^ in pnunikof. ^ a»iiy »"»P1 Sat»r PROSVETA -TE AR Uota j« $0.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■ - 1 «f * «- i, 'im' CHICA^O, ILL.. ČETRTEK, SI. OKTOBRA (OC Uradniški tn upravnlfckt proitort: ««57 8. U»ndal? A v«. Offic® of Publlcatlon: 3857 South UwndtU A v«. Tefaphon«. Uorkurvll 4904 (OCT. SI). 19.15. Sobacrtptioa 18.00 Taarij. STE V.—NIIM KER 213 AccepUnc« ftf »a 11 Ing nt apodal r«U of ladaljnje države odobrile bojkotno akcijo proti Italiji ;ilc »O se za izoliranje Italije, da ustavijo Muioolinijevo vojno y: Afriki. Francija in Anglija bosta predložili nov mirovni načrt italijanskemu diktatorju. Abesinci nastavlja-jopaot Mussolinijevi armadi v puščavah južne pokrajine. Italijansko prebivalstvo že občuti pomanjkanje živil Program japonskih militaristov jiKva, 30. okt. — Bojkotna ki jo je odredila Liga naproti Italiji, je dobila vče-nov zamah, ko j* 29 držav milo, da ne bodo kupovale umskega blaga, zaeno pa bole izvoz materiala, ki ga jjjt potrebuje pri izdelovanju tj« in municije. Lip narodov hoče z izolacijo ustaviti Musaolinijevo i v Afriki in prisiliti dikta-i na mirovna pogaanj ja. Žeje uverjena, da bo v tej inji uspela, petintrideset držav je usta-»izvoz orožja v Italijo in dvig-embargo za izvoz bojnega »riaJa v Abeainijo; 32 držav ilo„ da bodo izvajale fine sankcije proti Italiji. Od-le bodo bančne in druge Mussoliniju. Uradniki Lige narodov so izlili upanje, da bodo ostale dr-odobrile ekonomske in fine sankcije proti Italiji v injih par dneh. Ligin od-r, ki ga tvorijo reprezentanti !držav, se bo jutri sestal na »ji seji, na kateri bo odločil um, ko stopijo sankcije v ve- fO. Poljska je odobrila, sankcij Italiji s pridržkom. Vpra-je Ligo narodov za dovolj*. naj Italija konča kon-cijo poljskega parnika, ki vzdrževal promet med Polj-in New Yorkom. iriz, 30. okt. — Poluradrva w g'as i, da Rta vladi Fran-in Anglije sestavili mirovni' katerega bosta predložili ifliju. Politični in justič-strokovnjaki obeh držav . so i formulo, ki naj bi lega-tnla italijansko okupacijo ne-toih abesinskih provinc, v jivnem Ogaden. Ta formula bazira na sistemu teritoriji koncesij na Kitajskem. Angleško - francoski dogovor "k da Velika Britanija opu-■ pomorske proti i tal i j an- * blokade, ako ne bo dobila zabila, da jo bodo pri tem podil11' Nemčija, Japonska in države, ki so zunaj Li-0 narodov. * »mialu zadnje francoske no-^ je bila poslana angleški Ik> Francija priskočila na Angliji v slučaju italijanr napada na britsko bojno v Sredozemskem mor- Ulje.«tt se Francija in Angli-J*1* . ' ^ nnibu koncentrira bližini italijanska Pripravlja na ofen- ^ • 2 armni.) Kitajski režim mora sprejeti tri zahteve Šanghaj, 30. okt. — Japonski generali so včeraj naslovili na kitajsko vlado v Nankingu novo "svarilo", ki znači začetek nove japonske vojaSke kampanje na Kitajskem. "Svarilo" je v obliki treh zahtev, ki jih mora izpolniti kitajska vlada. Prva zahteva se glasi, da mora prenehati po vsej Kitajski vsako proti japonsko gibanje. Druga: Kitajska mora sodelovati z Japonsko in Mandžuku-jem pri gospodarskih načrtih za razvoj severne Kitajske in tu je uključeno tudi uradno priznanje države Mandžukuo s strani kitajskega režima. Tretja: Kitajska, Mandžukuo in Japonska se morajo združiti v politični in vojaškoobvezni alianci z namenom, da preprečijo komunistično gibanje na severnem Kitajskem in v Mongoliji. Zadnja zahteva je predvsem namenjena japonski konsolidaciji severne Kitajske v pripravah za vojno s Fovjetsko unijo. Dalje japonski militaristi zahtevajo, da kitajska vlada čim prej likvidira "incident v Lančovu", kjer so, kakor trdijo Japonci, kitajski teroristi ubili nekega japonskega uradnika. Ameriški trust zapleten v škandal Čilska vlada ogoljufana za deset milijonov Santiago, Chile (Južna Amerika), 30. okt. — Republiko Chile je zadnje dni pretresel elek-trarski škandal, ki ima politične komplikacije. Triindvajset direktorjev Chilean Electric Com-pany in borzi a nov je obtoženih, da so se poslužili nepostavnih valutnih transakcij in ogoljufali vlado za približno deset milijonov dolarjev. Chilean Electric Co. j<» pod kontrolo Electric Bond & Share Co. v New Yorku, torej je v rokah ameriških kapitalistov. Ta družba je obtožena, da se je po-služila lokalne "črne" (nelegalne) borze pri denarnih transakcijah, kar je povzročilo padec vrednosti čilskega denarja in veliko redukcijo v delavskih me-zdah. Odgovorni direktorji družbe, med katerimi je tudi nekaj Angležev in domačinov, so prebili en dan v zoporu, nakar so bili izpuščeni proti kavciji. O-menjena amerUka družba im« v Chilu monopol za električno silo. Kompromis med naciji in katoliki v Nemčiji Berlin, 30. okt. — Spor m«-d katoliško cerkvijo v Nemčiji in nacijskim režimom zaradi vprašanja, ali mora biti na cerkvah pa peška ali nacljsk« zantava s »vaotiko, j« bil včeraj r<»*en s kompromisom. Ob cerkvenih praznikih bo s cerkvenih zvonikov vihrala le pap^Aka zastava, ob državnih praznikih pa nacljsk a. Domače vesti Sestanek z delegati BSL Chieago. — Social Club, mladinska veja kluba št. 1 JSZ, je aranžiral sestanek z delegati E8L (English Speaking Lodges) SNPJ, ki bodo tu že v petek. Sestanek se vrši v petek zvečer v spodnji dvorani SNIPJ in na programu je več govorov, zaključi se pa s prosto zabavo in plesom. Vstop je prost. Spet nesreče na ceati Arma, Kana. — Dne 24. t. m. je avto podrl rojaka Mika Raz-potnika, ko je korakal ob tukajšnji glavni cesti. Razpotnik je težko pobit in nahaja se v bolnišnici M t. Carmel v Pittsbur-gu. Avtomobilist, ki je povozil omenjenega rojaka, je v zaporu. Ely, Minn. — Zadnje dni je neki avtomobilist do smrti povozil rojakinjo Mary Simonič. Nov grob v Penni Canonaburg, Pa. — Dne 28. t. m. je umrl za srčno hibo Stan-ley Boštajnčič, star 19 let in ro-jen v Strabanu, Pa. Bil je član •društva 138 SNPJ in tu zapušča starše, brate in seatre. Nov grob v starem kraju Denver, Colo. — John Malovrh, predsednik društva 218 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je na Vrzdencu pri Horjulah u-mrla njegova mati Johana Malovrh v visoki starosti »6 let. V Ameriki zapušča sina in štiri vnuke ter vnukinje, v atari domovini va.dve hčeri ln Šest vm* kov ter vnukinj. Vladno pdkojilo odklonjeno železnici Waahington, D. C. — Meddržavna trgovinska komisija je odklonila New'Haven železnici posojilo $6,000,000 iz sklada federalne korporaeije za rekonstrukcijo financ. To je prvi slučaj, ko je komisija odklonila finančno pomoč železnici, odkar je bila u-stanovljena omenjena korpora-cija. Komisija pravi v svojem odloku, da je železnica že dobila poaojilo $8,000,000 iz sklada korporaeije in nadaljnjih sedem milijonov iz sklada administrar cije javnih del. Dalje dolguje $3,-400,000 železniški kreditni kor-poraciji In ne more izplačevati svojih obveznosti. ■■Op UOS, Aoft of Oot S, 1017, utkorliod ob J«m 14, 1910. Habsburiani v konfliktu s Starhembergom Dunaj, 30. okt. — Avstrijski monarhiati, večinoma katoliški fašisti, ki hočejo povratek Habs-buržanov na avstrijski prestol, so te dni prltli v oster konflikt s pristaši kneza Starhemberga, ki zdaj vodijo kampanjo, nfj ae predsednik države odpravi in na njegovo mesto postavi Starhem-berg kot regent. Habsburški monarhisti so v strahu, da bi knez Starhemberg rad bil kraj. Obravnava proti de-fravdantu Stveitzerju Chieago. — Sodnljska obravnava proti bivšemu okrajnemu tajniku in blagajniku Robertu M. 8w*itz<*rju ne vleče zelo počasi. Se vedno izbirajo porotnike. Prva dva dneva »o izbrali o-sem porotnikov. «weitzer je ob-toten, da je poneverll $414.120 iz okrajne blagajne, iz fonda skupičkov za pridana posentva zaradi zapadlih davkov. Rudarji dobili zvišanje mezde Kdmonton. Alta., Kanado — Rudarji, člani 18 dintrikta l'M-WA. oo izvojevali zvišanje mezde pet odstotkov z novo p^'*!-bo. ki »topi v veljavo I novembra. Relifna oprava v IU. dobila ultimat 183,500 relifnih klien-tov mora biti uposle-nih v novembru Chieago, 80. okt. — Nov edikt iz Washingtona, D. C., ki uklju-čuje zahtevo, da jnora biti 183,-500 "upoaljivih" relifnih klien-tov uposlenih pil relifnih projektih, je izzval t!hfar v krajevnem uradu Robert J. Dunham, načelnik državne administracije raltotih del, je izjavil na včerajšnji seji drtav-ne relifne komisije, da zahteve ne more uveljaviti do 1. januarja. Ultimat driavDl administraciji je naslovil Hsrry L. Hop-kins, načelnik federalne uprave relifnih del. V ultimatu je rečeno, da mora biti najmanj 100,-000 relifnih klientov uposlenih do 15. novembra. Po izjavi u-radnikov državne administracije je pri relifnih projektih po vsej državi sedaj uposlenih o-; krog 15,000 delofcov. Medtem, ko drlavna uprava išče izhoda iz Mpta, je prišla grožnja s stavko š strani' gradbenih delavcev. Pa trie k J. Sul-livan, predsednik Cikaškega sveta stavbnih unij,,je izjavil, da unionisti ne bodo jlolali za "zaščitno mezdo", katero je določila federalna admn|otracija relifnih del. Ta masdš je $55 na mesec za ne^Eurjeno delavce in $94 za izurjene. * Dalje je Sullivsa rekel, da bo pozval zidarje t opuko, pleskarje, tesarje in dvuge delavce, ki gradijo šolska pt^loDj« v Evan-atonu tn Franklin'partu ln Pojemajo "zaščitno mezdo", v stavko. VLADNA PREISKAVA OROŽNE TRGOVINE Več firm je oaumljenih kršenja Roosevelto-ve prepovedi KONTRABANT ZA JUŽNO AMERIKO Sodišče ovrglo obsodbo organkatorja Obeta se nova obravnava proti žrtvi omreženja Cleveland, O. — Možnost je, da bo Mike Lindway, organizator unije indootrijakih delavcev sveta, ki je bil preteklo leto v zvezi s stavko proti National Screvv Co. obsojen v zapor pet do dvajset let, dobil svobodo. Policija, ki je uvedla preiskavo v Lindwayjevem stanovanju brez zadevnega dovoljenja, je na o-bravnavi trdila, da je našla večjo količino dinamita v njegovi hiši. Delavske organizacije ho »e zavzele zanj, ko so uvidele, da je postal žrtev omreženja, in vložile priziv pri a|>elatnem sodišču. Apelatno sodišče Je sedaj raz^ veljav Ho obaodbo nižjega sodišča z odlokom, v katerem pravi, da bi moral sodnik, ki je predsedoval obravnavi, upoštevati argumente zagovornikov, ki so bili proti predložitvi neke evidence. Odlok dovoljuje proaekuciji o. j tvori te v nove obravnave, kar pa Waahlngton, D. C. — Ali 80 trgovci s smrtjo kršili embargo ki ga je predsednik Roosevelt 1. 1934 uveljavil za izvoz oroij« Boliviji in Paragvaju, ko sta bili v vojni za posest province Chaco? Rooseveltova lulministracija upravičeno sumi, da so nekatere ameriške firme kršile prepo* ved in iz tega razloga je odreci* la preiskavo, ki naj bi ugotovi < la vse podrobnosti, nakar bo odrejena prosekucija proti kompanijam in posameznikom ki bodo spoznani za kriv«. 7 ozirom na zadnjo RI milijona upooljlvih brezposelnih delavcev na delu pri relifnih delih. To pomeni, da meooca novembra mora federalna relifna uprava bo težavna stvor, ker Je apelat- »I™"" '»kroj, dva milijona brez- no sodišče ovrglo glavne riokozr ■>"«•'»»: 'JU«'-...... proti ,bt,>,nru k„t M^.ln. I V »dnjem u»iju|e Hopkh« obljubil ujamlltev 3,500,000 bm-Obrambnl odbor, čigar glavni M> na rellfu, do 1. no- stan je v Chicagu, oe je sedaj vembra In t^daj pride konee obrnil na delavske organlzarlje zt r#,||fne |>od|»ore. To ne pa še nI apelom za prispevke zgodilo In zdaj Je datum "upo- -------'slltve" brezposelnih pri relifnih 400 Angltfau delih premaknjen- na 1, dacem* izpraznilo Malto Vlada udarila odvet-|CLANI KOMPA- nike Lige svobode Obdolžila jih je kraitve pravil odvetniške organizacije VVaahington. 1). (\. 30. okt. — Neja»trjeno poročilo se glasi, da je Rooseveltova administracija pričela pritiskati na Ameriško odvetniško zvezo, naj izključi odbor 58 odvetnikov Lige svobode, ker so pred nekaj tedni |HMlall izjavo, da je "nevv-lealska" delavska zakonodaja neustavna. Med odvetniki, ki so imdali o-menjeno izjavo in katerim preti izključenje, so John W. Davls, bivši predaedniški kandidat demokratske stranke; Bainbridge Colby, državni tajnik v Wllso-novl administraciji; James M. Heck, bivši kongivsnik in pomožni tajnik federalnega justlčne-•ru departmenta, in Joseph B. Kly, bivši guverner države Mas-sachusetts. Odvetniški odbor Lige svobo-1e je bil pozvan, naj nastopi pred komitejem Ameriške od-vetniške zveze, ki Im> imel sejo na 17. novembra y Columbusu, 0, Ta komiU^j lahko pri|M>roči 'zključenje odvetnikov Lige svobode. Ti so obdolženi kršenja pravil odvetniške organizacije, ker so 17. septembra objavili poročilo, da je VVagnerJev 'akon glede mirne poravnave 'ndustrijskih sporov neustaven, ''oročilo se smatra za napad na •akon. Dalje so obdolženi, da so »odall nekatere druge izjave, ki io ustvarile kontroverzo, kar se 'udi smatra za kršenje pravil aivotniške zveze. NUSKIH UNIJ V REVOLTI Napoved generala John« - aona ae je urea-. ničila . Federalne dajatve ne bodo ustavljene Predsednik Roosevelt odgodil akcijo WaMhingt4Mi, D, i\ — (IT) — Prvi Rooneveltov čin, ko se je vrnil h tritedenskih počitnic,, je bilo naznanilo, da federalne de-jatve relif ni m klientom ne laslo ustavljene. Ko ao ga reportarjl vprašali, a-II še vedno misli, da bo :i,5(HI,(HM) delavcev, ki so sedaj na rellfnl '.isti federalne vlade, uposlenih pri relifnih projetkih v novem* bru, je ml govor i I, da se bo to zgo lilo do 30. novembra. Prvi datum, ki ga je določila federalna admiiiistriu-ija relifnih del za zaposlitev "uposljlvlh" relifnih klientov, je bil I. julija. To se o o i zgodilo in potem so datum odlagali od meseca do meneča. Posledica tegaje bila negotovost mVečal, «Mikar HO MilSNollniJove čete invadirale A> lieoinijo, poroda vladni nlatinti-i ni biro Na J ve< »« kov lin j»' tirodala Italiji I rit 1 Ni< ke| < m UPOR V JEKLARSKI INDUSTRIJI Zid ne sme udariti PlttHburgh, Pa. — Napoved, ki jo je Izrekel general Hugh K. Johnson pred dvema letoma, ko je bil še načelnik NRA, da delodajalci, ki snujejo kompanlj-ske unije, gradijo orožje proti sebi, ae je uresničila v jeklarski Industriji. Kompanljska unija, katero je ustanovila American Hhvet St Tin Plat* Co., podružnica U. S. Steel korporaeije, se je uprla in sedaj skuša razširiti revolto na druga jeklarska podjetja. Arthur H. Young, podpredsednik jeklarske korporaeije in dobro plačani "strokovnjak", ki Je imel urediti odnošaje med delavci in delodajalci, se sedaj trudi, da bi potolažil delavce, ki so ae uprli kompanijokomu unl-onlzmu. Voung Je naletel na prvo o-pozicijo, ko je dvanajst kompa-nijnkih unij sklicalo konvencijo pred dvema tednoma in odklonilo sedeže reprezenUmtom A-merlcan Sheet A Tin Plat« Co. Na tej konvenciji so delegatje sklenili, da bodo šli v boj za avl. šanje mezde 15 do 25 odstot* kov, za plačam« počitnice In revizijo koinpanijskega penzijsk* ga sistema, da bo vsak delavec, kl se umakne v pokoj, dobival minimalno penzljo $60 na me-Hec, Delegatje ao argumentirali, da bi jeklarska korporacija lah* ko plačevala to pokojnino, če zniža penzije upokojenim dlrek* t ur jem na $100 na mesec. Nekateri upokojeni direktorji prejemajo aedaj penzljo do $75,000 na leto. Voung Je skušal preprečiti sklicanje konvencijo,"potem, ko se je njegov trud izjalovil, pa je hotel kontrolirati konvencijo, kar se mu ni poHrečilo, Delegatje ho Izvolili posebni »albor ter mu poverili nalogo, naj nadaljuje boj za /.višanje mezde in druge zahteve, zaeno pa na| pripravi vse potrebno za sklicanje druge konvencije v (iarvju, Ind. V Braddocku, Pa., kjer ima Jeklarne Jones & Lsuiihlln Steel Co., so jeklarski delavci tudi v revolti proti koinpanijski uniji, Gibanje za ustanovitev prave linije je dobilo močan zamah. Kako daleč ne bo revolta raztegnila, v tem momentu še nI jasno, ker so koinpanijski špioni na delu, da ustavijo val opozklje. Španska vlada se je reorganizirala Madrid; .'(<>. okt. Joa<|Uift Chaperieta |i včeraj rSorgani ziral španski kabinet, ki je |MNlal ostavko. Vsi ministri nn ostali razen dveh, ki nt a zapletena v igralki škandal. Tt» sta zunanja minister l4*rrous in minister vzgoje Ris*ha V vlado ata prišla dva dnina liberalca Jone Martine/ de Valeaco Je novi zunanji minister, , Bandit Fernekes zapusti! $100,000 Chieago I/ |H)licij»»klh kn* i gov |K>ro« a|o. da je Menry rer ' J 'L t aeklMI, mali »»Hrullt. ki Je'v 1» nemškega dečka! \n k Mariennerder, Nemčija, okt Neki »tar Žid v tem n»e^ ntu je Ml otmojen rta I I dni za- Valeta, MaHa, 30 okt. An- Turčija Mjubila t;o- gleški civilni prebivaleI no oto- ^ Angliji ku Malti. 400 ju, številu,, ki oo( ' ^ • ' večinoma žene in otroci onifle- Atene, :tO okt Iz zanes ških ^ontnilpn, se Je včeraj vkr-| Ijivih virov jo izvedelo, do |e ralo no jairnik. ki jih Je od\^iel; turška vlada v prvem tednu ok-na Angleško. No Maltloo oatoli tobro |s»nodilo Angliji vojaško |M,ra, ker Je udaril Mrij*kega ženje v v t nos t i okrog $100,000. le angleški vojaki in pomoršča- pomoč proti Italiji, če pride do larja, ki Je • kamenjem M>ijal Vse Ui pnrniMiJe jr Kernekeo ki (Molta j« angleški otok v oboroženega konflikta V zame joi|H- na židmukl sinag«iri <- rri"f PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA HMJVKNMKS MABODNB PODPORNIC J BO NOTE OrsM al aa* kr Um tffetaa« NiIUuJ Raaatti Naročnina: n Mntrr. drta.a <(«»•» Cbicasa) Ia Kan*4« HM aa Wu». MM aa imH M«. US m M rt lata; aa OSI M— ta Clasr* ITA« aa aa t« lat*. M'l u H UU; h taua—a ss Marrtpttu« rataai for th« UnIUd State« (airapt CMaa—» and Copata M M p»r r«ar. Cl..ia«u and C Mars »7 10 par r«ar. lata«* (miirm M m h' mu. Caaa a«taMv »a 4a*«*vn< SafcapM 4wpu«* ta »niroMSk llMkM m M vra**io Hotoptai IIUMrM mUM <«r»4a., p*. *aati. 4tm»«. paaMt itd ; aa vraaja »a*MJa*a4>M Ia * ateista. 4« ia prileti I pottaiM. A4rert4M*e rala* mi e*r*r*aet- Manaacrlpu at Maaunl' aaUaaa and unautacMad artkMa »Ml aot ba ratoraa4. OtSar •aawaarl»M. auch aa at^rtaa. plar«. poama. atc , wlll ka rataraad ta aandrr ualy wbao areocnpariiad to aaif-addraaaad aad »Uaipad Maata* aa raa. kar Ima atft a IMaail PROSVETA SM7-M Ca. Lavadaia Ara.. < Mca«*. UUaala MKNRII Of THE fSDMATSD PREM 138 Zgodba o Židih Adolf Hitler, po milosti božji (vsa oblast se deli od zgoraj!) diktator tretjerajharake Nemčije, ima neko kronično bolezen v grlu. Nacijski tiakovni biro v Berlinu, ki predpisuje ljudem v Nemčiji, kaj smejo in česa ne smejo izvedeti, je sicer zamolčal to "firerjovo" bolezen, a izvedelo se je vseeno. Pred kratkim se je Adolf dal operirati v grlu, vse pa kaže, da se operacija ni obnesla. Zdaj poročajo z Dunaja, da ne je diktator llitljL*r obrnil na slovečcga dunajskega špeciali-nta za bolezni v grlu dr. lleinricha Neumanna, naj pride v Berlin in ga ponovno operira, kajti izrastki divjega mesa v grlu so se obnovili. Dr. Neumann je pa odgovoril Adolfu, da se sicer čuti "zelo |>očaščenega" s povabilom v Berlin, toda, žal, izvabilo mora odkloniti, ker se laiji, da bi njegova operacija, če bi bila neuspešna, |H)vecala nacijhke predsodke proti Židom. Dr. Heinrich Neumann je namreč — Žid. Stvar je zanimiva. Fanatični Hitler je na čelu svoje nacijske drhal! začel križarsko vojno proti Židom poleg marksistov čim si je prisvojil oblast v Nemčiji. Bes je med Židi precej oderuhov in drugače nlabih značajev — kakor so tudi med "čistimi" Nemci, "čistimi" Slovani Itd. — ampak Hitlerjeva barbarska banda je razglasila na splošno vse Žide za ničvredne ljudi; s posebnim udarcem je ponižala židovske učenjake, zlasti zdravnike, ki so bili v stotinah izgnani na tuje, kolikor jih niso zaprli in nečloveško mučili ter pobili. In zdaj se je "Čistokrvni", arijski Hitler toliko ponižal, da se je obrnil za zdravniško pomoč na židovskega Specialista na Dunaju, ko mu njegovi arijski dohtarjl ne morejo 'pomagati! To nas s|»oniinja na blaženi srednji vek. Takrat so krščansko Evropo vladali z železno pestjo aami krščanski Hitlerji. Židje niso imeli nobenih pravic. Po krščanskih svetih knji-gah so židje sicer "izvoljen narod", Ušla, kar so krščanski poglavarji učili, ji« bilo eno, kar so pa delal j, je IhIo drugo, Židje ao bili kri-voverci, v krščanskem srednjem veku so pa krivoverniki bili brez pravic. Ker židje niso smeli posedovati zemlje, s«* bili prisiljeni lotiti se trgovine in raznilrdrugih obrti ter poklicev, toda krščanski Hitlerji one dobe jim tudi tega niso privoščili. Sveta Inkvizicija, ki je trebila krivovernike in nevemlke iz svete cerkve, je hudičevo kurila tudi Židom jhmI petami. Krščanskim vernikom je bilo na primer zapovedano, da ne smejo iskati |»omoči pri judovskih zdravniških padarjih. To je bil greh! Kdor je bil lailan, je m pral moliti in dati za maše! Take so bile krščanske poatave za navadne tepce. Ne tako srednjeveški Hitlerji. Za njih ni bilo postav — kakor jih ae danes ni. Vsi vladarji in visoki plemiči mo imeli v svojih gradovih stalne židovake zdravnike! fcldje so bili na g In h u kot najlailjši zdravniki. Papeži v Rimu ho imeli judovske zdravnike, krščanski kralji in cesarji, veliki inkvizitorjl in celo turški sultani. Na molitve in maši- ae niso zanesli! To bilo aaino in tepce kakor Je Ae danes. Hitlerji ae ni no nič spremenili. Kakršni so Inli v aredujem \eku, takšni so.v dvajnetem atolAju. Omenili smo ie, «lu mi gledamo na Jude kakor ua vsak drugi narod ali raso, Me<| njimi ao dobri in slabi značaji, razumniki in bedaki, tejHi in učenjaki, delavci m paraziti —• kakor jih skujejo razmere in kakršni ho med vsemi narodi in runami. Človek Je najprvo človek, potem je pa to. kar iz njega naredi njegova družba, njegova šola, njegova okolica iu vzgoja apioh. vNaciji m antinomiti tet židožeri sploh _ ao drugega mnenja; oni imejo krivdo za pravo ali namišljeno zlo pri teh ali onih ljudeh, proti katerim imajo atiire predsodke. Včasi no odločevali verski predsodki, ki.še danes niso izginili \ preprostih manah \«a»i mi vse nesreče: bolet ni, živinsko kugo, loio itd. naprtili starim lenakam, "coprnitam", in knvovercem Hitlerjeve i ao \-e nesreči Nemčije v (MiNojnih letih pripinaii Judom, MKiahatom in dentokra- nI i navadno iatovi*tijo kapitalizem Je judov- t« »m krAčai kapitalist«« z »ki! II it |er je nemški k šle in on Glasovi iz naselbin Zanimive beležke alitiner i. Ves ugonobil ttallfem ae sam je ladan idovake zdrav • kapitaliste ! ; nle v Nemčiji — toda »vi, netrece Ae mao |a»-gHu . . Zdaj se obrabe in kmalu ae I ki na Uspela prireditev, politika in trojno slavje Bridgeport, O. — V soboto, dne 26. oktobrs, smo pri nas i-mell večer, ki ne bo kmalu pozabljen, jiosebno ne med članstvom društva Cardinals it. 640 SNPJ, ki je omenjeni večer imelo svoje veliko prireditev. Udeležba je bila tako velika, da se le ne pomni kaj takega v društveni dvorani. Zaatopanih je bilo tudi mnogo starih članov od tu in iz naselbin Glencoe in Windsor Heights, W. Va. Taka velika prireditev da dosti dela. Posebno nekateri so se veliko trudili, žurili in delali. Pri njihovem delu so jim priskočili nu pomoč tudi člani in članice društva št. 13 SNPJ, kar je pač hvalevredno. Seveda dobi članstvo pri tako veliki udeležbi in uspelem delu novo veselje za bodoče delo. Vsekakor so mladi prireditelji lahko ponosni na svoje uspelo delo, obenem pa so lahko prepričani, da je njihovo društvo popularno in da ga naši ljudje upoštevajo. Gotovo bodo mladi člani napeli vse svoje sile, da se društvo pojača. Tako je prav! Naprej, vedno naprej in vaše skupno delo ho obrodilo dober sad! •>■ Kar je nas starejsih^rfanov SNPJ, se vsi zanimamo, kaj bo naša mlada generacija zaključila v Chicagu dne 2. nov. na svoji prvi konferenci. Dopisniki v angleški sekciji Prosvete imajo različne nazore. Za enkrat ne bom komentiral njihovih mnenj, vendar pa želim, da bi večina zastopnikov ali delegatov na tej konferenci dobila prave pojme, čemu in v kakšne namene je bila SNPJ ustanovljena in na kakšnih principih sloni njen temelj. Rečem le toliko, da sem prepotoval že veliko krajev, se udeležil raznih društvenih sej in organizacij, pa do danes še nisem naletel na nobeno društvo, naj bo te ali one organizacije, da ne bi prišla politika na dnevni red, posebno pa še pri onih, katerih člani najbolj poudarjajo, da "ne politike v društva." To se razume, če pride kakšen republikanski ali demokratski politika* na seio takih društev, jim razdeli plakate svoje stranke ali "omogoči", da se izprazni sodček piva ali steklenica žganja — to seveda ni politika. Kaj še! Mi nočemo politike — ven z njo! Ce pa kdo prinese na njih sejo stvar, ki bi bila v korist delavstvu v splošnem—torej njim samim — tedaj se to takoj označi za socialistično politiko in ne vem kaj še. Ozrimo se na prvo angleško poslujoče duitvo naše jed note, na društvo Pioneer v Chicagu,' ki ima močno število članstva in se udejstvuje v delavski politiki. Poleg tega so zelo aktivni na polju delavske kulture. To dokazuje, če je med članstvom prava delavaka politika, da bo taka organizacija napredovala. Ne bo pa uspevala tam, kjer vlada zavist ali kaj laalobnega in kjer se odklanjajo delavska načela. O tem Me bi dalo ae mnogo napisati, po-eebno glede mnenja nekaterih članov angleško poslujočih društev. "Prosperltcta" pri rovu Blaine je |h» dveh tednih zopet* prenehala, obrat se je skrčil na tri dni v tednu. Ta "prosi eriteta" je vladala le par tednov v dveh letih. Na 29. nov. poteče deset let. aebno dolga doba. smpak to je blln izredno nenavadna doba proeperitete, doba največje depreaije kar jih pomni zginiov ina industrijske Amerike, doba velikih atavk. (»osebno velike rudarske stavke leta 1927 in Ittgft In naš klub je v vsej tej vzrujeni dobi neumorno delp-val v prid delavske mase Zgiaiovtn* našega kluba je bogata In ae ponaAa z dobrim rekordom za naselbino kot je Hridgeiairt. Prirejali ao se di. igre in razn* zabave. Pomagalo se Je povsod in vselej, kjer )e šlo za koristi delavske mase. in !o kolikor je bilo v danih o-kolš« inah mogoče. Zato pa naš klub častno stopa na plan ob svoji 10 letnici dela. Svojo 10-letnico bo proslavil v soboto, dne 30. nov. Prav tako važnega pomena za širšo javnost je 25-letnica J&Z in 30 letnica Pro'e-tarea, kakor je za naio naselbino naša 10 letnica. Proletarec si je stekel mnogo zaslug i za SNPJ in ji je vedno stal ob strani pred napadi nasprotnikov. To mora priznati vsakdo, ki se količkaj zanima za delo tega lista. Pri nas bomo vse tri omenjene proslave združili v eno veliko delavsko slavje dne 30. nov., ki se bo vršilo v društveni dvorani na Boydsvillu. Ko nam je Frank BarbiČ povedal, da pride k nam, "da bo pokazal našim motornikom, kako se stritkare ronajo", smo seveda zelo radovedni, kakšne metode rabijo na St. Clalrju pri obratovanju uličnih. Poleg tega pa je rekel, da nam bo povedal vse skrivne novice iz metropole. Vsledtega nismo le mi v Bridge-portu nestrpni in komaj čakamo 30. nov. pač pa slišimo, da bodo prišli iz bližnje in daljne okolice poslušat godbo Barbičevega sina in drugov, članov društva fctrug-glers št. 614 SNPJ. Pogledat bodo prišli lepe igre In ostali spored, ki se bo izvajal na omenjenem trojnem slavju. S. Rebol, predsednik društva št. 13 SNPJ, pa je rekel, da bo naredil pristne slovenske klobase, kakršnih Barbič niti v metropoli ne dobi. Vsi, ki se zanimate za to trojno slavje, recite, da na 30. nov. vsa pota vodijo v Bridgeport! Joseph Snoy, 18. Zidanšek na delu za sobotno ie-dajo Prosvete Sharon, Pa. — Kljub slabemu zdravju, ki me zadnje čase muči, sem si spet naložil na svoje rame sedem mojih kriiev in podal med naše prijatelje po hriboviti Penni, z namenom seveda,! da dobim nekaj novih naročnikov našemu priljubljenemu dnevniku Prosveti. V mojem zadnjem dopisu ste čitali, da sem naznanil vašo željo in prošnjo uredništvu in u-pravništvu, da bi tzopet dobili nazaj sobotno izdajo Prosvete, katero čitatelji pogrešajo In težko pričakujejo. Glavni odbor z upravništvom in uredništvom vred bo gotovo vašo prošnjo u-slišal, tako da bomo že ob novem letu 1936 zpet prejemali sobotno izdajo dnevnika Proavete. _ Potrudil se bom na mojih potovanjih s pridobivanjem novih naročnikov, obenem pa da se obdržijo stari naročniki, da pravočasno poravnajo naročnino. Ce bomo to storili, kar je naša doli-nost, uam je sobotna izdaja Prosvete zagotovljena. Pri tem pa se ne smete zanašati, da je mogoče to doseči le s poskusom potovalnega zastopnika. Ne! Na delo moramo iti vsi potovalni in lokalni zastopniki! Skupaj moramo prijeti za vajeti in skupno potegniti do na&ega cilja! Posebno se prosijo lokalni zsatopniki in posamezni člani, da store vsak svojo dolžnost s tem, da greste na delo in pridobite vsak vsaj enega novega naročnika. Mnogo je slovenskih naselbin, oddaljenih in raztresenih, katerih potovalni zastopnik ne more| obiskati radi prevelikih voznih stroškov. V takih nanelbinah naši čitatelji radi pozabijo, da jim je potekla naročnina, tudi radi pozabijo, da so dobili že več opominov iz upravništva Pa čakajo in odlašajo toliko čana, da se jim list ustavi in s tem je naročnik izgubljen, morda za vedno. ker se razjezi, češ. dolga leta sem bil naročnik dnevnika Prosvete. sedaj pa so mi list u-stavlli. Taki naročniki se ne zavedajo, da ao sami krivi, ker ni-no hoteli na O|>etovanc opomine z dopisnico ra en cent pravočasno obvestiti uprave, da želijo o-atsti še nadslje naročniki In da se jim nsj list nikar ne ustavi. Na take alučaje često naletim po naselbinah Pomisliti morate, kako težko nosim sedem krHbev. I»s se kljub temu še vedno trudim ta napr *dek delavskega dnevnika, ker ae zavedam, da nam edinole delavski listi kaše jo pravo pot v boljše razmere ir ImlJAd* življenje, do katerega am< kot delavci pač vsi upravičeni. Gotovo ste tudi čitali priporočilo tajnika SNPJ, v katerem nas opominja, da bi pridobili mnogo novih članov v sedanji kampanji, katera nudi vsem novim prosilcem razne ugodnosti in nagrade agitatorjem ter dru-ištvom. Tako tudi piše, naj se potrudimo za pridobivanje novih naročnikov Prosveti. Pred nami i sta samo še dva meseca kampanje. Pridabil sem štiri nove člane SNIPJ, še enega pa upam pridobiti v kratkem. Isto naj stori vsak posamezen član, pa bo kampanja uspešna in gl. uradniki zadovoljni z našim trudom, zadovoljni pa bomo seveda tudi mi, ' kajti to bo pomenilo 'lep napredek za vee člane. Poskrbimo in potrudimo se, da nam novo leto 19&6 prinese sobotno izdajo Prosvete, in smo lahko ie sedaj prepričani, da nam bo uredništvo Prosvete naš trud dobro poplačato z dobrim čtlvom! Pred odhodom na moje potovanje se mi je posrečilo, da sem dobil enega novega naročnika. Anton Zidanftek, zastopnik. danes v kritični uri naših bratov, | ko fašistična steklina ogroža svetovni mir, pozivamo vse civi- j lizirane narode sveta, da ne pozabijo tragične usode naših bratov pod Italijo. ! Mi vsi izražamo tople simpatije našim bratom v Italtjl virji-hovi "Golgoti" kakor tudi tirolskim Nemcem, dodekanešklm Grkom in proti fašistom. Pozdravljamo vsak korak, ki se pod vzame in pripravlja sa masne dezertacije ter upamo, da ta preizkušnja bo skoraj dovedla do poloma nečloveške fašistične vlade. Polivamo vse rojake v Jugoslaviji, da legalno preprečijo vsak korak, ki bi mogel pomeniti moralno, politično ali ekonom^ sko pomoč fašistični vladi v tej kHzi. V- Pozivamo vse Jugoslovane v Ameriki, da se nam pridružijo ter v tem kritičnem momentu v vsaki posamezni naselbini organizirajo svoj protest v pomoč trpečim bratom. Za O. 1. J. I., J. Bratina, t. č. predsednik. CETRTEKJ1. OKTOBRA Slavje S. N. D. Lorain, O. — V nedeljo zvečer, dne 8. nov. bo roslavil tukajšnji Slovenski narodni dom svojo 12 letnico. Vsled tega se vabijo vsi Slovenci, da se udeležijo veselice, ki se bo vršila v ta namen. Ta za vse Slovence v Lorain u pomemben ivečer ne sme iti mimo nas kar tako, temveč pridimo vsi skupaj in se skupno spominjaj mo onih let, kako težko je bilo delo za naš Dom, ki ga imamo sedaj in ki služi kot naše središče. Da se bo ta večer bolj slovesno praznoval, smo najeli za to slavje slovensko godbo Bled iz Clevelanda. Torej kar se godbe tiče, je prvovrstno preskrbljeno. Naš gospodinjski klub bo poskrbel, da bo s postrežbo zadovoljil vse naše goste. Ne pozabite tudi, da je vstopnina samo 26c in obenem brezplačen door prize ali vhodna nagrada, v obliki lepe volnene plahte ali blanketa. Ker ima naš Dom le eno letno veselico, upamo, da pridete vsi, ki ste za na-* predek našega Doma. John Bruce, tajnik. Protestna resolucija in poaiv < New York, N. Y. — Odbor za zaščito Slovanov v Italiji je na svoji zadnji seji sprejel sledečo resolucijo: Ker na teritoriju zasedenem od Italije po svetovni vojni živi kompaktna masa 700,000 južnih Slovanov, ki so v dobi svoje tri-najst-stoletne zgodovine, do italijanskega podjarmljenja, dosegli visoko stopnjo kulturnega in ekonomskega razvoja, ker je fašistična vlada v svoji brezobzirni denacionalizaciji oropala te Slovane vseh najbolj elementarnih človeških pravic, zaprla njihove šole, prepovedala njih časopisje, uničila njihovo književnost, zaprečila vsako kulturno sodelovanje z brati v Jugoslaviji, prepovedala uporabo materin-*kega jezika v šolah, cerkvah, v javnosti in celo pod la«tnim krovom v rodbinah, nanilno poitali-jančila njihova imena in to celo na nagrobnih kamnih, razpusti-a in prepovedala cvetoče kulturne organizacije, brutalno si orisvojila premoženje teh moč-ilh organizacij, nabrano v dolgih letih v potu in trudu; gospodarsko uničila nekdaj premožne občine in jih dovedla do skrajnega obupa, uničila njihove narodne dome, katere so skoraj brez izjeme zažgali fašistični banditl; prepustila naš narod na miloat in nemilost tem banditom ter Izpostavila naše brate najbolj krutemu in aadističnemu poniževanju in nečloveškemu preganjanju. ako so pokazali naj-skromnejši izraz narodne zavednosti; vlačila njihove voditelje po ječah ali jih pa zaprla na o-toke okužene z malarijo ter jih ubijala in mučila v izvršitev obsodi) posebnih sodišč organiziranih v ponmeh pravici; v splošnem. po*trt>ek napram narodni manjšini.'kakršnega ne pomni ivetova zgodovina. Ker fašistična vlada kljub temu. da nam je odvzela vse pravi-m* ni najmsnj obotavljala, da x>kliče neprimerno veliko števl-! o naših brstov pod orožje, pri-' »ravljen*. ds Jih žrtvuje za "ve- j čjo slavo krvavega Rima." zato. Prošnja Ireadville, Colo. — Podpisani želi izvedeti za naslov Josepha Shlitza, ki se baje nahaja v naselbini Wray ali Silvertown, Colo. Gre radi društvene zadeve. Ce bo sam čital te vrstice, prosim, da mi piše na spodnji naslov. Prosim tudi ostale rojake, če je komu znan njegov naslov, da mi ga sporoči, zakar mu bom zelo hvaležen. Joseph Gruden, box 119, Lead-ville, Colo. Nadaljnje države odobrile bojkolno akcijo proti Italiji (Nadaljevanje s I. strani.) živo, s katero bo pričel, ko se pojavi ugodna prilika. Nadaljnje poročilo, ki je dospelo v Harrar, se glasi, da so krogle iz abesinske strojnice u-niČile italijansko bojno letalo. Pilot in dva opazovalca so se u-bili, ko je letalo padlo na zemljo in se razbilo. Abesinci niso utrpeli velikih izgub v operacijah italijanskih bojnih letal. V bolnišnico v Jigjigi je bilo doslej pripeljanih samo pet abesinskih vojakov, ki so bili ranjeni v napadih iz zraka. Rim, 30. okt. — Diktator Mus-solini je včeraj izdal odredbo, ki omejuje zaviivanje mesa, zaeno pa je odredil drastično Štednjo v vseh vladnih departmerttih. Ta ukrep je bil uveljavljen na seji, kateri je predsedoval Mussollni in na kateri so bili reprezentira-ni voditelji vseh Italijanskih industrij. Odredba je prva "obrambna akcija" proti ekonomskemu in finančnemu bojkotu, katerega je Liga narodov razglasila proti I-taiiji z namenom, da ustavi afriško vojno. Odredba stopi v veljavo prihodnji teden in bo učinkovita najmanj šest mesecev. Odredba določa, da mesnice ne smejo prodajati govedine, teleti-ne in bravetlne ob torkih, ob sredah pa ne prašičjega mesa. Hoteli in restavracije smejo servi-rati le ene vrste govejega ali ribjega mesa pri vsakem kosilu. Organizacija, ki kontrolira ribiško industrijo, je obljubila, da bo zvišala letno količino ribjega mesa 4000 ton. To naj bo nadomestilo za goveje meso. Zveza lovcev je obljubila, da bo postavila na trg več divjačine. Naznanjeno je bilo, da bo prihodnji torek izdana nadaljnja odredba glede začasnega suspendiranja regulacij, ki se nanašajo na prodajanje potrebščin. Italijanske gospodinje so vznemirjene, ker vidijo v objavljenih odredbah možnost nadaljnjih re-strikclj. Vlada bo najbrž omejila uporabo olivnega olja. masla. sladkorja, masti in drugih živil. Sneg je pokril §everozapad Seat t le. VVa« h. — Mrzla zima ie zadnje dni zavladala po večjem delu severnozapadnih Zdrur ženih držav In v zapadni Kanadi. V*i kraji severno od Californije ob Pacifiku ao pokriti s snegom in temfieritura je padla pod 30. Se slabše je v Kanadi V provinci Alberti so visoki snežni zameti in 29 oktobra Je bilo 12 pod ničlo. Hrana naj odgovai 2e davno je mano, da »e rit,,,' .. hrane koHeina In kakolo« "1 podnebju ih krajevnih dWe,jh'.,' " kon.tituciji iloveka, temveč tud, ., " pokbeu. torej v prvi vrati po M^nih rveATon/V^^ „ Z in vti kalorij človek, ki teiko dela l/i ,. , mnogo energije, duievni delavec m , »opet drugačno hrano, biolog Ctdtl kalorično pa manj izdatno. 2, du|„0 ^ M aamo ob aebi umevno, da ob e ml ~oj pkUČ in kuhar svoj pr„C k* TZ aa se torej obleče vsak izmed niih v s avojim poklicem. Malokdo je pa že ,)( n m da bi moralo nekaj POdobneg^^iTd8 hrano, da bi se moral torej človek ne sam zunaj oblačiti, temveč tudi hraniti tako kaka zahteva njegov poklic. 01 S tem povsem novim vprašanjem -*e ^ zdaj državni zavod za proučevanje človeš prehrane v Moskvi, ki spada med največje najmodernejše zavode te vrste na svetu njem se pod vodstvom ravnatelja prof Kaiu nova na znanstveni podlagi teoretično In prak tično proučuje problem pravilne prehrane ob« nem se pa dajejo smernice velikim industrij skim in poljedelskim podjetjem, odgovarjajoč najnovejšim dognanjem. Tu je oddelek proL Lavrova, ki se peča s proučevanjem vitamina Na tem oddelku iščejo nova na vitaminih bo gata živila, tu skušajo pridobivati komentirane vitaminajn obogatiti z njimi druga živi v katerih je malo vitaminov, tu proučujejo tu« učinek tehnične priprave v kuhinji za vitamin v živilih. Oddelek prof. Zbarskega se peča proučevanjem beljakovin v živilih, z njihov obilico ali nedostatkom ter njihovim vplivu na človeški organizem. Klinični oddelek za di etno hrano prof. Pevznera proučuje poskus lečlti različne bolezni s primerno prehrano. 'Zanimivi in za nas povsem novi so izsledki proučevanja prof. Razenkova. Ta uče njak hoče rešiti vprašanje primerne prehran v različnih poklicih. Na njegovem oddelku si iščejo in določajo norme za optimum hran« primerne kovinarjem, zidarjem, delavcem v ke mičnih tovarnah, poljedelcem, železniškin uslužbencem itd., vse to po metodi prof. Šeter nikova. Zanimiva so recimo opazovanja, ki si pokazala kako poedini poklici različno reagiraj« na enake okuse. Tako kovinarji nimajo rad kislih jedi kakor so boršč, kislo mleko, solat itd. V sladkornih tovarnah, slaščičarnah, to varnah čokolade in sorodnih podjetjih zaposle ni delavci pa kažejo velik odpor do sladkih jed Nasprotno imajo pa zelo radi kisle jedi zidar; stukaterji in drugi delavci, ki prihajajo v sti z apnom. 2e iz tega vidimo, kako važno je vprašanj prehrane v zvezi s poklicem. Pravilna izbiri prehrane pri različnih poklicih se ne sme ozi rati samo na to, ali gre za duševno ali za tele no delo, temveč mora upoštevati tudi poedim vrste poklicev. To se zdi samo ob sebi umev in vendar so začeli učenjaki šele zdaj prouče vati to vprašanje. In značilno je, da se pojavlji ta mlada veda baš v Rusiji. Kaj morai vedeti o Abetiniji Abesinija je razdeljena na deset provinc. Ti so: Ogaden, GaHa, Kaffa, Džima, Soa, Godtam Amhara, Tigre, Danakil in Yola. V bližini Adue kopljejo železo. Na jugovzhodu Tanaškega jezera so najdi* i zlata in mnogih rud. Na severu Addis Abebe rase bombaž. Na vzhodu železniške proge Addis-AM»a Džlbuti uspeva kava, ki daje slovito mokko enako tudi na jugovzhodu Hararja. V Ogadenu uspeva ovčjereja, višje prot jugovzhodu je dosti volov in bivolov. Prebivalstvo Abesinije govori 1M narečij službeni jezik je amharščina. Amharska abeceda ima 267 črk. Najbolj številno ljudstvo v Abesiniji je P« me Gala. Amharci so do 70 odstotkov okuženi m mH; lisom. Ljudstvo pokrajine Soa Je zelo neiskreno, u hrbtno, lažnjivo in leno. Tigrinci so zelo delavni. Gali so vztrajni in marljivi in najkonstru« tivnejši element Abesinije. Somalijci so ognjeviti, nagli, a nimajo notne vztrajnosti. Danakili so nomadi, fatalisti in mri ' | Preden se oženijo, imajo navado izvršiti *** en umor. Nasprotnika redno kss tri rajo Nekaj za zenike 2enske spijo še vfdno previsoko Metod ki se lahko ponašajo z vzornim, po Uvs*M drtenjam. puste svoje otroke cHo JeU> '^ plosko na hrbtu in jih vzamejo le zs n<* neizogibnih minut na rok« otroci lepe. krepke in ravne hrbte jemUamo otroke vse prezgodaj v n«r« j di za odrasle je z ozirom na držo. ««ns i ^ odpočitek važno, da ležijo čim bo. p Kako se parfemiraš? Pomislit. to. da ostavljs celo najboljši parf^ >* In volni sledove, če pride v kapljah n^ to moraš parfem nspršiti al: « • f maškom namazati na dele obleke. i deti In kjer sledovi ne morejo N »<. ' -}v nekoliko kapljic v lase. nekolik* m ". Znano je. da se vonj drži po»e r • ^ Iu. Ce ima* torej s tilom < ^ kar Je poceni in lahko zelo miraj vzdolž Ulovih šivov. ^ obleke in vonj »e drži dolg'' Pri nai H Ti U f^rorme SI. OKTOBRA. P108?KfA mImnm Vesti iz Jugoslavije u u> telo slaba in ljudatvo je ",Krbeh. kako bo preživelo zi- »« ___ Podatki, ki jih je pravkar a-jo črnomaljsko sresko nar v« potrjujejo poročila "Slo-a Naroda" o letošni ze- v vseh krajih slabi letini ue Krajine. |jto je bilo požeto pravočasno. Pridelek je zaradi dolgotrajne & in ne baš ugodnih vremen-rt razmer le srednji. Fižol je rit popolnoma uničila. V rasti t v\0 zaostal tudi krompir, rtv tako pa je prizadeta tudi 10rura. ki je prebivalstvu poleg trompirja najvažnejši pridelek R prehrano. Nekaj redkih deže-T!ih dni sredi julija in septembra je sicer več ali manj popra-rilo rast nekaterih kultur, ki so __ raznih zemljiščih suši različ-au kljubovale. Domači in uvože-li krompir je mestoma pognal (skebstvo) izključeno. na dveh srednjih šolah v Puli imenovan duhovnik, ki je bil le pred leti znan kot antifašist in so takrat intervenirale proti njemu celo oblasti. List meni, da rtU&NJA LETINA V BELI (vseh naštetih del najlepši uspeh. nikakor ne gre. da bi tak oso-KRAJINI ^ Drama pripravlja za prihodnje vraten duhovnik poučeval itali- jansko mladino in zahteva, da prosvetni minister stvar takoj uredi. List duhovnika imenoma noče označiti. Novi grobovi. —r V preteklem tednu ao v Gorici umrli 36-letni Anton Rejec. 38-!etna Petra Bi*-jakova in lS-letna Stanislava Hvaličeva. V vzhodno Afriko odpotuje tudi iz Gorice manjša skupina fašiatičnih vseučiliščnikov. Prijavljenih prostovoljcev je doslej 34. Prideljeni bodo mitraljeskim Četam. Očividno bodo odpotovali v Neapelj skupno z onimi is Pu-le in drugih mest v severni Italiji. Na sestanku intersindtkalnega odbora v Gorici v nekdanjem Trgovskem domu so razpravljali o postopanju nekaterih goriških trgovcev, ki so skušali povišati cene raznim živilom in drugim potrebščinam. Sklenili so, izdati strožje disciplinarne odredbe proti vsem onim, ki bi v bodoče navijali cene. V Gorici ae je v dneh od 6. do 12. okt. poročilo sedem slovenskih parov. V Puli so ustanovili posebno podjetje, ki bo nakupovalo stare kovinaste predmete. Nakupovali bodo predvsem obrabljene reči iz železa, jekla, brona, medi, bakra in aluminija. Podjetje je pod vojaško kontrolo. V Brumi pri Gradiški so na profektov predlog odstavili u-pravni odbor furlanske Katoliške delavske in kmečke hranilnice ter na njegovo mesto postavili vladnega komisarja. Za komisur« ja je bil imenovan Corradino Piazzesi. Šolski skrbnik za Julijsko Krajino je bil pred dnevi na Pivki. V Postojni si je ogledal prostore, v katerih bodo namestili na novo ustanovljeno nižjo gimnazijo. Nato je pregledal šole v U-belskem, Kačji vasi, Sfcudenem in Strmici ter vsa tamkajšnja zavetišča šolske družbe "Italia redenta." V Dulu-Otelci je bilo letos na prizadevanje fašističnega šolskega upravitelja vpisanih v balil-sko organizacijo 128 otrok. V torek popoldne so se zbrali in pokrajinski tajnik stranke, ki se je nalašč za to pripeljal iz Gorice je otrokom izročil članske izkaznice. V Kanalu ob Soči je bil fašistični komisar Dante Misdaris odstavljen. Za novega političnega tajnika krajevne organizacije je bil imenovan Kmilij Cazzane-g<>. Na Reki so te dni splovili v morje torpedovko 'Perseo'. Splo-vitvi so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter šolska mladina. V goriški pokrajini štejejo organizacije "Dopolavora" članov. Napram letu 1W4 je število članov naraslo za celih 252 ljudi. V Dolini se je ponesrečil domačin J aie Harut. K«) ne je po nekem opravku s kolesom vračal domov, ga je na nekem ovinku |Kxlrl avto ki mu je privosil nasproti. Nesrečni kolesar je dobil nevarne poškodbe na obeh nogah. V Gorici bi bila lB-letna Danila Zigličeva malone utonila v Koči. Igrala se je oh vodi, nenadoma omahnila in padla v reko. K sreči pa sta bila tam blizu dva vojaka, ki sta se takoj pognala v reko in deklico rešila. V čistilniri mineralnega uela tudi belokranj Vesti iz Primor ja Granate iz svetovne vojne zahte-. vajo vedno nove žrtve Smrtne nesreče zaradi eksplo-ka živinoreja, ker je bilo zlasti zij starih granat postajajo ved-tfutno pomanjkanje dobre paše.' no bolj pogoste. Oblasti so izdale lato se seve pojavlja težko vpra- ,že celo vrsto odredb in opozorile ianje, kako prehraniti živino čez ter angažirale celo duhovščino* tirno. | da je po cerkvah pozivala ljudi, Sadje je obrodilo v Beli Kraji- ,naJ 86 n€ lotiJ° nabiranja takih ti telo slabo. Pridelek sliv ceni- 'nevarnih reči in naj o njih. č« jo na 10', normalne letine, pri-'Jih k->€ najdejo, takoj obvestijo delek orehov le na 5'/<, hrušk na ' karabinerje, zlasti pa naj pazi-10 do l.V,, jabolk pa na 2b'/< 'J0 na aV0Je otroke> ki HO naj-normalne letine. Sadno drevje je ^ izpostavljeni nevarnosti. sicer utrpelo veliko Škodo, ter je bilo po .suši izredno moč-► prizadeto. Škodljivci in bolez-* k sreči nijtjer niso pojavili večji meri. Kljub temu, da je vreme zad- ije tri mesece vinski trti v vseh tfah zHo ugajalo in so se vi-»omradi po hudi pomladni slani, smo o njej tedaj obširno po-foiali, precej popravili, znaša »«dar le pridelek komaj 707» rmalnt letine, kakovostno pa precej dober. Gljivične bolez-M nikjer niso izjavile v več-Bleri. Kakor vidimo, ni bila Beli Kra-»'ti letos usoda bolj naklo-"Kna. n« jro prejšnja leta, ko so e»v tako gospodarile slane, su- * ter splošno pomanjkanje Ijud- in živinske hrane. Kako bo- * Belokranjci prebili letošnjo kdo jim bo v njihovi sti-pomagal, —' je stvar odloču-oblastev in naših narod-Mancev, ki bi se morali z silami zavzeti zlasti za iz-/7" v,Mlopreskrbnih načrtov, _ r ht> vsaj ljudem v veliki Potnagano. .!, • '•'^abhka ^umu v Ljubljani 'K-ZaMa ~ y i*,, "lHrno gledališče pa 12. ^ *r* Dramsko gledališče je r»V:l«> takoj za začetek šti- r Premij ».r«. k<> tri Hearstova gonja naletela na ovire Sole lahko seznanjajo ucence z radikalnimi doktrinami ttanhington, D. C. — (FP)— Ali naj šole zamašijo ušesa in zavežejo oči učencem, da ne bodo ničesar vedeli o radikalnih doktrinah? Ali naj učitelji socialnih ved drže glave v pesku, medtem ko rdečkarji divjajo? Ta in slična vprašanja razburjajo Hearstov tisk v kapito»u. ki objavlja dolge kolone protestov. Pri tem ga podpirajo general A-mos A. Kriee in razne "patrio-tične" organizacije. Boj je naperjen proti direktorju šolstva v Distriktu Kolumbija F. V. Bal-lou, ki je odredil, da učitelji zgodovine, državljanskih ved in filozofije smejo seznanjati učence s komunističnimi in drugimi radikalnimi doktrinami. Provizija v apropriacijskem načrtu za federalni distrikt, ki določa, da se v šolah tega dlstri-kta ne ame poučevati o komuni-smu, je iazvala srdito kampanjo v Hearstovem čaaopisju. Doslej je rezultirala samo v dveh protestih proti odloku direktorja Balloua. Kongresnik Clarence Cannon, avtor omenjene provizije, je izjavil, da ne odobrava Hearstove kampanje. Njegovo mnenje je, da otrok, ki ne ve ničesar o socializmu, komunizmu, fašizmu itd. ni izobražen. Ko je on predložil provizijo, je hotel s tem le preprečiti širjenje komunistične propagande v šolah, ne pa pouka o komunizmu. 1.2 marke ($l.t>0). Jajca so'po J 18 fenigov (*est centov) komad. Kila svinjine stane 1.61 marke (66c). Trgovci so informirali odjemalce. da bodo to zimo prodajali potrebščine It* na krušne kar-'e kakor mi d vojno. Sploh so ta sistem v nekattrih krajih še prišli izvajati. Vsled ve'ike draginje in pomanjkanja živeža je že v več me-4tih prišlo do krušnih nemirov, ua primer v Beuthlenu. Glciwit-iu in drugod. Ker te nemire u-prizarjajo ženske, se policija ne upa proti njim nastopati brutalno. Oblasti tolažijo prebivalstvo, da je ta situacija 'e začasna In da se bodo razmere Izboljšale. Je pa dvomljivo, da bo prišlo do tega. Ves gottpodar.sk i razvoj fašistične Nemčije je proti delovnemu ljudstvu. Jedro toga razvoja je, da bogatini postajajo bogatejši, revni pa rev no jš i. Dohodki kapitalistov so bili lansko leto 24večji ko leto prej, dohodki delavstva — zaslužek in penzije — pa le sedem odstotkov višji. Od teh višjih dohodkov pa delavstvo ni imelo nobene koristi, ker je velika draginja požrla vse in tudi znižala življenski standard. ,u Dramsko gledališče vojo sezono dne 1. ok- Na otvoritvenem 'prizorili "Edipa", gr- 'rapedijo v predelavi «*Pa rks Toda očividno je bilo vse zaman. V nedeljo se je v gozdu pri &em-pasu pripetila nova huda nesreča. - Dva dečka, 10 letni Ange] Smet in 12 letni Tonček Košuta, sta se popoldne odpravila od hiše v gozd. Kmalu sta našla 149 mm granato. Hotela sta jo izprazniti, toda vsi poskusi, da bi odvila dno granate ali pa vžigalnik, so bili zaman. Tedaj sta začela s kamnom razbijati po vžigalniku, tako da je granata nenadoma eksplodirala. Eksplozija jo oba dečka strašno razmenari-la. Angel je bil na mestu ubit, Tonček pa je dobil nevarne poškodbe |m> obrazu in spodnjem delu trebuha. Iz bližnjih hiš so v hipu prihiteli ljudje, toda preostalo jim ni nič drugega, kakor da so takoj pozvali na pomoč goriško reševalno postajo in je bil uro kasneje Košuto v Tonček že prepeljan v bolnišnico. Truplo Angola Smeta so zastražili karabinerji, dokler ni prišla sodna komisija. Nesrečnega fanta so včeraj pokopali. ORORNE NOVICE IZ PRI-MORJA Poitalijančevanje priimkov je v zadnjem času v Julijski Krajini nekoliko ponehalo. Italijanski uradni list je v dneh od 1. do 10. oktobra objavil le štiri prt*- ()r Z9|0 rtWio. fekturne dekrete, s katerimi so bili v goriški in reški pokrajini priimki uradno poitalijančeni 9 osebam. Tako sta bila spremenjena n. pr. priimka Batistič in Boštjančič v Battisti rdnosno Baatiani. Hranilnica in poMojilnira Mo-lovun-Karofha je, kakor tnano, | odstotke že nekaj časa v likvidaciji. Njen! lesnika Hoffmanns- slovenskem prevodu ina Albrehta. Ker se Kdip" brez odmora v >-. je gledalfi V loda-'t 4ko pesnlte\ Puški-'iti jroat" v prevodu 1 Josipa Vidmarja nijera je bila kr«tna | likvidator še vrste. Vzrok temu jemanj kan ju je deloma v tem, ker vlada kolje živino za vojaške konzerve, Iz finančnih ozirov je pa ustavila uvuz živine odnosno mesa, katerega je prej vedno mnogo uvozila. In kljub temu, da je vlada zaprla že mnogo mesnic — kakor tudi drugih trgovin — ter lastnike zaprla radi navijanja cen, so slednje vseeno is>skočile za fjO'4. V teh razmerah je povsem naravno, da se je ob poljsko* nemški meji pojavilo veliko tihotapstvo. Iz zanesljivih virov poročajo, da pride na ta način od lft do 20 ton masla na t<*den v Nemčijo in najmanj 2600 prašičev. Tihotapci pa ne sprejemajo nemških mark, marveč b* am«' riški, angleški ali |n>ljski denar. Tihotapci prodajajo svoj koli trabant za fantastične cene. V zapadni ftlezljl stane kPa manla Municijska firma povečala profil Porast znaša nad mili< jon dolarjev Wllmington. ( al. — K»W«t«< tMetur«. Kadeti aovjetnke šole. ki so pripravljeni na obrambo delavske republike. - . ..........- i 3—SBI Zmaga avtnih mehanikov San Francisco, ('al. — Avtni mehaniki so izvojevali delno zntago, ko ho lastniki popravlje-valnic in garaž priznali unijo kot predstavnico delavcev pri kolektivnih |h)gajanjih in da ImhIo i-mell člani unije prednost pri u-poslevanju«> Vsi stavkarji se bodo vrnili na delo, doČim je bilo vprašanje meztle, ur in delovnih pogojev poverjeno v rešitev arbitražnemu odboru. Poravnava stavke, v kateri Jo bilo zavoje« vanih nad tUK) mehanikov, bo o- m<»gočila otvoritev avl ne raz- y IJMjevl |)rl*mleta IVnnsyl stave ob določenem času. Bila Je vanla Greyhound Rus Co„ ,h,-grožnja, da bo ta razstava pre- (|ru|nicil p«nsylvanske klicana, ki Je prisilila mestne av-||p|olnl(W| k, jt. 0iM|o)#0im kršen-toritete na intervencijo, ki je jw Wagnerjevega delavskega za- kona, katerega Je kongres sprejel na svojem zadnjem zasedati- Preizkušnja Wag-nerjevega zakona Otvoritev zaslišanja v Pittsburghu PittNhurgli, Pa. — V navzočnosti velikega števila prič in opazovalcev v dvorani federalnega sodišča je zvezni imIImit za delavske od noša je — prvo ameriško "vrhovno sodišče" za poravnavo industrijskih sporov — otvoril zaslišanje.., rezultirala v pogajanjih med re prezeiitanti unije in delodajal cev. Časopisni delavci pripravljeni na boj Spopad s časopisno agenturo Associated Press Relifni delavci se uprli redukcijam Nevv York. — Akcija, ko je šest tisoč uslužbencev v nowyor-šklh rclifnih uradih zastavkalo, nima akoro primere v zgodovini ameriškega delavstvu. Stavka je bila oklieana kot protest proti relifni administraciji, ki je naziiu-nila redukcijo števila rellfnlh u službencev deset (slstotkov v novembru, IJsIužIm-iicI so ignori New York, —- (FP) Prsdaodkl, ki jih ima časopisna agentura Associated Press proti organiziranemu delavstvu, seno očituje-jo samo v poročilih, ki Jih po\l-Ija ameriškemu dnevnemu tisku, temveč tudi v odnošajih s svojimi usiužboml. Ta časopisna organizacija je te dni odpustila Morrisa VVat-sona, prillka ne obstoja, je že |irej po llavcev, napram katerim je u jasnll Victor Hidder, admlnistra 'prava AF takorekoč priznala, tla tor rellfnlh del v newyoršk«m je odslovila VVatsooa zaradi nj« okrožju. Amsii. of Workers in l'u govih unijskih aktivnosti, no bik* Relief Agencfa«, ki je okli pripravili na ImiJ. Naznanili so, cala stavko, pravi da reprezeutj. ra jsilovico od 12,000 uslužbencev, ki so iMKislenl v rellfnlh u radih. 'lakoj po oklU-u stavke jo organizirala masni shod, na ku terern je nastopil kot govornik kongresnik Vito Marcantonio. da Itodo ua podlagi VVagnerjeve-ga delavskega zakona zahtevali, I naj uprava ponovno uposji Wat-'sona Ta boj bo n< dvomim tožak, ker so skoro vsi izdajatelji a-meriških dnevnikov v ofenzivi tproti uniji čatMipisnih delavtev. Protesti proti kupčijakemu davku Trenton, N J. — Goverrer Harold G. Hcffmsn se je končno udal silnemu pritisku z v s h strani države ter sklical izredno zusedanje legialature, da |Mekli-6e zakon kufičijfkega davka. Demonstracije profetio-nalcev v Waahingtonu Wa*hlngton, 1» r. "Ne maramo obljub, hočemo dela", *irad federal« nega kontrolorja Me< ai laAleil pikeli so l/ili arhitekti, inženirji in učitelji. S svojimi napi ju. Obdolftena je, jih ni razpršila poll< ija Končno j»* M H «rl h|iti iel njih drpu t M' i jo, ki mu je (»redbrftila svoje nahteve. 7,able\ali so, naj kon I trolor mMiri apropria« ijc trn i/. ! vajanje pr<»grHnia rellfnth del, (»ri katerem nal bi dohili ra*lu l /4 k tudi prMfesiufnil« i, uruj^ke | ou/ti« in fiogoje ter pravi« o k» > iarji, u|'■»letu pri Central lOtih Mttt of Nea Jersey, pri \it«*fi kol»-k I iv nih |s>gajanjih z «l4'i«Mla|alel Drugi izurjeni dela vei «o n»" pri volitvah v sad-rij«tr|i d«r« mbru izrekli proti kom (»anijski uniji, ki Je bila znana |nh( inietmm litil«-|N*nodar je bil še • vesel, da sta se Prince in King izpregibala, jo je zapeljal v hribe. Vsako jutro je Saxono zgodaj poklicala budilka. Prvo jutro je hotel Billy po vsej sili vstati z njo vred in ji zakuriti štedilnik. Prvikrat mu je to dovolila, a pozneje je zvečer sama vse pripravila za ogenj, tako da ni bilo treba drugega kakor pritakniti užigalico. In Billy je moral ostati v postelji še malo podre-mati, preden ga je poklicala k zajtrku. Prve tedne mu je pripravljala kosilo. Nato je prišel teden, ko se je vračal Šele k večerji. Potlej je moral spet jemati kosilo s seboj. Vse je bilo na tem, kako daleč od doma je vozil. "Ti s svojim možem napak ravnaš," jo je svarila Mary. "Preveč mu strežeš. Kazvadila ga boš, če ne boš pazila. Streči bi moral on tebi, ne narobe." "On je tisti, ki služi kruh," je odgovarjala Saxon. "Njegovo delo je težje od mojega in časa imam toliko, da ne vem, kam bi z njim. Razen tega me srce žene, da mu strežem, ker ga imam rada in ker . . , nu, skratka, ker mi srce tako pravi." DRUGO POGLAVJE ^ \ Čeprav se je Saxon vestno posvečala gospodinjstvu, Je^ — kakor hitro si je vse do dobra uredila — vendar spoznala, da ji ostaja veliko prostega časa. Zlasti kadar je mož vzel kosilo s seboj in ni bilo treba opoldne pripravljati obeda, jo imela vsak dan po nekaj ur zase. Ker se Je bils v letih, ki jih je prebila v tovarni in pralnici, navadila rednega truda, se s tem brezdeljem ni in nI moglu sprijazniti. Ne- znosno ji je bilo sedeti in držati roke križem; k svojim dekliškim prijateljicam itak ni mogla hoditi v vas, ker so še vedno delale v likalnici in tovarni. Z ženskami iz sosedščine takisto ni bila znana, izvzemši Čudaško starko, ki je stanovala v sosednji hiši in s katero je 8axon kdaj pa kdaj pok rami jala preko dvoriščnega plotu. Razvedrilo, s katerim si je rada preganjala čas, je bila neomejena možnost kopanja. V sirotiščnici in pri Sari se je morala zadovoljevati z eno kopeljo na teden. Ko je zrasla in dozorela, si je izkušala priboriti pravico do bolj pogostega kopanja. A ta nesrečni poizkus je zbudil izprva Sarin zasmeh in nato njeno besnost. Sara je bila okostenela v prepričanju, da je dovolj, če se kopaš vsako soboto zvečer, in je smatrala' vsak poizkus razširjenja te nege telesa za "izmišljevanje" in sumničenje njene lastne snažnosti. Razen tega je bilo to pretirano zapravljanje kuriva in nepotrebno mazanje brisač. Zdaj pa, pri Bil-iyju, ko je imela sama svojo peč, svojo kad, brisače in milo in ni bilo nikogar, da bi ji bil branil, se je Saxon vsak dan vdajala temu užitku. Res je bila kad le navaden pralni če-ber, ki ga je postavila v kuhinjo in sama napolnila z vodo; a vendar je bilo minilo štiri in dvajset let, preden si je mogla privoščiti to razkošje. Od tiste čudne stare sosede je bila Saxon med razgovorom po naključju zvedela nekaj, kar je povzdigovalo slast kopanja na višek. Bilo je preprosto sredstvo — samo nekaj kapljic amonijaka v vodo; a Saxon ni bila tega še nikoli slišala. Namenjeno ji je bilo, da se od te Čudne ženske sčasoma še marsičesa nauči. Znanje se je bilo pričelo nekega dne, ko je Saxon razobe-šala na dvorišču več kosov svojega najlepšega perila. Starka, ki je slonela na ograji svojih dvoriščnih stopnic, je prestregla njen pogled in pokimala —• mladi ženi se je tako zdelo — na pol njej, na pol perilu na vrvici. "Kaj ne, da še niste dolgo omoženi?" je vprašala ženska. "Jaz sem gospa Higginsova. A rajši imam krstno ime: Mercedes."* "In jaz sem Robertsova," je odvrnila Saxon; kar izpreletelo jo je, tako nov je bil njenemu jeziku ta ženski naziv, "Saxon mi je ime." "Čudno ime za Yankeejko," je menila ona. • "O, saj nisem Yankeejka," je vzkliknila Saxon. "Kalifornijka sem." "La, la," se je zasmejala Mercedes Higginsova. "Pozabila sem, da sem v Ameriki. Drugod imenuje vse Američane Yankeeje. Ali je res, da še ni dolgo, kar ste se omožili?" Saxon je srečno vzdihnila in pokimala. Tudi Mercedes je vzdihnila. "Oh, vi srečna, sladka, lepa mlada stvarca! Sovražila bi vas od same zavisti — vas, ki bi bili vsi moški veseli, da jih ovijete okoli svojih zalih prstkov. Pa saj ne veste, kaj imate. Nobena ne ve, dokler ni prepozno." Saxon je osupnila, a vzlic zadregi je hitro Ogovorila: "O, pač, vem, kako srečna sem. Najboljšega moža imam na svetu." . Mercedes Higginsova je spet vzdihnila in obrnila razgovor drugam. Pokimala je z glavo na perilo. "Vidim, da imate radi lepe reči. Pameten okus za mlado žensko. Takšnole je za moške vaba — veliko orožje v boju. S tem osvojiš moža, s tem ga tudi ohraniš . . ," PrekinHa se je in skoro izzivajoče vprašala: "Pa vi, ali bi radi (»hranili svojega moža? Zmerom, zmerom — če Ih» mogoče?" (Ualje prihodnjič.) Nekaj spominov iz svetovne vojne Piši Anton Potisek, (Rillton, Pa.) (Nadallevanje.) V tisti jatnišnicl sva bila devet dni, |H>tcm pa so zbrali kakih dvajset vojakov od nagega jsilka in nas vodili |x> ulicah Ju-denburga kot največje zločince. Tu so nas |ionovno zaprli, naslednji dan pa urno morali pred |x>-veljništvo botaljona. Moj tovariš je bil obsojen na trinajst dni zapora. jaz pa na tri dni. a ga ni-nem prestal, ker no kad«-r od nu-šega (Kilka premestili v Italijo. Ostal sem v Judcnhurgu in dobil službo pri železnici, ki Je vodila od velike postaje do naših barak zunaj mesta. Tu smo nakladali stvari od našega |K»lkn in jih šiljaii za njim. Te utvari so bile nakopičene v neki cerkv? poleg mesta čez Muro, katero sm<, morali stražlti. Neko not. ko sem stal lis (draži, me je mučil glad. Premišljeval sem. kje bi dobil kaj živil, da potolažim želodec. Ko me jr prišel nadomestit drugi vojnk. M»m odšel ia Muro proti |tolju. kjer sem na njivi naruval nekaj Krompirja Nazaj gre me je u-*tavil stražnik, ki Je hotel wveljništvu svoje stot-nije. I it »bil sem službo pri treh l*«1ča»tnikih. katerim sem čistil solw in jim donašal hrano. IK polku so stalno (»rihajali vo-jjaki it ruskega ujetništva, ki so .dobili mesec dni dopusta, nakar sa jih |m»sIjiH na fronto. Tolme- zo je bilo malo mestece, okrog in okrog obdano z govorjem, v katerem je bilo še nekaj civilnih prebivalcev in ruskih ujetnikov. Zunaj mosta je bila velika klet in v nji polno vina, toda dostop so imeli le častniki. Ti so mala okenca prepregli z e-lektrično žico in neko jutro so tam našli dva Rusa mrtva. Ublf ju je elt •ktrični tok, ko sta skušala skozi okence piliti v klet do vina. Nekega dne mo je podčastnik Vprašal, če bi šel rad na dopust, kar sem seveda (»otrdil. l>rugi dan sem šel pred nadporočnika, ki je hotel vedeti, koliko časa Je že. (slkar nisem bil doma. Ker sem vso stvar že (»rej dobro preminil, sem se zlagal, da je preteklo že leto od zadnjega dopusta. Naslednji dan je prišlo povelje. naj vsaka stotnija pošlje dvajset mož v urad poveljništva bataljona. Tam ao nas potem po-stavili v vrste in pričeli izbirati. Nekatere so poslali k topništvu, strojnicam in drugim polkom. Mene so dodelili k oddelku strojnic. toda povedal sem Jim. da sem dobil dopust in da bi šel rad domov, nakar no mi dali potrebne listine in uthičUi, da se moram vrniti k oddelku strojnic. XI 7- večjim številom drugih vojakov sem Šel na dopust. Na iiai^ifi vlaku, katfregu smo zasedli, je bila velikanska gneča, a vseeno sem bil vesel, ker se mi je posrečil načrt. Ko sem prišel po kratki odsotnosti spet domov, so se domači čudili. Drugi, ki so imeli svojce v armadi, kateri niao mogli dobiti dopuata, so se pa jezili. Moj oče je bil oproščen vojaščine in je bil tudi doma. Večkrat sva imela dolge razgovore o vojni, ki je ni hotelo biti konec. Ubijanja je bilo dovolj, toda tisti, ki so želi dobiček iz vojne, se še niso naveličali. Smilili se jim niso vojaki, ki so umirali na fronti, niti ranjenci, ki so trpeli strašne bolečine. Dnevi mojega dopuata so se bližali koncu in treba je bilo misliti na vrnitev na fronto. V letih pred vojno se je razlegalo petje fantov ob večerih, sedaj pa je bilo vse tiho in žalostno. Fantje so bili na fronti ali ubiti, mladino, ki je odraščala, pa so vsako leto klicali na nabor in jo po kratkem vežbanju pošiljali na bojišče. Slovo od doma je bilo težko, ko je bilo spet treba odriniti na fronto. V Tolmezu sem se javil poveljniku stotnije ter mu povedal, da sem bil dodeljen k oddelku strojnic predno sem šel na dopust, toda on ni hotel o tem nič slttati. Potem sem šel v u-rad poveljništva bataljona, da dobim potrdilo, da sem bil res dodeljen k strojnicam. Potrdilo sem dobil in ga pozneje pokazal stotniku, ki pa me je nahrulil. Bil sem že prej pri strojnicah, a tega nisem hotel povedati, ker sem se bal, da me ne bi takoj poslali na fronto. Delal sem se novinca in se učil ravnanja s strojnico kakor drugi. Tu se mi je godilo bolje nego pri stotniji. Medtem pa se je pojavila nalezljiva bolezen. Vsak dan so poslali več vojakov v bolnišnico, a noben se ni vrnil. Tisti dnevi so bili silno žalostni, ker smo morali vsak dan pokopavati u-mrle tovariše. Fantje in možje so umirali na fronti in sedaj je prišla še nalezljiva bolezen, ki je kosila življenja kakor krogle na bojišču. Trupla umrHh vojakov smo pokopavali v skupnih grobovih, na vrh grobov pa smo postavljali spominske križe. Teh skupnih grobov je bilo vsepolno, kajti bolezen je zahtevala veliko žrtev. Mnoge, ki so mislili, da so na varnem, ker so bili daleč od fronte, je pokosila bolezen. Nekega dne nismo šli na vež-)ališče, kar se nam je zdelo nekaj čudnega. Bili smo prosti in smo se lahko sprehajali in pogovarjali, kaj vse to pomeni. Iz vojaške pisarne so prinesli na dvorišče listine in dokumente ter jih zažgali. Slutili ^mo, da se je zgodilo nekaj izrednega, toda nihče nam ni hotel pojasniti, kaj se pripravlja. Kmalu potem so nas pozvali v vrste in nas opremili z revolverji in karabinkami. "z skladišč so pobrali vse orožje, naložili strojnice na vozove ter nam dali nekaj živil, nakar smo zapustili Tolmezo. Ko smo prišli na glavno cesto smo tam opazili polno vojaštva n vozov in nove čete so prihajale od vseh strani. Odkorakali smo proti železniški postaji, kjer so nas lastniki kar zapustili. Mihče ne vedel, kam so odšli, in tako smo tavali okrog postaje, kakor da bi bili izgubljeni. Na kolodvor je dospelo več lokomotiv in vlakov, katere so železničarji pustili tam in odšli. V vagonih je bilo polno obleke, tobaka, jestvin in moke. Zvečer je moja skupina našla kotliček in zanetili smo ogenj kar na progi, da skuhamo makarone, ki smo jih dobili v železniškem vagonu. V tistem hipu je nastal tak vrišč, da smo postali vsi pozorni. Opazili smo vlak. ki je drvel proti nam od avstrijske meje, na njem polno italijanskih ujetnikov, ki so vriskali in prepevali iz veselja. Vlak se ni ustavil in je kar brzel naprej proti ItaHjl In takrat smo zaslutili, da Je vojne konec. Tovarišem sem svetoval, naj kar peš odrinemo proti domu. da ne bomo imeli neprilik z Italijani. toda niso me hoteli poslušati. Oni so bili prepričani, da bo prišel vlak in nas odpeljal proti domu. Začeli smo pregledovati vagone. ki so stali na progi. V nekem vagonu sem našel veliko zalogo arajc In druge obleke. Jm ■em jih kar devet oblekel, nahrbtnik pa sem nabasal s rjuhami, plahtami in drugimi stvarmi, ki so mi ugajale. Nekateri De Brt: BratoTŠcma pravičnih (Nadaljevanje ia konec.) Se preden sem se malo zbaal, je potrkalo. Vstopil je Cenov služabnik in se priklonil gospodarju: "Oprostite, gospod, neki obiskovalec . . ." Cen je nejevoljno zamahnil z roko; služabnik je nadaljeva : "Ne morem se ga otresti. Obljubiti sem mu moral, da vam bom predal njegovo pismo.1 Položil je na drobno prega njen papir na mizo. Cen je pre-bledel, kakor da bi bil uganil vsebino sporočila. Roka mu je drhtela, ko je razgenil lis prečital ga je in ga položil spet na mizo. "Prav!" je mirno dejal. "Gospod naj vstopi." Po tihem mi je dejal: "Nekdo izmed "Pravičnikov" je. Prav gotovo me hoče opozoriti, da teko poslednje minute. Skrij se za špansko steno . . ." "Ali ne bi bilo mar bolje da . . ." "Brž!" me je silil. "Ustre-feš mi." Iz predsob j a sem slišal drsajoče korake. Skočil sem za špansko steno. Prisluhnil sem in čudno mi je bilo pri duši Tako razburljivih dogodkov pač nisem bil vajen. "Pozdrav!" je dejal neki glas po kitajsko. "Ali sva sama?" "Kaj te je privedlo k meni? Cesa želiš?" je kratko vpraša Cen. '\Potrpi, Cen. Kmalu boš vse izvedel. Kakor ti sem tudi jaz član "Bratovščine pravičnih"." "Naravnost povej. Saj vem da me hočeš opozoriti na rok Cemu bi me spominjal tega, česar pozabiti ne morem?" Skozi špranje španske stene sem videl, kako se je tujec bli žal Cenu. Odsekano, naglašujoč sleherni zlog, je dejal: "Motiš se, Cenov sin! Da; mi bodalo bratovščine — in pr priči bom zabodel Kvankuja. Težek molk je zavladal v sob "Kaj.?" je zajecljal Cen. "Ti ho češ namestu mene ubiti Kvan kuja? Zakaj?" ' Napeto sem zasledoval nena vadni prizor skozi špranje. Tu jec je sedel na mojem stolu. Na mizici med njima je pa ležalo leskečoče se bodalo. "Kvanku se je pregrešil! Toda ti veš, Cenov sin, da je še ena zapoved, ki je ne smemo nikoli kršiti: nikoli ne pozab prijatelja; sovražniku nikoli ne odpusti!" "Poznam to zapoved," je dejal Cen. "Dejal bi torej, da je Kvanku tvoj sovražnik." "Ne! Toda tvoj oče — je bi moj prijatelj . . ." Cen se je zleknil na stolu. "Zdaj pričenjam razumeti moj oče je tebi storil nekoč ne kaj dobrega, in zdaj se mu hočeš oddolžiti in namestu mene umoriti Kvankuja. A ppvej mi ali ti je kdaj storil kaj žalega? "Ne, a to nič ne de. "Bratovščina pravičnih" ga je obsodila na smrt. Prej ali slej ga bo po njenem naroČilu nekdo umoril Toda ti si mlad. Pred teboj je vsa bodočnost — zakaj bi si jo uničil, ako bi ubijal! Jaz sem starec. Zate bom izvršil zapoved bratovščine. Plačal bom svo. dolg in "Pravičniki" bodo mi slili, da je Kvanku padel od tvoje roke!" "Prijatelj," je rekel Cen "Tvoja ponudba me je globoko genila. Hvala ti. Vendar sprejeti je ne morem." Pogledal je na uro: "Cez pet minut bom sam izvršil zapoved." "Zakaj me odbijaš? Storil bom, Cenov sin, samo bodalo potrebujem, ki so ti ga prav gotovo poslali, da bi z njim zabodel Kvankuja!" V tistem trenutku je zagledal bodalo na mizi in si ga z naglo kretnjo prisvojil. "Tvoj oče je nekoč mene in moje rešil pogina, lakote. Nikoli se mu nisem mogel izkazati hvaležnega Zdaj se bom pa le oddolžil!" Tiho je vstopil služabnik. "Gospod." j* "njfcj mo. niso hoteli nič vzeti, ker so ne bali. da jim bodo blago vzeli pri pregledu. (Dslje prihodnjič.) . Ški je zunaj. Trdi, da sta zmenjena za to uro." Cen je napeto pogledal na u-ro. "Drži!" je preprosto dejal. "Povej obiskovalcu, da ga bom takoj sprejeL "Služabnik je spet tiho odšel. "Torej moj oče te je bil takrat rešil ... Da, zdi se mi, da se spomnim . . . Čudno: tvoje ime mi ne pride na um . . Tedaj sta nenadoma oba skočila pokonci. Miza se je pre-vrgla. Slišal sem, kako je Cen hripavo siknil: 'Ti si Kvanku!" "Da," je kriknil Kvanku. '"Zdaj bom plačal svoj dolg. Sam se bom zabodel." "Ne, ne! Prepovem ti!" Cenu se je utrgal krik groze. Planil sem iz svojega skrivališča. e "Zdaj šele sprevidim," mi je čez nekaj tednov pri čaju dejal Cen, "da je bila to najugodnejša rešitev. Kvanku je bil itak zapisan smrti." "Glej, je dodal po kratkem premoru z lahnim nasmeškom, "temu žalostnemu dogodku ne manjka niti veselega konca. Vse "Pravičniki" razumejo: da sem izvabil obsojenca v svojo sobo, da sem ga zabodel ... toda tega, da sem tebe, belca prisilil h krivi prisegi, da se je Kvanku sam zabodel — tega, vidiš, ne bodo nikoli mogli razumeti . . ." Najnovejša škotska Dva stara Škota se srečata na cesti. Krepko si stisneta roke, potem pa reče prvi: "Tak me nisi pozabil! Eakaj pa nisi nič pisal?" "Cemu?" odvrne drugi počasi. "Saj sem vsak dan pogledal v časniku, ali še nisi umrl." AgHirajte za Prosveto! —T«kraMd Pletu^ Mary Agnes Quinn, prva vetnica, ki bo izvrševala poklic pred federalnim vrh nim sodiščem. SLOVENSKA NARODNAM PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in posebno list P ros vet a za kori ter potrebno agitacijo sv« društev in članstva in za pro gando svojih idej. Nikakor ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsaka ganizacija ima običajno sv glasilo. Torej agitatorji do in naznanila drugih podpor organizacij in njih društev i se ne pošiljajo listu IW< Ali ste že naročili it os veto Mladinski list svojemu pri ji lju ali sorodniku v domoviJ To je edini dar trajne vredno ki ga za mal denar lahko pri te svojcem v dom«* i no TISKARNA S.N.P 8PKEJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila ta veselica in shode, vizitnice, časn knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatsk slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dru VODSTVO TISKARNE, APELIRA NA ČLANS1 S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA v V SVOJI TISKARNI Vsa pojasaila daje vodstvo tiaksrne Cene smerne, anijsko delo prve vrate Pišite po informacije na naaloe: S.N.P.J. PRINTER^ 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tmm ne dohe aa lalje tudi n* n«tm«nk r,nlenfe NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklep« 10. redne koaveael)« m lahko naroči as list Proarets »« Meje eden. dre, tri, Miri ali pet liane* is ene draiine k eni naročsisi. Proevetn stsne sa vse enako, sa člana aH nečlane $* ©« ta mo Irino ui sina. Ker pa člaai ie plačajo pri aaeamenta $1.20 sa tednik, m P" «• I «teje k naročnini. TereJ oedaj ml vtrekn, reči. da )e list predrt f » « S. N. P. J. List Prevrata )e vaša lastnlns in gotovo Je r rsaki ki bi rad čital list enak dam. Cena lista Proeveta ie: Ia Cieero in Chlcafo |e 1 tednik In............ S tednika in........... I tednike in........... 4 tednike in........... 5 tednikov In.......... .SOJO Za Zdmi. države la Kaaade Ot.00 1 ta*nlk la................ 4 JO S tednika la............... S.SS S tednike In............... 2 4$ 4 tednike In............... l.tt 5 tednikov Hi............. mif Za Evropo }e............... Ispolaite spodnji kopan. prlleiHe potrebo« vsoto dee«r|e S« Order e pluta la u naročite Proeveta, Hat. ki je vaša Ustalsa. PoJaenllo:^Vae'eJ kakor hitro kateri teh članov preneha hiti • ^ tli če ae preeell proč od draiine in ho sahteval eam rroj liit t#dnl?' moral tisti član tt dotične draiine. ki je tako skupno naročena na Proaveto. ta takoj nasnanlti npravniltvu lista. In obenem drpis'«u '••to liatu Prosvota. A*o tega M store, tedaj »eoa uprom,itro latam ta ta vsoto naročnik«. PEOflVBTA, SNPI, Mi7 Se. Uwndale Are- Chkero Hat Prooreto roo«e I...... ...Cl droi«« * Prileiene pošiljam naročnine I) Ime......................... Ustavite draiine: 1) ..... S) ..... I)..... S)..... H Nev i vi te tednik in ga pripišite k mefl oaročaiol od •Mr<,<> .............n dro*»a *...... ........ft. dro*t" ...............................A *..... .......Cl dro*»« ........ ......................Dršava .................