222. številka. Ljubljana, v četrtek 26. septembra 1895. XXVIII. leto SLOVENSKI NA [»iir.-ft 'fuafe dan av pld.. n ^cfrt leta čl jjld. 80 ki., s« jeden mesec 1 gld. lOkr. Za poiijjanjo ua dom računa ae po 10 kt, na mesec, po 30 kr. ta Četrt leta — 7,a tujo dete le toliko ve*, kolikor po&tr.ma mala. Za oznanila p laf. o jo so od Itfriltopne petit-vrgto po ►» kr., 6c ve onanilo jodettkrat tibka. po f> kr., če ne dvakrat, i-.i p<> 4 kr., se trikrat ali večkrat tiska. Dopitti naj uc izvole frank Urftti. — Rokopisi ac Bti vračajo. — Urediiitto in oprav ntSlv o je ur« (tongrMOeiU trga St. IS, Uprav aiatvu uaj ne blago1 olijo poMljilti naročeine, reklamacije oenar.ila, t j. vse administrativno atvari, Zmaga na Goriškem. Volitve na Goriškem so v marsičem zanimive. Narodna stranka, katero vodi gosp. dr. Gregorčič, ni popolnoma dosegla svojega namena, kajti propala je na Krasu. Proti združenemu delovanju vlade, katolike stranke in pa gosp. Tonklija se ni mogla ustavljati na Krasu in je torej podlegla. O vitezu Ton k liju ne govorimo, on pač no more pozabiti svoje nekdanje veljave in povsod skuša kaj ponagajati tistim, o katerih sod1, da so ga politično uničili. Tega seveda noče priznat*, da je največ sam kriv, da je Iginila njegova politična slava, ker je le vladi tla-čanil in pozabljal, zakaj so ga Slovenci poslali v državni zbor. Bolj važno se nam zdi postopanje katoliške stranke in pa postopanje vlade. Napenjali ste vse sile, da odločni Slovenci ne dobe večine v deželnem zastopu. Katoliška stranka je pač dobro vedela, da dela za Labe, a vender je iz nasprotja do gosp dr. Gregorčiča napela vse sile, da podere „Slogne" kandidate. Javno si svojih kandidatov niso upali postaviti, a zato so pa skrivaj podpirali vsacega, ki je iz kakeršnega koli povoda nasprotoval narodni stranki. Vsakdo ve, da je šlo za velike narodne in narodno - gospodarske koristi goriških Slovencev. Treba je najniločnejših mož, da se bodo mogli upirati Italijanom, ki vedno predrzneji postajajo. Bratenje z lahoni naše katoliške stranke pač najbolje kaže, kaki narodnjaki da so pri ti stranki. Će je dr. Tavčar se nekoč v deželnem zboru izrazd, da bi rajši šel z baronom Schweglom nego z dr. Muhničem, ki je nekak pre Istavitelj katoliške stranke na Goriškem, je pač imel prav, k* r zavraten sovražnik je hujši, nego očiten. Da se za narodnjake ne morejo iri-daši Ma'iničevi zmatrati, to so poslednje volitve le prejaano pokazale. Znano je pa, da je naša kat. stranka v tesnem prijateljstvu z goriško in da jej je poslednja celo za nekak uzor in zatorej trdimo pač le prav, če jej v narodnem oziru ne zaupamo. Če bode bodoči deželni zbor dovolil velike svote za laški del dežele, deželo zakopal v dolgove in slovensko Goriško pa zanemarjal, bodo se pač za to Slovenci imeli zahvaliti katoliški stranki, ki je pomagala do zmage kandidatoma, o katerih je jako dvomljivo, če bosta imela pogum upirati se z vso odločnostjo Lahom, k»-r je zlasti jeden v osebnem prijateljstvu z Italijani. Volilci bodo potem bolje spoznali, koliko je na blaginji slovenskega kmeta stranki, ki tako rada drugim očita, da se ne zmenijo za km* ta trpina, Vitez Rinaldini je pa tudi pri tej volitvi pokazal, da smatra za svojo nalogo, ohraniti Italijanom prvenstvo na Primorskem. Vsakdo ve. kam škili italijanski živelj v našem Primorji, in da so jedini Slovenci v« mi stražarji avstrijstva ob Jadranskem morju. To ho nas pcučile tudi poslednje demonstracije v Trstu, kjer so se slišali mnogobrojni Italiji prijazni in Avstriji sovražni klici. Vzlic temu pa primorska vlad:* dosledno podpira Avstriji neprijazne Italijane, kjer more. Radovedni smo, kdaj da spoznajo na Dunaju, da Kinaldini ni pravi mož za avstrijskega namestnika v Trstu. Potrebno bode, da Siovenci pojasn'jo na Dunaju vlndi Rinaldinijevo postopanje na Primorskem. Najhujši je bil boj v slovenskem veleposestvu. Tukaj sta vlada in pa tudi katoliški stranka napeli ves upliv, da pripomoreta narodnim omahljiv-cem do zmage. Kakšni so bili kandidatje slovenske zmerne stranke, že iz tega vidimo, da so zanje delovali najzagrizenejši Italijani, Venutti in drugovi. Vlada je skušala sestaviti volilno komisijo slovenski stranki jako neugodno. Tudi je Rinaldini zastavil ves svoj upliv, da pripomore vladnim kandidatom do zmage. Silili so se tako rekoč veleposestniki vladnega mišljenja, da naj pridejo volit. Dobro je pa vedela vlada, pa tudi zmerni kan -didatje sami, da ne zmagajo, ako pokažejo svojo barvo. Da bi vohloo preslepili, so razširjali naslednjo izjsvo: „Podpisani nismo vladini kandidatje, smo zmerni in neodvisni narodnjaki in ne bodemo tedaj z vlado ali z Lah um i ako teve nam ne bodo naklonjeni in ne bodo vstregli našim opravičenim zahtevam. Mislimo, da ta je zdrava politika sedanjega položaja na Goriškem. — And. KocjanČič, Jos. Fa-biani, Ant. Jakončić M Vse to pa ni nič pomagalo. Zmagali so slovenski Kandidatje z veliko večino. Veleposestniki so Tat. (rovest J. E. Golobova.) (Dalje.) Bili so vsi molčeči. Aleško so povpraševali malo, še manj govorili o sebi. Jeden izmej njih, Starček, zanimal se je bolj za Aleško in si pridobil prijaznost njegovo. Neko noč govorila sta, sede na ležnici v tem5, dolgo in Aleška mu je razpovedal podrobno, zakaj so ga posadili in kako sodili. V ječi Aleška ni čutil stida; čez nekoliko dnij 8e ni sramoval jetnikov, niti teh, kateri so živeli ž njim v isti sobi, niti drugih, s katerimi se je Sešel na dvoru, kadar je z njimi skupaj pilil drva in kidal sneg. Zivenje v ječi mu ni bilo posebno težavno: začetkoma oziral se je začujeno, no brez vsakega strahu, na novost, na prostore, na okna z rešetko, na vrata z zapahi in ključavnicami, na visoke stene, no potem se je zanimal malo za vse to. žalostile so ga misli. Čim bolj se je bližal konec zaporu, tem bolj in bolj vzbujalo se je v njem vznemirljivo čuvstvo, čuvstvo vnovič predstojećega stida. Iz ječe celo iti ni želel. Kako naj se prikaže v Razgudino? Kako ga bodo gledali? Kako bodo Jivel? Kako Natiska? V dolgih nočeh brez spanja spominjal se je je često na ležnici; pri tem pa se mu je stiskalo srce vselej bolestno in mučno, in izbijal si je l:tro iz glave misel o njej. * Okolu samega Bogojavljenja izpustili so ga iz ječe. Od mesta do Razgudina bilo je 40 vrat, in Aleška, nočevavši potoma v selu Batrickem, jel se je bližati Razgudinu drugi dan pred aolnčnim za-hodom. Mrzlo tiho vreme, svetlo zimsko solnce, nepregledni prostor polja, ki ga že davno ni videl, pokrit z belo snežno odejo, pot, utrujenost, vse to je oživilo nehote izmučeno dušo Aleške; no ko se je odkrila pred njegovimi očmi izza gore slika rodnega sela z belo cerkvijo v sredi, tu se ustavi, vrže na sneg suknjo, visečo na rami, in sede. Dolgo sedi in gleda. Tu je znani trg, ulice, tam rečica, zakrita sedaj s snegom, rakite, dom popa, tam njegova hiša; v njej se je rodil, vzrastel, pozna vsak kotiček na dvoru, vsako bruno v steni, to je njegova hiša, no . . . tje ne gre rad . . . Vzdignil se je, ko je solnce že zašlo, in šel s prav počasnim t * I jim korakom — hotel je iti v dobro slutili, za katerim grmom tiči zajec. Ta zmaga je poraz vlado in goriške katoliške stranke, ter brca za tržaškega namestnika Itinaldinija. Goriški veleposestniki so jasno povedali, da se od Kocijančiča, Jakonči«' i in Fabijanija ne dajo poučevati, kakšna je zdrava politika na Goriškem. Seveda zaupanja v njih slovensko narodno prepriča- je pač niso vzbujale mnogo jezikovne napake v omenjeni kratki izjavi. Kako se razvijo razmere v d'-želm'in zboru, še ne vemo, a včerajšnja izvolitev jo pa pokazala, da Rinaldini in pa katoliška stranka nimata upanja, da bi goriški Slovenci se jima dali ved iti za nos. Boj v veleposestvu je pa posebne veljal gn fu Alfredu Ooroiuniju. Ta mož ima že po svojem stanu več upliva na Dunaju, nego je ljubo vitezu Rinaldinijn. V mnogih interpelacijah je pojasnjeval v državnem zboru vladi razmere na Primorskem pod namestnikovanjem Rinaldinijevim in gotovo nekoliko omajal zaupanje vlado tržaškemu namestniku. Ko bi bil grof Coronim propal, bi bil Rinaldini lahko vladi poročal, da najbolja pora.', Coroninijev pri volitvi kaže, da se Slovenci ne vje-majo ž njim, temveč- sploh obsojajo njegovo postopanje. Ko je pa Coronini voljen, jo dokazano, da mu volilci zaupajo in njegove interpelacije dobo vsled tega večji pomen. Rinaldini nima sredstva, da bi jih pobijal pri vladi. Tržaški namestnik sedaj pač lahko spozna, da nima zaupanja velicega dela dežele in pač le želeti je, da bi svoj poraz vzt-l toliko k srcu, da bi prepustil svoje mesto komu drugemu. Mi vemo, da bi bil zmago vladne stranko porabil v to, da bi bil poročal na Dunaj, da se jo pokazalo, da so goriški Slovenci popolnoma zadovoljni s sedanjimi razmerami in njegovo vlado. On si zna vsako tako stvar dobro izkoristiti. Sedaj tega ne bode storiti mogel in izid volitev na Gorskem mu stališča gotovo ni utrdil. Zato pa vsak zaveden Slovenec, ki ve, kaj je Rinaldini za primorske Slovane, mora z veseljem pozdraviti včerajšnjo zmago. V 1 JiihPJanl, 2G. septembra. Badenijevo ministerstvo. Govori se, da grof Kult m tudi zaradi tega sedaj Še ne pokliče v svoje solo v mraku, v temi . . . Prišedši k svojemu dvoru, videl je, da je naneslo povsod cele kupe snega: i pred vratu, i na krilce, celo oken ni videti. V hiši Anisje gorela je luč, tje je torej šel Aleška. Družina je sedla k večerji. Ugledavši ga, obradovali so se iskreno vsi; Anisja je vzdihnila in celo solzna postala, videvši, kako je shujšal. Razgovorov in vprašanj je bilo mnogo, no Aleška je največ molčal. Povedali so mu, da sta kobila in krava, kateri so ti opravljali na svojem dvoru, zdravi, da je bila hiša in soba ves čas zaklenjena, nihče ni čel tje, da so se navadile na skedenj svinje, no sin Anisje je zagradil plot; pripovedovali so o svojih opravilih in o praznikih. Drugi dan raznesla se je zgodaj zjutraj mej sosede vest, da je prišel Aleška, in v hišo Anisje jele so prihajati ženske: ta pride s tem, druga z tLugim opravkom, nekatera pride kar tako, prišlo je tudi nekaj mož, prišel je ded Andrej. Vsi so šli pogledat Aleško, vsak ga je pozdravil, mnogi so ga v praševali. Vsi so se vedli proti njemu več ali manj piijazno, nekateri veselo, drugi, videvši njegovo tužno, pobito oko, skušali so ga tešiti. Najbolj tešila sta ga Anisja in ded Andrej. „ Sedaj jo že konec I Kdo pa je brez greha? ministarstvo nobenega Poljaka za gališkega ministra, ker misli, da imajo Cehi ravno tako pravico do svojega ministra kot Poljaki. Ministra za dežele Češke krone pa ni sedaj še mogoče imenovati, dokler se o tem ne dogovori s češkimi poslanci. Tako je pričakovati, da bodeta pozneje hkrati imenovana ministra za Galicijo in pa za Češko. Tudi misli Badeni ministerstvo pozneje Sa preosnovati po tem, kakor se bodo razmere razvile v državnem zbora. Gautsch baje zaradi tega še nadalje ostane karator terezijanske akademije, ko bi moral izstopiti v kratkem iz ministarstva, da bode zauj službi prosta. Badeni baje misli takoj ob svojem nastopu odpraviti izjemno .'tanje v Pragi. Pred novim letom želi Badeni, da državni zbor se reši ostanke davčne reforme. Shod nemških nacijonalcev. Koncem julija so nemško narodni, krščansko-socijalui in ša nekateri drugi bolj demokratični poslanci imeli shod na Dunaju. O tem posvetovanja jo pa malo se izvedelo. Dogovorili so se baje, da nemški poslanci, ki ne pripadejo levici ali pa konservativnemu klubu, se bolj mej .salto zbližajo in tako osnujejo precej močno i pozicijsko atranko. Nova stranka se bode seveda v prvi vrsti poganjala za interese nemštva. Upliv tega sporazumljenja se že čuti. Krščanski socijalisti pri vsaki priliki kažejo svojo nenaklonjenost Slovanom, zlasti Čehom. Nemški liberalci gotovo niso preprijazni Čehom, a vendar jih krščansko socijalni časopisi vedno obirajo zaradi prijateljstva s Cehi in j;m očitajo, da so pripravljeni celo nemški Dunaj izdati Čehom, dasi nemški liberalci, ko so imeli večino, Čehom še jedne mestne šole dovoliti niso hoteli. Komur se zdi, d v so nemški liberalci preveč prijazni Slovanom, tega narodna nestrpljivost presega vse meje. Badeni in mestni zastop. Grof Badeni nikakor ne misli razpuščati mestnega zbora dunajskega liberalcem na ljubo, naj imajo tudi protisemitje še tako večino. Skušal bode pa pač uekoliko ublažiti nasprotja mej strankami. Levica sama tudi več ne upa dobiti večine, če bi se tudi razpisale nove volitve, zato pa ne misli delati nobenih ovir pri volitvi župana in je vsako misel na abstinenco opustila, ko bi tudi protisemitje ne imeli dvetretjinske večine. Za sedaj je zanjo na Dunaju vse zgubljeno. Pazila bode pa pač na gospodarstvo protisemitske večine in razkrivala njega slabe strani. Spominjala bode tudi protisemite na njih obljube pri volitvi. Te obljube bodo novi večini delale .še velike težave, kajti izpolniti jih ne bode mogla. Zato je pa gotovo, da bode navdušenost za protisemite na Dunaja tudi polegla. Stambulova morilci Še sedaj nimajo Stam-bulova morilcev. Jednega imajo zaprtega, o druzih pa se ne ve, kje so, ali pa morda zanje vedeti ne hote. Stambulova soproga se je izjavila proti nekemu časnikarju, da je več ljudij, ki bi lahko spri-čali, kdo BO morilci, a tega, ne store, ker se morilcev boje. Pod sedanjo vlado ni toliko varnosti, da bi se ljudje upali pričati. Če pa pride diuga vlada, ki bode imela več odločnosti, bode pa Irtro morilce dobila in tudi priče, da bodo njih krivdo dokazale. Turški tajni policist napaden. Pred nekaterimi dnevi je v Carigradu neki Armenec zavratno napal carinskega uradnika Sinekerima efendija Uradnik je hudo poškodovan in se dvomi, da bi zdravel. Sinekerim efendi je strijc minoli mesec umorjenega Hamparzuna efendija. Oba sta bila Člana tajne policije. Ob svojem časa bila sta člana podružnice armenskega ustaškega odbora v Jozzatu v Mali Aziji. Vse sklepe odborove sta izdala in tako več Armencev spravila v ječo. Za nagrado so jima dali državni službi v Carigradu, kjer sta še dalje služila tudi pri tajni policiji. Siuekerimovega napa-dovale i so prijeli. — Izpovedal je, da je bil najel. Sicer je še več druzih najetih, da pomore Armence v turški službi. On pa pozna le jednega, o katerem pa ne ve, kje da je. Policija v Carigradu boji se nadaljuih umorov. Več sumljivih Armencev so zaprli, mej njimi gotovo več nedolžnih. Nekatere Armence v turški službi bodo pa najbrž odposlali v druge kraje, da jih ne dob} zarotniki. Kancelar Hohenlohe je voljen že privoliti, da se sklene poseben zakon proti socijalistom, ako bi bile razmere v državnem zboru ugodne. Sedanjemu državnemu zboru pa take predloge ne bodu predlagal, ker ve, da je ne bi vsprejel. Ilazpuščal zaradi tega pa državnega zbora tudi ne bode. Kancelar dobro zna, da bi brez posebnega pritiska za tak z:ikon vlada ne dobila večine. Katoliški centrum ni pripravljen glasovati za noben zakon, ki bi ne bil popolnoma po njegovih željah prikrojen. Vsakemu se lahko kaj pripeti. Bog, da bi ti bdo dobro po starem, da se zopet, vse poravna! Sedaj ne treba več tožiti, konec je!u govorila sta mu. Aleška molči večinoma na vprašanja in utn-fienja in, kar je posebno čudno, nikomur no gleda v obličjf, ni mogel pogledati: vedno gleda na tla, sli v stran, ali v prsi tistemu, s komer govori, no v oči ne more. To se ga je oprijelo v ječi nehot3, da sam ni opazil. Ljubeznjivo vedenje sosedov, iskreno sočutje družine Anisje in deda Androja pripomoglo je AlešH k vspokojenju in mu zmanjšalo davečo ga žalost. Se več pomagalo je delo, katerega je bilo mnogo. Z dvora zmetal je sneg, šel v gozd po drva, po-grel si hišo, dasi je bival Se pri Anisji, jel mlaf'ti rž in meti proso za prodajo, da bi plačal davke in dolg Burčiku, kateri je skazal milost, — podaljšal je rok uplačila videč bedo, ki je zadela Aleško, dasi je zahteval „prokatou pol rublja mesečno. Auisja je začela zopet govoriti, da mu je neobhodno potrebno žoniti se, in znajoč po svojem opazovanji o naklonjenosti mej njim in Nataško, rekla je, da pojde vnovič h Kraninjim pogovorit se. Bodrost duha so je v Aleški krepila vedno bolj in bolj, zopet je jel misliti na Nataško, zopet mu je zasvetila nada v bodočnost. (Da'je prih. Dopisi. I/. Trsi a, 25. septembra (O b č i n s k e š o I e.) Tržaški in sploh primorski Lihi niso zadovoljni z uspehi italijanske akcije. Nekdaj so se ka' radi ponašali s svojo kulturo ter navadno zaničevali slovanske jezike iu opisovali kot divjaške slovanske narode. Nekdaj, kdor ni laški znal, veljal je za ne znalico; Tržacin, ki druzega ni znal nego svoj hiški jezik in dijalekt, mogel je navzlic temu dobiti službo in veljal je za omikanega človeka. Dan je temu đrngaČe. Z velikanskimi žrtvami vzdržuje mestna občina v mestu 12 ljudskih šol, 1 licej iu 2 srednji šoli, v kojih je u'ni jezik jediuo le If.lki. čeprav je pa za učence teh šol preskrbljeno na vse mogoče načine tako, da velik del htik dobiva letne podpore, obleko, knjige iti,, vender je obisk primeroma majhen. V vse te šole je zahajalo minolo leto okolu 10 000 učencev, dočira ima mesto samo na leto čez 20 000 za šolo godnih otrok. Oitah otroci ali niso zahajali v nobeno šolo ali so pa hodili v nemške državne in druge privatne šole. V 10 okoličanskifl šol zphajalo je minolo leto nekaj nad 3000 otrok, d'»čim šteje okolica gotovo vsaj 7000 za šolo godnih otrok. IT, teh številk je razvidno, da tržaško ljudstvo samo ne mera dosfi za občinsks šole ter pošilja otroke vanje samo za to, ker mu manjka druzih učilnic. Mernika državna ljudska šola je vsako leto prenapolnjena, ter bi brez dvojbe lehko sprejela dvakrat do trikrat toliko učencev, kolikor jih ima, ako bi bilo na razpolaganje dovolj prostorov in učnih rnočij. Slovenci smo nekako prisiljeni pošilja^ svojo otroke v laške občinske ljuiske šole, kamor jih neradi pošiljajo celo Labi sami, videč, da so iste nedostatne ter slabo urejene. Bogatejši laški sloji pošiljajo svojo deco rajši v državne Šole, misleč, da se tam navzlic težkoti nemškega jezika boljše uče. Kaj naj rečemo pa 0 okoličanskih šolah 1 Magistrat jih imenuje slovenske, ter se vodno baha da vzdržuje za 21.000 okoličanov deset slovenskih Bol. Uredba istih je pa pod vsako kritiko, kajti r-ejene so menda nilašč f;ko, da okoličanom zavirajo vsako daljno šolanje na srednjih šolah A0} to — «'i ne govo->no o zrn'si, l': tamkaj v'ada v jezikovnem pogledu — da so vse OKohčanske šole le dve- do štirirazr; lne, kaže končni smoter sedanje ur: Ibe. Čet. «i razred na njih je pa le „za parado". Okoli'ansH učenci so primorani zbijati šest let zaporedoma v dve- ali trrazr Ino čolo ne da bi mogli potem prestopiti na f,.vdnjo uiti 'aško ni*-' nemško šolo. V dolgem šestletnem čr-u manipulirajo razui labonski učitelji z otroci k>-kor se jim zljubi, pog,"*ijajoč jih iz slovensk'h v I ške oddelke. Posledica tamu duševnemu mrcvarenju je da otroci po dovršeni šestletni ljudski šoli skoraj niti svojega *mena ne znajo zapnat*. Kdo je pač U".rok, da tržaškim okoličanom šh v; Ino tako živo manjka inteligence? J>diuo le slabo u-ejene ljudske šole, I z katerih učenec ne more prestopiti v srednje — pripravljalnica na ProseLa je pa za vso okolico pr 'ddeljeua. Jednaka B9 godi z laškimi srednjim« šolami. Dober del obiskovalcev ist'h so tujci; pravi tržaški Italijani poSiljajo svojo s'nove rajši na državuo gimnazijo iu roa'ko, kateii sta tudi mnogo bolje obiskovani. Razmere so v Trstu sedaj take, da človek, i« i sna srmo laški, v Trata več ne more izhajati — č si nekdanje laške hegemonije so prešli in isti hšli puristi in kolovodje morajo priznavati, da laška kultura v Trstu giueva. Občina trosi sto-tisočake na loto za izključno laške šolo, a L?H jim obračajo hrbet m najbolj žanje požrešni Nemec, čigar jezik se v Trstu čedalje bolj šopiri. Četrtina I vseh za šolo godnih otrok v mer-tu je slovenskega i rodu, a še vedno čakamo, da vlada ugodi pravičnim ■ zahtevani tržaških Slovencev. Upajmo, d* s-mga končno tudi v Trstu pravica, k-ikor j< zmagala v Gorici, ter se tudi nam osnuje slovenska začetu*, šola. S tem pa ne bode še slovenstva zadosti pomagano: tudi takozvane slovenske dole po okolici naj se preosnnjejo na podlagi pametne nčne mu.ode, ter naj se mestnemu magistrata odvzame avtonomija v šolskem pogledu. Povsod po Avstriji velja zakon, dočim je pri nas še vedno merodajna samo . gi-stratova lahonska volja, katera hoče potlačiti vse, kar je slovensko. Zaman je dobra volja v nuji h učiteljskih slojih, ako se od zgoraj dajejo siabi vzgledi ter se za svoj poklic vneti učitelji preganjajo samo zalo, ker so slovenskega rodu, izdajice pa in Lahoni pntežujejo. Skrajni čas je, da bi vlada t m z onotanim razmeram nekoliko v obisti pogledala t ar z modrim ukazom odpravila nedostatnosti in škouo, ki se vsled teh razmer gode nam Slovencem. Videli bodemo, v koliko se bode izvrševal zadnji Kiehu >n-t-eggov ukaz frledn laških iu lahonskih uči. 'jev v tržaški okolici — najbrž se bode njega ost obrnila samo proti slovenskim učiteljem, laškim biričetn bode dajal le povod za ovaduštvo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. septembra. — (,,Sloveneo" in ljubljanski kromarji ) Gorečim prijateljem obrtnikov, našim klerikalcem, ki bi radi monopolizirali vso obrtnost, začenši orl tiskarstva in knjigove»štva do prodaje salam in vina, je seveda skrajno neljubo, da smo pribili njib nesramno sumničenje ljubljanskih krčmarjev. Da bi se oprali, so nam poslali tole pisanje: „Ni res, da bi „Slovenec" z dne" 24. t. m. v prvi notici trdil, da prodajajo vsi ljubljanski gostilničarji samo ponarejeno vino; res pa je, da je „Slovenec" glede tega pisal besede: „Ako že nič ne pomagate de« laven, gospoda narodno napredna, vsaj to mu (ri-voščite, da on s svojo družino spije v nedeljo v pošteni družbi liter natornega vina po 30 kr., dočim je poprej po beznicah dobival ponarejeno vino in je plačeval po 40 in 48 kr." — V Ljubljani, 20. sept. 1805. — Za uredništvo „Slovenca" : Ivan Rakovec." — Prav ta be&ede, katere se tu iz „Slovenca" navajajo, potrjujejo resničnost naše trditve „Beznice" se morejo k večjemu imenovati žganj »r j«, ne pa pošten3 krčme Če ve" „Slovence" za kako „beznico", kjer se toči ponarejeno vino po 40 in 48 kr , zakaj je ne imenuje, saj vč, da je to kažnjivo? Ker pa točijo vino po 40 in 48 kr. le gostilničarji, ne v beznicah, nego v gostilnah, ker je „Slovenec" le splošno govoril, mu nismo storili nikake krivice, ko smo trdili, da je sumničit vse ljubljanske krčraarje, da prodajajo ponarejono vino. Kakor čujemo, tolmačijo iadi gostilničarji rečeni odstavek tako, kakor mi. Sicer pa se bo o „Slovenčevera" napadu še govorilo v gostilničarski zadrugi. — (Poročil) se je danes gospod dr. Makso Pire, odvetniški kandidat in urednik „Slovenskoga Pravnika", z gospodično Minko Pajserjevo iz Ljubljane. Čestitamo! — (Nove moči slovenske drame.) Prijatelji slovenskega gledališča goje posebne nadeje glede prvega ljubimca in junaka gospoda Milivoja Stoj-koviča, kateri s» prišteva prvim igralcem na slovanskem jugu. Celih deset let je bil član hrvatskega gledal i Iča v Zigre.hu, Štiri leta pa redni član srbskega dvoruega gledališča v Belgradu. Ni obeh gledališčih je imel sijajne uspehe in bil ljubljenec občinstva. Kot „Otelio", „Karlo Moor", „Borneo", „I)on Karlos" je pokazal svojo izredno osposobljenost, za klasično dnino, nastopil pa je tudi v modernih igrah in sicer z istim uspehom, llepertoir gospoda Stoj kovica je jako raznovrsten in bogat, a kakor svedoč-jo kritiko zagrebških in beligrajskih listov, je g. Stoj k o vid U metili k izredne nadarjenosti, ki zna ne samo uloge igrati, nego tudi stvarjati značaje. S tem, d i je „Dramatično društvo" angaževalo tega ume'trka, mu je omogočeno, storiti za slovensko dramo ve-levažen korak: popolniti naš repertoir s klasičnimi deli. V tem oziru je že skrbljeno, da se še tekom bodoče sezone mimo Schillerjovih „Razbojnikov" uprizori tudi Shakespeareov „Otelio". — Soproga gospoda Stojkovič i, gospa Lsposava Stoj ko vičeva je še mlada igralka. Studirala je na dramatični Soli dunajskega konservato ija, kjer je bil nje učitelj znani strokovnjak prof. Fridrich, 1. 1893. pa je debatirala na dvornem gledališču v Belgradu in sicer s tolikim uspehom, da je bila koj angažovana za subreto. Zlasti kot Chonchon v „Materinem blagoslovu" in kot Karo! i na v „Graničarjdi" je ob'iustvu izredno ugajala. Nastopila je pa tudi v ulogah naivne ljubimke tako v drami „Uka Etveš", v veseloigri „Vojna v miru" itd. — Tretja nova moč, katero je dramatično druStvo augaževalo, je gosp. Ilija Vuči če v i č. Komika, pravega komika smo zelo potrebovali in pogrešali. „Dramatično društvo" je mnogo storilo, da ga dobi, a dolgo časa so bila vsa ta prizadevanja zaman. Naposled se je posrečilo dobiti mladega komika — to je gospod Vučičevič. Kot večletni član znane Ciričeve družbe si je gospod Vučičevič v Varaždinu, Oseku, Sarajevu in v drugih mestih pridobil kot komik jako dobro ime in bil jeden najboljših članov rečene družbe. Sosebno je ugajal v drastičnokomičnih ulogah na pr. kot Passepartout v „Pot okolo zemlje"; kot Kmfiing v „Zlatem pajku", kot Valentin in Dnmont v „Zapravljivcu", kot Grga v „Graničarjih", kot koraander v „Chonehon" kot Toma v „Trenku" itd. Kritika ga je vedno hvalila in sosebno povdarjala, da je njegova komika povsem naravna in neprisiljena, da je res rojen komik. — Ker je „Dramatično društvo* angaževalo, kakor po sebi umevno, tudi izvrstne domače sile, kakor gospč. Slav če v o, gospo Danilovo, gospč. M. Nigri-iio v o , g. Danila, g. Vero vseka in druge, imeli bodemo ensemble, s katerim se bodo dale uprizoriti dovršene predstave, ensemble, kateri je jamstvo, da bo v prihodnji sezoni pod vodstvom g. Tnenianna naša drama cvetela in lahko tekmovala z drugimi, tudi večjimi gledališči. — (Intendanca slovenskega gledališča) je ravnatelju češkega gledališča v Pragi gospodu Šu-bertu brzojavno čestitala k sinočni 300. predstavi Smetanovo „Prodane neveste". — („Narodni dom" v Ljubljani.) Zgradba „Narodnega doma" v Ljubljani bliža se konečni dovršitvi. Odri so sedaj popolnoma odstranjeni, glavna fasada dovršena in smelo trdimo, da je opravičena nada, ki smo jo gojili glede te velikanske zgradb- v umetniškem oziru: proporcije so prave, profili lepi, ornamentika, ki je narejena s prosto roko, elegantna in ukusna. Tudi stranske, nekoliko jednostavnej.se fasade so po većem dovr-šene in delavci imajo le še s podstavcera opraviti. Velika železna vrata naročil je odbor pri domači tvrdki. Kar se tiče notranjih prostorov, so kamenite stopnice že položeno ter stranske tudi že z omrežjem zavarovane, le pri glavnih stopnicah manjka še nekoliko kamenitih postamentov, vsled česar so dela nekoliko zadržana. Od večjih pritličnih prostorov bole telovadnica ljubljanskega „Sokola" v glavnih potezah tekom meseca oktobra dodelana; tvrdka Tonnies pridno izdeluje leseni strop z velikanskimi kasetami, a ko bode ta dovršen, pride polaganje parketov na vrsto. V prvem nadstropji se delo v veliki dvorani marljivo vrst a vsled razsežnosti te dvorane in bogate okrasbe se ni mogoče reči, kdaj bode dogotovljena. Mala dvorana je skoraj popolnoma dovršena, istotako tudi čitalniški prostori, v katere se preseli čitalnica že prve dni meseca oktobra. Dohod k tem prostorom hode začasno po postranskih stopnicah s Tržaške ceste. Tvrdka Kotnik - LonarČič z Vrhnike je parkete v nekaterih prostori h že položila ter s delom redno napreduje. Tudi slikanje sob je dovršeno in ne bode zadrževalo otvorjenja. Žice za električno razsvetljavo so že položene in montirane ter je vse pripravljeno, da se pritrdijo svetilnice in otvori električna razsvetljava. Odbor bode za prvi čas in staliral električno razsvetljavo z lastnimi dinamo-električuimi stroji, katere bo gonil posel)ni parni lokomobil, nameščen v stavbinski baraki ob Tržaški cesti. Tvrdka Simeu s & Selska ima stroje že pripravljene. V vsem poslopji bo instaliranih 303 električnih žarnic in ločnih svatilnic. Posebno lepa bode razsvetljava slavnostne dvorane s samimi žarnicami in telovadnice, ki bode razsvetljena s štirimi ločnimi svetilnicami. Naročena sta tudi že šte-dilna ognjišča za gostilno in za čitalniške proatoro. Oe konečno še omenimo, da so tudi peči večinoma že postavljene, narisali smo v glavnih potezah sedanje stanje del v »Narodnem domu". — (Nemški bit rs i — pretepači ) Že večkrat smo bili prisiljeni, javno ožigosati arogantno in drzovito nastopanje nemških dijakov-buršev, združenih v zloglasni „Karnijoli". Danes zabeležiti nam je zopet pretep, kateri so provocirali nemški »burši" in pri katerem je bil slovensk abiturijent Ludovik Jereb znatno poškodovan. Ko je nekoliko slovenskih dijakov sinoči prišlo na Frana Josipa cesti do kavarne „pri Slonu", ustavi jih tolpa nemških buršev, in sicer Oton Merk, Henrik Walland, Karol Galle, Josip Pock, Josip Dimite, Adolf Kaiser, I I. Rajakovvitsch in Roeger ter po kratki kontroverzi pisma po slovenskih dijakih s palicami in — kakor se da soditi po rani, katero je dobil Jereb na levi roki — tudi s tako zvanimi „todtschliigerji". Gosp. Jereb je ranjen na glavi, na hrbtu in ua rokah ter mu je bil celo prstan na levi roki zdrobljen. Najhujše sta divjala Walland in Rajakovvitsch in prvi bil bi brez dvoma še huje rane prizadejal Jerebu, da ga nista nazadnje pred besnimi udarci branila celo burša Merk in Roeger. Vsa stvar se bode rešila konečno pri kompetentnom sodišču, a drzovite nemške burše moramo vender resno svariti, naj s provokatoričnim svojim postopanjem preveč ne zlorabijo slovenske potrpežljivosti — nazadnje utegnila bi tudi ta prekipeti. — (Velik požar v Ljubljani.) Danes ob 4. uri zjutraj probudili so trobentači gasilnega društva prebivalstvo našega mesta iz spanja, naznanjajoč požar na Kmonski cesti. Gorelo je veliko poilopje št. 2, lastnin., trgovca in posestnika g. Franca Jakopiča, hlev ter magacuii gg. trgovcev Jebačina in HammerBcbmid+i, Poslopje na dvorišču, v katerem je bilo trgovca Jebačina skladišče za špirit, cikorijo in žganje, potem shramba za vozove, hlev in stanovanje, v katerem so prenočevali laški zidarji, pogorelo je do tal. Pri glavnem poslopji je pogorela polovica podstrešja in deloma so pogoreli tudi stropi v prvem nadstropji, kjer so stauovali deželni tajnik Pfeifer, železniški uradnik Haran, dež. računski ofioijal Triller in okrajnega glavarja Riharja vdova. Razširjanje ognja po sosednih skladiščih, nad katerimi je pogorela streha in v katerih je shranjena moka, žito, petrolej itd., zabranili so gasilci. Tudi sosedne hiše so se že pričele unemati, vender se je gasilcem posrečilo, odvrniti še večjo škodo. Koliko je požar napravil škode, še ni konštatovano. Hiša je bila zavarovana, kakoi tu 1; Jebačiuovo blago. Kako je požar nastal, še ni dognano. Pokanje v skladišču in dira zapazil je prvi Hamnierschmidov hlapec, stanujoč v pogoreli hiši. Le-ta je sklical tudi sosede ter aviziral stražo. Dognano je, da je ogenj nastal v skladišči, prodrl skozi strop v podstrešje ter se potem hitro razširjal. Ker je hlapec Jebačinov včeraj popoludue žgal kavo ter jo zvečer spravil v skladišču, kjer je danes začelo goreti, verjetno je, da je tu iskati uzrok požaru. Plamen je bil velikansk, ter je razsvitljeval ves južno-zapadni del meita. Pri tej priliki pokazal se je velik nsdorfatek glede avizi-ranja gasilcev. Od potresne katastrofe sem opus JI se je avizo s streljanjem na gradu, ter se je alarm omejil le na trobentanje. Da to ne zadostuje, pokazalo se je danes; prišlo je sprva na pogorišče raz-merno le malo gasilcev, in še ti precej pozno, ker ostali niso aKfali trobentača. — Gasilci so zapustili pogorišče ob l/all. uri dopoludne. — (Pevskega društva „Ljubljane4 izvanredni občni zbor,) ki se je vi šil v nedeljo dne 22. t. m. v salonu g. Perlinca ob mnogobojni udeležbi članov, volil je jednoglasno g. A. Likarja svojim predsednikom , nadalje gg. F. Dekvala, V. Cernika in P, Raaingerja v dopolnilni volitvi v odbor. — (Izseljevanje v Ameriko.) Včeraj prispelo je v Ljubljano zopet večje število izseljencev v Ameriko, mej njimi tudi pet kmetskih fantov in sicer Anton, Franc in Martin Blatnik, Jakob Hočevar in Josip Papež (vsi iz Zužemberške okolice), kateri še niso zadostili vojaški dolžnosti. Mestna policija je imenovane aretovala ter je zaradi pregreška po §45 vojuega zakona izročila sodišču. Kakor znano, je za ta pregrešek določena ka '.en v denarjih in raz ven tega zapor od 1. meseca do 1. leta. Areto-vani so zatrjevali, da so bili zapeljani po nekem agentu in so bili les preskrbljeni z voznimi listk' do Newyorka, izdanimi po agenturi Missler v Bremenu in na Dunaju Osoda, ki je zadela te mlade izseljence, naj bode v svarilo vsem, ki imajo morebiti slične namere. _ — (Lokalni vlak Trst Izubijana) Nad 80 občin logaškega, postojinskega, sežanskega, volo-škega in deloma ljubljanskega političnega okraja je podpisalo prošnjo na vodstvo južne železnice, naj bi dovolilo lokalui vlak za osobni promet mej Trstom in Ljubljano. V prošnji se pravi: Sedanji vozni red služi izključno prometnim potrebam mej Dunajem in Trstom ter se ozira ob jednem na zvezo z Italijo; za lokalne koristi obsežnega ozemlja mej Ljubljano in Trstom pa je ta vozni red popolnem neugoden. Pred nekaterimi leti je južna železnica poskusila olajšati osobni promet na progi Ljubljana-Postojina s tem, da so tovorni vlaki imeli tudi po nekaj voz lil. razr.-da za osobni promet. Tod* ta poakušnja se ni obnesla, ker tovorni vlaki vozijo jako neredno in je vožnja iz Postojine do Ljubljane trajala po 5 do 7 ur. Ako se rentuje lokalni vlak mej Ljubljano in Oljem po ozki in slabo obljudeni savski in savinjski dolini, gotovo bi se tudi mej Trstom in Ljubljano, s katero je Notranjsko v mnogostranski zvezi. Trst pa je torišče delavskega stanu tržaške okolice in Notranjske, po letu pa izhodišče mnogih izletnikov na Kras do Postojine, Logatca in Ljubljane. Lokalni vlak naj bi odhajal iz Trsta ob 4. uri zjutraj ter prihajal v Ljubljano mej 8. in 9. uro dopoludne ter se vračal iz Ljubljane mej 8. in 9. uro po noči. Tako bi imel ta vlak neposredno zvezo zjutraj in zvečer z brzovla kom Št. Peter Reka ter bi jako pospešil osobni promet, dočim so sedaj brzovlaki navadno prenapolnjeni. Kdor ima z Notranjskega opravila v Ljub Ijani, mora že prejšnji večer v Ljubljano. Posebno bi koristil ta vlak sejmarjem, ki obiskujejo sejme v Sežani, Divači, Senožečah, kostojini, Cerknici Planini, Logatca, Idriji in Ljubljani. — ^Novo najdeno podzemsko jamo) v kneza Auersperga gozdih v kočevskem n kraju, o kateri smo že poročali, je našel neki dečko, ko je hotel, kakor običajno iti po vodo. Zaradi velike suše je bila kotlovina brez vode. Dečko je sp'ozal kakih 6 metrov visoko po kameniti steni do neke raz-pokline, skozi katero je zlezel in tako prišel v precej obsežno jamo, v kateri je mnogo lepih kap nikov. Zdaj se je napravila lestev do uhoda jamo, ob jednem pa hh je ubod zaprl z leseno zagrajo, da ne more vsakdo do kapnikov in jih morda p ško dovati. — (Vpis firme) Pri deželnem kot trgovinskem sodiši u v Ljubljani se je izvršil vpis firme France Silvester, trgovina z mešanim blagom v Vipavi, v registru za posamične firme. — (Volilski shod v Trbovljah) Minolo nedeljo sta poslanca Mihael Vošnjak in dr. Srnec poročala svojim volilcem v Trbovljah o njiju delo vanju v deželnem zboru štajerskem oziroma v dr/., zboru. Shod je vzprejel resolucijo, s katero izreku poslancema zahvalo in zaupanje, odobrava izstop iz dež. zbora ž-deč, naj bi se slovenski poslanci ne vrnili vanj, dokler ne dobe garancij, da se bo ug »-d tlo njih zahtevam, in končno izreka željo, naj bi vsi slovenski poslanci vstopili v Hohemvartov klub. — (Celjski gimnaziji) Na utrakvistifin* gimnaziji se ustanovi že letoj za prvi razred pa-ralelka ter se imenujeta še dve učni moči. V prvem razredu nemške gimnazije je dijakov, mej njimi tistih 24 slovenskih, kateri so bili lani v s • 11) srečno odpravljeni pripravnici, in pa nekaj takih, kateri so se privabili iz nemških krajev celo iz Maribora in iz Gradca Ker se je pripravnica opustila, bo prihodnja leto v razn du nemške gimnazije dokaj manj učencev kakor letos. — (rNarodni dom" v Celju) je dozidan že do II. nadstropja in se je pričelo staviti nahišje, kt bo do konca tedna gotovo ter se začne takoj kriti z opeko in kositarjem. — (Volilski shod v Celovcu,) ki je bil predvčerajšnjim, je hil precej živahen. Kot nemško-na cijonalni kandidat je nastopil prof. M e i n g a s t, rekoč, da ^.e za n-tnško levico ne more ogrevati več noben pravi Nemec. Ur. Inik Dobernigg je po« vdarjal potrebo, da s^ o3nuje krepka nemška ljudska stranka poleg levice. Izjavil je, da proti županu dr. Pose h u ne bole kandidiral, da pa vzprejme mandat, ako bi bil voljen, Za nemško levico je govoril dr. pl. Hihler, več ^ovoroikov pa za nemški.-narodni program. Za Dobernigga je bila konečno večina štirih petin navzočih. — (Za mlade domače zdravnike.) Piše se nam od dobro poučene strani: V Tolminu izpraznjeno je mesto okrajnega zdravnika in tamošnju prebivalstvo želi iskreno, da bi to me^to tandem alnjuando zadobil zopet domačin, imajoč srce" sa domače ljudstvo. V nar< '.nem in socijalnom življenju čaka ga lepa naloga, v materialnem ozira p t se sme imenovati izpraznjeno nr to, glede na fco, da je v celem obježuem in skoro 10.000 duš br -ječem okrajnem glavarstvu le še jeden z dravn : (v Bovon) — izvrstno. Za finkatui izpit izp -sloval bi si pro*dleO lahko brez t'.uda primeren rok. Prošnje vložiti je do 1. oktobra pri c. kr. nameat ništvu v Trsiu. — Pozor torej mladi slovenski zdravniki, da nam tega lepega in ugodnega mesta ne zasede zopet tujec. — (Imenovanje.) Okr. komisar g. dr. Peter L a h a r n a r na Dunaji, Slovenec z Goriškega, je imenovan podtajnikom v notranjem ministors-vu. Darila i Uredništvu našega lista i o poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod dr. Al. Kraut v Kamniku mej tamošnjimi rodoljubi nabranih 5 7 kron, za slovensko šolo v Veli-kovcu, namesta venca na grob prezaslužnega koroškega r )doljuba prof- Josipa Lendovška. Darovali so gg.: Župan Močnik 10 K., dr. Schmi-dinger in dr. Kraut vsak po 5 K., Milohnoja 4 Luka Bergant 3 K., dr. Dereani, Jernej Grasek, de Kladva, Novak, Orehovčan, Polec, ŠUefmčič. dr. Temnikar vsak po 2 K„ ostali po 1 K. — Žive't rodoljubni darovalci iu njih nasledniki! □3X2503 3,T7\kC©- Dunaj 26. septembra. Po izvolitvi dr. Lnegerja županom nameravajo protisemitje uprizoriti splošno iluminacijo Dunaja. Heb 26. septembra. Trgovinska zbornica je izvolila dr. Plenerja drž. poslancem. LVOV 26. septembra. Vzlic vsem manevrom in nasilstvom je pri deželnozborskih volitvah dosegla kmetska stranka nepričakovano ugoden uspeh. Kmetska stranka je odvzela Stanczvkom osem novih mandatov in bo imela v deželnem zboru 13 zastopnikov. Proti kmetskim kandidatom so kandidovali stančiški prvaki prof Mieinovvski, knez Sapieha, grof Stadnickv, grof Rey, član gospodske zbornice Zoll, državni poslanec Popovvski in so vzlic vsemu pritisku propadli. Zmaga Zaleskega, kneza Czartorvskega, kneza Sanguszka se je dosegla na slepursk način. Rusi so izgubili dva mandata in bodo imeli v deželnem zboru le 14 zastopnikov. Pariz 26. septembra. „Gaulois" zatrjuje, da so v ministerstvu nastala nasprotstva, vsled katerih hoče ministerski predsednik Ribot podati ostavko. Novo ministerstvu sestavi Constans. Pariz 26. septembra. Danes se vrši obravnava proti anarhistu Bouteilleu, kateri je v Rothschildovo banko vrgel dinamitno bombo. Obtoženec zatrjuje, da ni hotel nikomur nič zlega storiti nego samo občno pozornost nase obrniti. London 2 6. septembra. „Times" trdi, da posledica pogajanj mej knezom Lobanovom in francoskim ministrom lIanatauxom bo ta, da bo ruski car imel odločujoč upliv na vso iinanjo politiko francosko. Zalivala. Slavno ravnateljstvo kranjske hranilnice v LJubljani izvolilo je podunti podpisani kmetijski podružnici sto goldinarjev v nakup kmetijskih strojt-v. Za ta veledusui dar je najtopleje zahvaljuje načelništvo kmetijske podružnice v Predosljah dne 'JI. septembra 1896, (1968) r>i-ntf. Čteauallc Tujci. 2">. septembra. Pri Nlonn Semen, Pongrats, L6wi, Roth, Casper, Hanselv, Kohlmiiller, Nanberg, W al ter i Dunaja; — Pire s KrSkeua: — VViener iz Zadra: — Soia, Kavčič z Razdrtega; — Budinek ti Heljaka: — Alhoni Is Krakova; — Rosmann iz Novegamesta ; — Prelove.1. iz Idrije; — Kreuzmaier iz Kočevja; — Sohantar \i Čelimlja; — Barbo iz Rakovnika; — Kaifesch iz KoSic; — It«-i1 Iier iz Brna; — Cokini iz Trsta. Pri MfklleJ: Srhiedlot" Pnlacsek, Reinisch, Lembergcr, Biencnfeld, Ali man. Haller, Kramau, Stuhler, Felch z Dunaja; — Bloos i/. Gradca; — Kopriva iz Novegamesta; — Betfigsl, PotgO is Veroue; — Winterhalter iz Maribora; — Koželka iz Zagreba; — Kaspcr iz Kočevja. Pri l.loj iKiii kolodvoru i Ifsrlak iz Velikovoa; — Pollak Is Giadca. Pri iiiitnrsK«m ..... 99 , SO 0 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1059 „ — „ Kreditne delnice......... 403 „ — , London vista........... 120 , 15 , Ncm&ki drž. bankovci za iOO mark . 58 „ 87'/, n 20 mark............ 11 , 77 , 20 frankov........... 9 „ 53'/, n Italijanski bankovci........ 45 „ 35 ( C. kr. cekini........... 5 , 69 a Dne 25. septembra 1895. 4°/0 državne srečke iz 1. 1*51 po 250 gld. 151 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1861 po 100 gld.. . 195 „ 50 , Dunava reg. srečke f)°/0 po 100 gld. . . 130 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/iVo 7*'a*' zast. listi . 121 n — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 202 „ 50 „ Ljubljanske srečke......... 23 „ — , Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 n 50 , Akcije anglo-a\str. banke po 200 gld. . . 177 „ 50 , Trainway-druAt. velj. 170 gld. a. v. . . . 552 „ — , Papirnati rubeli......... 1 . 29-/4 * Dobro ohranjeni sodi po 6 hektolitrov no mt produj po ni/.I*I I v Vogovili nllcab it, 10. (1971—1) Zajamčeno pristen, jako sladak tirolski liter po 48 kr. vinski mošt čez ulico po 44 se dobiva v gostilni -.pri Virantu f1870- P n H \"-li 1 i 6 ti N p -o ■a U Ij u i ^ s Lekarna Trnkćczy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 ghl. 50 kr. Odločno najboljšo mazilo zoper trajanje po milu, bolečine v rokah, no um h, v križi ter v ilvrili, otrpnete u«le In kite lt«l. Dobiva ao pri (820-38 I ImiIiIii Triikuczj-jii lekarnarju v Ljubljani. I*»nII|m n« r. obratno pošlo. Lekarna Trnk6czy v Gradci m 4 P H t* I 5 D I- PI _| C. Ir. glavno ravnateljstva avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -5-«ri..»ifc-cr-x-vc»er«k o-..•;J« ni pribedAl'O In i»lh»Jalnl caai o«n»<:snl to i J a i-.- «i- i loUmit i. >■.(--•< j Odhod ia LJubljane yož. kol.) VS iB nr*. H f>o «(«•! o*ebnl vUk t 'I rili, Pontmbel, Boljak, C . •oreo, Vrni-.• s.-.:.'■■:>i, rjjnboa, a*» Helithsl ▼ Auiie«, Iiohl, Gnuu, dHnt, lolM|r.-v-.. I.pnd-Oaitoln, Zoll n« jeseni, Inomost, Oarih, Slsyr. Lina, llail'Jri. o, PltcnJ, Marijin« t are, Kgor, Kulort »»rc, Fran- sov* t»'(, Pmgo, ' ' j;. - i j, Duha) »la Amttotten. ■ i'ihH SO *ttli%. tjutraf mpAntil rlalr ▼ Noto mo«to, KodoTJ«. '»> :. uri 10 m<*t. tioaeUol vlak v Trbls, PootMbel, Beljak, 0«. 1313*1, Frjnzeuifo/te, Ljubno, Dunaj, oea HelsthaJ t SoliiogrAJ, Dunaj • I a AnkltSttSBi Oft iI. tiri SO min. dnjHtlur, Franoove Tire, .Tarlnve varo, IV •.•(-, Iifpsko, Dunaj »Ia Amitotten. Ob 7 VO min. ikhvv n»i-ni Tlak t Noto moalo, Kočevja Uaatin toifn nli nednljali In prtiEiilkih ob Ji. uH X(i minut popoludna oaobui v'.il. v !." '"i> IU. Prlltod v Izubijano Qni, kol.). CM uri SlU *h moata, Ob C uri Sli min. pojHiluilne eieebnl vlak a Dnnaja, l.jubaaga, Belathala, • •.»: i. k.., Uolovaa, Frajiaenifoate, PonUbla, Trblaa. Ob V. uri S min. tr.f.r oiobnl Tlak ■ Dnnaja preko Amatetten« In 'jnbn«Ki-. i'. '■ t.n' , Oelnvoa. Poutabla, Trblia. Ob 9. uri V/i min. mrmčer motani Tlak im Kočevja, NoTBfra Meat«. Raaun tOf*a ob nodoljali in praaulklh ob JO. uri 40 rnintil BTeuer oiobo i Tlak ia Ijofloo-Hleda. _ Odhod U LJubljano (drt. kolj Ob T. uri »S min mjutraj t Kamnik. B *'. B Ođ „ popttluitn* B , r rt. a SO n mvpfvr . „ ,, JO. ,, tO „ •vfftVr i, || (ilednjl Tlak Ia ob nedeljah In praanlklb.) Prihod v ls\oblja.no i>oluttna m „ (5—tlt) O. ,, SO m>*č*r ,, ,| . P. „ .VI „ •ffv"*r n , (alednjl vlak le ob nedeljah In praarttiti t Jo čo Hltkho |irel»MvlJa|o, izvrstno varovalno sredstvo proti Kii/iiiin bolesnim. 4 ena zavitku M.i kr. (1224—3) Glavna zaloga in jedini izdelovatelj: Ilarol "Wolf lekarnar v Vipavi, na Kranjskem, via Postoj ina in Gorica. bdajatelj in odgovorni arednik: Joein Nnlli. [>RHtnitJa in tink .Narodne Tiskarne".