni niz. Prvotno postajo smo kmalu zatem ukinili, ostala je le še hišica. Tretje obravnavano testiranje je potekalo od 5. julija do 8. avgusta 2008 na merilnem prostoru uradne podnebne, takrat še padavinske postaje Grosuplje (slika 5). Merilno mesto se nahaja v strnjenem naselju, na položnem jugozahodnem pobočju in v Slika 4. AP zaklon (levo) in angleška hišica (desno) pri Domu na Komni. Na levi sliki je z rdečim krogom označena lega hišice, ki se nahaja za drevjem (Foto: I. Sinjur) Figure 4. AP screen (left) and Stevenson screen (right) near Dom na Komni alpine hut. Red circle on left image marks the location of the Stevenson screen, hiding behind the trees (Photo: I. Sinjur) Slika 6. Merilni prostor v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (Foto: I. Sinjur) Figure 6. Measurement field in Šmartno pri Slovenj Gradcu (Photo: I. Sinjur) Slika 7. Razporeditev gumbkov v AP zaklonu pri preskusu vpliva usmerjenosti gumbka (Foto: I. Sinjur) Figure 7. The arrangement of iButtons in AP screen for the experiment with different exposures (Photo: I. Sinjur) neposredni bližini stanovanjske hiše na severozahodu. Temperaturo smo z gumbkom merili v treh zaklonih - hišici, AP zaklonu in belem plastičnem zaklonu (v nadaljevanju BP zaklon), ki se od AP zaklona razlikuje le po odsotnosti aluminijaste prevleke. V hišici so potekale tudi ročne meritve z ekstremnima tekočinskima termometroma. Zadnje obravnavano preskušanje zaklonov se je odvijalo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Meritve so potekale od 19. do 30. julija 2010 na merilnem prostoru glavne meteorološke postaje Agencije RS za okolje. Hkrati sta potekala dva ločena poskusa. Prvi je bil namenjen primerjavi štirih različnih zaklonov: hišice, plastičnega zaklona podjetja Davis, AP in BP zaklona (slika 6). Z drugim poskusom smo želeli ugotoviti najprimernejšo lego merilnika v AP zaklonu glede na smer neba. Ta poskus je potekal s štirimi merilniki hkrati, ki so bili glede na os zaklona obrnjeni proti štirim glavnim smerem neba (slika 7). Metode analize meritev Podatke, ki smo jih pridobili v času opisanih merilnih kampanj, smo obdelali z računalniškim programom MS Excel. Gumbki niso bili absolutno kalibrirani, a smo njihovo točnost ocenili na podlagi medsebojne primerjave. Zapis meritev v gumbkih je bil večinoma nastavljen na ločljivost 0,1 °C, le v primerjalnih nizih pri Domu na Komni na 0,5 °C. Časovni interval meritev smo nastavili na 15 minut, le v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na 5 minut. Vse časovne vrednosti smo prevedli na zimski čas. Pri vseh primerjavah smo izračunali povprečen časovni zamik vrednosti v hišici glede na AP zaklon. Izračun temelji na standardnem odklonu razlike časovno zamaknjenih nizov iz obeh zaklonov. Časovni zamik v hišici je enak časovni razliki nizov, kjer standardni odklon pade na najnižjo vrednost - tam se niza Luknja 0 min Grosuplje 0:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00 čas (SEČ:. Slika 8. Povprečni dnevni hod temperaturne razlike med AP zaklonom in hišico v odvisnosti od časovnega zamika meritev v hišici. Izračun temelji na vzporednih meritvah vseh dni v Luknji in Grosuplju. Pri grafikonu za Luknjo je referenčna vrednost v hišici povprečje izmerkov obeh gumbkov. Figure 8. Mean daily course of temperature difference between AP screen and Stevenson screen, in dependance of time offset in Stevenson screen. Calculation is based on parallel measurements in Luknja and Grosuplje, all days are considered. At Luknja graph the reference value in Stevenson screen is the arithemic mean of both iButton measurements. 1,60 1,20 0,80 0,40 0,00 najbolje ujameta. Časovni zamik je sicer odvisen od vremenskih razmer, zlasti od prevetrenosti. V obravnavnih merilnih kampanjah je izračunan časovni zamik znašal okoli 10-20 minut (slika 8). Osredotočili smo se na analizo povprečnega dnevnega hoda temperature in dnevne temperaturne statistike. Vanjo sodijo najnižja (minimalna), najvišja (maksimalna) in povprečna temperatura. Prvi dve vrednosti se nanašata na obdobje od 21. ure prejšnjega dne do 21. uri tekočega dne. Povprečno vrednost smo izračunali na dva načina. Klimatološki, ki je še vedno v veljavi v uradni meteorološki statistiki v Sloveniji, temelji na iz-merkih ob mannheimskih1 urah . Dnevno povprečje po tej formuli je vsota četrtine vrednosti ob 7. uri po sončnem času, četrtina vrednosti ob 14. uri in polovica vrednosti ob 21. uri. Ker je pri nas sončni čas kvečjemu za nekaj minut različen od zimskega časa in smo imeli na voljo le 15-minutne vrednosti, smo v izračun zajeli vrednosti ob polnih urah po zimskem času. Drugi uporabljeni način izračuna dnevnega povprečja je aritmetična sredina vseh vrednosti od 0.00 do 24.00 istega dne, pri čemer smo prvi in zadnji izmerek utežili pol manj kot vmesne. Na večini merilnih postaj in na daljši časovni rok je sicer razlika med obema formula majhna, manjša od 0,3 °C (Meteorološki arhiv ARSO). Mnogo večja pa je lahko ta razlika v posameznih dneh, zlasti ob hitrih spremembah temperature zraka v večernem času in pri prehodih nekaterih vremenskih front. V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize po posameznih merilnih kampanjah. Navedene medsebojne razlike med zaklonom so, če ni navedeno drugače, izražene kot odstopanje temperature v AP zaklonu glede na temperaturo v hišici. Rezultati Luknja V času primerjalnih meritev v mrazišču Luknja poleti 2006 je sprva prevladovalo sončno vreme z velikim dnevnim hodom temperature zraka, v avgustu pa oblačno s hladnejšimi dnevi in toplejšimi nočmi (slika 9). Sistematično razliko med gumbki smo ocenili na podlagi izmerkov v dveh obdobjih. Prvo zajema vse izmerke v oblačnih dneh od 2. do 4. avgusta in od 10. do 12. avgusta in drugo nočne vrednosti v šestih nočeh. Rezultat je bil v obeh primerih zelo podoben, odstopanje je bilo pri prvem gumbku 0,0 °C, drugem -0,1 °C in tretjem 0,1 °C. Pri nadaljnji analizi smo uporabili popravke na podlagi nočnih vrednosti. 1 Ob 7., 14. in 21. uri po srednjem krajevnem času. Omenjeni časi so dobili ime po Mannheimu, ki je bil konec 18. stoletja sedež meteorološke mreže društva Societas Meteorologica Palatina. V tej mreži so merili ob omenjenih časih po navodilu Johanna Jakoba Hemmerja (Medmrežje 5, Medmrežje 6). —o maksimalna T —o—povprečna T » minimalna T Slika 9. Časovni potek dnevnih ekstremov in dnevnega povprečja vseh izmerkov v Luknji v primerjalnem obdobju. Prikazana je aritmetična sredina vrednosti obeh gumbkov v hišici. Figure 9. Time series of daily temperature extremes and all-values mean temperature in Luknja in the parallel measurement period. Arithmetic mean of both iButton measurements in Stevenson screen is shown. Povprečen dnevni potek in razliko med gumbki v jasnih in oblačnih dneh prikazuje slika 10. Med jasne dni smo uvrstili 10., 14. in 17.-21. julij in oblačne 1.-4. ter 10.-17. avgust. Kljub korekciji se izmerki gumbkov v hišici v jasnih dneh nekoliko razlikujejo. To neskladnost lahko pripišemo neupoštevani temperaturni odvisnosti korekcije in temperaturnemu gradientu znotraj hišice. Izrazit dnevni hod temperature zraka ima oster minimum v času vzida Sonca, okoli 4.30, -hišica, jasno -AP zaklon, jasno -hišica, oblačno -AP zaklon, oblačno -hišica (1), jasno — AP zaklon, jasno -hišica (1), oblačno -AP zaklon, oblačno Slika 10. Povprečni dnevni potek temperature (zgoraj) in razlike glede na povprečje meritev obeh gumbkov v hišici (spodaj) v primerjalnem obdobju v Luknji, posebej za jasne dni in oblačne dni. Pri razliki je prikazan zgolj časovni potek enega od gumbkov v hišici. Figure 10. Mean daily course of temperature (top) and difference to the mean of both iButtons in Stevenson screen (bottom) during the parallel measurement period in Luknja, for clear and overcast days separately. At the difference graph, only one iButton measurements are shown. in neizrazit maksimum okrog 14. ure. Dopoldansko ogrevanje je izjemno naglo, popoldansko, večerno in nočno ohlajanje pa bolj umirjeno. Največja razlika med zaklonoma se pojavi v času močnega dopoldanskega ogrevanja, ko v povprečju doseže +1,3 °C in najmanjša po zaidu Sonca z okoli -0,5 °C. V izbranih sedmih jasnih dneh so razlike v povprečju večje, dosegajo od -1,2 °C do +2,0 °C. S časovno uskladitvijo nizov lahko bolje ovrednotimo vpliv dnevnega kratkovalovnega in nočnega dolgovalovnega sevanja na zabeležene razlike. V jasnih dneh je gumbek v AP zaklonu sredi dneva beležil okoli 0,8 °C višje in ponoči do okoli 0,3 °C nižje vrednost kot v hišici. V večinoma oblačnih dneh sta ustrezna odklona znašala +0,2 °C in od -0,1 do 0,0 °C. Dnevni ekstremi kažejo nekoliko drugačno sliko. Na izmerjeno vrednost najvišje in najnižje temperature zraka znatno vpliva toplotna »vztrajnost« zaklonov. AP zaklon ima precej manjšo toplotno kapaciteto in boljšo prevetrenost od hišice, zato je časovno nihanje temperature zraka na kratki časovni skali mnogo bolj izrazito. Posledično je zabeležena najvišja temperatura zraka v AP zaklonu običajno višja in najnižja temperatura nižja od tiste v hišici (preglednica 1). Preglednica 1. Povprečna razlika v izmerjeni dnevni najvišji in najnižji temperaturi (°C) ter obema dnevnima povprečjema med AP zaklonom in hišico za meritve v Luknji in Grosupljem. Vrednosti za hišico v Luknji so povprečja meritev obeh gumbkov. V oklepaju je naveden celoten razpon razlik v posamezni kategoriji. Table 1. Mean temperature difference in measured daily temperature (°C) extremes and means between AP screen and Stevenson screen, based on measurements in Luknja and Grosuplje. Values corresponding to the Stevenson screen in Luknja are arithmetic means of both iButton measurements. Total span of the differences is given in brackets. spremenljivka Luknja Grosuplje najnižja temperatura -0,2 (-0,5; 0,2) -0,2 (-0,4; 0,1) najvišja temperatura 0,9 (-0,2; 1,7) 0,7 (-0,1; 1,4) aritmetična sredina 0,1 (-0,2; 0,4) 0,0 (-0,4; 0,2) klimatološko povprečje 0,1 (0,0; 0,3) 0,1 (-0,2; 0,5) Dom na Komni Analiza meritev pri Domu na Komni je pokazala na pomembnost mikrolokacije obeh zaklonov, zato izsledkov te primerjave večinoma ne moremo prenesti na druge lokacije. AP zaklon in hišica sta bila okoli 30 metrov narazen. Hišica je bila ves dan osončena, južno od nje se površje s strmim, prisojnim pobočjem spusti za nekaj metrov (slika 4). AP zaklon je bil prvi del dneva deloma zasenčen z vejami okoliških nizkih dreves (vzhodno in južno od zaklona), proti jugu pa je bil teren bolj uravnan. V prvih dveh tretjinah obdobja je ocenje- 22. 11. 2009 - 20. 1. 2010 -hišica -AP zaklon 20. 5. 2010 - 22. 7. 2010 -hišica — AP zaklon Slika 11. Povprečni dnevni potek temperature v AP zaklonu in hišici pri Domu na Komni za obdobje okoli zimskega (zgoraj) in poletnega (spodaj) Sončevega obrata Figure 11. Mean daily course of temperature in AP and Stevenson screen for winter (top) and summer (bottom) solstice period at Dom na Komni alpine hut. The periods are limited by the time of the solar declination passing values -20° or20°, respectively. na povprečna merilna razlika med gumbkoma manjša od 0,1 °C, v zadnji tretjini pa znaša približno 0,24 °C. Pri nadaljnji analizi smo izmerke korigirali na podlagi omenjenih razlik. Glede na različno mikrolokacijo zaklonov lahko pričakujemo pomembno časovno odvisnost razlik od letnega časa. Merilno obdobje smo zato razdelili na podlagi deklinacije Sonca, po intervalih velikosti 10°. Prvo obdobje, ko je deklinacija manjša od -20°, sega od 22. novembra do 20. januarja. Sonce se nato na nebu 16. 4. 2009 - 19. 5. 2010 -hišica — AP zaklon 23. 7. 2010 - 26. 8. 2010 Slika 12. Enako kot slika 11, le za spomladansko (zgoraj) in poznopoletno (spodaj) obdobje. V obeh obdobjih je bila deklinacija Sonca med 10° in 20° Figure 12. Same as Figure 11, but for spring (top) and late-summer (bottom) period. The periods correspond to the intervals of solar declination between 10° and 20° šimi kvadratki je prikazano 30-dnevno drseče in centrirano povprečje Figure 13. Time series of daily maximum temperature difference between AP screen and Stevenson screen at Dom na Komni alpine hut. Darker squares denote moving and centred 30-day average -hišica - BP zaklon — AP zaklon čas (SEČ) Slika 14. Povprečen dnevni potek temperature v različnih zaklonih in jasnih dneh primerjalnega obdobja v Grosuplju Figure 14. Mean daily course of temperature within different screens in clear days of the parallel measurement period in Grosuplje naglo dviga in naslednja štiri obdobja so bistveno krajša: 21. januar-22. februar, 23. februar-19. marec, 20. marec-15. april in 16. april-19. maj. Obdobje okoli poletnega Sončevega obrata zajema dvomesečni niz od 20. maja do 22. julija. Zadnje obdobje se konča s 26. avgustom, ko deklinacija doseže 10°. Povprečni večerni in nočni potek temperature je bil v vseh obdobjih zelo podoben v obeh zaklonih, le poleti je bilo v jutranjem času v AP zaklonu okoli 0,3 °C topleje. Dopoldanski dvig temperature je bil vedno hitrejši v hišici, zgodaj popoldne pa sta se časovna poteka zbližala. Popoldanske temperature so bile večinoma zelo usklajene, le v zadnjih dveh obdobjih je bil AP zaklon bistveno toplejši, tudi več kot 0,5 °C (slika 11). Zanimiva je razlika med pomladanskim in po-znopoletnim obdobjem z deklinacijo Sonca 10°-20° (slika 12). Razlika je morda posledica različne stopnje olistanosti krošenj okoliških dreves in stanja tal. Podobno razliko med omenjenima obdobjema opazimo na časovnem poteku dnevnih ekstremnih temperatur in dnevne povprečne temperature. Razlika v najnižji temperaturi je bila vseskozi med -0,5 °C in 1 °C, drseče povprečje se je vseskozi gibalo blizu ali tik nad ničlo. Bistveno večji raztros razlik opazimo pri najvišji temperaturi, od -2 °C do +3 °C. Do marca je drseče povprečje razlike blizu ničle, nato pa počasi raste (slika 13). Maja je razlika znašala še okoli 0,3 °C, junija okoli 0,7 °C in julija približno 1,0 °C. Nato se je razlika spet zmanjševala. Razlika je bila zlasti poleti močno odvisna od vremenskih razmer. V dneh z največjim hodom temperature je bila v AP zaklonu izmerjena maksimalna temperatura približno 1,5 °C višja kakor v hišici. Dnevno temperaturno povprečje je bilo med zaklonom precej bolj usklajeno. Razlika aritmetične sredine vseh izmerkov se je gibala med -0,5 °C in +0,6 °C. Do maja je bila povprečna razlika zelo majhna, nato se je povečala do okoli 0,3 °C v juliju, zlasti v sončnih dneh. Grosuplje Analiza meritev je v tem primeru pokazala na velik, pomemben vpliv mikrolokacije in to kljub neposredni bližini preskušanih zaklonov. V času vzporednih meritev je prevladovalo sončno in zelo toplo ali vroče vreme, vmes je bilo le nekaj krajših obdobij oblačnega vremena. Na podlagi nočnih meritev v oblačnih dneh smo izračunali sistematično razliko med gumbki. Glede na povprečje vseh treh gumbkov je odstopanje okoli 0,1 °C, a se bistveno razlikuje med začetnim in osrednjim delom primerjalnega obdobja. Zato izmerkov v nadaljnji analizi nismo korigirali. Povprečni dnevni hod temperature se med zakloni pomembno razlikuje le v času sončnega obsevanja, zato so razlike večje v jasnih dneh (slika 14). Ti so izbrani na podlagi časovnega poteka temperature v Grosuplju in izmerjenega trajanja sončnega obsevanja v Ljubljani in Novem mestu. V to skupino dni sodijo 9.-11. in 16. julij ter 1., 3. in 7. avgust. Beli plastični zaklon se dopoldne ogreje bistveno hitreje od ostalih dveh, sredi dneva je razlika največja. Ko pozno popoldne Sonce zaide za stanovanjsko hišo, se temperaturne krivulje hitro zbližajo. V nočnem času med plastičnima zaklonoma povprečno ni zaznavne razlike, v hišici je okoli 0,2 °C topleje, a je razlika manjša v jasnih dneh. Od 9. do 15. ure so razlike med plastičnima zaklonoma največje, beli je okoli 1,8 °C toplejši, v jasnih dneh 2-2,5 °C. Zaradi toplotne vztrajnosti hišice je največja razlika z AP zaklonom pozno dopoldne, okoli 1 °C, v jasnih dneh okoli 1,5 °C. V času maksimuma, okoli 14.45, je AP zaklon 0,5 °C toplejši, v jasnih dneh še nekoliko več. Časovno zaostajanje hišice za AP zaklonom znaša okoli 20 minut. Razlika v dnevni minimalni temperaturi zraka med zaklona je majhna in ne kaže odvisnosti od velikosti dnevnega hoda temperature. Ročne meritve z alkoholnim termometrom so dale okoli 0,1 °C nižjo —•- BP zaklon —•—AP zaklon —O—Hg termometer Slika 15. Časovni potek odklona dnevne najvišje temperature v obdobju primerjalnih meritev v Grosuplju. Odklon je določen kot temperaturni odmik od gumbka v hišici. Figure 15. Time series of daily maximum temperature anomaly in the parallel measurement period in Grosuplje. Anomaly is defined as the difference to the iButton in Stevenson screen. BP zaklon -l^AP zaklon Slika 16. Enako kot pri sliki 15, le za dnevno povprečje na podlagi vseh izmerkov. Odklon je določen kot temperaturni odmik od gumbka v hišici. Figure 16. Same as Figure 15, but for daily arithmetic mean. Anomaly is defined as the difference to the iButton in Stevenson screen. temperaturo od gumbka v hišici. Gumbka v plastičnih zakloni sta namerila okoli 0,2 °C manj od gumbka v hišici. Za velikostni razred večje so razlike ob dnevnem temperaturnem višku (slika 15). Meritve gumbka in živosrebrnega maksimalnega termometra v hišici se dobro ujemajo, razlika je redko večja od 0,3 °C. Živosrebrni termometer je dal v povprečju le 0,05 °C hladnejše izmerke, odvisnost od dnevnega hoda je neizrazita. Nasprotno v plastičnih zaklonih razlika narašča z dnevnim hodom. V temperaturno najbolj stabilnih dneh je bil AP zaklon okoli 0,5 °C toplejši in v dneh z največjim dnevnim hodom povprečno slabo stopinjo Celzija. Maksimalna temperatura je bila v belem zaklonu 21. julija za 0,1 °C hladnejša od gumbka v hišici - posledica ohladitve z maksimumom v večernem času prejšnjega dne. V oblačnih dneh je bil sicer beli zaklon okoli 2 °C toplejši, v dneh z velikim hodom temperature zraka pa je opazno velik raztros vrednosti. Razlike segajo od dobri 2 °C do okoli 4 °C. Nenavaden je časovni potek razlike v maksimalni temperaturi med belim zaklonom in hišico. Do 26. julija se razlika suče okoli 2,5 °C, nato pa vse do konca okoli 4,0 °C. Klimatološko dnevno povprečje temperature se med AP zaklonom in hišico v povprečju praktično ne razlikuje, večinoma je razlika do 0,2 °C (preglednica 1). V belem zaklonu je zaradi dnevnega pregrevanja dnevno povprečje v nekaterih dneh dobro stopinjo Celzija večje od tistega v hišici. Pri upoštevanju vseh 15-minu-tnih izmerkov se pokaže odvisnost razlik od dnevnega hoda tudi pri AP zaklonu (slika 16). V dneh z velikim hodom je AP zaklon do 0,5 °C toplejši od hišice. Pri belem zaklonu znaša ta razlika do 1,5 °C. Temperatura zraka 8.h 12.h 16.h 20.h čas (SEČ) J.^ / JJ 12.h is (SEČ) A A- " . I A 'iti i 4 • % "t . A A A A i A A A4 Üi*1. ÁA . * * , A A A A oí!" T A . . AiA : A iA A : A A i ft Á : a 12.h s (SEČ) 12.h s (SEČ) Slika 17. Vremenske razmere v izbranih štirih dneh primerjalnih meritev v Smartnem pri Slovenj Gradcu. Prikazane so polurne meritve temperature zraka (levo zgoraj), povprečne polurne hitrosti vetra (desno zgoraj), povprečne polurne gostote toka globalnega sevanja (levo spodaj), in povprečne smeri vetra (desno spodaj). Temperaturno tipalo je bilo znotraj svojega zaklona v hišici, zato je časovni zamik izmerjenega poteka glede na dejanskega še večji (Vir podatkov: Agencija RS za okolje) Figure 17. Weather conditions on selected four days of parallel measurements in Smartno pri Slovenj Gradcu. There are half-hour measurements of air temperature (top left), mean wind speed (top right), mean global irradiance (bottom left) and mean wind direction (bottom right). Temperature sensor was installed into another radiation shield within Stevenson screen. That results in an additional time lag of the measured temperature course with respect to the real one (Data source: Slovenian Environment Agency) 0.h 4.h J.h 4.h 8.h 16.h 20.h 31 5 135 0.h 4.h 8.h 16.h 20.h 0.h 4.h 8.h 16.h 20.h —Davsov zaklon A / X M v\ M ¥ JJw V v w\f\ v M W\ r v v 5h 7h 9h 11h 13h 15h 17h 19h čas (SEČ) Slika 18. Povprečen dnevni potek temperaturne razlike med zakloni in hišico. Izračun temelji na vzporednih meritvah v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Vrednosti, izmerjene v hišici so pomaknjene za 15 minut naprej Figure 18. Mean daily course of temperature difference between screens and Stevenson screen, in dependance of time offset in Stevenson screen. Calculation is based on parallel measurements in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Measurements inside Steveneson screen are offset forward by 15 minutes Šmartno pri Slovenj Gradcu V obdobju meritev so bili štirje večinoma ali popolnoma sončni in mirni dnevi, od 21. do 23. in 28. julija (slika 17). Podatke teh dni smo podrobneje analizirali. Trije od teh dni, od 21. do 23. julija, so bili vroči, medtem ko je bilo 28. julija zmerno toplo. V nočnem in dopoldanskem času veter večinoma ni dosegel niti 2 m/s, živahnejši so bili le popoldnevi in večeri. Najbolj vetrovno je bilo 22. in 23., z vetrom okoli 3 m/s, 21. in 28. je veter večinoma pihal s hitrostjo 1-2 m/s. Ponoči je zaradi blago nagnjenega površja proti severozahodu pihalo večinoma od jugovzhoda, dopoldne s severnih smeri in popoldne od jugovzhoda do jugozahoda. Relativna vlažnost zraka je bila nekoliko večja prvi dan, v ostalih treh dneh je bila čez dan večinoma od 5 % do 20 % nižja. Globalna osončenost ravne površine je ob sončnem poldnevu vse merilne dni dosegla okoli 900 W/m2. Prva dva dneva sta bila jasna, 23. julija je bilo popoldne nekaj malega oblačnosti, 28. pa je bilo oblačnosti še nekaj več, a je bilo večinoma sončno. Primerjava zaklonov Sistematično medsebojno odstopanje gumbkov smo izračunali na podlagi izmerkov od 5. do 21. ure SEČ v analiziranih štirih dneh. Glede na povprečje vseh gumbkov je bilo sistematično odstopanje zgolj do 0,1 °C. V nadaljevanju analize smo upoštevali korekcijo s pomočjo izračunane regresijske premice. Dnevni hod temperature zraka v obravnavanih dneh kaže vse dni podobno sliko (slika 18). V večernem in nočnem času so časovni poteki najbolj skladni, medsebojna razlika je večinoma manjša od 0,5 °C. Na naglo dopoldansko ogrevanje se pričakovano hitreje odzovejo plastični zakloni, pri čemer je beli zaradi vpliva sončnega sevanja najtoplejši. Izračunan časovni zamik hišice glede na ostale zaklone je odvisen od posameznega dneva, v povprečju znaša slabih 20 minut glede na AP zaklon in slabih 15 minut glede na Davisov zaklon1. Sredi dneva in večji del popoldneva je beli zaklon v vseh dneh občutno najtoplejši. AP zaklon je ob upoštevanju časovnega zamika glede na hišico toplejši okoli 1 °C in Davisov zaklon okoli 0,2 °C. Vpliv usmerjenosti gumbka glede na smer neba Vsak primerjalni dan smo zjutraj okoli osi zavrteli celoten zaklon za četrt obrata in s tem vse merilnike izpostavili vsem štirim glavnim nebesnim legam. Sistematično odstopanje med gumbki smo izračunali na dveh nizih meritev. V prvem smo zajeli vse izmerke štirih dni, v drugem smo izločili vrednosti v obdobju 5.35-11.55 SEČ. V tem obdobju je bilo nihanje temperature zraka na krajši časovni skali in med gumbki bistveno večje kot sicer. Regresijske premice odvisnosti razlike posameznega gumbka od povprečja glede na izmerjeno temperaturo se dobro ujemajo v obeh primerih, kar kaže na robustno oceno napake. V razponu meritev je odstopanje med premicami največ 0,03 °C. V nadaljnji analizi smo izmerke korigirali na podlagi vseh meritev. Slika 19. Povprečni dnevni potek temperaturnega odklona gumbkov, usmerjenih v različne smeri neba glede na navpično os zaklona. Odklon je določen kot odstopanje od aritmetične sredine izmerkov vseh gumbkov. Izračun temelji na vzporednih meritvah v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Krogci predstavljajo terminska povprečja in krivulje drseča časovna povprečja (Gaussov Alter) Figure 19. Mean daily course of temperature anomaly of iButtons, oriented in different sky directions according to the vertical axis of screen. Anomaly is defined as a difference to the mean of all iButtons Calculation is based on parallel measurements in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Small circles represent means at measurement times (every 5 minutes) and solid lines smoothed time courses (Gaussian filter) 1 Zaklon, ki se uporablja v sklopu samodejne vremenske postaje Vantage PRO ameriškega proizvajalca Davis Instruments. AP zaklon BP zaklon 2 0 najnižja temperatura najvišja temperatura 1,2 1,0 0,8 0,6 )C (° 0,4 s 0,2 do 0,0 -0,2 -0,4 -0,6 0,8 0,6 0,4 g 0,2 o T3 0,0 o -0,2 -0,4 -0,6 ; • • ; ; • Luknja • Dom na Komni • •• V" ••••• ; »Grosuplje * t» ' 't'» "" "" m fl"" " 10 15 20 dnevni hod (°C) aritmetična sredina vseh meritev s ---------------------s-----------• ».-------;- ---------9-1 ^ 8-0-§ |8 i ° : % ® —..... ® r ° ~8® • í i i T \ ® o Luknja o Dom na Komni I i I I I 0 Grosuplje 10 15 20 dnevni hod (°C) 15 dnevni hod (°C) klimatološko povprečje ° i ° Luknja : : 0 ! o Dom na Komni ! °o oo o : : o Grosuplje : o ioo°o ------O------,------- O'O ODOOO OO O o j B ose oÓ op. O 8 0 0 o° ' DOOM'S ------ bo i"" e"" ______________V .. O iAo o- -'o M« J - "o... ______ oo • o° _ _______________ —U"UU . UU o o o BBogofca O ; o o o OOOOOO O O 0OO ' V t' ' O- 0 ° 0 ' O O O i o o o o , ° 0 . ' o o , 10 15 20 dnevni hod (°C) Slika 20. Odvisnost temperaturne razlike med AP zaklonom in hišico od velikosti dnevnega hoda temperature. Prikazana je odvisnost za dnevno statistiko: najnižjo (levo zgoraj), najvišjo (desno zgoraj), povprečno iz vseh meritev (levo spodaj) in klimatološko povprečno temperaturo (desno spodaj). Prikazana je regresijska premica za vsako od merilnih kampanj Figure 20. The dependance of temperature difference between AP screen and Stevenson screen on the daily temperature range. Figure shows daily values of maximum (top left), minimum (top right), all-values mean (bottom left) and climatological mean (bottom right). A regression line is depicted for each of the measuring campaigns -1 -2 -3 0 5 0 5 0 5 Povprečni dnevni hod kaže v vseh dneh podobno sliko (slika 19). Zgodaj dopoldne se najbolj segreje gumbek na vzhodni strani zaklona, in je okoli 8. ure skoraj 1 °C toplejši od ostalih treh. Gumbek na zahodni strani je nekoliko hladnejši od ostalih dveh. Okoli 11. ure se časovni poteki močno zbližajo in do 19. ure so tipično okoli 0,1 °C stran od povprečja, odstopanje več kot 0,2 °C je redko. V tem obdobju je presenetljivo večinoma najtoplejši severni gumbek. Povprečni dnevni maksimum je bil prav tako najvišji v tej legi, 31,6 °C. Zahodni gumbek ima povprečni maksimum 31,5 °C, južni 31,4 °C in vzhodni 31,3 °C. Ko zvečer na zaklone pade senca, se vrednosti praktično povsem uskladijo in tako ostane do jutra. Povprečna razlika med posameznimi legami je v času, ko je Sonce nad matematičnim obzorjem, zelo majhna. Vzhodni gumbek je 0,08 °C toplejši od povprečja vseh gumbkov, severni 0,03 °C, južni in zahodni sta hladnejša za 0,04 °C in 0,07 °C. Razprava Zabeležena temperature zraka v zaklonu Slovenskega meteorološkega foruma kaže različno odvisnost od velikosti dnevnega hoda med posameznimi merilnimi mesti (slika 20). Pri dnevnem minimumu temperature zraka izstopa Dom na Komni, najverjetneje zaradi znatnega vpliva ožje okolice merilnih mest (senčenje, zastajanje hladnega zraka, stanje in tip tal). Pri dnevnem maksimumu temperature zraka je razlika med izmerki v različnih zaklonih večja in narašča z velikostjo dnevnega hoda oziroma s trajanjem in jako-stjo sončne obsevanosti. Slednje se je pokazalo pri AP zaklonu pri Domu na Komni, kjer so bili največji pozitivni odkloni v sončnih julijskih popoldnevih. Doprinos k temu je prinesela še okoliška, sicer od dva do tri metre visoka vegetacija, ki je bodisi ustvarjala zatišje bodisi »žepe«, zlasti od tal močneje ogretega zraka. Naklon regresijske premice pri dnevnem povprečju vseh 15-minutnih izmerkov je v Grosupljem bistveno večji kot v Luknji. Pri klimatološkem dnevnem povprečju temperature zraka naklon premice ni statistično značilen ne v Grosupljem, ne v Luknji. Povprečni temperaturni odklon dnevnega klimatološkega povprečja v Luknji znaša 0,1 °C, v Grosupljem pa 0,0 °C. V preglednici 2 so navedeni koeficienti linearne regre-sije odvisnosti razlike temperature med AP zaklonom in hišico od velikosti dnevnega hoda temperature zraka. Pri 5 % stopnji značilnosti je statistično značilna odvisnost od dnevnega hoda pri vseh štirih statistikah, razen pri povprečni dnevni temperaturi po klimato-loški formuli. Navedene vrednosti so lahko v pomoč Preglednica 2. Koeficienti linearne regresije odstopanja temperature v AP zaklonu glede na hišico v odvisnosti od dnevnega hoda temperature. V oklepaju je naveden 95 % interval zaupanja. Table 2. Linear regression coeficients for temperature deviation inside AP screen from Stevenson screen in dependance on daily temperature range. Within brackets 95 % confidence interval is given spremenljivka merilno mesto število dni povprečna razlika (°C) naklon regresijske premice (10-3 °C/°C) ničla regresijske premice (°C) minimalna temperatura Luknja in Grosuplje 73 -0,19 8 (2; 13) -0,31 (-0,22; -0,40) maksimalna temperatura Luknja in Grosuplje 73 0,82 38 (26; 50) 0,24 (0,04; 0,44) povprečje vseh meritev Luknja 40 0,14 9 (5; 12) -0,01 (-0,07; 0,06) Grosuplje 33 0,14 35 (19; 50) -0,32 (-0,53; -0,11) klimatološko povprečje Luknja 40 0,10 6 (-1; 13) 0,01 (-0,12; 0,14) Grosuplje 33 -0,03 0 (-15; 16) -0,03 (-0,24; 0,18) pri vrednotenju izmerkov na ostalih merilnih mestih z AP zaklonom, a se je pri tem potrebno zavedati vpliva vremenskih razmer in mikrolokacije merilnega mesta. Glede na enačbo (3) so temperaturni izmerki v AP in BP zaklonih presenetljivi. Aluminijasta folija bi se morala zaradi zelo majhne emisivnosti v IR delu spektra glede na plastiko (medmrežje 7) ob sončnem dnevu močneje segreti od bele plastike, to pa bi se moralo poznati na izmerjenih vrednostih. Omenjenega sklepa ne moremo potrditi prav z nobenega od merilnih mest. Nasprotno. Analize zabeleženih vrednosti temperature zraka kažejo na večjo uporabnost AP zaklona kot BP zaklona. Do močnejšega segrevanja gumbka v belem zaklonu morda prihaja zaradi bistveno večje osvetljenosti znotraj zaklona - beli plastični podstavki so rahlo prosojni. Usmerjenost gumbka igra manjšo, a ne zanemarljivo vlogo. Najvišje dopoldanske vrednosti na vzhodnem delu zaklona in najnižje na zahodnem delu so zaradi Sončevega sevanja pričakovane, popoldanski časovni potek pa je nekoliko presenetljiv. Tako severna lega gumbka, ki je bila pri meritvah SMF stalnica, ni najboljša izbira. Gledano preko celotnega dne se je za najboljšo izkazala južna lega gumbka. Vzporedne meritve pri Domu na Komni kažejo na pomembnost sicer majhnega krajevnega premika zaklona, a drugačne mikrolokacije. Pri lepljenju dveh časovnih nizov s sicer zelo bližnjih merilnih mest je tako vedno potrebno upoštevati vpliv mikrolokacije in ne zgolj razlik v merilnikih in zaklonih. Sklepne misli Analiza vzporednih meritev SMF je potrdila ugotovitve Brandsme in Meulena (2008) o močni odvisnosti merilne napake od vremenskih razmer. Kadar nimamo na voljo izčrpnih podatkov o vremenskih razmerah, lahko zgolj grobo ocenimo razliko med izmerjeno temperaturo v zaklonu in dejansko temperaturo zraka v okolici zaklona ali temperaturo v drugem zaklonu. Na daljši časovni rok da korekcija meritev boljše rezultate. Vendarle je potrebno poudariti, da po korekciji dnevnih vrednosti na podlagi dnevnega hoda temperature še vedno ostane precejšen del napake. Pričujoča analiza primerjalnih meritev bo v pomoč pri vrednotenju stalnih meritev SMF in drugih uporabnikov AP zaklona, a pušča odprta nekatera vprašanja. Doslej so primerjave potekale večinoma nad kopnimi tlemi, a glede na naše izkušnje z meritev v mraziščih na Komni in tujo literaturo je pomemben dejavnik odboj svetlobe z zasneženih tal. Zato je smiselno izvesti še nekaj primerjalnih meritev nad zasneženimi tlemi in v različnih letnih časih ter krajih. Najverjetneje je mogoča tudi znatna in cenovno ugodna izboljšava AP zaklona. Zahvala Avtorja se zahvaljujeta članom Slovenskega meteorološkega foruma, osebju Doma na Komni, Agenciji RS za okolje in vsem ostalim, ki so pripomogli k izvedbi primerjalnih meritev. Viri Barnett A., D.B. Hatton in D.W. Jones 1998. Recent Changes in Thermometer Screen Designs and their Impact. IOM 66 WMO/TD 871,12 str. Brandsma, T. in J. P. van der Meulen, 2008. Thermometer Screen Intercomparison in De Bilt (the Nether-lands), Part II: Description and modeling of mean temperature differences and extremes Int. J. Climatology, 28 (3), 389-400 Davis Instruments, 1999. Comparisons of solar heating in five radiation shields. Davis Instruments, application note 24, 4 str. Erell, E., V. Leal in E. Maldonado, 2003. On the measurement of air temperature in the presence of strong solar radiation. Poster na Fifth International Conference on Urban Climate, 1.-5. september 2003, Lodz, Poljska Fuchs, M., in C. B. Tanner, 1965. Radiation shields for air temperature thermometers. J. Appl. Meteorol., 4 (4), 544-547 Hubbard, K. G., X. Lin, E. A. Walter-Shea, 2001. The Effectiveness of the ASOS, MMTS, Gill, and CRS Air Temperature Radiation Shields. J. Atmos. Oceanic Technol., 18, 851-864 Hubbart, J., T. Link, C. Campbell in D. Cobos, 2005. Evaluation of a low-cost temperature measurement system for environmental applications. Hydrol. Process., 19, 1517-1523 Lacombe M., D. Bousri, M. Leroy in M. Mezred, 2011. WMO Field Intercomparison of Thermometer Screens/Shields and Humidity Measuring Instruments, Ghardai'a, Algeria, November 2008 - October 2009. IOM 106 WMO/TD 1579, 101 str. Larre M. H. in K. Hegg, 2002. Norwegian National Thermometer Screen Intercomparison. Poster na WMO Tehnical conference on meteorological and environmental instruments and methods of observation, 23. september-3. oktober 2002, Bratislava, Slovaška Lin, X., K. G. Hubbard, G. E. Meyer, 2001. Airflow Characteristics of Commonly Used Temperature Radiation Shields. J. Atmos. Oceanic Technol., 18, 329-339 Medmrežje 1: http://en.wikipedia.org/wiki/IButton (30. 3. 2013) Medmrežje 2: http://en.wikipedia.org/wiki/Dallas_ Semiconductor (30. 3. 2013) Medmrežje 3: http://www.maximintegrated.com/products/ ibutton/ibuttons/ (30. 3. 2013) Medmrežje 4: http://datasheets.maximintegrated.com/en/ ds/DS1922L-DS1922T.pdf (30. 3. 2013) Medmrežje 5: http://de.wikipedia.org/wiki/Mannheimer_ Stunden (30. 3. 2013) Medmrežje 6: http://de.wikipedia.org/wiki/Johann_Jakob_ Hemmer (30. 3. 2013) Medmrežje 7: http://www-eng.lbl.gov/~dw/projects/ DW4229_LHC_detector_analysis/calculations/emissivity2. pdf (30. 3. 2013) Medmrežje 8: http://enduse.lbl.gov/Projects/ESRoof-Tab4. pdf (28. 5. 2013) Meulen, J. P. van der in T. Brandsma, 2008. Thermometer Screen Intercomparison in De Bilt (the Netherlands), Part I: Understanding the weather-dependent temperature differences Int. J. Climatology, 28 (3), 371-387 Müller, G., 1984. Vergleich der Temperaturen verschiedener Wetterhütten an einigen Stationen des ANETZes. Arbeitsberichte der Schweizerischen Meteorologischen Zentralanstalt, 119, 41 str. van Marken Lichtenbelt W. D., H. A. Daanen, L. Wouters, R. Fronczek, R. J. Raymann, N. M. Severens, E. J. Van Someren, 2006. Evaluation of wireless determination of skin temperature using iButtons. Physiol. Behav., 88 (4-5), 489-97 Purswell, J. L, in J. D. Davis, 2008. Construction of a low-cost black globe thermometer. Applied engineering in agriculture, 24 (3), 379-381 WMO, 1983. Guide to meteorological instruments and methods of observation. WMO-8, šesta izdaja, WMO, Ženeva, Švica, 248 str. Z'graggen, L., 2006. Die Maximaltemperaturen im Hitzesommer 2003 und Vergleich zu früheren Extremtemperaturen. Arbeitsberichte der MeteoSchweiz, 212, 74 str. PRILOGA - A Umerjanje gumbkov pri različnih temperaturah v kalibracijski kopeli. Podano je odstopanje od referenčnega merilnika v desetinkah °C. Izvajalec meritev Gašper Repanšek, naročnik Agencija Republike Slovenije za okolje, 23. oktober 2010. APPENDIX - A Calibration of ibuttons at different temperature in calibration bath. Table shows deviation of measured temperature from the reference instrument in tenths of °C. Measurements performed by Gašper Repanšek, applicant Slovenian Environment Agency, 23 October 2010. ID gumbka št. certifikata tip 2 °C 8 °C 25 °C D00000002143F041 T12B90 1923H 0 0 0,1 CC000000219C3641 T12B89 1923H -0,1 0 0 A300000025B06F41 T12B79 1922L 0 0,1 0,1 6800000022F91541 T12B80 1922L 0 0 0,1 7100000025B01241 T12B81 1922L 0 0,1 0,1 CB00000025B14141 T12B82 1922L 0,1 0 0,1 66000000259BD241 T12B83 1922L 0 0 0,2 3D00000022F0AD41 T12B84 1922L 0 0 0,1 3600000025BC5C41 T12B85 1922L -0,1 0 0 6D00000022F40341 T12B86 1922L 0 0 0,1 A500000025A90241 T12B87 1922L 0 0 0,1 400000001ACE5141 T12B88 1922L -0,1 0 0 PRILOGA - B Primerjava meritev gumbkov iButton 1922L pri različnih temperaturah v termovki, pri 0 °C v južnem snegu in pri višjih temperaturah v vodi. Pri temperaturi 19 °C je merilna napaka gumbka s serijsko številko (ID) 2700000027EF4541 po kalibracijskem certifikatu T12C92 (Gašper Repanšek, s.p.) -0,1 °C. Čas meritev na posameznem temperaturnem nivoju je znašal okoli 30 minut, meritve so potekale na 10 sekund, ločljivost je 0,0625 °C. Pri najhladnejšem temperaturnem nivoju je podana najnižja, pri srednjem temperaturi najpogostejša in pri najtoplejšem najvišja izmerjena temperatura. Izvajalec meritev Gregor Vertačnik, 3. marec 2013. APPENDIX - B Comparison of iButton 1922L temperature measurements in a thermos flask, in melting snow at 0 °C and in water at higher temperatures. Measurement error of iButton with serial number (ID) 2700000027EF4541 is -0,1 °C at 19 °C according to calibration certificate T12C92 (Gašper Repanšek, s.p., 28. decembra 2012). Period of measurements was about 30 minutes at each temperature level, measurements were taken each 10 seconds, resolution was set to 0,0625 °C. The lowest measured temperature is presented at the coldest temperature level, the most common at the middle level and the highest at the warmest temperature level. Measurements performed by Gregor Vertačnik, 3 March 2013 ID gumbka sneg ~19.5 °C ~34,7 °C 670000001C965641 0 19,5 34,75 900000001D8C8A41 0,125 19,625 34,75 A70000001B24AD41 0,0625 19,5 34,75 2700000027EF4541 -0,0625 19,4375 34,625 930000001B427141 0,125 19,5625 34,75 BA0000001C94E541 0,0625 19,5625 34,75 EA0000001C936041 0,125 19,5625 34,75 Vroči novi svet Nova knjiga Lučke Kajfež Bogataj Poljudnoznanstvena knjiga avtorice Lučke Kajfež Bogataj z naslovom Vroči novi svet nam sporoča, da podnebne spremembe niso naš edini problem, so pa v okolju daleč najbolj usoden in dolgoročen negativni proces, ki se že odvija pred našimi očmi. Če jih ne obvladamo bodisi z odpravljanjem njihovih vzrokov ali se nanje ne bomo prilagodili, nam bodo še poglobile ostale težave. Zaradi podnebnih sprememb bo na kopnem še manj čiste pitne vode in v mnogih deželah tudi manj hrane. Podnebne spremembe bodo pospešile izumiranje rastlinskih in živalskih vrst in zapletle obnavljanje ozonskega plašča. In če ne ukrotimo podnebnih sprememb, bodo oceani še bolj kisli in brez življenja. Knjiga skuša pojasniti, zakaj vreme in podnebje mnogo bolj vplivata na naše življenje kot si v dobi naprednih tehnologij in globalno povezane družbe priznamo. Preseljevanje narodov, propad razvitih kultur, pa tudi obdobja velikih kriz in po drugi plati družbenega razcveta so bile v zgodovini mnogokrat vsaj v posredni povezavi s spreminjanjem podnebja. Človekov vpliv na spreminjanje podnebja je danes znanstveno dokazano dejstvo. Knjiga daje tako mladim kot starejšim bralcem odgovore na pomembna vprašanja, na primer zakaj vreme ni podnebje; kako vemo, da se podnebje spreminja; zakaj se spreminja zadnjih dvesto let; kaj so toplogredni plini in kakšne so že opazovane spremembe. Na poljuden način opisuje napovedi podnebja v prihodnje v Evropi in pri nas ter številne vplive spremenjene klime, tako pozitivne kot negativne. Opisani so tudi razmisleki, kako se prilagoditi na novo podnebje in zlasti kako blažiti podnebne spremembe. Daje odgovore ali lahko z raznimi čudežnimi tehnikami geoinženiringa morda preprečimo nadaljnje ogrevanje planeta. Mnogi razmišljajo o podnebnih spremembah kot o pojavu prihodnosti. A višje temperature ozračja, morja in tal, spremenjeni padavinski vzorci in pogostejše ter močnejše vremenske ujme so že danes ne le izmerjene, ampak tudi že kažejo svoje gospodarske in družbene posledice. A kljub temu mednarodna politika zavlačuje z ukrepi in odziv večine odločeval-cev v gospodarstvu je mlačen. Tudi s temi temami se ukvarja Vroči novi svet. Ob tem je problem podnebnih sprememb tudi vedno bolj prisoten v javnosti in medijih, kjer pa lahko slišimo zelo nasprotujoča si stališča o vzrokih podnebnih sprememb, resnosti stanja in verjetnih posledicah. Knjiga zato podaja dejstva in znanstvena spoznanja na to temo. Ob prihajajočih, še bolj izrazitih podnebnih spremembah imamo namreč na izbiro tri možnosti. Prva je blaženje, ki pomeni čim Lučka Kajfei Bogataj VROČI NOVI SVET prejšnji prehod v družbo z majhnimi toplogrednimi izpusti, druga je prilagajanje, se pravi ukrepi za zmanjšanje neugodnih učinkov podnebnih sprememb. Tretja možnost je trpljenje: prenašanje neugodnih učinkov, ki se jih ne bomo mogli ubraniti niti z blaženjem niti s prilagajanjem. V svetu in tudi pri nas že imamo mešanico vsega trojega, čeprav v manjši meri. V prihodnosti bo tega znatno več, a bistveno je, kako sorazmerno bo sestavljena ta mešanica, kar je seveda odvisno od nas. Bolj ko nam bo uspelo ublažiti podnebne spremembe, manj bremena bo nosilo prilagajanje in manjše bo trpljenje. Težavam in politikom ne bo uspelo rešiti okoljskih težav, če se vsak od nas bo zavedal svoje odgovornosti do okolja. Če si ne bomo ustvarili vrednostnih meril, etičnih načel spoštovanja narave in drugih vrst, podnebnih sprememb ne bomo omilili. To je ta hip še zelo težka naloga, saj nas gospodarstvo usmerja v to, da si na vrh lestvice vrednot vedno bolj postavljamo materialne dobrine in tudi zato izgubljamo zdrav odnos do okolja. In v tem primeru nas zelo kmalu čaka vroči novi svet. Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju Slovensko meteorološko društvo Odkar se v svetu govori o podnebnih spremembah obstajajo tudi tako imenovani »skeptiki«, ki z različnimi argumenti skušajo izpodbijati dejstvo, da se podnebne spremembe dejansko dogajajo. Skepticizem je v znanosti zelo dobrodošla lastnost. Omogoča, da znanstveniki obravnavajo problem celostno, iz različnih zornih kotov in tako vedno bolje razumejo pojav ter se končno dokopljejo do resnice. Skepticizem, ki ga uporabljajo podnebni skeptiki, pa je ravno nasproten znanstvenemu skepticizmu. Metodi, ki se je pri zagovarjanju svojih trditev poslužujejo ti, pravimo izbiranje češenj. Iz celotnega nabora razlag in dejstev o nekem problemu izberejo le peščico, ki ustreza ali delno podpira njihovo trditev. In tako ustvarijo svojo resnico, ki se zdi dobro podprta z znanostjo. Na številne izzive v različnih medijih in javnosti je avstralski fizik John Cook odgovoril z ustanovitvijo spletne strani Skeptical Science. Namen spletne strani je razložiti, kaj so znanstveniki povedali o globalnem segrevanju v recenziranih strokovnih člankih. Znanost, ki je predstavljena na tej spletni strani, ni plod dela ustanovitelja te strani, ampak je neposredno povzeta iz recenziranih znanstvenih publikacij. Konec leta 2010 je John Cook s številnimi soavtorji izdal vodnik z izvirnim naslovom The Scientific Guide to Global Warming Skepticism. Namenjen je ozaveščanju javnosti o podnebnih spremembah, predvsem pa želi osvetliti znanstveno ozadje najpogostejših napačnih trditev o podnebnih spremembah, ki se pojavljajo v medijih. V njem so kratko povzete najpogostejše trditve tako imenovanih podnebnih skeptikov. Znanstveno ozadje trditve je razloženo v poljudnem jeziku, brez tehničnih podrobnosti. V Vodniku je na preprost način prikazano, kako lahko z metodo izbora češenj izkrivi-mo resnico in hkrati za nekaj najbolj osnovnih dejstev o podnebnih spremembah pokaže tudi celoten nabor češenj - vsa znanstvena dejstva. Za vse, ki so željni podrobno razumeti problem segrevanja podnebja, so trditve, ki so obravnavane v Vodniku in še mnoge druge, temeljito razložene na straneh Skeptical Science. Pogosto celo v več različnih težavnostnih stopnjah. Tam so podane tudi povezave na znanstvene članke, ki dotični problem obravnavajo. Zainteresirani bralec tako lahko znanstvene vire preveri tudi sam. Vodnik je iz angleščine preveden v 15 jezikov, med njimi tudi v slovenščino. Člani Slovenskega meteorološkega društva so Vodnik, v slovenskem prevodu Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju John Cook skepticalscience.com Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju, prevedli konec leta 2011. V začetku leta 2013 je bil Vodnik natisnjen v 1000 izvodih. Namenjen je izobraževalnim ustanovam (šolam, društvom, knjižnicam...), ki jih tematika podnebja in podnebnih sprememb zanima oziroma se s podnebjem ukvarjajo. Ob tem društvo zainteresiranim skupinam ponuja tudi predavanja o podnebnih spremembah v različnih težavnostnih stopnjah. Vodnik je v digitalni obliki dostopen na spletni strani Skeptical Science (http://www.skepticalscience. com/), do katere je mogoče priti tudi preko strani Slovenskega meteorološkega društva (http://www.me-teo-drustvo.si/). Na tej isti strani so objavljene številne druge informacije in novice o podnebnih spremembah. Med drugim tudi več kot 50 slovenskih prevodov poglobljenih obrazložitev na trditve podnebnih skeptikov. POMEMBNEJŠI DOGODKI JULIJ 8.-12. JULIJ 2013, DAVOS, ŠVICA Davos Atmosphere and Cryosphere Assembly DACA-13 http://www.daca-13.org/ AVGUST 26.-30. AVGUST 2013, TOULOUSE, FRANCIJA EUMETCAL Workshop and CALMet X http://www.eumetcal.org/Eumetcal-Workshop-and-CAL-Met-X-in 16.-20. SEPTEMBER 2013, DUNAJ, AVSTRIJA 2013 EUMETSAT & 19th AMS Satellite Conferences http://www.eumetsat.int/website/home/News/ DAT_2027670.html/ 24.-26. SEPTEMBER 2013, HEJNICE, ČEŠKA Precipitation extremes in a changing climate http://klimatext.tul.cz/ SEPTEMBER 2.-6. SEPTEMBER 2013, INNSBRUCK, AVSTRIJA DACH-Meteorologentagung http://www.dach2013.at/ 2.-5. SEPTEMBER 2013, READING, VELIKA BRITANIJA ECMWF 2013 Annual Seminar: Recent developments in numerical methods atmosphere and ocean modelling http://www.ecmwf.int/newsevents/meetings/annual_ seminar/2013/ 6.-9. SEPTEMBER 2011, READING, VELIKA BRITANIJA RMetS Student Conference 2013 http://www.rmets.org/events/rmets-student-conference-2013 9.-13. SEPTEMBER 2013, READING, VELIKA BRITANIJA 13th EMS Annual Meeting & 11th European Conference on Applications of Meteorology (ECAM) http://meetings.copernicus.org/ems2013 30. SEPTEMBER-3. OKTOBER 2013, ANTALYA, TURČIJA 35th EWGLAM and 20th SRNWP meeting http://www.mgm.gov.tr/srnwp2013/ NOVEMBER 4.-7. NOVEMBER 2013, BRUSELJ, BELGIJA International Conference on Regional Climate - CORDEX 2013 http://cordex2013.wcrp-climate.org/ 6. -9. NOVEMBER 2013, EL ESCORIAL, ŠPANIJA 9th EUMETNET Data Management Workshop http://DM_Workshop_2013.aemet.es/ LETO 2014 6.-10. OKTOBER 2014, PRAGA, ČEŠKA 14th EMS Annual Meeting & 10th European Conference on Applied Climatology (ECAC) http://meetings.copernicus.org/ems2014 Meteorološka hišica Slovenskega meteorološkega foruma na Komni. 28.6.2010 (Foto: I. Sinjur) SPONZORJI, KI SO OMOGOČILI IZID VETRNICE: Agencija RS za okolje ÍTEiS CGS plus d. MEIS storitve za okolje d. o. o. Elektroinštitut Milan Vidmar (ms SOL9S R F Al l7ArilA I^RAFirNIH inFI □ HL3RD.SI spletna agencija AMES d.o.o. Solos d.o.o. Klaro d.o.o. S »Xw^J^i jA  A -"V^v ! M iiSS WÊÊml< imr.^.ê