Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (8/20 0C), soboto (11/25 °Q in nedeljo (13/27 °Q bo delno oblačno. Četrtek, 11. avgusta 2016 številka 32 | leto 63 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,80 € -O ■in ■in =o :u-> ii»l ¡o Si^- 75 delavcev Teša zavrnilo pogodbe o prezaposlitvi Od 118 preseženih delavcev Termoelektrarne Šoštanj jih je 75 zavrnilo nove pogodbe o prezaposlitvi. Predsednik podjetniškega sindikata Teša Danijel Tajnik je povedal, da so tem delavcem omogočili pravno pomoč, ki jih je potem napotila na vložitev tožb na izdane pogodbe o prezaposlitvi. Junija so izdajo novih pogodb začasno prekinili zaradi uvedbe arbitraže, ki pa je pokazala, da postopek izvedbe programa preseženih delavcev ni nezakonit. Vodstvo Teša medtem s sindikatom nadaljuje pogajanja o racionalizaciji in optimizaciji poslovanja, ki sta potrebni zaradi neobratovanja petega bloka in lanske 50-milijonske izgube. Nova sistemizacija in organizacija dela v Te-šu, ki trenutno zaposluje 358 delavcev, lahko zagotovi delo le 290 zaposlenim in še dodatnim 49, ko bodo odpovedane pogodbe po-dizvajalcem. Poleg tega so predstavniki pogajalske skupine Holdinga Slovenske elektrarne in poslovodstvo Teša dali zavezo, da bodo po zaključenem programu presežnih delavcev pristopili k oblikovanju nove plačne politike, ki bo urejala plače v tarifnih in plačnih razredih na način, ki bo skladen s poslovnimi načrti družbe do leta 2018. > TAKO mislim V Cirkovcah so v soboto pele žage. A tokrat niso dela tekla v gozdu, pač pa so se mojstri tega orodja, za dobre rezultate »spopadli« na poligonu pri tamkajšnji podružnični šoli. Tu je namreč teklo regijsko izbirno sekaško tekmovanje za nastop na državnem državnem prvenstvu. Dekleti in fantje - prišli so od marsikje - so nastopili kot posamezniki in ekipno. Svoje spretnosti in sposobnosti z motorno žago so preverjali v kombiniranem, natančnem rezu, zaseku in podžagovanju, kleščenju in podiranju drevesa na balon. Turistično društvo Naš kraj, ki promovira Ljubno ob Savinji, je letos svojo tradicionalno prireditev Flosarski bal raztegnilo na kar 17 dni. V tem času se je zvrstilo kar štirideset zanimivih prireditev. Vrhunec pa je bil seveda konec tedna oziroma v nedeljo, ko so novodobni splavarji z obilo spretnosti poka- zali znanje svojih prednikov, ki so tu utirali splavarsko pot. Flosarski bal sicer sodi med najstarejše prireditve v Sloveniji. Tradicionalna prireditev (letos že 56.) pa je še vedno zanimiva in privabi številne obiskovalce, ki so tudi letos imeli kaj videti. V nedeljo se je zvrstilo prav tisto najbolj žlahtno od kiparstva z motornimi žagami, do spravila lesa po leseni riži, spusta flosa in flosarskega krsta. Skratka še ena uspešna zgodba, ki vas bo verjetno še mnogo let vabila v lep Zgornjesavinjski kot. a Jože Miklavc Zakon in nasilje Tatjana Podgoršek Policija je lani v Sloveniji obravnavala več kot 1.200 kaznivih dejanj nasilja v družini, kaznivih dejanj surovega ravnanja zoper otroke pa nekaj več kot 400. Grozljivo! Da bi bilo tega ali primerov, kot je bil na Jesenicah, v katerem je za posledicami krutega ravnanja umrla dve leti stara deklica, manj oziroma nič, je vlada pred nedavnim sprejela novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki je med strokovnjaki in širšo javnostjo sprožil vrsto različnih odzivov. Nekateri ob tem pravijo končno, drugi se sprašujejo, zakaj mora biti Slovenija bolj papeška od papeža. Čeprav je z novelo posodobila veljavno ureditev in vanjo prenesla tudi več določil, ki so jih spodbudile izkušnje na terenu, sem tudi sama med tistimi, ki se sprašujem, ali ni šla z njo malo predaleč, ali ni znova to le zakon zaradi ... Soglašam, da kakršnekoli oblike nasilja, ne samo fizično, nimajo prostora v naši družbi. Sem zagovornica reka: lepa beseda lepo mesto najde. A to, da bo že grožnja otroku: če ne boš pospravil svojih igrač, ne boš smel teden dni imeti mobitela, tablice, se igrati računalniških igric, nasilje, pa težko sprejmem. Že danes nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da je vse preveč otrok razvajenih in med drugim tudi zaradi tega mnogi klecne-jo pred prvo večjo oviro, so neodgovorni za svoja dejanja, se sprašujem, kaj šele bo? Z neživljenjskim zakonom bo vlada staršem odvzela možnost vzgoje svojih otrok po svojih pogledih na normalno vzgojo, čeprav si tudi to lahko razlaga vsak po svoje. Ob prebiranju nekaterih določil novele se človeku samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali se morebiti ne bo začelo dogajati v družinah tudi to, kar se danes v šolah, ko na razredne ure pridejo starši z odvetniki, saj - tako kot odrasli - si tudi otroci lahko zakon razlagajo po svoje in ga izkoriščajo. Mar ne obstaja že danes do nasilja v naši družbi ničelna toleranca, različnih oblik nasilja pa ni manj. To se ne dogaja le nad otroki, ampak je vse večprime-rov, v katerih so nasilneži prav ti. Mar novi zakon na koncu ne pomeni le prelaganje vzgoje s staršev na različne socialne ustanove, ki pa pokleknejo pogosto že ob prvi večji težavi. Mnogi, ki sodelujejo pri pomoči žrtvam, opozarjajo, da se tudi z izboljšavami ohranja bistvena pomanjkljivost dosedanjega zakona, ki ne predvideva ustreznih sankcij za kršitelje oziroma oz. so te pri nasilju v družini le denarne. To pa največkrat udari prav družine, ki so že tako na socialnem robu, v katerih takšna kazen pomeni dodatno katastrofo. Obstaja strah, da bo zakon tudi zato ostal brezzobi tiger, ki sicer opozarja, da nasilje ni sprejemljivo, vprašanje pa je, kakšen bo njegov konkretni učinek. Prepričana sem, da takšen, kot bi si ga želeli, ne. Kajti ve se, kaj najpogosteje povzroča nasilje,7890 in dokler ne bod(m)o začeli odpravljati vzrokov zanje, ga ne bo preprečilo še toliko zakonov, ki bodo natančno opredeljevali, kaj nasilje je in kaj ni. Zanimiv športni center v Sončnem parku Mestna občina Velenje je v Športnem centru v Sončnem parku v zadnjem obdobju izvedla številne manjše investicije. V preteklih dneh so končali z izgradnjo igrišča za odbojko na mivki. Prav tako so postavili dodatne klopi pri Vili Rožle in pri igrišču za petanko. Za to so namenili dobrih 32 tisoč evrov. Za odbojkarska igrišča skrbijo člani velenjskega odbojkarskega kluba. V dopoldanskem času igrišča uporabljajo učenke in učenci velenjskih osnovnih šol, v prihodnje pa želijo ta del ponuditi tudi zainteresiranim ekipam oz. skupinam. Igrišča so na voljo vsak dan od 9. do 22. ure. V sklopu Športnega centra v Sončnem parku so balinišče, dve odbojkarski igrišči na trdi podlagi, igrišče za petanko, igrišče za namizni tenis na prostem ter novo igrišče za odbojko na mivki. Kotalka-lišče, ki je pozimi namenjeno drsanju, v poletnih mesecih opremijo s koši in goli za mini nogomet. Predvidoma do konca septembra pa načrtujejo še ureditev dveh ruskih kegljišč. ■ ■ Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 2 OD SREDE DO TORKA 2 »»WAS 11. avgusta 2016 LOKALNE novice Kmalu obnova Šlandrove ceste Velenje, 4. avgusta - Letos bo MO Velenje financirala obnovo 130-metrskega odseka Šlandrove ceste v središču mesta. Objavili so javni razpis za izvajalca del, ki poteče 17. avgusta. Isti dan bodo odprli ponudbe in izbrali izvajalca del. Ta bo imel po uvedbi v delo 45 dni časa, da konča obnovo. a bš Turistična zveza Velenje dobi novo vodstvo Velenje, 8. avgusta - Sredi mandata se je predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel odločil, da odstopi in delo v zvezi prepusti mlajšim. Vodil jo je uspešno in zagnano, zato je njegova odločitev verjetno marsikoga presenetila. Zvezo bo vodil še do 5. januarja 2017, potem pa naj bi vodenje TZ Velenje prevzela Barbara Kelher. Špegel bo še naprej vodil regijsko združenje turističnih društev Saška, ki je letos spomladi nastalo prav na njegovo pobudo. Z njim ima še velike načrte, saj je prepričan, da se lahko turizem razvija le z dobrim sodelovanjem. a bš Letos prvič enoposteljne sobe Velenje, 5. avgusta - Do 12. avgusta bodo tudi v velenjskem študentskem in dijaškem domu na Efenkovi 61 sprejemali vloge študentov za sprejem v novem študijskem letu. Trenutno je dijaški in študentski dom prazen, saj sobe pripravljajo za novo šolsko in študijsko leto. V Mladinskem centru Velenje, ki upravlja dom, računajo, da bo ta jeseni poln. Vanj naj bi sprejeli od 35 do 40 dijakov in od 80 do 100 študentov. Letos jim bodo lahko poleg dvoposteljnih sob prvič ponudili tudi enoposteljne, žal pa jim ni uspelo pridobiti državnega sofinanciranja najemnin za študentske sobe. a bš Plačevanje položnic brez provizije Šmartno ob Paki - Uprava občine Šmartno ob Paki je pred nedavnim obvestila občane, da lahko - tako kot občani občin Velenje in Šoštanj - opravijo gotovinsko plačevanje položnic brez provizije na podružnici Delavske hranilnice na Šaleški cesti v Velenju. Položnice brez provizije lahko plačajo za storitve 12 izvajalcev iz doline ter podjetja Elektro Celje Energija, in sicer v delovnem času podružnice od 8.30 do 17. ure. a tp Zlati grič občinski Dolgoletna prizadevanja, da bi Mestna občina Velenje pridobila lastništvo za zemljišče sadovnjaka na južnem delu Velenje, postaja realnost - Sklad kmetijskih zemljišč je občini že poslal pogodbo Mira Zakošek Mestna občina Velenje je prostorsko močno omejena, zato se že dolga leta »spogledujejo« z enim najlepših območij, sadovnjakom, ki leži na južnem delu Velenja nad Rdečo dvorano in otroškim igriščem. Trenutno ga ima v upravljanju Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki se »upira«, da bi ga izročila. »A zakonodaja je ves čas na naši strani,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Ta je namreč določila, da se takšna zemljišča, kot je to, prenesejo na sklad kmetijskih zemljišč, ta pa jih v primerih, ko so zanje že pripravljeni prostorski akti (občina namenja to območje individualni stanovanjski gradnji), prenese na lokalne skupnosti, v tem konkretnem primeru na Mestno občino Velenje. Ta si je vrsto let s pomočjo pravobranilstva prizadevala, da se to izvede, in sodišče je zdaj tako tudi odločilo. Ta lokacija je seveda za gradnjo izjemno zanimiva. »Kmetijska zadruga se je doslej tej odločitvi upirala in tudi zdaj skuša z različnimi pravnimi sredstvi izpodbijati odločitev, vendar dvomim, da bi lahko bili uspešni,« pravi Kontič, ob tem pa dodaja, da v zemljišče ne nameravajo posegati »na vrat na nos«. Vsekakor bo to območje ostalo rezervirano za individualno stanovanjsko gradnjo. Prav gotovo pa so tu ene najbolj atraktivnih parcel, po katerih bo gotovo veliko povpraševanja, še posebej, ko bo zgrajena nova cestna povezava, ki bo pomenila uspešnejši nadaljnji razvoj tega območja. »Zato je dobro, da ohranimo kakšno zeleno površino in tudi parcelo našim zanamcem. Se Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Ponosen sem, da bo »Zlati grič« kmalu občinski.« mi pa zdi izjemno pomembno, da to že sedaj postane občinska last,« dodaja Bojan Kontič. In kdaj naj bi se to zgodilo? Po vsej verjetnosti še ta mesec, saj je sklad občini pogodbo že poslal, trenutno pa jo na občini pregledujejo in usklajujejo vse potrebne nadaljnje ukrepe. Območje, kjer je danes sadovnjak, bo občina namenila individualni stanovanjski gradnji. Savinjsko-šaleška naveza Bo katero železo v ognju žlahtno postalo Kakšna bo bera v Riu? - Vzgoja brez rok - Varuhinja naj jih zavaruje - In prvi bodo zadnji ■ Med 40 predlogi tudi trije iz regije Saša Brdo pri Kranju - V sredo, 21. septembra, bo na Brdu pri Kranju potekal dan inovativnosti, v okviru katerega bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila priznanja avtorjem najboljših inovacij za leto 2016. Med 40 predlogi so tudi tri inovacije iz regije Saša, od tega dve iz BSH Hišni aparati Nazarje in ena iz Gorenja, d. d., Velenje. Vse tri inovacije so na regijskem izboru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice prejele zlato priznanje. Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje sodeluje na nacionalnem izboru s kompaktnim kuhinjskim aparatom MultiTalent 3. Vsestranski kuhinjski pomočnik z več kot 50 funkcijami olajša kuho in peko. Prostorsko ekonomičnost aparatu daje možnost shranjevanja pribora direktno v posodi, prav tako ima aparat integriran prostor za shranjevanje kabla. Druga BSH-jeva inovacija pa je avtomatski kavni aparat EQ.9. Gre za aparat s kovinskim ohišjem v kombinaciji z visoko sijočimi črnimi površinami. Opremljen je z velikim barvnim zaslonom, ki omogoča enostavno upravljanje ter napredne nastavitve za zahtevnejše uporabnike. Gorenjeva inovacija je pralni stroj Panasonic AutoCare. Gorenje in Panasonic sta skupaj razvila novo generacijo pralnih strojev z osem-in desetkilogramsko polnitvijo, s samodejnim programom pranja in uporabo pare med pranjem, ki zmanjšanje zmečkanost perila ter učinkovito odstranjuje alergene. Poleg izjemne energijske učinkovitost (A+++) stroj deluje zelo tiho. V zadnjih petih letih je na nacionalnem izboru iz regije Saša sodelovalo 19 inovacij, od tega jih je 10 prejelo zlato priznanje. . tp radio VGLGHJB 88.9 Mhz 187.8 Mhz Po Putinu so se oči (tudi naše) javnosti uprle daleč stran od nas -v Rio. Tudi zaradi nas oziroma naših športnikov, ki tekmujejo na olimpijadi. Čeprav velja za vse olimpijsko geslo »pomembno je sodelovati«, vsi seveda pričakujemo od naših tudi kakšno odličje. Pravijo, da imamo zanje več želez v ognju. Za dvig naše morale bi bilo to kar dobro. Doma pa so oči nekaterih uprte tudi v Gorenje, ne (le) zaradi dobrega poslovanja, tudi zaradi nekaterih govoric o odtekanju pomembnih informacij. Zaradi zanimanja japonskega Panaso-nica seveda in skokovitega naraščanja vrednosti delnic te velenjske družbe. Nekateri bi pač radi dokazali, da je bilo nekaj narobe in bi za to moral kdo odgovarjati. Pozornost so vzbudile tudi prve ovadbe v zvezi z izplačevanjem denarja za razvpito stalno pripravljenost na fakultetah. Ene naj bi bil deležen tudi nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Ta naj bi tudi »dovolil« višje plače v javnem sektorju, ki ta čas tudi razburjajo nekatere. Ker da še ni čas za delitev denarja, saj se stanje pri nas še ni dovolj stabiliziralo. Druge moti, da bodo več deležni tisti, ki imajo višje plače. V tem dopustniškem času, ko je več staršev z otroki, pa med ljudmi odmevajo nova določila o »vzgoji otrok«. Vsem ne gre v račun, da svojih otrok ne bi smeli več malo krcniti po glavi ali potegniti za »ta sladke«. Take teme so tudi za varuhinjo človekovih pravic; ta je pred dnevi spet en dan poslovala v Celju. Srečala se je z nekaterimi perečimi temami, kot posebnost pa velja omeniti obisk delegacije civilnih iniciativ Braslovče, Šmartno ob Paki in Polzele, tema pa seveda znana. Težava z umeščanjem hitre ceste 3. razvojne osi v prostor. Ker da trasa, kot jo predlaga »država«, predstavlja prevelike posege v prostor, rušenje hiš, gradnja po njihovem naj tudi ne bi bila ekonomična. K varuhinji so se zatekli, ker se jim zdi, da jih odgovorni ne slišijo. Vlasta Nussdorfer jim je obljubila, da bo primer preučila, morda jih tudi obišče na »licu mesta«. Na Polzeli pa poseg države podpirajo. Seveda drugačen. Poseg, ki naj bi pomenil rešitev njihove tovarne nogavic. Polzela je postala državna, za občino Polzela je to pomembno, saj bi izguba delovnih mest za to manjšo občino pomenilo katastrofo. Da se bo le vse res izteklo tako, kot načrtujejo. V Celju končujejo in začenjajo. Po nekakšnem geslu »in prvi bodo zadnji« bosta srednja in osnovna šola, ki imata v imenu »prva« šele zdaj dobili ustrezni telovadnici. Gradbena dela telovadnice I. gimnazije gredo počasi h koncu, pri I. osnovni šoli se šele začenjajo. Vendar v novi gimnazijski telovadnici dijaki še ne bodo takoj telovadili, saj bodo morali počakati še na opremo. Ta pa na nov državni razpis za financiranje. Gradnje telovadnice pri I. osnovni šoli pa so se šele lotili. Veljala bo tri milijone evrov, občina bo nekaj denarja dobila tudi iz fundacije za šport. Učenci naj bi vanjo stopili na začetku marca 2018. Že malo prej, morda konec prihodnjega leta, pa naj bi korajžneži in radovedneži na zgornjem trgu Šentjurja že stopili v sobo pobega. Ja, tudi tam nameravajo urediti tako posebnost ter s tem še razširiti ponudbo kraja. Obiskovalci naj bi v tej hiši reševali predvsem naloge, ki bodo povezane z zgodovino Šentjurja in skladateljev Ipavcev. Podčetrtek pa je v nedeljo živel v znamenju Lovrenčevega sejma. Na številnih stojnicah se niso predstavili le domačini in okoličani, tudi mnogi obrtniki, predvsem taki z domačimi izdelki iz raznih koncev Slovenije. Posebnost je bilo državno tekmovanje v kuhanju bučne župe. V tem so se pomerile članice društev kmetic oziroma društev s podobnimi imeni. Zmaga je šla k sosedom, ženam Društva žena Rogatec. Druga je bila ekipa druge podčetrtške sosede, članic Društva kmetic Ajda iz Šmarja pri Jelšah. Če bi se pomerili v kuhanju kisle župe, bi gotovo zmaga ostala doma. V tem so pravi mojstri župan Peter Misja, njegov sin in brat. Pa še to: celjski poklicni gasilci so dobili nove zaščitne čelade. Lažje, a odpornejše. Take bi že nekaj časa potrebovali nekateri stanovalci Pečovnika in tudi pohodniki proti priljubljeni Celjski koči. Ogrožalo jih je namreč kamenje, ki se je krušilo z Grmade. Občina je končno le poskrbela, da se to kamenje ujame v napete mreže. NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 brez likvidnostnih težav 11. avgusta 2016 Mestna občina Velenje r^i Tudi letos kar nekaj investicij, največ za ceste in I I komunalno infrastrukturo - Za socialne programe več \___/ kot milijon 200 tisoč evrov - Načrtovane zadolžitve v "veleiue* prvem polletju še niso realizirali V prvem polletju tega leta so bili prihodki proračuna Mestne občine Velenje realizirani v višini 16.710.417 evrov, odhodki in izdatki pa v višini 15.401.035 evrov. Presežek prihodkov nad odhodki in izdatki je znašal 1.309.382 evrov. Največ prihodkov iz dohodnin Prihodki proračuna so bili realizirani v višini 16.710.417 evrov, kar predstavlja 43 odstotkov sprejetega proračuna. Največ je bilo prihodkov od dohodnine (7,437 mio evrov), na- domestil za uporabo stavbnega zemljišča (3,416 mio evrov), najemnin za komunalno infrastrukturo (1,917 mio evrov), najemnin stanovanj (645 tisoč evrov), najemnin za zemljišča (363 tisoč evrov) in kupnin za stanovanja Gorica (324 tisoč evrov). Prihodki višji od odhodkov Odhodki in izdatki so bili realizirani v višini 15.401.035 evrov, kar predstavlja 40 odstotkov sprejetega proračuna. Za plače in druge izdatke je bilo name- njenih 2,295 mio evrov oziroma 14,9 odstotka odhodkov, za ostale tekoče odhodke 10,249 mio evrov, kar predstavlja 66,5 odstotka odhodkov, za investicijske odhodke 2,832 mio evrov oziroma 18,4 odstotka odhodkov in za rezervo 25 tisoč evrov (0,2 odstotka odhodkov). Za investicije ob polletju skoraj 2,9 milijona evrov Pomembnejše naložbe v prvi polovici leta so bile: obnove cest po programu koncesije (579 tisoč evrov), naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo pri oskrbi s toplotno energijo (326 tisoč evrov), nakup gasilskega vozila (322 tisoč evrov), nakup stanovanj Gorica (214 tisoč evrov), naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo pri čiščenju odpadnih voda (211 tisoč evrov), investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj (171 tisoč evrov), ureditev Doma za varstvo odraslih Velenje (119 tisoč evrov) ter nakup opreme v Zdravstvenem domu Velenje (100 tisoč evrov). Za socialne programe kar 1,25 milijona evrov Za socialno naravnane odhodke so namenili 1,250 mio evrov, in sicer največ za prispevke za zdravstveno zavarovanje brezposelnih občanov (200 tisoč evrov), projekt Lokalc (170 tisoč evrov), subvencije najemnin za stanovanja (150 tisoč evrov), pomoč družini na domu (110 tisoč evrov) ter sofinanciranje storitev v splošnih socialnih zavodih tistim občankam in občanom mestne občine Velenje, ki s svojimi prihodki oz. prihodki zavezancev ne zmorejo plačati celotne cene oskrbe (110 tisoč evrov). Z znižanjem obrestnih mer prihranili 15 tisočakov Načrtovana dolgoročna zadolžitev v prvem polletju še ni bila realizirana, so se pa uspeli s tremi poslovnimi bankami dogovo- riti za znižanje obrestnih mer za posojila, ki so bila najeta v minulih letih. Prihranek pri plačilu obresti na letni ravni znaša 15.400 evrov. Odplačilo dolga je v prvem polletju letošnjega leta znašalo 704.081 evrov, kar pomeni 42 odstotkov v sprejetem proračunu načrtovanega odplačila dolga. Mestna občina Velenje je tudi v letošnjem prvem polletju poravnala vse obveznosti do dobaviteljev z zapadlostjo do 30. 6. 2016. Prispevki za zdravstveno zavarovanje Ureditevjavnega mestnega prometa Subvencije najemnin Pomoč na domu Splošni socialni zavodi Ostali socialni transferí 212.155 € Socialni transferji I 492.290 € Obnove cest - koncesija za ceste Naložbe - oskrba s toplotno energijo Nakup gasilskih vozil Stanovanja Gorica Naložbe - čiščenje odpadnih voda Investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj Dom za varstvo odraslih Velenje Oprema v ZD Velenje Ostali investicijski odhodki Investicijski odhodki V mestni občini Velenje nižja brezposelnost Brezposelnost se zadnje mesece zmanjšuje - Konec junija so našteli na območju mestne občine Velenje 1.823 brezposelnih, to je 100 manj kot maja, v primerjavi z lanskim junijem pa je brezposelnost nižja za 7,6 odstotka V letu 2016 je na območju mestne občine Velenje prisoten trend upadanja števila brezposelnih. Ob koncu junija 2016 je bilo registriranih 1.823 brezposelnih oseb, kar je 100 oseb oziroma 5,2 odstotka manj kot maja, v primerjavi z junijem 2015 je bila brezposelnost manjša za 7,6 odstotka. V obdobju prvih šestih mesecev letošnjega leta je bilo pri Zavodu v povprečju prijavljenih 1.994 brezposelnih, kar je 7 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju leta 2015. Največ brezposelnih v starostni skupini 30 do 39 let V strukturi brezposelnih je najvišji delež brezposelnih v starosti od 30 do let 39 let (28 odstotkov vseh brezposelnih oziroma 511 15 do 24 let 25 do 29 let 30 do 39 let 40 do 49 let 50 do 54 let 55 let ali več Skupaj Januar 233 399 613 340 191 364 2.140 Februar 226 390 603 343 200 365 2.127 Marec 211 363 574 319 180 350 1.997 April 209 351 551 302 188 353 1.954 Maj 204 342 545 301 177 354 1.923 Junij 186 322 511 286 165 353 1.823 ObS jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Leto 2016 14,6 14,4 13,5 13,2 13,0 Leto 2015 15,9 15,7 14,7 14,1 13,9 13,5 13,1 12,6 12,0 12,2 12,1 13,5 Leto 2014 15,6 15,3 15,0 14,8 14,4 13,8 13,4 13,5 13,7 14,6 14,6 15,1 Leto 2013 16,2 16,0 15,5 15,5 15,1 14,7 14,5 14,1 13,7 13,9 13,6 14,5 Leto 2012 16,1 15,9 15,1 14,7 14,4 14,1 14,2 13,9 13,0 13,5 13,5 14,8 Leto 2011 15,9 15,7 15,3 15,0 14,4 14,5 14,4 14,3 14,1 15,1 15,1 15,5 Leto 2010 11,6 11,6 11,6 11,6 11,5 11,5 12,0 12,2 12,2 12,9 14,7 15,5 Leto 2009 8,3 8,7 9,1 9,4 9,6 9,9 10,4 10,3 10,5 11,2 10,8 11,2 Leto 2008 8,1 7,9 7,4 7,1 6,8 6,8 6,9 6,8 6,5 7,1 7,3 7,6 Leto 2007 9,6 9,5 9,1 8,8 8,9 9,0 8,9 8,3 7,7 8,1 7,7 7,7 Leto 2006 11,5 11,5 11,2 11,1 10,8 10,8 11,0 11,1 10,1 10,2 9,8 9,6 Leto 2005 11,1 11,2 11,3 11,3 11,1 11,5 11,6 11,3 11,2 11,2 11,1 10,8 Stopnje registrirane brezposelnosti v mestni občini Velenje po mesecih od leta 2005 do 2016 Stopnja registrirane brezposelnosti je odstotni delež registriranih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom. Stopnja registrirane brezposelnosti po občinah in statističnih regijah je prikazana glede na stalno prebivališče delovno aktivnih prebivalcev in registriranih brezposelnih oseb. oseb), v starosti od 25 do 29 let 17,6 odstotka vseh brezposelnih (322 oseb), v starosti od 15 do 24 let 10,2 odstotka vseh brezposelnih (186 oseb), v starosti od 40 do 49 let 15,7 odstotka (286 oseb) in nad 50 let 28,4 odstotka Registrirane brezposelne osebe po starosti v mestni občini Velenje, letu 2016 (od 50 do 54 let 165 oseb in nad 55 let 353 oseb). Nekoliko več je brezposelnih žensk - 1.000 (55 odstotkov) kot moških - 823 (45 odstotkov). Brezposelnih s peto stopnjo skoraj 30 odstotkov Največ je brezposelnih s V. stopnjo - 29,6 odstotka (539 oseb), sledijo z osnovnošolsko izobrazbo ali nedokončano osnovno šolo (27,9 odstotka - 508 oseb), z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo jih je 24,8 odstotka (453 oseb), brezposelnih s VI.-VIII. stopnjo izobrazbe je 17,7 odstotka (323 oseb). Dobra petina dolgotrajno brezposelnih Največja med brezposelnimi je kategorija dolgotrajno brezpo- selnih oseb, ki so na zavodu več kot 3 leta, teh je kar 21,1 odstotka (383 oseb), od 1 do 2 let 18,4 odstotka (335 oseb), od 2 do 3 let je 9,7 odstotka (176 oseb), do 2 mesecev 14,2 odstotka, 3 do 5 mesecev 15,5 odstotka, od 6 do 8 mesecev 14,1 odstotka, od 9 do 11 mesecev 6,8 odstotka prijavljenih. Registrirana brezposelnost v Velenju 13-odstotna Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije je bila maja letos (zadnji podatek) stopnja registrirane brezposelnosti v Velenju 13-odstotna, v Sloveniji pa 11,1-odstotna. V obdobju prvih petih mesecev je bila stopnja registrirano brezposelnih v občini Velenje 13,7-odsto-tna, na državni ravni pa 12-od-stotna. 1+2OŠ ali 3+4 - nižje, 5 - srednje 6+7+8 - Skupaj manj srednje po- tehniško, visokošolsko klicno izo- strokovno, izobraže- braževanje splošno izo- vanje prve, braževanje druge, tretje stopnje Januar 597 576 622 345 2.140 Februar 601 570 616 340 2.127 Marec 558 535 583 321 1.997 April 530 529 569 326 1.954 Maj 523 504 564 332 1.923 Junij 508 453 539 323 1.823 Registrirane brezposelne osebe po ravneh izobrazbe, leto 2016 Velenje med tistimi, ki se jim je brezposelnost najbolj zmanjšala Junija se je v primerjavi s prejšnjim mesecem brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje. Največje znižanje so bele- žili v Kopru (-5,8 odstotka). Večji upad kot na ravni države so imeli še v Kranju (-3,5 odstotka), Novi Gorici in Velenju (-3,4 odstotka), Murski Soboti (-2,9 odstotka), Mariboru (-2,6 odstotka) in Novem mesto (-2,5 %). Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO «»^AS 11. avgusta 2016 Gorenje načrtuje prihodnost na Na pogovor smo povabili predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca - Do konca septembra izvaja Panasonic skrbni pregled - Do 12. avgusta so na kolektivnem dopustu, prvo polletje pa so sklenili po načrtih - Letošnje novosti bodo predstavili na sejmu IFA v Berlinu Mira Zakošek Zadnje tedne je bilo v Gorenju mirno. Večina delavcev je bila na kolektivnem dopustu, delali pa so vzdrževalci, ki bodo tudi tokrat poskrbeli za potrebne obnove, pa seveda tudi službe prodaje in servisa na več kot štiridesetih trgih po svetu in še kdo. Zdaj se delavci počasi vračajo med stroje, različno po posameznih programih glede na proizvodne potrebe, pa tudi glede na dolžino posameznih remontnih del. Je pa takoj po začetku kolektivnega dopusta odmevala novica o Panasonicovem skrbnem pregledu poslovanja Gorenja. Kaj pravzaprav ta pregled pomeni? »S Panasonicom smo 13. julija podpisali več pravnih dokumentov, ki opredeljujejo različne pogoje, pod katerimi smo Panaso-nicu omogočili izvedbo skrbnega pregleda Skupine Gorenje. Ta bo trajal do 30. septembra in po zaključku se bo Panasonic odločil, ali bo podal ponudbe za po- > Za zdaj ni sprejeta še nobena odločitev o povečanju lastniškega deleža Panasonica v Gorenju. večanje lastniškega deleža v Gorenju ali ne. Za zdaj nobene odločitve o tem še ni bilo sprejete. Smo se pa v okviru pogojev za izvedbo skrbnega pregleda dogovorili tudi za strateške usmeritve o vlogi Gorenja, če bi Panasonic pridobil kontrolni delež v Gorenju.« Gorenje je že dolgo mednarodno podjetje, vpeto na svetovni trg, kar seveda pomeni, da ste občutljivi za vse, kar se na njem dogaja. Vam povezava s Panasonicom pri tem kaj pomaga? »Leta 2013 smo sklenili strateško partnerstvo, takrat je Panasonic tudi vstopil v našo lastniško strukturo kot manjšinski partner. V teh letih smo obseg sodelovanja spravili na raven nekaj več kot 10 milijonov evrov, letos so načrti še večji in seveda razmišljamo o tem, kako bi to sodelovanje še povečali, poglobili. Učimo se drug od drugega, mi od Japoncev, ki imajo na področju elektronike nekatere veliko boljše rešitve od evropskih in so tudi korak naprej v digitalizaciji. Po drugi strani pa ima Gorenje veliko prednost pri poznavanju Evrope, trendov evropskega potrošnika in oblikovanja. Vsekakor je sodelovanje dobro, od njega si v prihodnje še veliko obetamo.« Na letošnji kolektivni dopust ste odšli verjetno z dobrimi občutki, letošnje leto je za Gorenje dobro? »Res smo kar zadovoljni, saj je bilo prvo četrtletje, za katerega smo že objavili rezultate, bistveno boljše kot lani. Rasli so prihodki, ustvarili smo tudi kar nekaj dobička. Vesel sem in to sem tudi povedal na nedavni skupščini, da je bilo tudi drugo četrtletje uspešno (o konkretnih številkah bomo govorili po 23. avgustu, po obravnavi v nadzornem svetu). Vsekakor lahko zatrdim, da bo prvo polletje dobro in da smo na dobri poti, da dosežemo za- ) Prvo polletje kaže, da so na dobri poti uresničitve zastavljenih ciljev; rezultate bodo objavili po 23. avgustu. stavljene letne cilje.« Zadnja leta so bila težka, opravili ste veliko prestrukturiranje in optimiziranje proizvodnih lokacij, kako ste vse to doživljali vi osebno? »Težko je ločiti osebno in profesionalno, saj se to pri meni močno prepleta. Dejstvo je, da je človek vesel tudi zasebno, ko beleži kakšne poslovne uspehe, in obratno. Vsekakor smo v zadnjih letih opravili nekaj ključnih premikov, med katere sodijo tudi selitve proizvodnje. Preselili smo velik del proizvodnje iz Švedske v Slovenijo ter velik del proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov iz Slovenije v Srbijo, kjer smo v Valjevu postavili tovarno. Zaradi vsega tega imamo na le- krat poudarjate. Kakšno bo torej Gorenje v naslednjih letih do 2020? »Strinjam se, to je dober dokument, ampak še bolj pomembno je, da ga zelo odgovorno uresničujemo. Tako smo ga tudi pripravljali, pri čemer je sodelovalo okoli sto sodelavcev, praktično iz vseh podjetij, oddelkov, poslovnih funkcij ... Na prvo mesto smo postavili odgovornost, inovativnost in podjetnost, saj moramo biti še bolj usmerjeni v dober rezultat. Zdaj moramo ta dokument spraviti v življenje in letošnje leto, ki je prvo tega »novega obdobja«, je pri tem še kako pomembno. Sicer pa je strateški načrt do leta 2020 podpisan z G4 (Gorenje Group Grows Global), kar pomeni, da prisegamo na globalno in dobičkonosno rast. Želimo > Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac: »V okviru pogojev za izvedbo skrbnega pregleda smo se dogovorili tudi za strateške usmeritve o vlogi Gorenja, če bi Panasonic pridobil kontrolni delež v Gorenju.« tni ravni kar okoli 20 milijonov evrov prihranka. Glede na to, kakšni pretresi so se lani dogajali, ko se nam je zgodil padec ruskega in ukrajinskega trga, poleg tega pa so nas hudo prizadele še tečajne razlike, lahko z vso odgovornostjo trdim, da če selitev ne bi opravili in če ne bi vlagali v premijske blagovne znamke ter v vrhunske ljudi, ki znajo ustvarjati in prodajati, bi bila usoda Gorenja zelo težavna. Veliko naših konkurentov v panogi je v zadnjih letih propadlo, jih več ni, mi pa smo tu, gremo naprej in letos tudi zelo solidno poslujemo.« Konec lanskega leta ste v Skupini Gorenje sprejeli novo strategijo za obdobje do leta 2020. To je zelo pomemben dokument, za katerim stojite osebno, to več- V strateškem načrtu do leta 2020 so zastavili hitrejšo rast, kot jo dosega povprečno trg gospodinjskih aparatov, takrat naj bi dosegli za poldrugo milijardo evrov prihodkov. rasti hitreje, kot raste trg, naša povprečna letna rast naj bi bila preko 6 odstotkov, kar pomeni, da bi v petletnem obdobju zrasli za okoli 35 odstotkov in leta 2020 dosegli za poldrugo milijardo evrov prihodkov. Hkrati naj bi rasel tudi kosmati denarni tok iz poslovanja, operativni dobiček, dobiček pod črto, pa tudi finančni kazalniki. Naša vodstvena ekipa je mednarodna, multikulturnost pa je pomembna oznaka te naše družine, v kateri se odslikava kar 42 nacionalnosti. Zame je osebni izziv voditi skupino, v kateri se na različnih sestankih srečujemo vrhunski strokovnjaki iz Nizozemske, Švedske, Češke, Srbije, Rusije, ZDA ... Zastopani so vsi kontinenti in tu je zbrano res veliko bogastvo. Sedež te mednarodne korporacije pa je v Velenju, kjer tudi zelo dobro sodelujemo z županom in lokalno skupnostjo. Smo drugi največji slovenski izvoznik, a hkrati najbolj in-ternacionalizirano in največje proizvodno slovensko podjetje.« In letošnji načrti kažejo, da te načrte uresničujete? »Polletni rezultati kažejo, da smo na dobri poti, da jih uresničimo.« Gospodarske razmere se na globalnem trgu nenehno spreminjajo in so močno nepredvidljive. Lani so rezultat krojila tečajna nihanja in ekonomska kriza v Rusiji. Kako je letos? »Zadnja tri leta nas spremljajo neke vrste izredne okoliščine. Deležni smo bili kar nekaj odpisov zaradi odprodaje nekaterih dejavnosti in naložb, še posebej kuhinjskega pohištva, ki smo ga prodali ameriškemu skladu in imeli iz te postavke kar nekaj izgube. Pred dvema letoma nas je prizadela vojna med Rusijo in Ukrajino, v vsaki od teh držav smo bili ob 50 milijonov evrov, torej skupaj 100 milijonov evrov. Lansko leto pa so zaznamovale tečajne razlike, ki jih je bilo za okoli 15 milijonov evrov. Brez njih bi bil naš rezultat krepko pozitiven. Letos so trgi vsaj za zdaj stabilnejši, ruski in ukrajinski pa še vedno nista na enaki ravni kot pred krizo.« Osebno ste vedno prisegali na dizajn, ki ga zdaj Gorenje postavlja kot pomembno konkurenčno prednost. Pravzaprav ste bili na tem področju vedno drzni tako v domačem oblikovalskem studiu kot v sodelovanju z najvidnejšimi svetovnimi oblikovalskimi imeni. Kaj za prodajo Gorenjevih izdelkov in ugled družbe pomeni sodelovanje s Philippom Starckom, Ka-rimom Rashidom, Ora-Itom? »Predvsem želim poudariti, da je v Gorenju odnos do oblikovanja že dolgo na ravni naše strasti, pripadnosti, to je pomembna vrednota, ki ni naključno del Ne poznajo poletnih počitnic V občini Šoštanj poleg cest vlagajo še v ureditev kanalizacijskih, vodovodnih vej, izvajajo in se pripravljajo na sanacijo plazov Tatjana Podgoršek Viki Drev, podžupan Občine Šoštanj, zagotavlja, da v lokalni skupnosti poletnega zatišja ne poznajo. Kar nekaj gradbišč, predvsem na cestah, je že odprtih, nekatera bodo postavili v naslednjih dneh. Brez zapor cest ne bo šlo, zato se že sedaj opravičujejo občanom in jih prosijo za razumevanje. Največ jih je na lokalnih cestah, kjer so na nekaterih dela že v polnem zamahu. V dveh letih naj bi koncesionar posodobil kar 44 kilometrov cest od 120 kilometrov, kolikor lokalnih cest »premorejo«. Eno večjih grad- bišč je na trasi Šoštanj-Flor-jan-Bele Vode. Na območjih, kjer bodo obnavljali ceste, bodo brneli stroji še pri posodabljanju vodovodnega in kanalizacijskega > Težave jim povzroča TEŠ-evo neizpolnjevanje pogodbe omrežja ter pri zamenjali optičnega kabla. Predvideli so obnovo veje vodovoda Topolšica-Teš (stroške naložbe bo kril Teš), zamenjavo kanalizacijskih cevi v Florjanu, nekoliko kasneje še v zgornjem delu kraja. »Načrtovali smo, da bomo poskrbeli za varstvo narave na več območjih, kot kaže sedaj. Razlog za to je Teše-vo neizpolnjevanje pogodbe. Zaradi tega je bil potreben rebalans občinskega proračuna, iz katerega smo izločili veliko predvidenih vlaganj prav v vodovodna in kanalizacijska omrežja.« Sedaj gradijo blizu 1200 metrov kanalizacije v Florjanu - veja Mežnar, ter v Lokovici na delu toplotna podpostaja Draj - podpostaja Lokovica. Projektirajo še obnovo kanalizacije na Levstikovi cesti v Šoštanju na območju proti graščini. Lotili so se tudi plazov. Sanaci- V Florjanu poleg ceste posodabljajo še kanalizacijsko in vodovodno omrežje. ja zelo velikega in finančno zahtevnega Melanškovega plazu v Penku je že stekla, v polnem zamahu so priprave na sanacijo prav tako zahtevnega plazu na območju Belih Vod (pokopališče Savinek). Za oba bo glavnino denarja primaknila država, 30 od- stotkov pa lokalna skupnost oziroma bo ta plačala stroške DDV--ja, izdelave projektne dokumentacije in nadzora. ■ Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 5 11. avgusta 2016 —QêM GOSPODARSTVO 5 globalni in dobičkonosni rasti naše vizije. V tem hočemo biti najboljši na svetu in oblikovanje je že zdaj del našega DNK. Za nas niso pomembna samo znana oblikovalska imena, s katerimi smo začeli delati že pred mnogimi leti kot prvi v tej panogi. Imamo svoj oblikovalski studio, ki ga vodi Lidija Pritržnik, in tu nastajajo številni nagrajeni izdelki vseh generacij naših aparatov. Za posebne linije pa povabimo kakšnega svetovno priznanega oblikovalca in v teh primerih gre za soznamčenje, ko se naše ime pojavi skupaj z njegovim (Gorenje Ora-Ito, Gorenje by Starck ...) Iz Gorenja prihajajo novosti kot po tekočem traku. Običajno jih vsako leto predstavljate na enem najpomembnejših sejmov bele tehnike IFA v Berlinu. So letošnje novosti še skrivnost? »Čisto vsega seveda še ne izdamo, lahko pa povem, da bomo predstavili vse skupine izdelkov, saj želimo poudariti, da je Gorenje celovit ponudnik gospodinjskih aparatov, ki jih proizvajamo v svojih tovarnah. Posebno pozornost bomo na IFI namenili pomivalnim strojem blagovne >Na IFI bo Gorenje predstavilo kar nekaj novosti, med drugim prvič pomivalne stroje blagovne znamke Gorenje. znamke Gorenje, ki so rezultat našega lastnega razvoja in proizvodnje. Nova generacija teh strojev srednjega cenovnega razreda je namreč tik pred plasiranjem na trg. Blagovna znamka Asko bo zastopana s povezljivimi aparati, ki bodo del pametne kuhinje prihodnosti, napovedujemo tudi prenovljeno oblikovalsko linijo Gorenje Ora-Ito ter v sodelovanju z Volkswagnom predstavljamo posebno izdajo retro hladilnika, ki bo oblikovan po podobi legendarnega VW kombija.« Kot gospodinji se mi zdi, da pri gospodinjskih aparatih ni mogoče več kaj dosti spreminjati, v Gorenju pa ste drugačnega mnenja, seveda tudi zato, ker nenehno budno spremljate konkurenco. Kakšni so pravzaprav trendi v razvoju gospodinjskih aparatov? »Z našimi aparati želimo pokriti resnično vse potrebe končnega porabnika. Pri tem je treba upoštevati, da je kupec kralj. In kupec, potrošnik, ki izbira, ima danes neverjetno izbiro, prek spleta si lahko naroči, kar mu srce poželi. Proizvajalci moramo torej razviti takšne rešitve, oblike, barve, blagovne znamke, da nas bodo kupci izbrali. Iščemo torej unikatne rešitve, s katerimi skušamo biti drugačni od tekmecev v panogi. V Gorenju poleg vrhunske tehnologije, ki jo odlikuje preprostost uporabe, stavimo tudi na dizajn, ki sem ga že omenil.« Ste eno tistih podjetij, v katerih je država solastnik, kakšne so vaše izkušnje? »Država je eden od lastnikov, še vedno največji, vendar s svojimi 16 odstotki ni država tista, ki bi na skupščini samostojno odločala, saj imamo še druge zelo pomembne lastnike, med drugim IFC, Panasonic, tudi mali delničarji so povezani v združenja ... Vsekakor lastništvo ni glavna naloga menedžmenta, s tem se ne ukvarjamo veliko, mi se ukvarjamo s tem, kako bi delali za družbo čim bolje in kako bi čim bolj uspešno in dobičkonosno poslovali.« Dejstvo je, da Slovenija takšnim dejavnostim, kot je Gorenje, ne zagotavlja dobrega poslovnega okolja. Kako ga trenutno doživljate? »Gotovo bi si želeli še več strukturnih sprememb, reform, ki bi omogočale, da bi bilo to okolje še bolj konkurenčno. Mislim na davčno zakonodajo, razbremenitev dela, zmanjšanje administrativnih ovir. Nisem pa eden tistih, ki bi rekel, da se nič ne dogaja. Dogaja se, in to v pra- vo smer. Davčno reformo ocenjujem kot pomemben korak v pravo smer, čeprav bi si vsi skupaj želeli, da bi bila še bolj udarna in bi še bolj razbremenila delo, da bi bila Slovenija bolj konkurenčna. Seveda se v podjetju glede na stanje odločamo, da obdržimo v Sloveniji tiste programe, ki so dovolj dobičkonosni in tudi prenesejo to višjo obremenitev, druge pa selimo v druga okolja. Še vedno pa imamo 60 > Kljub neugodnemu poslovnemu okolju proizvede Gorenje kar 60 odstotkov svoje proizvodnje v Sloveniji. odstotkov proizvodnje v Sloveniji in takšno raven bomo tudi obdržali.« Skrb za zaposlene vam je bila vedno v ospredju, tudi v najbolj zaostrenih razmerah. Kako trenutno sodelujete s socialnimi partnerji? »Mislim, da zelo dobro. Ves čas sodelujemo pri procesu vzpostavljanja socialnega dialoga, pa tudi neformalno ves čas iščemo rešitve, ki so dobre za podjetje in tudi vse njegove deležnike, mednje pa vsekakor sodijo tudi zaposleni. Člani uprave enkrat mesečno sodelujejo na sejah sveta delavcev, na katerih se pogovarjamo o vseh ključnih dilemah, še posebej tistih, ki zahtevajo omenjeni socialni dialog in vlogo delavskega soupravljanja. Hkrati posamezni nosilci funk- cij, vodje tovarn, podjetij pripravljajo zbore delavcev, na katerih redno izmenjajo informacije o vseh zadevah. Vodje na vseh ravneh in strokovne službe so praviloma na voljo vsakomur s kakršnim koli vprašanjem. Tudi sam pripravim kakšen dan odprtih vrat in zagotovo bom imel še kakšnega do konca leta. Moram reči, da smo veliko skupaj in zdaj, ko smo že zakorakali v drugi del leta, se že veselim zaključka, ki ga tradicionalno pripravljamo v Rdeči dvorani. Tam se srečamo zaposleni Gorenja različnih poklicev in funkcij in na plesišču je kar premalo prostora za vso energijo, ki se tam sprošča.« Razvoja seveda ni brez strokovnega kadra, tega se zelo dobro zavedate in tudi sami organizirate različna izobraževanja. »Izobraževanje je v Gorenju del našega vsakdanjika. Še posebej sem ponosen na našo korpo-rativno univerzo, ki ima že 25-le-tno tradicijo. V njenem okviru delujejo Menedžerska akademija, Mednarodna poslovna akademija in Poslovna akademija za menedžment Skupine Gore- nje. Letos poleti smo za zagotavljanje razumevanja in novih veščin, ki jih vsi potrebujemo v procesu digitalne transformacije Gorenja, uvedli Digital Business Academy, spomladi pa je že diplomirala prva generacija Gorenje Create Academy - akademije za razvoj novega izdelka. Izvedli smo jo v sodelovanju z univerzami iz Nizozemske, Švedske in Slovenije ter nanjo povabili naše sodelavce iz več držav, da se tako še bolj povežemo in usposobimo za razvojno sodelovanje v mednarodnih projektih. Rezultati tovrstnih izobraževanj so fantastični, saj se dobre ideje rojevajo že med skupnim izobraževalnim procesom.« V tem okolju, kije izgubilo veliko delovnih mest, smo vsakega novega zelo veseli. V Gorenju, skupaj imate ta trenutek 10.617 zaposlenih, ste letos kar nekaj zaposlovali, boste še? »Letos smo zaposlili okoli 250 sodelavcev zaradi povečanih potreb v proizvodnji, zaposlujemo pa tudi specifične kadre - teh nam vedno primanjkuje - v razvoju, prodaji in marketingu. V marketing in razvoj veliko vlagamo, to je dolgoročna poteza, ki nam bo pomagala v naslednjih letih. > Izobraževanje je del delovnega procesa, v sodelovanju z univerzami so oblikovali svojo akademijo za menedžment, Digital Business Academy, Gorenje Create Academy ... Zaposlujemo tudi pri novih izdelkih, jeseni bomo zagnali proizvodnjo koles pony blagovne znamke Rog. To je dejavnost, v katero vstopamo skupaj z družbo BTC. Za začetek bomo zaposlili 10 delavcev, kar sicer ni veliko, a vsako delovno mesto šteje. Mi se seveda osredotočamo na svojo osnovno dejavnost, a bomo podpirali zanimive podjetniške iniciative tudi v prihodnje. Po kolektivnih dopustih vas čaka zahtevna delovna jesen. »Računam na solidno drugo polletje. Proizvodnjo bomo seveda prilagajali gibanju prodaje, ki je za zdaj dobra in računam, da bo tako tudi med kolektivnimi dopusti, ko naši prodajniki delajo z nezmanjšano intenzivnostjo. Računamo na zelo intenziven september, oktober in november, december pa je zaradi praznikov nekoliko krajši.« Na letošnje ugodne poslovne rezultate dobro vplivajo premijske blagovne znamke. GOSPODARSKE novice Manj brezposelnih Ljubljana - Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec julija registriranih 99.117 brezposelnih, kar je 0,7 odstotka manj kot junija in 9,5 odstotka manj kot julija lani. Število brezposelnih upada na mesečni in letni ravni že pol leta. Julija se je nadaljeval trend zniževanja števila registriranih brezposelnih. Junija je njihovo število prvič po septembru 2010 padlo pod 100.000. V prvih šestih mesecih je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 108.661 brezposelnih, kar je 7,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na novo se je prijavilo 44.231 brezposelnih oz. 4,8 odstotka manj kot lani v tem času, zaposlilo pa se je 44.291 brezposelnih oz. 8,7 odstotka več kot v lanskem prvem polletju. Žal statistika pove tudi nekaj drugega. Najbolj iskani poklici pri nas so čistilci, strežniki, gospodinjski pomočniki in vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev. Malim delničarjem Premogovnika le izplačilo? Velenje - Kot se sliši, naj bi Premogovnik Velenje le izpolnil dolgoletna željo malim delničarjem. Holding HSE jih menda namerava izplačati. Cena je seveda precej daleč od tiste, ki so si jo nekoč predstavljali, HSE pa je z lansko dokapitalizacijo še dodatno razvodenel njihov vpliv. Razdelili naj bi si menda slabih 360 tisoč evrov. Posel Telekomu Ljubljana - Državna revizijska komisija je zavrnila vse tri pritož- be neizbranih ponudnikov na izbiro izvajalca elektronskega sistema cestninjenja. Naročilo je tako dokončno dobil konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free. Pogodbo bodo z Darsom sklenili v kratkem. Več stanovanjskih posojil Ljubljana - Obseg stanovanjskih posojil gospodinjstvom je občutno narasel in je približno dvakrat večji kot pred krizo. Nedavna zgodovina nas sicer uči, da kaže biti pri posojilih vzdržen. Trenutno banke ponujajo tudi fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila, ki so vse tudi bolj priljubljene, pravijo v bankah. Menda je že skoraj vsako drugo posojilo sklenjeno s fiksno obrestno mero. Vendar previdnost tudi pri tem ne bo odveč, saj fiksna obrestna mera menda ne pomeni vedno, da je to res tako. Ugotavljajo namreč, da so nekatere banke v posojilne pogodbe začele vstavljati klavzulo, ki določa, da se lahko obrestna mera ob večjih premikih obrestne mere EURIBOR tudi spremeni. Farsa z delilniki stroškov ogrevanja Ljubljana - Farsa z delilniki stroškov ogrevanja se nadaljuje. Ministrstvo za infrastrukturo je sedaj spisalo že tretjo različico pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah. Lastniki, ki bodo prekomerno varčevali na račun sosedov, pa bodo morali tudi po novem plačati vsaj 40 odstotkov blokovskega povprečja. Država svoje državljane po nepotrebnem obremenjuje še z drugimi kapricami. Recimo nekoristnimi energetskimi izkaznicami, s čistilnimi napravami za kamine in peči . Spisek je predolg, da bi ga naštevali. Akrapovič uspešno V podjetju Akrapovič so v prvi polovici letošnjega leta prodali za 53,6 milijona evrov motoci-klističnih in avtomobilskih izpušnih sistemov, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani predstavlja 21-odstotno rast. V letu 2016 načrtujejo prodajo v višini 89 milijonov evrov oziroma 15-odstotno rast na letni ravni. V prvih šestih mesecih so ustvarili 10,5 milijona evrov čistega dobička in tako lanski dosežek presegli za 70 odstotkov. Delodajalci proti davčnim spremembam Ljubljana - Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) še naprej nasprotujejo predlaganim zakonodajnim spremembam za davčno prestrukturiranje. Premierja Mira Cerarja so pozvali k srečanju. Združenje delodajalcev Slovenije zahteva umik predlaganih davčnih sprememb, o katerih se je javna razprava iztekla minuli petek. Po njihovem prepričanju ne prinašajo prispevka k izboljšanju poslovnega okolja in dvigu konkurenčnosti, saj kot končen rezultat prinašajo celo višjo obremenitev gospodarstva. Zadolženost podjetij nižja Ljubljana - Posojila nefinanč-nih družb v Sloveniji so konec lanskega leta znašala 24,8 milijarde evrov oz. 32 odstotkov obveznosti. Zadolženost teh družb se je v zadnjih letih precej zmanjšala, s čimer se je izboljšala tudi njihova struktura financiranja, ugotavlja v najnovejšem poročilu Banka Slovenije. ■ mz Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 3. avgusta Banka Slovenije je v programu ECB odkupila že za skoraj štiri milijarde evrov obveznic. V Gorenju so potrdili, da je predsednik uprave Franjo Bobinac premierju Miru Ce-rarju pred obvestilom javnosti povedal o skrbnem pregledu, ki ga izvaja japonski Panasonic. Pipistrel, ki je lansko jesen zmagal na natečaju indijskega ministrstva za obrambo za dobavo 194 šolskih letal indijskim letalskim silam, je v letalsko bazo Hindan dobavil prva letala. ZN je nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk zdrsnil na četrto mesto. Slovenska vlada je poudarila, da trenutno ne menja stališč v zvezi spogajanji EU s Turčijo, potem ko so se predvsem na Dunaju zavzeli, da bi jih bilo treba zaradi čistk po spodletelem puču v Turčiji prekiniti. Raziskovalci Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani so dokazali, da uživanje kravjega mleka, ki vsebuje naravni estrogen, nima negativnih učinkov za zdravje huje prizadetima sta predvsem prestolnica Skopje in drugo največje mesto Tetovo. Ponekod je poplavilo kar 1,5 metra visoko. Pipistrel je Indiji dobavil prva letala Zavod za zaposlovanje je sporočil, da se je v prvih sedmih mesecih v Sloveniji zaposlilo 49.296 brezposelnih oseb, kar je 7,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Krčenje britanskega storitvenega sektorja po junijskem referendumu o izstopu iz EU bi lahko napovedovalo recesijo za tamkajšnje gospodarstvo. Sodišče v Munchnu je nekdanja pripadnika jugoslovanske varnostne službe Josipa Perkovica in Zdravka Mustača, ki so jima sodili zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Durekovica v Nemčiji leta 1983, obsodilo na dosmrtno ječo. Prepričljiva večina Nemcev za nedavne napade v državi ne krivi begunske politike odprtih meja, ki jo vodi nemška kanclerka Angela Merkel. Četrtek, 4. avgusta Zaradi neupravičenega izplačevanja dodatka za pripravljenost so policisti ovadili štiri osebe. Neuradno so ovadeni štirje zaposleni na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateriso izplačali največ dodatkov, tudi takratni dekan fakultete Dušan Mramor in aktualna dekanja Metka Tekavčič ter njuna namestnika. Vlada se je na dopisni seji odločila, da Slovenija na osnovi kvote iz Turčije sprejme 40 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca. Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil se je zavzel za ustavitev pristopnih pogajanj EU s Turčijo. Avstrija pa je po terorističnih grožnjah »džihadistov« okrepila varnostne ukrepe okoli policijskih postaj. Nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic se je zaradi slabega rezultata odpovedala kandidaturi za položaj generalne sekretarke Združenih narodov. Turčija je zaradi domnevne vpletenosti v državni udar izdala uradni nalog za aretacijo klerika Fethullaha Gulena, ki živi v ZDA. Naši raziskovalci Veterinarske fakultete so dokazali, da je mleko varno Neurje z močnim vetrom je zvečer zajelo osrednji del Slovenije in precej škode povzročilo na območju občin Litija in Zagorje ob Savi. Številni Britanci se vsako leto v želji po bolj umirjenem življenju selijo na špansko Costo del Sol in na jug Francije. A več tisoč jih je svoj raj na zemlji našlo v najrevnejši članici EU - Bolgariji. Predstavniki hrvaškega državnega vrha so danes v navzočnosti zbrane množice v Kni-nu obeležili spomin na operacijo Nevihta leta 1995, ko je Hrvaška osvobodila ozemlje iz rok srbskih upornikov. Sobota, 6. avgusta Brazilski začasni predsednik Michel Temer je med skoraj štiriurno slovesnostjo na stadionu Maracana odprl igre XXXI. olimpijade, prve OI v Južni Ameriki, ki bodo potekale Objavljene gole fotografije Melanie Trump so sprožile vprašanja o njenem možnem nezakonitem imigrantskem statusu v prvih letih življenja v ZDA. Oba z možem sta to zanikala. Petek, 5. avgusta V drugem od več poskusnih glasovanj za izbiro kandidata za generalnega sekretarja Makedonijo so zajele katastrofalne poplave V Istanbulu se je zbralo več kot milijon ljudi, da bi na zborovanju, ki ga je pripravila vladajoča stranka Za pravičnost in razvoj (AKP), izrazili podporo predsedniku Rece-pu Tayyipu Erdoganu in obsodili poskus vojaškega udara 15. julija. V 86. letu je umrl filozof in intelektualec dr. Ivan Urbančič, ki velja za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole. Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ vprašanih v tokratni anketi Dela izbralo SDS. Podprlo bi jo 10,9 odstotka anektiranih. Daleč največji skok navzgor pa je tokrat uspel SMC, ki se je s petega mesta prejšnji mesec tokrat vzpela na drugo. Volilo bi jo 8,3 odstotka vprašanih. Ponedeljek, 8. avgusta Stanje na območju gozdnogospodarskega območja Bled je, kot je opozoril vodja območja Andrej Avsenek, alarmantno, saj je polovico gozdov prizadel lubadar. Začele so se prve olimpijske igre v Južni Ameriki v Riu de Janeiru. Do 21. avgusta se bo med sabo merilo več kot 11.000 športnikov 207 olimpijskih reprezentanc. Na voljo bo 306 kompletov medalj. Italijanski orožniki so v noči na soboto izvedli policijsko akcijo zoper mednarodno kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s trgovino z ljudmi. Pri tem so v sodelovanju s slovensko in madžarsko policijo prijeli štiri ljudi. Na vrhuncu poletne sezone je bil močno povečan promet na slovenskih cestah. V Belgiji se je zgodilo novo teroristično dejanje. V Bruslju na letališču Charleroiju sta bili v napadu z mačeto ranjeni dve policistki, preden je tretji policist napadalca ustrelil in ubil. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je napovedal veto proti odpiranju novih poglavij v pogajalskem procesu za članstvo Turčije v EU. Ameriški tehnološki velikan Apple je še ena od večjih tehnoloških družb, ki bo nagrajevala odkrivanje napak v programski opremi. Strokovnjakom, ki bodo odkrili napake, ponuja do 200.000 dolarjev Nedelja, 7. avgusta Ob železniški progi od vasi Černotiče do naselja Zanigrad je na dolžini od tri do štiri kilometre izbruhnil velik požar. Gašenje je močno ovirala burja. Pri cerkvi Matere Božje so se na romanju zbrali Slovenci iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Tradicionalnega romanja se je udeležilo več kot 2500 ljudi. Makedonijo so v noči na nedeljo zajele hude nevihte z obilnimi padavinami in močnim vetrom in zahtevale najmanj 21 življenj. Med V naših gozdovih spet pustoši lubadar Južnoafriški sklad Greenbay Properties, ki je pred časom kupil Tuševo koprsko nakupovalno središče Planet Tuš, je v Ljubljani kupil zemljišče, na katerem je nekoč stal Kolizej. Več sto tisoč Britancev, ki se v London in mesta na jugu Anglije vsak dan vozijo z vlakom, je vznemirila novica, da so zaposleni na železnicah na jugu Anglije začeli petdnevno stavko, najdaljšo v zadnjih 50 letih. Do konca julija so gozdarji v slovenskih gozdovih odkrili in za posek označili 895.000 kubičnih metrov smreke, ki so jo napadli podlubniki. Večino, kar 94 odstotkov, so že posekali. V Italiji bo staršem otrok, ki otroke prehranjujejo vegansko, morda kmalu grozil zapor. Italijanski parlament namreč obravnava zakonski predlog, po katerem staršem, ki otroke, mlajše od 16 let, silijo v vegansko prehrano, grozi zapor do enega leta. Če so otroci mlajši od treh let, je predvidena do dveletna zaporna kazen. Torek, 9. avgusta Od 118 presežnih delavcev Termoelektrarne Šoštanj jih je 75 zavrnilo nove pogodbe o prezaposlitvi. Razmere na območju požara, s katerim se na območju Črnega Kala gasilci borijo od nedelje, so urejene. Požar je lokaliziran, manjša žarišča, ki se pojavljajo, pa za zdaj uspešno gasijo. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije podpirajo sprejem posebnega zakona o va-jeništvu, a ostro nasprotujejo aktualnemu predlogu, ki po mnenju predsednika zbornice Branka Meha vsebuje nekatere škodljive elemente in onemogoča razvoj vajeništva. V Nagasakiju so danes s tradicionalnimi spominskimi slovesnostmi opozorili na grozo-vitosti atomske bombe, ki je pred 71 leti takoj terjala okoli 40.000 smrtnih žrtev, skupno pa naj bi za posledicami umrlo še 70.000 ljudi. »«WAS Žabja perspektiva Dnevi brez bleščečega zaslona Te dni se mi je pokvaril pametni telefon. Zgornja polovica zaslona je nehala delovati, ni se odzivala na dotike, na božanje, trkanje, čiščenje, nič, telefon je postal neuporaben in jaz z njim. Pot do SMS-ov je postala ovinkasta, če sem želel prebrati, kaj mi piše daljni prijatelj, sem moral telefon obrniti na glavo in potem enkrat na levo in enkrat na desno, če sem želel pogledati fotografijo, sem moral izvajati podobne akrobacije, čista groza! Uporaba Twitterja je bila praktično nemogoča, s pisanjem stavkov in odgovarjanjem na maile, ki so mi jih pridno pošiljali v počitniško hišico, ni bilo nič. Ostal sem gol, nem, osamljen, zapuščen, nesrečen. Potem sem telefon odnesel na servis, kjer so mi v »vmesnem času« dali nek star, majhen, neugleden nadomestek, verjetno zgolj zato, da bi me dražili. Z nadomestnim telefonom lahko samo telefoniram ... Skoraj deset let je že minilo od tedaj, ko sem dobil prvi telefon, ki se je plašno spogledoval z internetom. Bil je neki Sony Ericsson s preklopno tipkovnico in palčko, ki sem jo seveda takoj izgubil. Od takrat dalje je telefon stvar, ki se je dnevno največkrat dotaknem, morda konkurirata še tipkovnica in miška, a telefon zmaga. Res je sicer, da sem novinar in da brez informacij ne znam živeti, a v tem svetu pač nisem edini, ki je patološko odvisen od vsega, kar ponuja bleščeči zaslon informacijske dobe. Odvisnosti, svoje obsesije se zavedam, jo načrtno omejujem, prijatelj v roki hitro postane največji sovražnik. Tako sem letos prvič uspel, veliko je k temu pripomogel obnemogel telefonski zaslon, da med počitnicami nisem redno preverjal službenih elektronskih sporočil in se delal, da tam v Ljubljani brez mene ne zmorejo. Bilo je težko. Abstinenčna kriza je bila huda. A vendar, ti računalniki, ki jih nosimo v rokah, so nam v prvi vrsti v veliko pomoč. Olajšajo kopico vsakodnevnih opravil, s pametno uporabo si lahko prihranimo veliko časa. Odlični so tudi kot zabava, z njimi lahko lovimo navidezne pošasti, preganjamo dolgčas. In odlični so tudi kot sredstvo nadzora, nadzora naših navad, prepričanj. Kar s pridom uporabljajo mednarodne korpo-racije, ki nam na podlagi računalniških algoritmov pošiljajo prirejena oglasna sporočila. Z malce spretnosti lahko tem sredstvom nadzora priškrnemo vrata v zasebnost. Res pa je, da je (kot veliko drugih stvari) pretirana uporaba računalnikov in telefonov škodljiva. Če otroci, mladostniki (alipa njihovi starši) uporabljajo komunikacijske aplikacije dolgo v noč in ves dan, hkrati pa pozabljajo, da je okoli njih tudi realen svet, to ni ravno dobro. Vendar, pozor, striktno omejevanje in preprečevanje stikov z novimi tehnologijami je prav tako nespametno kot njihova pretirana uporaba. Morda si najstniki res pošiljajo smešna sporočila in na Instagramu všečkajo selfije, a to so počeli tudi pred desetletji, ko so viseli na stacionarnih telefonih in jezili starše. Podobno je tudi pri računalniških igrah. Večina staršev niti najmanj ne razume, kaj počne otrok za tipkovnico in zakaj je tako pomembno, da pobije narisanega zmaja, a raziskave dokazujejo, da nekatere računalniške igre spodbujajo razvoj kognitivnih lastnosti in celo izboljšujejo vid. Prav tako se nekateri bolje znajdejo v virtualnem svetu, tam lažje navežejo stike z drugimi in si tako izboljšajo socialne veščine. Ljudje smo socialna bitja, pomembni so nam stiki z drugimi, preizkušnje, sprejemanje, vključenost. Pri vsem tem velja, da je morebitna odvisnost praviloma simptom že prej prisotnih težav, tisti, ki so odvisni od telefona ali računalniških iger, to postanejo zaradi drugih vzrokov, ne pa zaradi tehnologije same. Svet se vseskozi spreminja, tehnofobija ni pravi odgovor na spremembe, boljši je kritična distanca, spoznanje in znanje, katere so dobre in katere slabe stvari, ki jih prinaša tehnološki razvoj. Sedaj komaj čakam, da me pokličejo iz servisa. V vmesnem času pa sem se malce, hm, odpočil... Ruski predsednik Vladimir Putin je po pogovoru s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdo-ganom v Sankt Peterburgu kot prednostno nalogo izpostavil vrnitev odnosov med državama na raven pred krizo. Jure Trampuš Putin in Erdogan sta zbližala stališča Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 7 11. avgusta 2016 «»SÜAS OBČINE 7 V nobenem trenutku ne beži od odgovornosti Odločitvi šmarškega župana Janka Kopušarja o zaupnici botrovalo več dogodkov - Pričakuje podporo občinskih svetnikov Tatjana Podgoršek Poročali smo že o odločitvi župana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja, da bo na prvi jesenski seji tamkajšnjega občinskega sveta z glasovanjem o zaupnici preverjal, ali še uživa podporo svetnikov ali ne. Kot je dejal, je nad določenimi zadevami izjemno razočaran. Da bi zmanjšal nezadovoljstvo, ki je pri nekaterih veliko, je pripravljen prepustiti županovanje tistemu, za katerega svetniki menijo, da bo lah- > »O vseh stvareh se želim odkrito pogovoriti.« ko bolje povezal različne interese. So njegovi odločitvi botrovala dogajanja na javni razgrnitvi optimizirane trase hitre ceste tretje razvojne osi na območju lokalne skupnosti ali kaj drugega? Razlogov je več Po njegovih navedbah so zagotovo dogajanja v zvezi z umeščanjem omenjene ceste eden od ključnih razlogov v tej zgodbi. Ne pa edini. »Že v napovedih sem dejal, da je pred nami izjemno težko leto. Končani so projekti, sofinancirani iz evropskih sredstev, država je znižala pov-prečnino, denarja za naložbe je izjemno malo, treba je sprejeti nekatere težke odločitve. Te vnašajo nezadovoljstvo, čarobne pa- lice, da bi jih rešili v zadovoljstvo vseh, pa nimam.« Med zanj in za svetnike neprijetne dogodke je uvrstil dvig cene vode, odvoza odpadkov, sprejeli so povišanje rezervacije v vrtcu, duhove buri tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pa komunalni prispevki. V vaški skupnosti Gorenje so morali s prisilo priključiti na javno vodovodno omrežje nekaj novih odjemalcev. Pri urejanju zadev, povezanih z javnim zavodom Mladinski center, bi morali sprejeti nekatere odločitve, a jih ne morejo zaradi osebnih interesov druge strani. Dogodki na javni obravnavi optimizirane trase hitre ceste, ki so jo nekateri krajani preprečili, pa so izbili sodu dno, zato je občinskim svetnikom predlagal, da razmislijo, ali je še vreden njihovega zaupanja, in naj v svojih volilnih bazah povprašajo, ali mu še zaupajo tudi občani. Sam zaznava nezadovoljstvo v javnih zavodih, društvih, morda tudi v političnih strankah, pri nekaterih vaških skupnostih ter posameznikih, ki nenehno kritizirajo njihovo delo. »Vsem ne moremo ustreči, vedno pa se trudim izpolniti dogovorjeno in tisto, kar ustreza večini, ki si želi razvoj in razrešitev odprtih vprašanj. Seveda tudi tako vseh želja ni možno izpolniti. Kritike so zato logične, toda ko ne za-ležejo argumenti, je prav, da nastavim ogledalo tudi sebi in se vprašam, ali je delo, ki ga opravljam, res v interesu večine. Pri tem želim povratno informacijo. Ne glede na to, da v občinskem svetu pričakujem podporo, sem veliko na terenu, kjer poskušam sam ugotoviti, ali je stopnja zaupanja takšna, da lahko nadaljujem delo, ali je čas za to, da odstopim.« Vendarle življenje gre dalje, dodaja. Glasovanje o zaupnici - zagotavlja - ne pomeni, > karte na mizo. Ne bežim od odgovornosti v nobenem trenutku. To ni nikakršen politični manever,« pravi Kopušar. Dejal je, da ni politik, ampak operativec, ki želi kaj narediti in pokazati. Do dela čuti visoko stopnjo odgovornosti, moralni čut pa je sprožil njegovo odločitev. Zato vodenje občine želi preveriti pri sebi, svojih sodelavcih, svetnikih in pri tistih, ki skrbijo za delovanje Občine. »Rad bi, da to ne bi informacij, odločam se po svoji vesti in v dobro okolja.« Apriori ne moremo biti proti Kopušar je ves čas zagotavljal, da s civilno iniciativo pošteno sodelujejo, se dogovarjajo, usklajujejo, a dogajanja na protestnem shodu niso pokazala tega. »Obžalujem to, kar se je zgodilo. Korektno smo sodelovali s civilno iniciativo, z vsemi prizadeti- »A priori proti tej trasi, ki tako močno posega v naš prostor, ne moremo biti. Lahko pa tvorno sodelujemo pri njenem umeščanju.« da mu je zmanjkalo volje, idej, da ne dela s polno paro. Nasprotno. »Menim, da je takšna odločitev možnost za nov zagon, priložnost za večjo povezanost, še boljše sodelovanje in za vse tisto, kar omogoča lokalni skupnosti in njenim občanom napredek, da naredimo še več od tistega, kar od nas občani pričakujejo.« To ni politični manever Glasovanje o zaupnici so nekateri v tamkajšnjem okolju označili kot beg pred odgovornostjo in metanje peska v oči, saj ima župan v občinskem svetu večino. »To odločno zavračam. Pripravljen sem za vse stvari položiti izpadlo kot neko slepilo. O vseh stvareh se želim odkrito pogovoriti. Lahko povem, da je po seji občinskega sveta, na kateri sem predlagal glasovanje o zaupnici, prišlo k meni precej občanov, mi izrazilo podporo ter pričakovanja o nadaljevanju mojega dela. Prav bi bilo, da se oglasijo tudi tisti, ki z mano niso zadovoljni, da jim bom lahko povedal argumente za nekatere določitve, ki so morda nekaterim videti neustrezne. Kot župan imam več »Župan in občinski svetniki si prizadevamo za izgradnjo infrastrukture, za vzvode, ki bi omogočili lokalni skupnosti razvoj, zato apriori proti tej trasi, ki tako močno posega v naš prostor, ne moremo biti. Lahko pa tvorno sodelujemo pri njenem umešča- > Janko Kopušar: »Nisem politik, ampak operativec, ki želi kaj narediti in pokazati.« mi vse od odločitve vlade RS o umeščanju trase F 2/2.« Večkrat je že poudaril - je dejal, da je v uradni proceduri žal le ta trasa, in na to se občina mora odzvati. Dolžnost župana je, da pri tem sodeluje. To tudi počnem. O vseh aktivnostih, dogovorih, podanih pripombah obstajajo zapisniki, so javni in na vpogled. Sam sledi zagovarjanju javnega interesa, za posameznike se ni izpostavljal. Na očitek, da je zagovornik trase F2/2, odgovarja: »Ne glede na to, da v občinskem svetu pričakujem podporo, sem veliko na terenu, na katerem poskušam sam ugotoviti, ali je stopnja zaupanja takšna, da lahko nadaljujem delo.« nju. Če je to narobe, potem župan ne morem biti in naj bo nekdo drug, ki bo imel čarobno palico in bo lahko sprejemal odločitve, ki niso na ravni občine, ampak je za to odgovorna država.« Prvo sejo občinskega sveta po poletnih počitnicah načrtujejo po 20. septembru. O zaupnici županu bodo glasovali pod prvo točko dnevnega reda. Pred tem bo svetnikom predstavil razloge, zakaj se je odločil za svoj korak. »Pričakujem kritično razpravo o mojem delu, o delu občinske uprave in ne nazadnje samega sveta. Če bomo našli skupen jezik za delo v prihodnje, se bomo dogovorili tudi, kako bomo uresničili prijetne in neprijetne naloge,« je še dejal Janko Kopušar. Modre cone bodo širili tudi v Šalek Prejšnji teden je MO Velenje posodobila 8 najstarejših parkomatov - Drugih ne bo treba nadgraditi - Letno na parkomatih zberejo 65 tisoč evrov - Parkiranje v garažnih hišah cenejše Bojana Špegel Velenje, 4. avgusta - Oktobra letos bo 13 let, odkar je MO Velenje v strogem središču mesta uvedla plačljivo parkiranje in modre cone. Želeli so narediti red na parkiriščih, kar jim je uspelo. Zato so v naslednjih letih modre cone še širili, proces pa še ni končan. Letos so modre cone dobili na Gorici, od 1. aprila pa je parkiranje plačljivo tudi v garažnih hišah Mercator, nad avtobusnim postajališčem in v največji garažni hiši v mestu na Gorici. Kot pravi Rudi Vuzem, svetovalec v uradu za Komunalne dejavnosti na MO Velenje, zadolženem za red v modrih conah, so takoj, ko so videli, da so garažne hiše skoraj prazne, znižali parkirnino v njih in dodatno uvedli tedenske parkirne karte. »Dobri zgledi vlečejo. Občani so sami spoznali, da lažje najdejo parkirišče pred svojim blo- Rudi Vuzem: »V modrih conah se nenehno dogaja. Mi temu dnevno sledimo in red v njih tudi prilagajamo uporabnikom.« kom, če je ta v modrih conah. Tisti, ki v njih živijo, za letni abonma za prvi avto odštejejo le 8 evrov, za drugega pa 30 evrov. Abonma velja le v eni coni in se zanj plača letni pavšal, ki se med letom ne spreminja,« pripoveduje naš sogovornik. In ker dobri zgledi vlečejo, bodo modre cone uvedli tudi v Šaleku, kar naj bi se zgodilo v letu 2017. Parkomati kot davčne blagajne Vuzem poudari, da občina vsa leta dobro skrbi za vzdrževanje parkomatov, a prvih 8, ki so jih postavili ob uvedbi Modre cone A, so prejšnji teden morali zame- njati. »Posodobiti smo jih morali zato, ker je Finančna uprava Republike Slovenije zahtevala davčno potrjevanje računov tudi iz parkomatov. Zato smo jih nadgradili in povezali z nadzornimi centri. V vseh ostalih modrih conah so parkomati sodobnejši, zato jih ne bo treba nadgraditi,« nam razloži Vuzem. Posodobitev parkomatov je občino stala 60 tisoč evrov, letno pa v vseh parkomatih v mestu zberejo dobrih 65 tisoč evrov parkirnine. Čas prihoda je treba označiti Kako pravilno označimo avto, ki ga v modri coni pustimo le za kratek čas in nam zato parkirnine ni treba plačati? »V coni A in B lahko brezplačno parkiramo pol ure s tem, da moramo označiti čas prihoda. Lahko nastavimo parkirno uro ali pa čas prihoda napišemo na listek, ki ga pustimo na vidnem mestu. Datuma ni treba označiti,« izvemo. V modrih conah C in D, v okolici Kardeljevega trga in na Gorici, kjer modre cone veljajo vse dni v letu, pa lahko avto brezplačno pustimo 2 uri, čez vikend 4 ure. Čas prihoda moramo prav tako označiti. Večdnevno parkiranje plačljivo tudi na parkomatih V garažnih hišah brezplačnega parkiranja ni. Medtem ko je cena parkiranja v modrih conah po mestu 40 centov na uro, je ta sedaj v garažnih hišah 30 centov na uro, le v garažni hiši pri zdravstvenem domu je ostala 40 centov na uro, saj je ta zasedenav 80 % . Če želimo avto v garažni hiši Mercator, Gorica ali nad avtobusno postajo pustiti ves dan, pa za 24-urno parkiranje odštejemo 3 evre, kar lahko storimo kar na parkomatu. »Tedenske, mesečne in letne karte prodajamo le v pisarni modrih con na MO Velenje. Če se zgodi, da želimo avto v garažni hiši pustiti čez vikend, ko ta ni odprta, lahko parkirnino za več dni poravnamo tudi na parkomatu. To je v času poletnih vremenskih nevšečnosti zelo dobrodošlo, je pa res nekoliko dražje, kot če kupimo tedensko karto,« za konec pogovora poudari Rudi Vuzem. Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 8 8 OBČINE 11. avgusta 2016 Varčujejo za gradnjo športnega centra V Občini Luče načrtujejo naložbe glede na možnosti -Mednarodni projekt Planinske vasi Tatjana Podgoršek Danes ob 19. uri bo v kulturni dvorani v Lučah osrednja prireditev ob občinskem prazniku. Poleg slavnostne seje tamkajšnjega občinskega sveta se vrstijo v okviru 47. Lučkih dnevov športne in kulturne prirediteve ter različne oblike združenja krajanov že od minule sobote, sklenili pa jih bodo v nedeljo, 14. avgusta. Prišli na ustaljene tirnice V zadnjem času se o aktivnostih v občini Luče ne sliši tako pogosto kot minula leta. Se nič ne dogaja ali nameravajo presenetiti, smo povprašali lučkega župana Cirila Rosca ob tej priložnosti. »Po dolgih letih smo prišli na ustaljene tirnice, pa tudi dogajanje v zvezi z obvoznico se je po izvedenem referendumu umirilo. Zato morda nismo več tako zanimivi za medije. Kljub temu so naloge, ki jih mora izvajati občina, opravljene, pa še kar nekaj denarja smo namenili za vsakoletne naložbe. Je pa tudi res, da že drugo leto namensko varčujemo za izgradnjo športnega centra. To bo večji zalogaj, ki se ga ne da načrtovati, izvesti in plačati v enem proračunskem letu,« se je odzval Rosc. Občinski prostorski načrt, park ob Savinji ... Po njegovih zagotovilih so veliko časa in denarja v zadnjem času namenili društvenemu dogajanju v kraju. To je sedaj zelo pestro in daje precejšnjo prepoznavnost kraju navzven ter hkrati dušni mir akterjem navznoter. Pospešeno so se lani z novim izvajalcem lotili priprave občinskega prostorskega načrta, ki bo ključen za dolgoroč- Na drevišnji slavnostni seji občinskega sveta bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Zlato plaketo bo prejela Marija Preskar za dolgoletno prizadevno delo v zdravstveni ambulanti v Lučah, priznanje Občine pa Tomaž Funtek (prejel ga bo za prizadevno delo pri zaščiti in reševanju) ter Namiznoteniški klub Savinja - za športne uspehe in delo z mladimi v preteklem letu. Ciril Rosc: »Občina je edina v regiji Saša, ki ni zadolžena. Stroške smo na vseh področjih »oklestili«, kolikor se je dalo, tempo investicij načrtujemo po zmožnostih.« ni razvoj okolja. Na območju, ki še pred letom ni bilo v ponos kraju, so uredili park ob reki Savinji s sprehajalno potjo. V teh dneh zaključujejo izdelavo 360° prostorskega videa naselja Luče vključno z vsemi ulicami, kar je nekaj novega v turistični promociji kraja. Zgradili so več kot potrebno parkirišče v naselju Farovški log ob Lučnici. Tik pred koncem je triletni projekt geodetske odmere kategoriziranih občinskih cest. Ob največji dolžini cest na prebivalca v državi - dodaja Rosc - je bil to precejšen zalogaj za občino. Med drugim so postorili še veliko manjših del pri urejanju občinske infrastrukture. Alpski butični turizem precejšen korak naprej Čas do avgusta prihodnje leto bo - tako Ciril Rosc - najbolj zapolnila izgradnja športnega centra, ki bo največja naložba v tem mandatu. Projektno dokumentacijo in nekatera potrebna soglasja že imajo, septembra bodo organizirali javno razpravo, ki bo odgovorila na vprašanje, ali gredo v izgradnjo nove večje telovadnice oziroma športne dvorane ali bodo gradili športni center zunaj središča kraja. Poleg tega bodo še vedno precej proračunskega denarja namenili posodabljanju občinskih cest. Preko Planinske zveze Slovenije se kot ena od dveh slovenskih občin pilotsko vključujejo v mednarodni projekt Planinske vasi. »Če se bodo aktivnosti izšle po pričakovanjih in obljubah, bo članstvo v tej elitni asociaciji neokrnjenih alpskih krajev za turistično ponudbo naše občine pomenilo precejšen korak naprej,« je še dejal Ciril Rosc. a Manj vlaganj v infrastrukturo, več v ljudi Letošnji praznik Občine Solčava v znamenju vode - Obnavljajo in popravljalo drobne, a za posameznika in skupnost zelo pomembne stvari Tatjana Podgoršek Solčava, 5. avgusta - Občina Solčava praznuje 5. avgusta. Tudi letos na ta dan niso pripravili slavnostne seje tamkajšnjega občinskega sveta in podelili občinska priznanja in nagrade. Ker jih je v lokalni skupnosti malo (dobrih 500), priznanja podeljujejo le vsaka štiri leta. Tema letošnje prireditve voda »Pri nas je v navadi, da naš praznik delimo z vsemi občani. Namesto slavnostne seje organiziramo prireditev na v tistem trenutku najbolj aktualno temo. Le- tos je bila to voda. Te so pri nas povsod prisotne. Ne nazadnje smo lani znova prenesli v upravljanje malo hidroelektrarno Ro-govilc na Občino. To bo treba obnoviti in se potruditi, da bo prinesla lokalni skupnosti ustrezen prihodek. Upam, da bo tega čim več, kajti od države dobimo v proračun vse manj denarja in se moramo sami zelo truditi za marsikaj,« nam je povedala županja Katarina Prelesnik, ki to dolžnost opravlja nepoklicno. Morda prehiteli samega sebe Čeprav je Solčava po številu prebivalcev ena najmanjših ob- čin v državi, ji je v minulih letih uspelo pridobiti na evropskih razpisih precej denarja za uresničitev svojih projektov. Vsega, zagotavlja sogovornica, so umno porabili za vlaganja. Morda so z nekaterimi potezami - dodaja -prehiteli sami sebe. V zadnjem letu je bilo naložb sicer precej manj, kajti novo programsko finančno obdobje 2014-2020, je pojasnila sogovornica, krepko zamuja. Razpise so začela pristojna ministrstva objavljati šele letos spomladi. »Pa tudi bolj previdni smo postali. Usmerili smo se nazaj k naravi, čeprav se od nje nismo nikdar odtujili. Manj smo in bomo vlagali v infrastrukturo, več pa v ljudi. Želim si pri njih še več pristnosti, spontanosti, želim, da stopimo skupaj in navzven delujemo kot občina. Delitev na posamezne dele ne bo nikomur v korist.« V času od lanskega do letošnjega avgusta so energijo in denar usmerjali v osnovno infrastrukturo, obnovili ali posodobili so drobne, a za posameznike in skupnost pomembne dele. Lani so za asfaltiranje pripravili 1600 metrov dolgo cesto v Mat-kovem kotu in dela letos dokončali. Obnovili so dva mostova v Matkovem kotu in enega v Logarski dolini. Iz občinske malhe so za ceste in en most namenili blizu 160 tisoč evrov, za en most v Matkovem kotu pa je približno 130 tisoč evrov prispevala država iz postavke naravnih nesreč. Projekt Vas Solčava Vlaganja v osnovno cestno in komunalno infrastrukturo ostajajo v ospredju tudi v naslednjih 12 mesecih. Še letos načrtujejo posodobitev 800 metrov ceste v Logarski dolini ter 500 metrov ceste v Robanovem kotu. Nujno bi morali letos sprejeti še občinski prostorski načrt, ki jim bo zagotavljal nadaljnji razvoj. »Radi bi pripravili tudi projekt Vas Solčava. V preteklosti smo z njim že kandidirali na razpisu regionalnega razvojnega sklada, a bili neuspešni. Predvsem želimo nekaj narediti z objektom Zadružnik Solčava. V tem delu kraja je treba postoriti še marsikaj,« je sklenila pogovor županja občine Solčava Katarina Prelesnik. a Evropski denar za druženje občanov štirih občin Občina Šmartno ob Paki nosilka projekta Evropa za državljane -Ob letošnjem občinskem prazniku prireditev z mednarodno noto Tatjana Podgoršek Občina Šmartno ob Paki se je prijavila na mednarodni razpis Evropa za državljane in v sklopu pobratenja mest uspela s projektom Medkulturnost družbe za večjo civilno participacijo. Iz tega naslova pričakuje 16 tisoč 500 evrov. Pobudo za sodelovanje v projektu je izrazila občinska svetnica Marjanca Rogel Peršič. Občine iz Srbije, Avstrije in Hrvaške Urban Hrastnik, predstavnik koordinatorja projekta, je pove- dal, da so bili z rezultatom razpisa prijetno presenečeni, ker gre za specifičen projekt in so se za to področje prijavili prvič. Njegova pomembna nota so spodbujanje prostovoljstva ter sodelovanje, navezovanje dolgoročnih stikov med lokalnimi skupnostmi in posamezniki v kulturi in drugih aktivnostih, na katerih se ljudje srečujejo oziroma družijo. »Letos obeležuje Občina Šmartno ob Paki 40-le-tnico pobratenja z Novim selom v občini Vrnjačka Banja v Srbiji, k sodelovanju v projektu pa smo poleg nje povabili še občini Breznički Hum iz Hrvaške ter St. Martin im Sulmtal v Avstriji. Razen Novega sela je drugim med drugim skupno to, da gre za občine, katerih farni zavetnik je sv. Martin.« Več kot 400 sodelujočih Prvič se bodo partnerji v projektu predstavili na tridnevni prireditvi ob prazniku Občine Šmartno ob Paki od 11. do 13. novembra. Temelji zanjo ostajajo, pravi sogovornik, takšni, kot jih poznajo s prejšnjih praznovanj, le da bodo etnološke, kulturne, zabavne prireditve nadgradili s programom skupin iz partnerskih mest. Prišlo naj bi Urban Hrastnik: »Dogodke ob prazniku Občine Šmartno ob Paki bo letos prvič popestrilo tudi 110 udeležencev iz partnerskih mest.« 110 mednarodnih udeležencev, skupaj z izvajalci iz domače občine pa jih bo več kot 400. Med drugim bodo na slavnostni seji ob prazniku šmarške občine podpisali listino o pobratenju, kulturni program bodo obogatile skupine partnerskih mest, sestavni del dogajanja bo konferenca s temo Evropska unija in mi, na knjej pa bodo sodelujoči predstavili primere dobrih praks in svoje evropske projekte. V pestrem naboru dogodkov velja omeniti še izmenjavo učencev osnovnih šol. Na vprašanje, ali bo dogodek enkraten ali dolgoročen, Hrastnik odgovarja: »V tem trenutku gre za prvi tovrstni dogodek pri nas. Načrtujemo, da ga bomo v prihodnje še izpopolnili in se bodo med sodelujočimi spletla dolgoročna prijateljstva kulturne narave in druga.« Izrazil je tudi upanje, da bodo v okviru razpisa Evropa za državljane še večkrat uspešno kandidirali za še dolgoročnejše projekte. ■ Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 9 11. avgusta 2016 «»SÜAS MED VAMI 9 Dan paradižnika in bazilike Drugo tematsko popoldne na ekološki kmetiji Potočnik Poprask - Mazejev izziv vzgoja indigo balkonske sorte paradižnika Tatjana Podgoršek Skorno, 7. avgusta - Imate radi paradižnik? Ne veste, kaj bi s tistim lepim grmom bazilike na vrtu? Tako se je glasilo vabilo na drugi tematski dan na ekološki kmetiji Potočnik Poprask v ski kralj »paradajza«, kot ga imenujejo. Njegova desna roka so bile mlada gospodarica na kmetiji Tatjana Štancar Poprask ter predsednica šmarških turistov Boža Polak in njena sestra Kristina. kleta pripravila kar nekaj jedi s paradižnikom in baziliko, malo drugačne, kot jih pripravljajo gospodinje: od slanih, sladkih jedi do omak, paradižnikove juhe s paradižnikovimi palačinkami, grški jogurt z bazilikovo kremo, sataraš, tipično italijansko pico margarito ... Za pokušino so želele ponuditi tudi sladoled iz paradižnika, a zanj v zadnjem trenutku niso dobile vseh potrebnih sestavin. »Sredozemska ku-linarika praktično ne pozna jedi Udeleženci so nekatere jedi iz paradižnika poskusili in se čudili, za kaj vse in kje ga lahko uporabijo kot sestavino. Skornem v občini Šmartno ob Paki, na katerem se je predstavila kmetija Mazej iz sosednje Ljubije pri Mozirju. Vabilu zanj se je odzvalo 25 ljubiteljev »pa-radajza«, prišli pa so praktično iz vse Slovenije. »Če ne bi bilo dopustov, bi jih bilo zagotovo več, a vsak obiskovalec je dobrodošel,« je komentiral Jernej Mazej, sloven- Sezonsko hrano je treba pojesti takrat, ko je čas zanjo Pobuda za tematski popoldan paradižnika in bazilike ni naključna. »Sezonsko hrano je treba pojesti takrat, ko je čas zanjo,« so dejali praktično vsi v en glas in dodali, da je sedaj čas za omenjeni rastlini, ne pozimi ali spomladi. Za udeležence so de- brez paradižnika, bazilika pa tako in tako velja za kraljevsko začimbo.« Poleg jedi, ki so obiskovalcem teknile, niso manjkali še sokovi iz bazilike in paradižnika. Več kot 240 vrst paradižnika Če so dekleta poskrbela za kulinarični del tematskega popoldneva, je Jernej natrosil udele- Na aktivnem oddihu Skupina sedmih mladostnikov iz Francije je med počitnicami v Sloveniji obiskala tudi Velenje Velenje, 6. avgust - Društvo IVV Basketball Camp iz francoskega mesta Vienne poleg športnih taborov organizira tudi počitnice za socialno ogrožene otroke. Predsednica društva Tjaša Fendre jih je na aktiven oddih, poln športnega druženja in spoznavanja kulture, pripeljala v Slovenijo, kjer so preživeli štiri dni. Ker so že lani sodelovali s Počitniškim društvom Kažipot, ki ima dolgo tradicijo partnerstva z Viennom, so otroke tudi letos pripeljali na obisk v Velenje, še prej pa so se z njimi ustavili na Ljubnem. Kopali so se na velenjski plaži, ogledali so si Muzej premogovništva Slovenije, člani Kažipota pa so jim pripravili pohod po Velenju. »Potrudili smo se jih čim lepše pogostiti, saj naše društvo z Viennom sodeluje že več kot 40 let. Mi smo tam vedno dobro sprejeti, zato smo tudi mi njim pripravili toplo dobrodošlico,« je povedal Uroš Ivančič iz PDK-ja, ki s francoskimi partnerji načrtuje projekt na temo brezposelnosti mladih, v prihodnosti pa tudi eno večjo mednarodno izmenjavo. Otroci so se v Sloveniji, sploh pa v Velenju, dobro počutili in nabrali nekaj novih izkušenj in znanja. »Velenje mi je zelo všeč, ker se zelo razlikuje od francoskih mest - bolj čisto je, okolica je bolj zelena, hrana je bolj zdrava,« je povedala 12-letna Dorine Czerwinski, ki je najbolj uživala na plaži in SUP deski na Velenjskem jezeru, naučila pa se je nekaj slovenskih besed. Starejša sestra Berenice je v Velenju prav tako uživala, opazila pa je, da so cene v Sloveniji v primerjavi s Francijo nižje. Preden so se vrnili domov, so se s spremljevalci ustavili še v Piranu, kjer so prijetne vtise s svojih počitnic še okrepili. • tf žencem veliko informacij o vrsti, vzgoji rastline. Šest lest na kmetiji, na kateri prideluje različno zelenjavo, namenja pozornost prav paradižniku. Ponaša se z več kot 240 različnimi sortami iz vsega sveta. Nekatere so »njegove«, druge je pridobil z izmenjavo z gojitelji iz različnih držav. Botaničnih vrst paradižnika, je povedal, je približno 15, sortna pestrost pa se ustavi pri številki blizu 15 tisoč. Na našem območju najbolj uspeva češnjevec, ki sodi med odporne, najbolj razširjeno pa je volovsko srce. Sodi med najmanj odporne sorte glede bolezni. Po njegovih besedah je paradižnik nacionalni sadež Slovencev in je del slovenske ku-linarike, a je na mizi največkrat rdeče barve. »Čas je, da začnemo saditi tudi sorte rumene, bele, indigo, zelene, črne in še kakšne barve. Življenje ni enobarvno, ampak je pisano kot mavrica. Zame je najboljši tisti, ki je v marmeladi iz nezrelega sadeža. Sicer pa sem pristaš na soncu sušenega paradižnika.« Okus tega je veliko boljši kot tistega, ki ga gojimo v rastlinjakih, še izvemo tudi mi. Mnoge je Jernej presenetil z izjavo, da je njegova vzgoja paradižnika »špartan-ska«, saj sicer rastlino poškoduje že vsak vetrič. Izvedeli so še, Ker so mladi iz Vienna prišli na aktivne počitnice, so jih kolegi iz PDK peljali tudi na igrišče na Konovo. zakaj in kdaj postane paradižnik črn, kaj je treba storiti za sočne in okusne sadeže . In kdo je Jerneju vzbudil ljubezen do paradižnikov? Vpisal se je na vrtnarsko šolo v Celju v prepričanju, da bo gojil kaktuse. Tam je spoznal čudovitega profesorja, ki mu je pokazal paradižnik črne barve. Na višji strokovni šoli za hortikulturo pa je piko na i dodal predavatelj Igor Škrbot. Na kmetiji namesto pelargonij danes okna že krasijo paradižniki. »Sem že vzgojil nekaj svojih sort. V tem trenutku se trudim, da bi v vrtičkarsko sorto v EU vpisali Čokec. Sicer pa je moj izziv vzgoja indigo balkonske sorte paradižnika,« nam je še zaupal Jernej Mazej. Vedno kaj zanimivega, poučnega, članom v pomoč Z aktivnostmi in večjo prepoznavnostjo v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje do novih članov -Precejšen posluh med župani regije Saša Tatjana Podgoršek Predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje Franc Forštner pravi, da v društvu ne poznajo počitnic. Članom so na voljo v času uradnih ur, izvajajo aktivnosti, za katere prej ni bilo časa, prav tako predvidene naloge, svoje zahteva zakonodaja ... »Prav pred srečanjem z vami sva bila s sekretarko društva na terenu pri članih, ki težje prihajajo v društvene prostore, veliko je birokracije, pripravljamo se na jesenski čas, v katerem nam dela ne bo zmanjkalo. Ne nazadnje se mi izteka mandat in časa za izpolnitev vseh zadanih nalog je vse manj. Sem pa ob pogledu na opravljeno dosedanje delo lahko zadovoljen.« Prepoznavnost, informiranje ... Kot je pojasnil, je v društvu vedno kaj zanimivega, poučnega, izvajajo aktivnosti, ki so članom v pomoč pri reševanju vsakdanjih težav. Veliko so v zadnjih treh letih postorili za prepoznavnost društva in še bodo, skrbeli bodo za čim boljše informiranje članov o ugodnostih, pravicah, ki jih imajo, možnostih pridobitve tehničnih pripomočkov. Veliko truda so vložili za urejanje evidence članstva in ugotovili, da je tega manj, kot so mislili. V zadnjem času se - zagotavlja Forštner - njihove vrste znova širijo, gluhi in naglušni iz regije Saša se za to odločajo sami. Razloge pripisuje dobremu delu in večji prepoznavnosti društva, ki šteje danes več kot 420 članov, tudi s pomočjo lokalnih medijev v širšem okolju. Vseh še zdaleč »ni blizu«, a bi si jih želeli v društvu. »Razveseljuje, da nam je uspelo pritegniti veliko mladih, ki se prej v društvu niso videli, jih spodbuditi k aktivnostim predvsem v kulturi in športu.« Največ težav pri komuniciranju Čeprav so že marsikaj postorili, brez težav niso. Največjo v tem trenutku predstavlja komunikacija z javnimi ustanovami. Po besedah Forštnerja namreč v vseh še nimajo zaposlene osebe, ki bi znala zankovni jezik. Velikokrat članom pomaga v društvu glede na svoje zmožnosti sam, predvsem pa zaposlena sekretarka, ki vsak dan rešuje tudi druge individualne težave posameznikov. Za izvajanje tečajev je v tukajšnjem okolju posluh, zanimanje. »Vesel in prijetno presenečen sem, ker nas v naših prizadevanjih podpirajo župani vseh 10 občin v regiji Saša, sploh pa v Mestni občini Velenje. V marsikateri so že poskrbeli, da lahko gluhi in naglušni spremljajo Franc Forštner: »Ogromno smo naredili, uredili marsikaj, a nas veliko dela še čaka.« prireditve s pomočjo vgrajenih slušnih zank v objektih, velenjska občina je poskrbela že za tolmača slovenskega znakovnega jezika na vseh proslavah. Delamo z roko v roki, rezultat tega pa je večje zadovoljstvo invalidov z okvaro sluha, ki jih med drugim lahko vse pogosteje srečamo na proslavah in drugih prireditvah.« Izobraževanje, ozaveščanje, zdravstvena predavanja, delavnice o uporabi tehničnih pripomočkov, različne oblike druženja načrtujejo za čas do konca leta. »Naj vabilo na vse aktivnosti ne izzveni kot podpora pri moji morebitni vnovični kandidaturi za predsednika društva, saj mi jo že sedaj mnogi izražajo. Bolj si želim, da bi nas bilo na dogodkih čim več. Tudi z izmenjavo izkušenj lahko kljub invalidnosti sami poskrbimo za lepše življenjske trenutke,« se dodaja Franc Forštner. a ■ Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «»^AS 11. avgusta 2016 Z miniaturami do vrhunca Medtem ko je Letni kino že gostil Dneve mladih in kulture, koncert ob koncu šolskega leta in Festival nasedlega kita, je Mladinski center Velenje poskrbel še za Četrtkove miniature ALTERMATOR Tina Felicijan Letni kino ob Škalskem jezeru je v vseh pogledih ravno pravšnje poletno stičišče ljudi, ki iščejo sprostitev v prijetnem hladu v naravi nedaleč od mesta, dovolj odprto, da pogled seže do jezera, a vseeno zastrto pred radovednimi opazovalci, dovolj veliko za koncertno ali filmsko občinstvo, navdihujoče za likovne ustvarjalce in intimno za večerno klepetanje. Zato ga predvsem mladinske organizacije in nekaj športnih z veseljem obiskujejo, Dimitrij Amon pa si želi, da bi tudi drugi prireditelji v velenjski občini ali od drugod s programom obogatili prostor, ki so ga mladi z udarniško akcijo odkopali in uredili prav zato, da bi živel. Mali petki z veliko veselja Za poletno migetanje Letnega kina, da ta v času med večjimi prireditvami ne bi sameval, je tudi tokrat poskrbel MC Velenje, ki je četrtkove večere rezerviral za miniaturne dogodke, s katerimi so zaposleni na drugi lokaciji predstavili program, ki ga sicer izvajajo v mladinskem centru. »Pripravili smo projekcije fil- mov, vrteli glasbo, imeli smo nekaj delavnic, turnirjev v družabnih igrah, tokrat smo se pomerili v igranju kultnih računalniških igric, vikinški šah pa je naša stalnica,« je Dimitrij predstavil cikel Četrtkove miniature, s katerim skuša MC svoje uporabnike in obiskovalce mladinskih prireditev iz zaprtih prostorov zvabi- Matter in Kandija i Gole žene, v soboto pa Trig Law, Torul in The Giraffe Men. Družba in sodelovanje bi bila dobrodošla Letos so v Letnem kinu prevladovali glasbeni dogodki. Gostovalo je že več kot dvajset izvajalcev zelo raznolikih žanrov, še va. Mladi smo ga v letih 2009 in 2010 uredili s prostovoljnim delom, zdaj pa le s težavo najdemo denar za program. Verjamemo pa, da ga je v skupni občinski vreči in mošnjičkih drugih javnih zavodov še dovolj, da bi lahko še popestrili dogajanje in ljudi večkrat povabili na to prizorišče,« je še namignil Dimitrij Medtem ko so eni igrali vikinški šah, so se drugi pomerili v računalniških igricah, oboji pa so stiskali zobe, da bi premagali nasprotnike. ti na prosto in tudi stopnjevati vzdušje do vrhunca poletne sezone - zaključnega vikenda Festivala mladih kultur Kunigun-da, ko bo Letni kino prizorišče dveh koncertov. V petek, 26. avgusta, bodo na sporedu Dječaci, pol ducata jih pričakujejo. »Pogrešamo pa program drugih prirediteljev kulturnih dogodkov v mestni občini Velenje. Letni kino je tako odlična lokacija za tako različne prireditve, da je res škoda, da tolikokrat same- Amon in dodal, da Četrtkove miniature nagovarjajo tudi k temu - male geste lahko prerastejo v večje. »Vsaka Kunigunda mora najboljša« biti To je moto Maruše Skornišek, ki je prevzela vodenje programske ekipe festivala Kunigunda Tina Felicijan Velenjčanka Maruša Skornišek že več let sodeluje pri pripravi in izvedbi programa tako Mladinskega centra Velenje kot Šaleškega študentskega kluba, kluba eMCe plac in drugih mladinskih organizacij, letos pa je prevzela vlogo programske vodje 19. Festivala mladih kultur Kunigunda. Sicer diplomirana kulturo-loginja namerava naslednje leto dokončati še magistrski študij, nato pa se podati na lov za delo v kulturni produkciji in organizaciji prireditev. Vpogled v zajetno organizacijo festivala je dobila zadnja leta, ko je bila desna roka nekdanjega vodje Janka Urbanca, letos pa je prvič samostojno koordinirala programsko ekipo študentskega festivala Dnevi mladih in kulture. Večjih sprememb ni načrtovala V čevlje programske vodje Kunigunde je stopila s strahospo-štovanjem, a odločena, da kakovost programa ne bo upadla. »Želim, da kot rdeča nit ostane alternativa, ki jo Kunigunda ponuja prevladujoči ponudbi kulturnih vsebin v mestu,« pravi ljubiteljica metal glasbe, superju-nakov, neobičajnih malenkosti, temeljitih debat in dobrega piva. »Programske zasnove letošnjega festivala sem se lotila z anali- Maruša Skornišek: »Moj dolgoročni cilj je, da smo še naprej aktualni, da si upamo narediti tudi kaj provokativnega, predvsem pa nekaj drugačnega.« zo zunanjega in notranjega okolja in tako smo z ekipo raziskali naše prednosti in priložnosti ter napake in grožnje. Zdaj se trudimo to izboljšati in se tudi letos nekaj novega naučiti. Moj cilj je namreč, da bo vsaka naslednja Kunigunda najboljša,« je odloč- no povedala in predstavila »utečeno ekipo, ki ji zelo zaupam.« Glasbo je s sodelavci izbral Matej Voglar, Nina Cvirn je poskrbela za program razstavišč, Dejan Požegar za intermedijske projekte, Vid Stropnik vodi stike z javnostjo, izvedba pa bo tudi tokrat v rokah zaposlenih v MC Velenje in sodelavcev. Noče vsiljevati mišljenja Kunigunda ji je všeč, ker je ravno zaradi svoje raznolikosti specifičen festival. Program sestavljajo tiste plasti kulture, ki čez leto v Velenju niso zastopane. »Nimamo le glasbenih ali umetniških dogodkov, ampak se v devetih dneh zvrstijo koncerti raznolikih žanrov, pa uprizoritvene dejavnosti, intermedijske prireditve, razstave, tudi športna srečanja. Najbolj navdušena pa sem nad lastno produkcijo, ko vsako leto spremljamo, kaj se dogaja v Sloveniji, po svetu. Na to skušamo odgovoriti z neko uprizoritvijo, razstavo, ki spodbudi h kritičnemu premisleku o družbenem stanju, in nakazati, kaj bi lahko bila alternativa. Ljudem ne želimo vsiljevati našega mišljenja, ampak ga le ponuditi v razmislek,« je predstavila festival in dodala še, da ekipa skuša sestaviti aktualen program, poln svežine. Najbolj se veseli ustano- vitve Avtonomne republike Kunigunda. Kaj to je? »V tem je čar Kunigunde! Da mogoče sploh še niste slišali za neki bend, umetnika, žanr. Ko ga spoznate, pa lahko postane vaš najljubši,« ni hotela preveč izdati o programu, ki ga bo ekipa predstavila v naslednji številki Našega časa. Namignila pa je: »Ni res, da en posameznik ne more ničesar spremeniti. Vsak šteje in vsak lahko pripomore k spremembam. Radi bi, da bi se tega bolj zavedali.« Vsakoletni finale Nataša Tajnik Stupar Ne vem, kako je vam, vendar jaz vsako leto živim za tiste tri tedne dopusta, ko smo resnično 'fraj' tako v glavah kot fizično prosti pritiskov, vsakodnevnega stresa, zoprnega sodelavca in neskončno dolgih delavnikov. Tako, dopusta je ali bo vsak čas konec in življenje se bo vrnilo na stare tirnice dolgočasnega vsakdanjika v dolgočasnem mestu z zdolgočasenimi prebivalci, ki večinoma jamrajo, kako je hudo to življenje, z elektriko, tekočo vodo in zimskim ogrevanjem. Pripeljali smo se v zaliv, v katerem so bile na eni straniprimer-no anatomsko položene skale, bele in gladke od valov, na drugi strani pa je bila majhna pečina. Vmes je bilo okroglo in gladko kamenje, ki se je svetilo v turkizni vodi. Morje tu ni nikoli povsem mirno. Temu zalivu včasih rečemo, da je začaran. Ne vem točno, zakaj, ampak, če je resnično začaran, potem je že dolgo začaran. V tem zalivu je doma divjina, je predaleč, da bi prišli turisti in preblizu, da bi ga našli avanturisti. Takšen mir, da pozabiš, da je nekje neki svet in neki sistem, v katerem za preživetje namesto hrane nabiraš denar in prenašaš slabosti drugih za ljubi mir in kruh. V tem zalivu ni nikogar takega, da ga ne bi marali, tisti 'nepravi' se nikoli ne odločijo za postanek v takih dolgočasnih zalivih. Nikogar ni razen nas in dveh ponirkov. Tišina je napolnila naša srca in počivamo v njenih nedrih. Voda odnaša stran vse, kar se je nabralo čez leto, vso umazanijo in krivičnosti, izkoriščanja, laži, nestrpnosti. Uf, kakšno breme je morje odneslo stran. S peno je izlizalo rano, čisto do konca. Hmm, mogoče bi bilo preveč, če bi upali, da se le-ta ne bo ponovno odprla. S sabo smo imeli kosilo; bige, paradižnik in pašteto. Kako je teknilo, vse smo pomazali do konca. Potem smo se spet potopili nazaj v tiho divjino, z dvema mislima; kaj bomo jedli in kdaj bomo spali. Enostavno nič drugega. Barve so se prelivale z modrino in turki-zom, tako lepo, da nisem mogla slikati. Pa saj ni bilo potrebno, le koga bi zanimala taka navadna, nesenzacionalna preproščina. Potem je začelo pihati. Prepihalo nam je možgane in odpihnilo stran vse, kar je nepotrebno. Kako super. Valovi so butali ob skale in sence so postale večje in izrazitejše. Čas je bil za odhod domov. Zbrani smo preučevali vsak korak po strmih skalah in se tiho, kot kakšni mački plazili po znani poti domov. Takole smo se imeli. Vsak dan, da boste vedeli. Praznih žepov in s figo v njih. Pa tako smo delali marljivo, celo leto, vsi pridni in ubogljivi. No, in na žalost se vedno vse enkrat konča, vse slabo in tudi vse dobro. Tako se je končal tudi letošnji dopust. Kaj bo prineslo novo delovno leto, bomo videli, koliko bo popuščanja in odpuščanja, in koliko se bo spet nabralo umazanije, ki jo bomo naslednjič spet morali nekam odložiti. Novi izzivi so kot neke svetlobne lise neke v daljavi, ali so predaleč ali pa čisto nedotakljive in nedosegljive. Koliko jih bomo spustili do sebe, je odvisno od nas samih. Ujetost v vsakdanjo rutino je udobnost. No, kot sem obljubila v moji prejšnji kolumni, ste danes dobili moj poletni kozarec kislih kumaric. Upam, da so bile ravno pravšnje kislosti. Zagotovo ste se imeli lepo na letošnjem letnem oddihu od napornega delovnega tempa, tisti, ki še odhajate, vam želim, da se imate super. Za novo delovno leto vam želim, da ne boste preveč trdo delali in da boste za svoje delo pravično plačani. Dobrodošli nazaj v realnost.:) Glasbeno inovativni Tantadruj Velenje, 4. avgusta - Četrtkov večer je bil prijetno topel, kar je zagotovo godilo tudi številnim obiskovalcem večernega koncerta slovenske akustične zasedbe Tantadruj. Tudi v velenju so dokazali, da so ne le originalni, ampak da skrbno izbirajo besedila. Velikokrat uglasbijo znane slovenske in tuje pesnike, v njihovi izvedbi pa zvenijo sveže, saj poezijo aktualizirajo v sodobnem prostoru in času. Sploh, ker so fantje in dekle tudi odlični glasbeniki. ■ bš Uglasbljena poezija v izvedbi skupine Tantadruj je dala poletnemu večeru nežen pridih. ■ ■ ■ Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 11 11. avgusta 2016 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Novinarstvo in konjeniške storitve Vesna Glinšek iz Hrastovca pri Velenju v tem času več pozornosti kot poslušalcem Radia Velenje namenja svoji dejavnosti, s katero je stopila na pot samostojne podjetnice - novinarstvo in konjeniške storitve. Kako gredo skupaj konji in novinarstvo?« »Gre, zakaj pa ne,« pravi Vesna in nadaljuje, »Rada imam razgibano življenje, ne maram monotonosti, zato mi prav ugaja, da sem malo tu in malo tam. Vsako delo ima svoj čar.« Kakšna stvar, ki se je je naučila pri medijih, ji - dodaja - kdaj prav pride tudi pri konjih ter obratno. Že dejstvo, da veliko govori, ji pomaga pri opravljanju dejavnosti in pri stikih s strankami. In zakaj kar malo zanemarja naše poslušalce Radia Velenje? Ker je čas dopustov, počitnic res pester in ga za radijsko delo ter novinarstvo skorajda zmanjka. »Zato sem zdaj manj aktivna na radiu, a moram priznati, da ga kar malo tudi pogrešam. Reden termin imam ob torkih zjutraj vsakih 14 dni, z veseljem vskočim tudi kakšen drug dan, če mi to GLASBENE novice dopušča čas.« Pravega počitka si Vesna še ni privoščila, zatrjuje. Krajši vikend oddih v Pakoštanih in Podčetrku ne uvršča med dopust. Bolj med sprostitev tekme s časom. Na dopust v tem trenutku niti ne razmišlja, saj je v Štali Glinšek v Hrastovcu pri Velenju v teh dneh še posebej živahno. »Pri nas se dogaja na polno. Izvajamo Počitniške konjarije. To so posebni poletni jahalni tabori za otroke.« Najmlajši hodijo jahat ponije, nekoliko večji so vpisani v šolo jahanja, bolj izkušeni trenirajo za tekme v preskakovanju ovir. Poleg omenjenega otroci spoznajo plemenite živali, naučijo se jih krtačiti, zanje skrbeti, pripraviti na jahanje, jahati s sedlom in brez. »Kidamo jim bokse, jih hranimo, kopamo, igramo se družabne igre in ustvarjamo. Letos so to že tretje Počitniške konjarije. Dokler bo v njih uživala, jih bo pripravljala. Enako velja za delo v radijskem studiu na Starem trgu v Velenju in za stike s poslušalci. »Stik z mikrofonom mora ostati - za dušo in za kondicijo druge vrste. Tudi to delam s srcem,« je ponovila Vesna Glinšek. ■ tp Rok in Manca Rok Ferengja, pevec priljubljene skupine Rok 'n' band, je za novo pesem Življenje je ples k sodelovanju povabil pevko Manco Špik, ki se je to poletje v velikem slogu vrnila na glasbeno sceno z uspešnim nastopom na festivalu MMS 2016 s skupino Kvatropirci in aktualnim singlom Pesem. Skladbo Življenje je ples je pred leti v izvirniku Te Quiero posnela skupina Mambo Kings v sodelovanju s priljubljeno hrvaško pevko Danije-lo. Rok in Manca sta tej uspešnici dodala novo svežino in jo na novo obudila v življenje, Manca pa je tokrat zapela tudi v španščini. Britney Spears napovedala nov album Ameriška pevka Britney Spears, ki je še kot najstnica zaslovela v devetdesetih, je napovedala izid novega albuma. Njegov naslov bo Glory, na njegov prihod pa je pred tremi tedni opozorila s singlom z naslovom Make me. Svoj zadnji album je Britney izdala leta 2013, a z njim ni imela ravno sreče, saj velja za njen najslabši album doslej. Britney je zaslovela z uspešnicami, kot sta Baby One More Time in Oops!... I Did It Again, a v najstniških letih ni bila kos slavi in vsem tegobam, ki jih ta prinaša. Težko breme slave se je poznalo predvsem v njenem zasebnem življenju. V kratkem času se je namreč poročila in ločila, rodila dva sinova, se borila z odvisnostjo in se zapletla v boj za skrbništvo nad sinovoma ter doživela celo živčni zlom. Vpogled v prva leta delovanja skupine Pink Floyd Kultna britanska skupina Pink Floyd bo izdala paket Pink Floyd's Early Years 1965-1972, ki bo po- Kota Zabriskie (1970). Oboževalcem skupine želijo tako približati svojo zgodovino od prvih posnetkov do albuma The Dark Side of the Moon, ki se uvršča med najbolje prodajane albume vseh časov. Poleg omenjenega bo skupina 11. novembra izdala tudi dvojni album The Early Years - Cre/Ation. Pred vrati MTV-videonagrade 28. avgusta bodo v newyorškem Madison Square Gardnu podelili letošnje MTV videonagrade. Za letošnje nagrade sta največkrat nominirani Beyonce in Adele, prva kar enajstkrat, druga pa osemkrat. Za nagrade se bosta pomerili kar v sedmih kategorijah, tudi v najprestižnejši, in sicer za video leta, v kateri je nominiran Adelin videospot za pesem Hello in Beyoncin za pesem Formation. Poleg njiju se za prestižni kipec potegujejo še Drake (Hotline Bling), Justin Bieber (Sorry) in Kanye West (Famous). Različni glasbeniki se bodo sicer pomerili v 16 kategorijah, med letošnjimi nominiranci pa zanimivo ni Taylor Swift, ki je lani odnesla domov kar štiri nagrade. Atomik Harmonik že 12 let deluje Slovenska turbofolk skupina Atomik Harmonik, v kateri sta zdaj glavni zvezdi Mateja Poročnik ter Maja Ramšak, je posnela novo pesem z naslovom Mornaric, ki jo seveda spremlja tudi svež videospot. Avtor skladbe je Robert Pilepic, ki je napisal že mnogo uspešnic za glasbenike, kot so Tony Cetinski, Jole, Oliver Dragojevic, Lidija Bačic, Jelena Rozga. Pod aranžma skladbe se je podpisal Zvone Tomac iz zasedbe Kingston. Atomiki so poskrbeli tudi za video izdelek, za katerega režijo je tudi tokrat poskrbel vodja zasedbe Jani Pavec. V svežem, poletno obarvanem vi-deospotu boste spoznali mornarja Janija, ki mični dekleti vabi na svojo ladjo, ki naj bi preplula cel svet. Toda izkaže se, da navihani mornar ni ravno svetovni popotnik. Skupina Atomik Harmonik z novo skladbo obeležuje že dvanajst let svojega obstoja. nudil 27 zgoščenk, na katerih bo med drugim tudi 20 še neizdanih skladb ter sedem ur neizdanih koncertnih posnetkov. Zbirka bo ponudila vpogled v prva leta delovanja skupine. Poleg glasbe bo v zbirki tudi 15 ur videoposnetkov, v katere so vključeni televizijski prispevki in oddaje, filmski posnetki in trije filmi The Committee, More and La Vallee. Vključena bo tudi glasba, ki so jo posneli za film PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. SPEV - Vedno bom ob tebi 2. ROK FERENGJA IN MANCA ŠPIK - Življenje je ples 3. BOSA ZNOVA - Povabim te v Rio de Janeiro Vedno bom ob tebi je naslov nove skladbe ansambla spev, s katero ponovno dokazujejo ljubezen do mediteranskega melosa. Gre za pesem, ki nas bo sredi vročih poletnih dni popeljala na morje, v Dalmacijo, kjer ob večerih odmeva petje dalmatinskih klap. Ta pesem naj bo lepa popotnica na dopust, pravijo fantje, in želijo veliko vročih, zaljubljenih poletnih dni. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 BandRAUBARJI - Poslednji da 2 BandGADI - Ne grem domov 3 BandANSAMBEL NARCIS - Pomežikaj mi na skrivaj 4 BandANSAMBEL SMEH - Ej stari, ne sekiraj se 5 BandANSAMBEL SAŠA AVSENIKA - Sonček 6 BandEURO KVINTET - To je ljubezen 7 BandANSAMBEL AZALEA - Copata 8 BandANSAMBEL STIL - Pr'jatlca 9 BandMODRIJANI - Slovenka, Slovenka 10 BandPOSKOČNI MUZIKANTI - Pokvarjeni fantje www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ŽAN SERČIČ Žan Serčič po uspešnem nastopu na letošnji EMI z avtorsko skladbo Summer Story v špici poletja predstavlja še slovensko verzijo, ki jo je poimenoval Poletna zgodba. V njemu najljubšem poletnem času se je Žan kot učitelj kitare udeležil tudi poletnega glasbenega tabora. Kot pravi sam, je za njim zelo delovno poletje, saj je poleg nastopov ustvarjal nove glasbene zgodbe. Kmalu nam jih tudi razkrije. VAZZ V družini Cavazza se očitno rojeva še ena zvezda. Mark Cavazza, sin igralca Sebastiana Cavazze in vnuk igralca Borisa Cavazze, se je tako kot oče in dedek že preizkusil v igranju, njegova strast pa je tudi glasba. Srednješolcu Marku je sicer blizu hip hop, kot raper pa sliši na ime Vazz. POP DESIGN ali POP DIZAJNI Vili Resnik in Tone Košmrlj, nekdanja člana Pop Design, sta letos ustanovila novo skupino z zelo podobnim ime- nom Pop Dizajni. Glasbena agencija, ki zastopa originalno skupino Pop Design s pevcem Miranom Rudanom, zdaj trdi, da je ime zavajajoče, zato bo pravico iskala na sodišču. RINA K Življenje je prestiž je skladba mlade izvajalke Rine K. Atraktivna, melodična in sproščena pesem, ki jo je navdihnila kultna skladba Jammin' Boba Marleya, je drugi singel prav tako atraktivne in zelo zanimive pevke , o kateri bomo nedvomno še veliko slišali. Rina K obožuje besede, zato je z veseljem napisala tekst za novi poletni hit, Leon Žunec se je podpisal pod glasbo, za končno podobo skladbe pa je poskrbel Gregor Zemljič. 35 LET MTV Televizijska postaja MTV praznuje 35-letnico. 1. avgusta 1981 je začela predvajati program, katerega osnovno poslanstvo je bilo vrtenje vide-ospotov. Prvi je bil videospot skladbe Video Killed the Radio Star britanske skupine The Bu-ggles, ki je že s svojim naslovom napovedal revolucijo v popularni glasbi. Naš čas, 21. 7. 2016, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS 11. avgusta 2016 ^^ Slavko Hudarin je v soboto obiskal velenj-kmečko tržnico z res veliko košaro. A ni si mogel kaj, da se ni malo ustavil pri staroveški gospodi, saj je vse, kar je povezano s turizmom, njegova strast. »Slavko, zakaj imaš pa tako velik cekar?« ga je vprašal graščak iz Šaleka. »Zato, da gre vse vanj. Spisek je bil dolg, dobrot, vrednih, da jih odnesem domov, pa še več,« je komentiral Slavko, ki tudi odkar je v pokoju, redko miruje. ^j^Pletnar Jože Flis zna z otroki. Ker se lahko po Velenjskem jezeru vozijo le, če imajo na sebi rešilne jopiče, jih je hitro preimenoval v »lepo-tilne jopiče«. In malčki so si jih nadeli brez pripomb. Ker so radi lepi, tudi če so »na« vodi. . mmr - Tudi ko so obiskovalci Četrtkovih miniatur v Letnem kinu dočakali jasen večer, so po prizorišču padale prekle. Jure Sir-še jih je nameril v figure nasprotne ekipe pri vikinškem šahu, soigralec Matic Boršnak pa je pokleknil v zaklon, da katera ne bi priletela nazaj. Partijo so sicer izvedli s suhimi podplati, so pa poraženci poskrbeli, da so si zmagovalci omočili grla. ZANIMIVOSTI Kitajski turist pristal v nemškem domu za begunce Kitajski turist je obiskal Nemčijo, kjer je izgubil denarnico. To pa ni pomenilo konca njegove smole - izpolnil je namreč napačni obrazec in za dva tedna pristal v domu za begunce, po- polnitev ponudili obrazec s prošnjo za azil. Ko je papir izpolnil in podpisal, so ga odpeljali v sprejemni center v Dortmundu, kjer so mu odvzeli potni list in vizum. Šele v domu za begunce se je njegova "begunska kariera" vendarle končala. Vseeno pa je moral nesrečni Kitajec počakati še 12 dni, preden je lahko nadaljeval načrtovane počitnice v Franciji in Italiji, saj je uradniška oblast potrebovala toliko časa, da je dopolnila njegovo zgodbo in ustrezne papirje. V Veliki Britaniji zrasel "zabaviščni pomol na nebu" roča nemška tiskovna agencija dpa. Kitajski turist je namesto poročila o izgubljeni denarnici podpisal prošnjo za azil ter s tem sprožil uradniško kolesje, ki mu ni mogel ubežati, je povedal Christop Schlütermann iz lokalne izpostave nemškega Rdečega križa, ki vodi dom za begunce v kraju Dülmen blizu Münstra. S pomočjo aplikacije za prevajanje je turistu vendarle uspelo pojasniti, da je kmalu po prihodu v jugozahodno mesto Stuttgart izgubil denarnico, kar je želel prijaviti policiji. Vendar pa je namesto policijske postaje obiskal urad za begunce v mestu Heidelberg, kjer so mu v iz- V mestu Brighton na angleški obali je zrasel najvišji premikajoči se razgledni stolp na svetu, poimenovan i360, ki bo prve obiskovalce sprejel v četrtek. 162 metrov visok stolp je sodobna interpretacija viktorijanskih zabaviščnih pomolov, ki so značilni za britanska obmorska mesta. Stolp sta zasnovala arhitekta David Marks in Julia Barfield, s stekleno razgledno kabino, ki se počasi pomika gor in dol po jekleni konstrukciji, pa naj bi bil idejno nadaljevanje njunega razglednega kolesa London Eye, ki je postal ena največjih turističnih znamenitosti britanske prestolnice. Razgledna kabina, ki sprejme 200 obiskovalcev, bo potovala gor in dol približno 200-krat na teden, z vrha stolpa pa bodo lahko obiskovalci videli 42 kilometrov daleč ob angleški obali in čez Rokavski preliv. Gradnja stolpa je stala 46 milijonov funtov oziroma 55 milijonov evrov, ki pa jih nameravajo kmalu povrniti na račun predvidenih 700.000 obiskovalcev letno. Milenijci seksajo manj kot njihovi starši Današnja mladina nima toliko spolnih odnosov, kot so jih imele prejšnje generacije, navkljub vsesplošno razširjenim spletnim stranem in aplikacijam za zmen- ke ter večji sprejemljivosti spolnosti pred poroko, kaže študija raziskovalcev z univerze na Floridi. Ti so se osredotočili na generacijo milenijcev, rojeno v 90. letih minulega stoletja. Kot so ugotovili, gre za spolno najmanj dejavno skupino po veliki gospodarski krizi v 30. letih minulega stoletja. "Edina generacija, ki je izkazovala višje ravni spolne nedejavnosti, je tista, ki se je rodila v 20. letih minulega stoletja," navaja študija raziskovalcev z univerze Florida Atlantic. Petnajst odstotkov Američanov v starosti med 20 in 24 let je namreč poročalo, da od svojega 18. leta niso imeli spolnega partnerja, za razliko od šestih odstotkov tistih, rojenih v 60. letih. Študija je v navzkrižju s splošno razširjenim prepričanjem, da so milenijci generacija zmenkov oz. spolnosti brez obveznosti. Študija je tudi pokazala, da pri mladih ženskah obstaja dvakrat več možnosti za spolno nedejavnost kot pri mladih moških. Mostovi ječijo pod ključavnicami zaljubljencev Zaljubljenci imajo navado na mostove zakleniti ključavnico s svojimi začetnicami, ključ pa vreči v vodo, tako da ljubezni ne bi mogel nihče razdreti. Od kod ritual izvira, ni jasno, se je pa v zadnjem obdobju razširil po vsej Evropi ter celo do Kitajske. V Parizu ta navada mestnim oblastem povzroča že sive lase, zato so se odločili, da mu naredijo konec. Že lani so odstranili več sto tisoč ključavnic ljubezni z mestnih mostov, vključno z znamenitim Pot des Arts, ki se je pod težo ključavnic delno zrušil. Namesto žičnate mreže so tam namestili akrilne plošče. To sicer ni ustavilo zaljubljencev, ki so se zgolj preusmerili k drugim mostovom - še posebej k najstarejšemu, več kot 400 let staremu Pont Neufu. Namestnik pariškega župana Bruno Juillard je tako napovedal, da bodo namestili table, ki bodo v francoščini in angleščini sporočale: "Brez ključavnic, Pariz se vam zahvaljuje," in "Najdite drugačen način za izkazovanje ljubezni." "Želimo, da Pariz ostane prestolnica romantike in ljubezni, da ljubimci z vsega sveta pridejo v Pariz. Je zelo romantično mesto, še posebej reka Sena, a hkrati moramo zaščititi dediščino," je poudaril Juillard. frkanje » Levo & desno « Rešitev v sili Če ne bo dogovora o plačilu dogovorjene odškodnine, bodo občine denar od Teša morale terjati s pomočjo sodišča. A to je gotovo zelo »dolgoletna« rešitev. Težki Slovenci Slišati je vse več opozoril, da je na našem Triglavu, simbolu slovenstva, že preveč obiskovalcev. Zdaj, ko se že nekaj časa zmanjšuje tamkajšnji ledenik, bi se lahko Triglav zaradi teže obiskovalcev tudi znižal. Mnogi Slovenci so zelo težki. Hitra rešitev Mnogi se te dni sprašujejo, kako preprečiti, da premnogi vozniki ne bi divjali po cestah. Enostavno, policisti naj jih postavijo na noge. Polzela državna Ni res, da sosednje občine Polzela ne bi bilo več, država se je polastila le tamkajšnje tovarne Polzela. Tako nimamo občine manj, le še eno državno podjetje več. Zlato zrnje Pravijo, da še vedno velja, da ima pšenica zlato zrnje. Pridelovalci se s tem vse manj strinjajo. Manj čakanja V nekaterih zdravstvenih ustanovah pri nas se že lahko pohvalijo s krajšimi čakalnimi dobami. A mnogi zdravja vseeno ne dočakajo. Novodobno sekanje Tudi tekmovanja v sekanju drevja niso več, kar so bila. Namesto da bi pele sekire, brnijo žage. Kaj bo obrodilo? Načrtujejo, da naj bi na tako imenovanem velenjskem Zlatem griču, kjer menda v sadovnjaku rodi tudi zlati delišes, posadili - stanovanjske hiše. Zelišča Pri nas je vse več ljudi, ki uživajo pri uživanju zelišč. Predvsem takih, namočenih v dober šnopček. Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 13 11. avgusta 2016 «»SÜAS REPORTAŽI 13 Navdušenja množica ni skrivala Tradicionalni 56. ljubenski flosarski bal že pravi etnografski festival - Flosarjem ponagajala nizka voda - Zelenec je bil moker tudi znotraj Kot je dejal župan Občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik, so za letošnje občinsko praznovanje, že več kot pol stoletja trdno povezano s tradicionalno flosarijo, pripravili 25 kulturnih ter 10 športnih prireditev in pet koncertov. Vrhunec prazničnega dogajanja pa je bil minulo nedeljo, ko so vlcerji v Vrbju pripravili dinamični prikaz spravila lesa iz gozdov Zgornje Savinjske doline pred stoletjem, mojstri motornih žag so se pomerili v hitrostnem kiparjenju, flosarji pa so vdrli flos, se z njim pelja- li po Savinji, nato pa še krstili zelenca. Množica obiskovalcev vseh zaključnih prireditev je dobesedno preplavila 'plac' ob Savinji, ob koncertu okteta Žetev ter zabavi z ansamblom Modrijani pa je »festival« ljubenske flosarije dobil epilog. Uspešno, odlično. Prireditelji Turistično društvo Naš kraj, Občina Ljubno in nekatera sodelujoča društva so se tudi letos izkazali. Tako je vrhunec turistične sezone v Zgornji Savinjski dolini zdaj že trdno povezan s to veliko ljubensko prireditvi- jo. Ob zaključku je njihov prvi organizator in vodja flosarskega bala Radenko Tešanovic povedal, da so zelo zadovoljni z izvedbo obsežnega programa. »Zahvaljujemo se izvajalcem programa, ki so poleg ugodnega vremena zagotovili tako množičen obisk!« Vlcerji so po riži spuščali hlodovino Sedaj že 86-letni vlcerski veteran in »rižmojster« Ivan Rigelnik - Rastočnik je obujal spomine pred zbrano množico, kako so v Zgornji Savinjski dolini tudi z najvišje ležečih gozdnatih hribov v dolino spuščali les po lesenih, iz hlodovine zgrajenih žlebovih, drčah (rižah). Tudi tokrat je Ivan dal »komando« prvemu nadzorniku lesene 35-metrske riže. Za varno delo, spuščanje in konjsko vlako pa je s skupino vlcerjev skrbel tokratni organizator postavitve in prikaza riže Jože Hudej. Pred očmi množice se je tako ponovila stoletja stara podoba spravila lesa iz gozdov do žagalnic ali do železničarskih »štacojonov« (najbližji je bil v Šmartnem ob Paki). Za prevoz so skrbeli furmani s konjsko vprego in težkimi vozovi parizerji. In prav konjska poldneva pred veliko množico gledalcev po vseh pravilih in Čuksovih komandah vdrli flos do Savinje. Ne, ni bilo preprosto in ni šlo brez glasnega opozarjanja prvega krmaniža Martina Juvana, ki je bil odgovoren za ljudi in lesno zlato. Ob nekaj nižjem vodostaju je bilo potrebno nekaterim do riti v vodo, da so flos končno splavili in kot nekoč zapeljali na dolgo rajžo do lesnih kupcev v Hrvaški, Krst zelenca Primoža Žehlja s škafom hladne Savinje na glavo Zaradi nizkega vodostaja Savinje je bilo vdreti flos naporno opravilo vprega je tudi na Ljubnem dodala izjemno avtentično podobo, skupaj z vlcer-skimi in flosarskimi vzkliki, ki so nekoč pomenili sporazumevanje pri teh nevarnih in težkih delih. Ob vznožju riže sta gospodinja Valerija Hudej in Minka Berglez poskrbeli za gozdarsko malico. Vdrli so flos in krstili »Zelenca« Ko gre beseda o ljubenski flosariji, ne gre mimo imen dveh mož ter nekdanje prve dame občine Ljubno Anke Rakun. Sedanji prvi ljubenski vlcer je vsekakor evropsko znani splavar Martin Juvan Čuks, ki ga podpira tudi sedanji župan Franjo Naraločnik, zapečen podpornik in financer celotne tamkajšnje etnografske zakladnice. Kot osrednji balov dogodek so flosarji sredi nedeljskega po- Srbiji in vse tja do Črnega morja. A so tokrat najprej krstili flosarskega pripravnika »zelenca« Primoža Žehlja. Ob prisotnosti svojega petičnega botra Iztoka Podkrižnika ter flosarskega zavetnika Miklavža se je moral Primož izkazati z znanjem in splavarskimi veščinami. Nato pa so mu po šegi njegovi pajdaši skozi rešeto zlagoma zlivali na glavo poln škaf vode. In ko je vase zlil še liter rdečega vina za moč, je bil moker z vrha do tal in še navznoter. Ko so družno vsi navzoči zapeli ljubensko himno, so glasbene veščine prevzeli oktet Žetev s kar obsežnim koncertom ter za njimi s prazničnim nastopom Modrijani. Kaj več kot obilo zabave tudi po tem še najbolj zahtevni žurerji niso pričakovali. ■ Jože Miklavc Vse je »v nulo« Na izbirnem regijskem sekaškem tekmovanju nastopilo osem ekip oziroma 27 tekmovalcev in tekmovalk Tatjana Podgoršek Škalske Cirkovce, 6. avgusta - V središču prijetne vasice Cirkov-ce se je na poligonu pri tamkajšnji podružnični šoli minulo soboto razgledala pesem posebne vrste. "Glasbeno noto" so regijskemu izbirnemu sekaškemu tekmovanju za nastop na državnem tovrstnem tekmovanju (hkrati je bilo tudi v spomin na preminulega zavzetega organizatorja tekmovanj Milana Pogorelčnika) dajale motorne žage, vsebino dogodku pa tekmovalci in tekmovalke - lastniki gozdov. Prišli so iz Šaleške, Zgornje, Spodnje Savinjske, Dravske doline, Pohorja ... 27 jih je bilo, od tega 2 tekmovalki, nastopili pa so kot posamezniki in ekipno. Svoje spretnosti in sposobnosti z motorno žago so preverjali v kombiniranem, natančnem rezu, zaseku in podža-govanju, kleščenju in podiranju drevesa na balon. Mojstri na delu Vse je »v nulo«, so bile pogoste besede obiskovalcev, ki so zavzeto spremljali njihove nastope. Na delu so bili res pravi mojstri. Niso tekmovali le s časom, ampak je bila v ospredju tudi skrb za varno delo z motorno žago, strokovnost, natančnost. »Poleg omenjenega je eden od osnovnih ciljev tekmovanja tudi druženje,« nam je dejal vodja Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Šoštanj Aleš Ocvirk in dodal, da so zadovoljni še zaradi ene stvari: »Tekmovanja smo na začetku organizirali tudi za to, da bi za varno, strokovno delo v goz- Poleg hitrosti je bilo pomembna tudi natančnost, strokovnost... du pridobili mlade. Danes jih je med nami kar nekaj.« Med osmimi ekipami je po oblačilih »navzven blestela« ekipa Duseti Šoštanj. Tudi po rezultatih. Sploh zanimiv je bil »obračun« med samimi tekmovalci v ekipi - med Belovojčani. Večkratnemu državnemu prvaku Janku Mazeju se je tokrat pridružil sin Klemen. Zmagale so izkušnje, kar bi lahko pripisali tudi »dvoboju« Mazejevih sosedov - med očetom Stankom Goličnikom, državnim prvakom pred 18 leti, in sinom Andrejem. Zmagovalec prvega izbirnega regijskega sekaškega tekmovanja v Škalskih Cirkovcah je postal Jan- Tekmovanje sekačev z motorno žago so z zanimanjem spremljali tudi obiskovalci. Rekli so > Pavla Voler iz Luč: »Sem redna udeleženka teh tekmovanj in se ponašam tudi že z naslovom državne prvakinje. Udeležujem se jih za to, da lažje sledim, kaj je potrebno za varno in strokovno delo v gozdu. Zame je pomembno še druženje. Tokrat mi ni šlo najbolje, a glede na to, da se nisem nič pripravljala, ker za to nimam pogojev, sem zadovoljna. Motorne žage ne vzamem v roke le na tekmovanju, ampak tudi doma in z njo priskočim možu na pomoč, kadar je potrebno. Imamo 15 hektarjev gozda, kar je bolj za delo kot prihodek kmetije. A ne glede na to, zanj je treba skrbeti.« ko Mazej. Poleg njega se bosta na drugem izbirnem tekmovanju za državno tekmovanje sekačev v Gornji Radgoni v okviru Ob- močne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje (to bo v soboto v Lučah) potegovala še Dani Aubreht in Marko Jelšnik. a Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 14 14 TURIZEM «»^AS 11. avgusta 2016 Turistični obisk raste tudi v Šaleški dolini To zaznavajo tako v velenjskem TIC-u kot ponudniku nočitev - Poleti dober obisk velenjskih kulturnih znamenitosti - V Velenju našteli več organiziranih skupin obiskovalcev Bojana Špegel Velenje, 5. avgusta - Letošnja turistična sezona v Sloveniji bo očitno dobra. Povečan obisk že vse leto beležijo v številnih turističnih destinacijah. V prvih petih mesecih leta so v Sloveniji zabeležili več kot 1,3 milijona prihodov turistov, to je za 8 % več kot v istem obdobju prejšnjega leta. Med njimi je bilo 5 % več domačih in za 10 % več tujih. Ti so skupaj ustvarili skoraj 3.300.000 prenočitev ali za 6 % več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Ključni trgi, od koder so prihajali tuji turisti, so še vedno Avstrija, Nemčija, Italija, Združeno kraljestvo in ZDA. Največ turističnih prenočitev je bilo zabeleženih v Piranu, Ljubljani in na Bledu, med vrstami občin pa so prevladovale zdraviliške. Ob teh podatkih nas je zanimalo, ali se je povečal tudi obisk Šaleške doline, kjer že dolgo stavimo na razvoj turizma. In kot kaže, nam počasi uspeva. V prvi polovici letošnjega leta beležij o za 7,4 % večjo zasedenost spalnih kapacitet kot lani v istem času. Letos so s tem zbrali nekaj več kot 8.700 evrov turistične takse, kar je več kot lani v enakem času. V dobrem mesecu dni so kljub letos bolj muhastemu vremenu kot lani na velenjski plaži našteli že 30 tisoč obi- Turisti v Velenju v povprečju prespijo dvakrat Veliko podatkov o turističnem obisku doline razkriva statistika, ki jo za območje mestne občine Velenje beležijo v velenjskem Turistično-informacij-skem centru (TIC). Strokovna sodelavka TlC-a Barbara Kelher nam je povedala: »Velenjski TIC in s tem vilo Bianco je letos obiskalo nekaj manj kot 7 tisoč obiskovalcev, kar je malo manj kot v preteklih letih. Verjetno lahko to pripišemo boljšemu informiranju preko spleta in nadgradnji vsebin velenjskega turističnega portala v tuje jezike. Letos smo dodali informacije tudi v italijanskem jeziku, že prej smo jih imeli v angleškem in nemškem.« V TIC-u beležijo tudi podatke o številu nočitev v MO Velenje. Prenočišč je (za zdaj) dovolj Na velenjskem TIC-u glede na prijavljene nočitve ponudnikov v MO Velenje menijo, da je teh dovolj. Preverili smo, koliko jih je in kje vse lahko turisti prespijo. 1 Hotel Paka hotel **** 53 /1062 2 Hotel Razgoršek hotel **** 30 / 51 3 3 Mladinski hotel mladinski hotel 18 / 58 4 4 Vila Herberstein hotel **** 7 / 14 5 5 Camping Jezero Velenje avtokamp ** 7 mobilnih hišk /30 ležišč; kapaciteta 100 parcel / 400 gostov 6 6 Turistična kmetija Tuševo turistična kmetija (3 jabolka) 5 / 15 7 7 Penzion Rajh penzion 8 / 24 8 8 Prenočišča Mraz penzion 4 / 12 9 9 Gostišče Ostrovršnik - Hartl gostišče 8 / 20 10 10 Dom na Paškem Kozjaku planinski dom 34 ležišč dve skupini obiskovalcev. Prva so dnevni obiskovalci, ki se zadržujejo tako na velenjski plaži kot v mestnem središču. Drugi so tisti, ki nočijo v Velenju. V povprečju v mestu prespijo dvakrat. Za zdaj je prenočitvenih kapacitet v mestu dovolj,« še izvemo. Turisti pogrešajo slovensko kulinariko Tisti, ki se ob prihodu v mesto oglasijo v TIC-u, želijo izvedeti, kaj si je vredno ogledati. »Poleg plaže jim priporočamo obisk podzemne pustolovščine v Muzeju premogovništva, sprehod skozi edinstveno vrtičkarsko naselje Kunta -kinte, pa obisk Velenjskega gradu in Muzeja Velenje. Priporočamo jim tudi sprehod skozi mestno središče, kjer lahko vidijo najvišji Titov spomenik na svetu, in našo lepo promenado.« Tisti, ki se vrnejo, so najbolj navdušeni nad urejenostjo mesta in plaže, zelenimi površinami v njem, pa tudi razsežnosti promenade in Titovega spomenika jih ne pustijo hladne. In kaj pogrešajo? »Veliko sprašujejo po slovenski kulinariki v središču mesta. Te ponudbe nimamo dovolj. Želja je, da mi Muzej premogovništva Slovenije deloval tudi ob nedeljah. Turisti pogrešajo tudi zbirnik vseh poti po dolini, od kolesarskih do tematskih pohodniških. To je za nas znak, da bi bilo dobro pripraviti brošuro s tovrstnimi informacijami v slovenskem in angleškem jeziku. Za te poti se največ zanimajo tuj- pripravili delavnice in opravili intervjuje s posamezniki. Jeseni bo velenjski TIC zaznamoval tudi 20-letnico delovanja. Pripravili bodo razstavo in poseben dogodek. Oktobra bodo skupaj s PUP-om in Turističnim društvom Velenje pripravili Cvetlično pravljico v vili Bianci, začeli pa bodo tudi priprave na 17. Svetovni festival praženega krompirja, ki ga bodo prihodnje leto pripravili na Velenjski plaži. Gre za prireditev, ki je vedno dobro obiskana, zato bo odlična promocija mesta in doline. V mladinskih hotelih poleti zatišje V velenjskem Mladinskem hotelu, ki ga upravlja Mladinski center Velenje, so lani znižali cene nočitev, saj so se želeli približati obiskovalcem mesta in postati še bolj zanimivi za različne skupine, ki pripravljajo izobraževanja ali športne priprave. Najugodnejša nastanitev v večposteljni sobi sedaj stane 18 evrov. V prvih šestih mesecih letos so zabeležili več nočitev kot lani, žal pa v obeh najbolj poletnih mesecih obisk ne bo tako dober kot lani. Vodja hotela Metka Rupreht nam je povedala: »Letos je zasedenost našega hotela v prvem polletju 15-od-stotna. Zabeležili smo 1530 no- in pomladnih mesecih, ko gostijo skupine, ki pri njih izvajajo večdnevne dogodke za različna društva in skupine. »Tovrstnih obiskov bi imeli še več, ena večjih težav je, da ob nedeljah iz Velenja in vanj praktično ni javnega prevoza, zato se pogosto odločijo, da gredo drugam. Neugodna pa je tudi cestna povezava,« izvemo. »Pravih« turistov nimajo prav veliko. Tržijo se tu- ti proti toplejšim destinacijam. Med njimi je veliko starejših motoristov iz Avstrije in Nemčije, ki pri njih prespijo eno ali dve noči. Nekateri se že vračajo, saj so navdušeni nad dolino. Julij je bil pri njih izredno živahen, poleg poslovnežev je bilo med gosti veliko športnikov, ki so imeli v Velenju priprave. V Velenju pa se obiskovalci ustavijo zaradi obiska sorodnikov ali pa na poti Mlada Nizozemska turista bivata v kampu ob Jezeru, na TIC pa sta se prišla pozanimati, kaj sije vredno ogledati. Dobila sta veliko napotkov. Barbara Kelher: »Tako domačim kot tujim gostom je Velenje zelo všeč, mnoge preseneti plaža, promenada in urejenost mesta.« skovalcev. »Rastejo tudi organizirani obiski Velenja. Letos smo našteli 250 tovrstnih obiskovalcev več, kar je 30 % več kot leto prej,« doda naša sogovornica. V Šaleško dolino še vedno prihaja največ domačih turistov. Sledijo gostje iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske, pojavljati so se začeli Belgijci, Angleži in obiskovalci iz držav bivše Jugoslavije. V zadnjem času opažajo, da so dolino odkrili tudi prebivalci azijskih držav, predvsem Kitajske, Japonske in Izraela. Opazili so tudi porast gostov iz Skandinavskih držav, med obiskovalci doline pa so tudi Kubanci, Brazilci, Mehičani, Nigerijci in Egipčani. »V poletnih mesecih imamo Velenjski Hotel Paka je znan po odlični kulinariki. To cenijo tako dnevni gostje kot turisti, med katerimi je vse več motoristov. ci, sploh Nizozemci.« Velenjski TIC se povezuje tudi s turističnimi ponudniki v Zgornji Savinjski dolini. Odlično sodelujejo s Kampom Menina. Njihove obiskovalce velikokrat pripeljejo na izlet v Velenje. »Začeli smo tudi z aktivno promocijo na vzpenjači na Golte. Promovira-mo predvsem velenjsko plažo, saj so Nizozemci in Belgijci, ki množično obiskujejo Zgornjo Savinjsko dolino, res navdušeni nad vodo, tudi nad Velenjsko plažo,« razloži Barbara Kelher. Doda, da si v Velenju veliko prizadevajo za strategijo razvoja turizma in trženja. Strategija naj bi bila končana do konca letošnjega leta. Trenutno pripravljajo analizo stanja, jeseni bodo čitev, lani v celem letu smo imeli 2540 nočitev, zasedenost je bila 13-odstotna. Prejšnja leta smo imeli večje povpraševanje med poletnimi meseci. Lani smo gostili mednarodni košarkarski kamp in študente iz Amerike, letos pa tega ni. V manjšem številu nas bodo sicer ta mesec ponovno obiskali košarkarji, saj je infrastruktura, ki jo potrebujejo za izvedbo kampa, v Velenju predraga,« izvemo. Hotel bo dobro zaseden v času festivala Ku-nigunda, saj bodo pri njih prenočevali izvajalci programa. Pripravili so tudi večdnevne pakete za obiskovalce festivala, kakšen bo odziv, pa še ne vedo. Že od začetka delovanja hotela pa beležijo največji obisk v jesenskih di na spletnih rezervacijskih sistemih, ki jim letno pošljejo okoli 100 gostov. Ocene bivanja v hotelu so visoke, preko 8 od 10. Andreja Urnaut iz Mladinskega centra Šmartno ob Paki, kjer imajo prav tako mladinski hotel, nam je povedala, da je v prvih sedmih mesecih letos obisk hotela manjši kot lani v enakem obdobju. Letos so do konca julija imeli 116 nočitev, lani v tem času 156. Lani so imeli največ gostov marca, kar 84, letos jih v tem mesecu sploh niso imeli. Slabo obiskani so bili tudi junija. Imajo pa zato v avgustu že veliko rezervacij, pa tudi za jeseni imajo rezervacijo za dve večji skupini gostov, ki jim poleg nočitve lahko ponudijo tudi dobro infrastrukturo, od različnih prostorov z dobro opremo, lepo in različnim dogodkom primerno okolico, pa do velike kuhinje. Da bi se obisk povečal, so pripravili tudi novo promocijsko zloženko, ki jo bodo poslali nevladnim organizacijam, TIC-em, šolam po državi. Hotel Paka ni več le poslovni hotel Velenjski Hotel Paka je sodoben poslovno-konfe-renčni hotel, ki ima tudi odlično lokacijo. V njem največkrat prespijo športniki in poslovneži, a se tudi to spreminja. Izvemo, da klasičnih turistov sicer še nimajo prav veliko, so jih pa preko različnih posrednikov turističnih nastanitev in drugačnih aranžmajev začeli odkrivati tudi ti. V Velenju se ustavijo z namenom obiska sorodnikov ali pa na po- proti toplejšim destinacijam. Kot turisti se vse več pojavljajo tudi starejši motoristi iz Avstrije in Nemčije. »Gre za zelo dobre goste, ki cenijo udobje in dobro ku-linariko. Takoj smo se temu prilagodili in jim pripravili ugodno ponudbo za bivanje pri nas,« izvemo. Skupno število nočitev letos sicer ni bistveno večje kot lani, zabeležili so le 22 nočitev več, a so veseli, ker so z njihovimi storitvami, tudi kulinarično ponudbo, gostje zelo zadovoljni. Obisk Term Topolšica raste V Termah Topolšica so zadovoljni z obiskom, saj so v prvem polletju gostili 5 % gostov več kot lani. Indeks obiska tujih gostov je porasel za 7 %, med njimi je največ Nemcev, Avstrijcev, Italijanov, Hrvatov in Srbov. Junija so v apartmajskem naselju prvič gostili večjo skupino Nizozemcev. V termah ocenjujejo, da je dnevni obisk podoben kot lani, se pa ob sončnih in toplih dneh pozna, da je med kopalci manj domačinov. Predvidevajo, da zato, ker ti zadnji dve leti več obiskujejo Velenjsko plažo. ■ V Termah Topolšica imajo dva hotela, Vesna in Mladika. V njih je 183 sob s 366 ležišči. Na zelenem pobočju, nedaleč stran od osrednjega hotelskega kompleksa, pa se razprostira idilična vasica Ocepkov gaj s 27 sodobno opremljenimi energetsko varčnimi hiškami, v katerih je 120 postelj. Hiške so različnih velikosti; ene sprejmejo do 5, druge pa do 7 gostov. Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 11 11. avgusta 2016 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Bo naslednja misica karateistka? Finalistko izbora za miss Slovenije Velenjčanko Aleno Music zanimajo različne stvari, ki bi jih v svoji karieri rada povezala Tina Felicijan Med dvanajstimi dekleti, ki se te dni pripravljajo na finalni izbor najlepše Slovenke, je tudi Alena Music, domačinka, ki na ljubljanski ekonomski fakulteti študira računovodstvo in revizijo. Veliko se ukvarja s športom in že 15 let trenira karate. Na lanskem tekmovanju za miss športa so se ji odprla vrata v svet manekenstva, v katerem je med drugim dobila priložnost za udeležbo v izboru miss Slovenije 2016. Od športnih prijemov do manekenskih korakov »Ko sem bila majhna, je bila moja mami navdušena nad tem, da sem bila športnica, karateistka. Ampak si je vedno želela, da bi bila manekenka. Zato me je vpisala na manekenski tečaj pri Tatjani Tutan. Čeprav sem ga uspešno končala, sem v tem videla nekaj postranskega, saj me je bolj veselil šport - treningi, tekmovanja, medalje, pokali,« je začela pripovedovati Alena, ki jo je njena trenerka in najboljša prijateljica prijavila na izbor za miss športa. Čeprav je sprva dvomila, se je tekmovanja udeležila in ga > končala kot druga spremljevalka. Na povabilo Jelke Verk se je podala v pre-dizbore za miss Slovenije, medtem pa zmagala na finalnem izboru miss Korone. »Pot ni lahka, ni pa zelo zahtevna. Srečanja so bila prijetna in zanimiva. Spoznala sem veliko novih ljudi, z dekleti v izboru smo super prijateljice,« pripoveduje in se veseli finala, še bolj pa vsega, kar ji je prinesla celotna izkušnja. »Zdi se mi pomembno, da zmaga dekle, ki bo naslov znalo dobro izkoristiti.« Same prijetne izkušnje Alena, ki jo zanima veliko različnih stvari, najraje pa bi vse povezala, je v preteklem letu nabrala veliko lepih izkušenj, nekaj pa tudi oboževalcev. »Lepo mi je, ko na treningu ali tekmovanju, na katerem me po mojih rezultatih poznajo že od prej, k meni pristopi kaka mlajša deklica in se želi fotografirati z mano. Ni mi žal, da sem se prijavila,« pove 20-letni-ca, ki zatrjuje, da med dekleti vlada sproščeno in netekmovalno vzdušje. »Dekleta smo se zelo povezala, svetujemo in pomagamo si med sabo, ni zavisti. Tekmovalnost je sicer prisotna, ampak na taki prijetni ravni.« Po njenem mnenju na lepotnem tekmovanju veliko štejejo zunanji videz, postava, višina, Najbolj so vžgali lučki Ropotavčki V sredo, 3. avgusta, so se v Vr-bju na Ljubnem tradicionalno srečali člani vseh društev upokojencev iz Zgornje Savinjske doline. Pod okriljem organizatorja Društva upokojencev Ljubno ob Savinji so kulturno-zabavni program pripravili kar udeleženci družabnega srečanja. Z govori (morda zaradi visoke vročine) so jim prizanesli domala vsi gostje, ki so si želeli dobrega počutja, zabave in zdravja ter da naj vsaj za en dan pozabijo na tegobe, ki jih prinašajo starost, bolezen in vse slabši upokojenski standard. Podpredsednica ZDUS Vera Pečnik pa je z odločnim sporočilom zagotovila, da se bodo še naprej trdo pogajali in zavzemali, da bi pri vladni koaliciji dosegli dostojno pokojnino za vse upokojence ter člo- veka vredno zdravstveno varstvo in vsem dostopne zdravniške storitve. Njene besede je podkrepil še predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Silvo Malgaj z najkrajšim z »vse dobro in srečno!«. Več sto udeležencev je nagovoril predsednik DU Ljubno Jože Vodušek, ob njem tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik, oba pa sta obljubila dobro zabavo in počutje ob njihovem občinskem prazniku, ki so ga letos priredili z več razstavami, kulturnimi ter športnimi prireditvami ter petimi koncerti. Nekaj od tega so zbranim upokojencem ponudili na ogled tudi tega dne. S povezovanjem prireditve je dr. Nataša Terbovšek Coklin v vlogi starejše upokojenke domačinke prijetno zabavala množico ter nastopajoče; zapele so ljudske pevke DU Lipa iz Šmartnega ob Dreti, kot kukavic je »kukal« Janko Šu-mečnik iz DU Rečica, zaplesali so folkloristi FS Oštarija iz Bočne, ljudsko pa sta zapela ob harmoniki Ivko Retko in Joža Pu-stoslemšek »Frgelka« iz Primoža. Ko pa so s svojo barvito večgla-sno pesmijo vzdušje požlahtnini-li Lučani, je srečanje doseglo prijeten, družabni vrhunec. Nato je umetniška glasbena skupina DU iz Luč Ropotavčki začinila upokojensko fešto, saj se je iz zvonika bližnje cerkve sv. Elizabete Ogrske že zaslišalo zvonjenje in klic na upokojenski obrok. Šti-mung bend je vroče popoldne v senci Vrbja nato poskrbel, da so tudi starejši Zgornjesavinjčani 'zažurali' po domače. ■ Jože Miklavc Hišni bend Vlcerske bajte Šmica Ropotavčki DU Luče ob Savinji je prijetno ropotal. najbolj pomembno pa se ji zdi komunikativnost, zrelost, »da si zanimiv kot oseba, imaš izoblikovane cilje in se znaš postaviti zase. Ni vse v lepoti,« pravi in dodaja, da je njen adut njena komunikativna narava in to, da z lahkoto poprime za katerokoli delo. Sicer pa verjame, da vsaka ženska nosi lepoto v sebi. Nagovarja dekleta, ki se želijo preizkusiti v manekenstvu, naj ne oklevajo. »Fotografiranja so dolgotrajna in naporna, včasih moraš biti obvezno prisotna na kakem dogodku, čeprav nimaš več energije, ampak pod črto je vse za nekaj dobro.« Odkriva sebe in poslovne priložnosti Študentka, športnica in lepotica želi povezati manekenstvo s športom in znanjem, ki ga pridobiva med študijem. V izboru za miss Slovenije spoznava veliko podjetnih, vplivnih ljudi, ki delujejo na različnih področjih. Rada bi izkoristila svojo prepoznavnost, nova poznanstva, predvsem pa lastna znanja in pomagala ljudem v stiski. »Poznam veliko žensk, otrok, ki doživljajo nasilje v družini. Rada bi izvedla projekt učenja samo- Alena Music: »Predstavila se bom, kakršna sem. Upam, da vam bom takšna všeč.« obrambe in tako pomagala pri ozaveščanju žrtev, kako se lahko branijo in postavijo zase.« Tudi zato si želi zmage, ki bi bila vstopnica na svetovni izbor in druženje z lepoticami iz vsega sveta, na katerem bi lahko predstavljala Slovenijo. Ne bo pa preveč užaljena, če ji ne bo uspelo, pravi. Zadnji mesec pred tekmovanjem bo delala na sebi, saj se ji najbolj pomembno zdi zbrati misli in narediti načrt, kako bo izkoristila zmago, če ji bo občinstvo naklonjeno. Od bazilike do 'lustrov' Prispevala je h končni podobi Sagrade Familie - Delo v Barceloni ji je vzela ekonomska kriza - Razvija svojo linijo svetil Tina Felicijan Šoštanjčanka Janja Kotnik je pred petimi leti postala magistra inženirka arhitekture. Od leta 2008 do 2014 je živela v Barceloni, kamor je šla na študijsko izmenjavo in prakso ter nato tam začela svojo kariero. Sodelovala je z več svetovno znanimi biroji, med njimi kot edina tujka tudi z Enric Massip Bosch Arquitectes - birojem, ki je izvedel študijo urbanistične zasnove promenade pred znamenito Gaudijevo baziliko Sagrada Familia. Del projekta, ki je zanjo eden najpomembnejših, med katerimi je nabirala bogate izkušnje, je predstavila na arhitekturnem predavanju v Galeriji Velenje. Mi pa smo priložnost izkoristili, da smo perspektivno arhitektko povprašali o njeni karieri. Uresničila je sanje Janja se je že v otroštvu zaljubila v arhitekturno in urbanistično bogato in moderno Barcelono. »Na ekskurziji v srednji šoli sem se navdušila nad delom Ga-udija, Miroja, Dalija in Picassa. Zaželela sem si, da bi tudi sama nekoč ustvarjala takšne stvaritve. Do neke mere mi je to uspelo, saj sem živela tam in delala na enem od svetovno znanih arhitekturnih projektov,« je povedala 32-letnica, ki je za svojo diplomo prejela Trimovo raziskovalno nagrado. Ta je bila odlična referenca v njenem portfoliu, ki ga je poslala v barcelonske biroje. Iz Enric Massip Bosch Arquitec-tes so jo povabili na dvomesečno preizkušnjo, nato pa je sodelova- Janja Kotnik: »Moje poslanstvo je nazaj k naravi - trajnostna arhitektura in uporaba tradicionalnih materialov tako pri sami gradnji kot v notranji opremi.« la pri več projektih, med drugim pri načrtovanju okolice Sagrade Familie. »Razmišljali smo, kako bi vstopna promenada najmanj vplivala na dosedanjo urbano strukturo. Oba stavbna kareja na mestu, kjer bi tekla promenada, sta povsem zazidana. To je tako družbeni kot politični problem. Okrog 150 družin bi ostalo brez stanovanj. Naša naloga je bila, da poiščemo optimalno rešitev za takšni baziliki pripadajočo zu- nanjo podobo ter za vpliv posega na lokalno okolje,« je povzela naloge biroja. Zdaj arhitekturne zamisli uresničuje doma Z ekonomsko krizo so tudi dobri biroji izgubili projekte, Janja pa službo. Ker je imela tudi do-motožje, se je odločila, da se v iskanju dela vrne domov. »V tujini ostaneš tujec. Četudi se naučiš jezika, kulture, se povsem asimiliraš, te obravnavajo kot tujca,« je skomignila. Začela se je ukvarjati s prenovami stavb, notranjo opremo, je članica scenografske ekipe priljubljene televizijske nadaljevanke, razvija pa tudi svojo linijo svetil pod znamko Luster. Pred nekaj tedni je svoja svetila razstavila v Berlinu v sklopu projekta Pop-up flat. Odziv je bil dober, zato upa, da bodo njeni Lu-stri kmalu razsvetljevali čim več izbrano opremljenih domov. a »Vsi, ki sodelujejo pri izgradnji tega templja, si želijo, da bi ga dokončali do leta 2026. A je gradnja izjemno kompleksna in zahteva svoj čas, poleg tega pa se financira iz vstopnin in do-nacij, ne z javnim denarjem ali iz zasebnih organizacij. Tako je letnica, ki bi sovpadala s stoletnico arhitektove smrti, vprašljiva,« je pojasnila Janja Kotnik. ■ Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 11. avgusta 2016 Kar dve enajstmetrovki za goste Rudarji doživeli drugi poraz - V nedeljo (ob 20.15) v gosteh z Olimpijo Nogometaši Rudarja so doživeli drugi jesenski poraz. Po ničli v drugem krogu v gosteh z Mariborom, ki je slavil z 2 : 0, so enak poraz doživeli tudi v nedeljskem dvoboju na svojem igrišču z Domžalami, za katere je bila to druga zmaga v novi tekmovalni sezoni. Za gosti je bila naporna četrtkova povratna tekma prvega kroga kvalifikacij evropske lige v gosteh z angleškim West Hamom (2 : 1, 0 : 3). Mnogi, najbrž pa tudi v domačem taboru, so pričakovali, da bodo v nedeljo ob jezeru manj razpoloženi za igro kot domači. Bilo pa je nasprotno, kajti proti koncu tekme je moči začelo zmanjkovati rudarjem. Koprski sodnik Roberto Ponis je dosodil kar dve najstrožji kazni, obe v korist gostov. Zanimivo, ko je gostujoči igralec igral z roko v svojem kazenskem prostoru, pa to zanj ni bila enajstmetrovka. Prvič je na belo točko pokazal že v sedmi minuti. Marko Alvir je skorajda s sredine igrišča poslal žoga na levo stran domačega kazenskega prostora. Eden od njegovih soigralcev jo je v visokem loku podal v bližino bele točke. Zanjo sta se pogna- desetih minutah igre v tem delu je Mary z udarcem po tleh le za nekaj cm zgrešil za izenačenje. Še bližje mu je bil nekaj minut po tem dogodku. Stjepan Babic je po gostujočem avtu 'ukradel' žogo Amadeju Vetrihu. Iz ozadja je pritekel Nikola Tolimir, po izmenjavi žoge z Babicem jo je poslal v kazenski prostor do Ma-ryja. Ta pa je prerahlo udaril po njej in vratar gostov Adnan Go-lubovic jo je ločena, in zaigrali še bolj zavzeto ter skušali vsaj izenačiti. Zgodilo pa se je nasprotno. V 86. so gostje povišali na 2 : 0. Po kotu je žoga priletela na glavo Brahchi-ju Alvaru Rodrigezu, ki je močno streljal z glavo. Vratar Radan jo je odbil, vendar kratko, na nogo Juninha, ki jo je z metra, dveh povsem neoviran potisnil v mrežo za 2 : 0. > la gostujoči napadalec Amedej Vetrih in domači branilec David Kašnik, ki jo je z glavo poslal z igrišča. Sodnik pa je ocenil, da si je Kašnik pri višjem skoku pomagal z rokama (vlečenje), in pokazal na najstrožjo kazen. Zanesljiv strelec je bil Benjamin Morel. V 21. minuti se je znašel v (pol)priložnosti za spremembo rezultata nekdanji Rudarjev igralec Elvis Bratanovic. Žogo, ki jo je z glavo želel poslati pod prečko, pa je vratar Matej Radan, ki je skupaj s Senadom Jahicem dobil prvič priložnost za igro v novi sezoni, zanesljivo ujel. Domači nogometaši so v prvem delu najnevarnejšo akcijo izvedli v 35. minuti. Damjan Trifkovic (še dve leti bo zvest Rudarju) je po podaji Maria Babica mojstrsko poslal žogo na desno stran, kjer je tekel branilec Senad Ja- Po prvi tekmi bi jih najraje zapustil A se je Ivan Vajdl naposled ujel z ekipo Ferlacha in jo povedel v prvo avstrijsko ligo - Na rokomet v Šaleški dolini ga vežejo lepi spomini Tina Felicijan Rokomet je začel igrati pri 15 letih, ko ga je na to napeljal kolega Miro Požun. Ta ga je kasneje nagovoril tudi k trenerskemu delu, ki se ga je lotil že kot še aktivni igralec v RK Gorenje. Leta 1982 je začel delati z mladimi, zelo ponosen pa je, da je med leti '95 in '98 treniral drugo ekipo Gorenja. Nato je leta 2002 prevzel prvo, kar je bil največji izziv v njegovi športni karieri. Ta je ves čas potekala vzporedno s poklicno, ki jo prav tako ima v podjetju Gorenje, zato mu natrpan urnik in trdo delo nista tuja. »Mlada, na novo sestavljena ekipa se je želela dokazovati. Delo je bilo enkratno. Doživeli smo veliko lepega, tri leta smo uspešno delali, osvojili edini pokal Slovenije do danes, naslednje leto nastopali v pokalu pokalnih zmagovalcev in po nesrečnem porazu z veliko poškodbami prišli do polfinala, nastop v Evroli-gi pa je bil za nas prav tako nekaj novega,« pripoveduje Ivan Vajdl, ki je po razhodu pet let deloval v slovenjgraškem klubu Prevent, nato v Trimu Trebnje, leta 2013 pa se je vrnil v Velenje. »Okolje je bilo takrat drugačno, novi izzivi pa povezani z varčevanjem. Smo kar dobro delali, ampak sem razočaran, ker prvo leto nismo osvojili državnega na- slova. Mislim, da smo si ga zaslužili, a po nekem spletu okoliščin smo ostali brez ključnih igralcev. Tudi v pokalu Slovenije smo imeli težave z boleznimi in poškodbami,« je obnovil zgodbo do ponovnega razhoda z Gorenjem. Aktualnih dogodkov v klubu ne spremlja več podrob- Ivan Vajdl: »V rokometu en mesec počitnic hitro mine. Upam, da sem si napolnil baterije za naporno delo, ki me še čaka v tem letu.« no, »vedno pa ekipi želim veliko uspeha. Upam, da ji bo z velikim strokovnjakom dr. Markom Šibilo uspelo pripeljati nazaj državni naslov in se uvrstiti v ligo prvakov.« Velik uspeh za majhen kraj, ki živi za rokomet Lani je sprejel izziv iz avstrijskega Ferlacha. »Novo okolje, drugačne navade treniranja, različna kakovost igralcev, katerih prva zadolžitev je služba, šola, nato pa rokomet. Ko so sprejeli moje delo, smo postajali vedno bolj uspešni in naposled osvojili prvenstvo druge avstrijske lige in se uvrstili v prvo. To je zame veliko zadovoljstvo,« pravi Vajdl, ki si kot trener prizadeva ustvariti dobro klimo v ekipi. »Glede na svoja leta sicer zelo velikih ambicij nimam več, si pa želim še nekaj časa delati v rokometu in v letošnji sezoni z ekipo Ferlacha ostati v prvi ligi. Bi pa rad delal še s kako mlajšo selekcijo, da znanje poskusim prenesti na mlade,« pravi ljubitelj rokometa, ki se rad spominja svojih minut na parketu. »Igrali smo v drugačnih časih. Ni bilo toliko izobilja, igrali smo za sendvič in pivo, trenirali smo manj.« Rad ima tudi trenersko vlogo ob strani igrišča, čeprav je izjemno stresna, predvsem ko se tekme lomijo in je boj za uspeh velik. Če mu čas dovoli, si zlasti v Velenju z veseljem ogleda kakšno tekmo, na kateri sicer prav tako občuti dobro mero nervoze, kot zavzeti navijač reprezentance pa se že veseli njenih nastopov na olimpijskih igrah. a hic. Sledil je lep predložek pred bližnjo vratnico, John Mary je žogo močno zadel, vendar je požrtvovalni branilec Gaber Drob-njak preprečil njeno pot v mrežo in jo preusmeril v kot. Na začetku drugega polčasa so domači nogometaši zaigrali živahneje, tudi nevarneje napadali, a so bili pri strelih nenatančni. Po dobrih zlahka ujel. Deset minut pred koncem tekme je koprski sodnik spet omajal samozavest rudarjev. Branilec Claude Billong je na levi strani spotaknil strelca prvega gola. Čeprav se je to zgodilo zunaj kazenskega prostora, je sodnik videl drugače in še enkrat pokazal na belo točko. Znova se je za izvajanje odločil Morel, vendar tega darila ni spremenil v povišanje vodstva. Žogo je poslal visoko čez prečko. Pričakovati je bilo, da bodo domači nogometaši po tej zapravljeni priložnosti gostov vendarle začeli verjeti, da tekma še ni od- Pred prvim sodnikovim piskom so se tudi v Velenju z minuto molka poklonili spominu mladima mariborskima nogometašema, ki sta umrla v nedavni prometni nesreči, ko sta se vračala s treninga. Rudar Velenje - Domžale 0 : 2 (0 : 1) Strelca: 0:1 Morel (8., 11 m), 0:2 Juninho (86.). Rudar: Radan, Mužek, Kašnik, S. Babic', Glavina (od 46. Vručina), Trifkovic', Mary, Billong, Jahic', M. Babic' (od 88. Pišek), Grgic' (od 54. Tolimir). Trener: Slobodan Krčmarevic'. Domžale: Golubovic', Brachi, Vetrih, Volarič (od 59. Repas), Juninho, Blažič, Do-brovoljc, Majer (od 65. Husmani), Alvir, Morel, Bratanovic' (od 82. Mance). Trener: Luka Elsner. Rumeni kartoni: Kašnik (7.), S. Babic' (9.), Vručina (88.). Drugi rezultati: Maribor - Olimpija 1:1, Kalcer Radomlje - Aluminij 2:2 (1:0), Krško - Gorica 1:0 (0:0), Luka Koper - Celje 2:1 (1:1). Vrstni red: 1. Olimpija 10 (7:2), 2. Domžale 8 (7:3), 3. Maribor 8 (6:3), 4. Celje 6 (6:5), 5. Gorica 6 (4:3), 6. Koper 6 (3:4), 7. Krško 5 (4:5), 8. Rudar 4 (3:5), 9. Aluminij 1 (4:9), 10. Radomlje 1 (3:8). Ni bilo pravih rešitev Slobodan Kr-čmarevic, trener Rudarja: »Čestitam gostom za uspešno zastopanje slovenskega nogometa Slovenije v Evropi. V Velenju pa so zasluženo zmagali. Nam je manjkalo nekaj standardnih igralcev. V naši igri je bilo tudi preveč napak, kar so izkušeni gostje izkoristili. V naslednjem krogu gostujemo pri Olimpiji. To bo dvoboj, v katerem nimamo kaj izgubiti, lahko samo dobimo. Zato bomo skušali igrati odprto, tako, kot smo v drugem krogu proti Mariboru. Na koncu bomo videli, ali bomo imeli proti prvakom več sreče, kot smo jo imeli proti pod-prvakom.« Bil je prevzet Gostujoči trener Luka Elsner: »Danes smo dobro opravili delo. Bili smo zelo motivirani, kar je vedno težko doseči po takšni preizkušnji, kot je bila v četrtek. Impresioniran sem nad današnjim pristopom, energijo in kvaliteto igralcev in prezadovo-ljen z zasluženo zmago.« a S. Vovk Še vedno prijateljujejo Športno društvo Škale-Hrasto-vec je dolga leta slovelo tudi po organizaciji tako imenovanih 'vaških olimpijad'. Ta dolgoletna športno-zabavna prireditev je privabljala včasih tudi več kot dva tisoč ljudi. Njen najbolj zanimivi del so bila tekmovanja v različnih disciplinah oziroma kmečkih spretnostih, med njimi pa je bilo najbolj popularno vlečenje vrvi. Na to prireditev, zadnja je bila pred osmimi leti, so prihajali krajani oziroma tekmovalne ekipe iz Šaleške doline, pa tudi iz mnogih drugih krajevnih skupnosti, največ iz severovzhodne Slovenije. Najbolj zvesti obiskovalci so bili krajani oziroma člani športnega društva Radov-ci iz občine Grad, ki leži na Go-ričkem delu Prekmurja. Zgodilo se je, da so prišli v Škale celo z dvema avtobusoma, kar je predstavljalo tretjino vseh prebivalcev Radovc. Nogometno društvo Škale in tovrstno društvo v Radovcih še vedno ohranjata tesne stike. Društvo letos slavi 30-letnico de- lovanja. Za jubilej so pripravili zanimivo tekmovanje v malem nogometu ženskih in moških ekip. Nanj so seveda povabili tudi Škalčane, ki so njihov praznik obogatili z dvema ekipama, žensko in moško. Ob tej priložnosti so posebno priznanje med drugim podelili tudi NK Škale ter Hermanu Arliču, ki ima za to prijateljevanje največ zaslug. a vos Ekipa Škal pred tekmo z eno od sodelujočih ekip. Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 11 11. avgusta 2016 ""^Jis ŠPORT 17 Visoke brce in zviti prijemi V Klubu brazilskih borilnih veščin se urijo v hitrih udarcih in premetih ter spoznavajo tiste točke na telesu, s stiskom katerih lahko onesposobijo nasprotnika Tina Felicijan Poleg številnih drugih borilnih veščin s celega sveta v Velenju trenirajo tudi tiste, ki izvirajo iz Brazilije. V Klubu brazilskih borilnih veščin, ki deluje tri leta in ima skoraj 40 članov, se namreč ukvarjajo s capoeiro in brazilskim jiu jitsujem. Pobudo za ustanovitev sta dali Ines Šmon, predsednica kluba, ki se že od otroštva navdušuje nad borilnimi veščinami in se je tudi v Braziliji prepričala, kakšna je njihova tradicija, ter njena prijateljica, ki se zavzema za capoeiro. Sprva so trenirali le to, mojster Gilson Lago, po rodu Brazilec, pa jih je opogumil še za različico japonske borilne veščine ter brazilsko glasbo. Vsestranski mojster Zavzete ljubiteljice borilnih veščin so želele pristen stik tako s športno kot kulturno platjo, zato so v klub povabile Gil-sona - mojstra capoeire ter inštruktorja brazilskega jiu jitsuja in fitnesa. Izobraževal se je na salvadorski plesni akademiji in po svetu potoval kot član tradicionalne brazilske plesno akrobatske skupine. Med drugim je živel v Italiji, Španiji, Nemčiji, na seminarje capoeire v Slovenijo pa ga je povabil ljubljanski klub. »Moja vizija je, da bi nekako zbližal Slovenijo in Brazilijo - da bi Slovenci spoznali, kako se zabavamo, kakšno glasbo imamo in kakšne so naše borilne veščine. V Španiji, Italiji, na Portugalskem je brazilska kultura že dobro poznana, v Sloveniji pa še ne. Poleg tega je v Braziliji Slovenija še vedno poznana kot Jugoslavija, neznani svet. Preko športnih izmenjav, tekmovanj, srečanj pa se lahko bolje spoznamo in povabimo tudi druge narode, da obiščejo Slovenijo. Imeli smo že nekaj srečanj z obiskovalci iz Brazilije, Francije, Italije, je sužnjelastništvo ukinilo, je bila capoei-ra prepovedana, saj so jo nekdanji sužnji in potomci, ki so še živeli na socialnem robu, pogosto zlorabljali. V prvi polovici 20. stoletja pa so jo kot disciplino začeli uvajati v šole in na akademije, pripoveduje Ines. »Boj poteka stoje. Za udarce se uporabljajo pretežno noge, roke pa za mete. Zato veliko delamo na gibčnosti in raztegljivosti, moči in eksplozivnosti, da lahko skočimo visoko v zrak. Bolj smo se osredotočili na borbeno plat, ker je ta bolj pristna, ne pa plesno, ki tudi obstaja v Velenju. Če bi sužnji plesali, ko so se morali braniti, ne vem, kako bi jim to koristilo. Se je pa danes razvilo veliko ) Na treningih obeh borilnih veščin pridobivajo tako kondicijo kot vzdržljivost in moč. Brazilski jiu jitsu odsvetujejo ljudem s poškodbami vratu ali hrbtenice. Pri capoeiri pa elemente, ki jih nekdo ne zmore, lahko izpustijo in jo prilagodijo posamezniku. Španije ter Portugalske, naslednje leto pridejo še iz ZDA,« je povedal. Tako si z mojstrom, ki poleg vsega igra še tolkala, člani kluba izmenjujejo tudi kulturne navade, poglede in tradicijo. Naslednjo sezono bodo ustanovili tol-kalno skupino, ki bo igrala na tradicionalne brazilske inštrumente batuca-de, in športnim aktivnostim dodali tudi kulturne, saj želijo poleg borilnih veščin predstaviti tudi glasbo in ples. Ne ples, ampak boj V času portugalske kolonizacije so zasužnjeni brazilski domorodci in Afričani razvili borilno veščino, saj niso imeli orožja, s katerim bi se lahko borili. Ko se slogov capoeire, ki je v osnovi način samoobrambe,« pravi in pojasnjuje, da so borilno veščino razvijali ob glasbi, da so prikrili, kaj v resnici počnejo, značilno gibanje levo in desno pa je namenjeno zavajanju nasprotnika. Treninge v klubu prilagodijo tistim, ki se z veščino želijo ukvarjati bolj resno, pa tudi tistim, ki želijo ohranjati kondicijo in ostati vitalni. Tako je v skupini veliko starejših, trenirajo pa tudi otroci. »Pri capoeiri moraš imeti dobro koordinacijo, reflekse, hitrost in ritem, hkrati pa se moraš še bojevati. Tako je zelo dober trening za telo in možgane. Preko capoeire pa se lahko zbližate tudi z brazilsko kulturo in jezikom,« dodaja Gilson. Avgusta imajo počitnice. Prvi trening, na katerega vabijo vse, ki želijo spoznati brazilsko dediščino borilnih veščin, pa bo 3. septembra v telovadnici osnovne šole Livada. Capoeira v Evropi ni tekmovalen šport, obstajajo pa tekmovanja v brazilskem jiu jitsu. Velenjčani tekmujejo v Italiji, ker pri nas federacije ni. »Pri jiu jitsu Brazilci dokazujejo svojo tekmovalnost in zagnanost. Zelo smo predani in treniramo skoraj vsak dan,« pa je povedal Gilson Lago. Borba v parterju Brazilski jiu jitsu je soroden judu, uporablja pa se tudi v mešanih borilnih veščinah, pri katerih se borba začne stoje, zaključi pa na tleh. »Je zelo učinkovita borilna veščina, prilagojena fizično šibkejšim in lahkim ljudem, da lahko premagajo močnejše in večje od sebe. Osredotočena je na iskanje šibkih točk okrog sklepov, na vratu, ko lahko človek hitro omedli, če jo pritisnemo, pa v trebušnem predelu. Borba poteka predvsem na tleh. Gre za tehnike blokad, davljenja, zvijanja sklepov, ne za udarce. Vseeno pa zahteva ogromno kondicije,« pojasnjuje Ines Šmon in dodaja, da tudi to borilno veščino lahko trenirajo otroci. ■ Tjaša v pokalu druga V Langenfeldu je 5. in 6. avgusta potekalo evropsko mladinsko prvenstvo v balvan-skem plezanju. Na prvenstvu je tekmovalo 248 mladih športnikov iz 26 držav. Štirje plezalci ŠAO Velenje so na Tirolsko odpotovali z visokimi cilji, žal pa se je v finale uspelo uvrstiti le Sari Lukič, ki je v kategoriji mladink dosegla 4. mesto. V kategoriji kadetinj je Tjaša Slemenšek (na sliki levo) zasedla 10. mesto, Kilian Čop, prav tako pri kadetih, pa 21. mesto. Med mladinci sije Nejc Dvor-šek priplezal 24. mesto. Čeprav se evropsko mladinsko prvenstvo v Lan-genfeldu ni izšlo po pričakovanjih, pa je Tjaša Slemenšek z izvrstnimi rezultati prejšnjih tekem za- sedla odlično 2. mesto v skupnem seštevku evropskega mladinskega pokala v balvanih. KONJENIŠKI KLUB VELENJE vabi na POLETNI JAHALNI TABOR od 16.8. do 19.8. dodatne informacije in prijave na: tel. 041 731 000, e-mail: kkvelenje@gmail.com; www.kk-velenje.si i i ■ * i lit M ■ r ita^ftiirt VIP CUP turnir tudi letos dobrodelen Velenje, 20. avgusta - Prihodnjo soboto bo na teniških igriščih v TRC Jezero tradicionalni teniški turnir dvojic, ki so ga pred skoraj tremi desetletji začeli v podjetju M Club. Tradicija se nadaljuje ob podpori glavnih sponzorjev MO Velenje in podjetja Veplas. Povabljeni bolj ali manj znani Slovenci iz sveta po- litike, gospodarstva in zabave bodo poleg tenisa lahko tudi letos igrali golf, pri katerem bodo z enim udarcem poskušali žogico čim bolj približati zastavici, pomerili pa se bodo tudi v streljanju z zračno puško. Izzivalec bo svetovni rekorder med paraolim-pijci Gorazd Tiršek. Na večerni zaključni prireditvi bodo najbolj- šim podelili pokale. Dobrodelni prispevek udeležencev turnirja - vsak bo prispeval 20 evrov - pa bodo podelili VDC Ježek. Zaključno prireditev bo z nastopom popestrila Anika Horvat. a bš Mnenja in odmevi Smrekovec Se komu, ki ga obiskuje, res zdi, da je zaščiten? Imam občutek, da je ostal nekje v času in se ne znajde najbolje, kako bi moral ŽIVETI v današnjem času. Povzroča se mu ogromna škoda! Tisti skromni travnik pod kočo je že desetletje družinam nudil spomine na dopust. In NI res, da so tisti "piknikarjali" puščali za seboj smeti! Kar so pripeljali, so odpeljali in pospravili za seboj. Če bi koča dovoljevala tudi uporabo stranišč, bi bilo tudi manj "polulanega" gozda. Kaj se dogaja zdaj? Prihajajo zgolj plenilci! S tako ogromnimi "riflji" (grabljicami), da se normalnež vpraša, če so še pri pameti. S temi pripomočki potem pustošijo, pulijo, lomijo, tacajo in uničujejo borovničevje. Po planini najdeš odvržene plastenke, smeti. Moje mnenje - tisti mali trav- nik bi morali pustiti LJUDEM! Naj si pečejo, pripeljejo otroke v gorski svet. Naj imajo tudi naslednje generacije otrok lep spomin na piknik na Smrekovcu. Ti obiskovalci so z ljubeznijo, s prsti nabirali borovnice! Zdaj je Smre-kovec postal PLEN. Ko zdaj pogledate travnik, je zaraščen, zapuščen in brez ŽIVLJENJA. Inšpektorji menda pišejo kazni, če kdo parkira na tisti mali del travnika - kaj res? Ne zanima jih pa celotna planina, kjer se res dela škoda ... Seveda pa je to samo moje mnenje, ki tako ne velja in ni pomembno nikomur. Meni, ki že od otroštva obiskujem Smre-kovec, se trga srce - kako ste lahko uničili spomine mojim vnukom?... In kričala, zmerjala in obtoževala bom tako brezobzirne "riflarje" kot tudi državo, ki ni ČLOVEŠKA, ker enostavno ne razume, v kakšnih pogojih živijo ljudje, ki jo PLAČUJEJO. Tisti piknik na Smrekovcu je vedno bil kot izlet na morje ... Naj postane Smrekovec spet biser NAŠIH dolin! ... Kot je bil nekdaj ... Prilagodite se razmeram - včasih smo nanj pešačili, zdaj se vozimo! Nikar ne dovolite, da postane zgolj PLENILSKO območje! Dovolite ljudem, ki ga ljubijo, da ostane želja poletja in spomin za prihodnost. (Če želi kdo zaslužiti na tistem, kar je NAŠE - bomo plačali, samo red naj bo!). - Dovolite družinam, ki delajo v Gorenju, na Rudniku in Elektrarni, da imajo piknike v osrčju NAŠIH planin. - Izvajajte KONTROLO, kako ljudje nabirajo sadove narave. - Brezpogojno kaznujte tiste, ki ne UPOŠTEVAJO zakonodaje in pravil obnašanja. Povem vam, v hribih vlada anarhija IN NIKOMUR ni mar za to ... a Milojka Mohor ■ Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA »»^AS 11. avgusta 2016 Lepote narodnega parka Severni Velebit Po hribih Smo na višku poletne planinske sezone in željam je težko slediti. Če ujameš lepo vreme, je užitek popoln! Peterica planincev z odličnim organizatorjem in načrtovalcem poti Tomažem je imela veliko srečo tudi s prevoznikom Vinkom, ki je vsestranski skupaj z izjemno dobro opremljenim vozilom. Naš cilj je bil narodni park Severni Velebit in navsezgodaj smo že potrkali na vrata njegove uprave v kraju Krasno, kjer smo dobili potrebne in zanimive informacije. Vožnjo smo nadaljevali do Zaviža-na, kjer smo se povzpeli na razgledni Vučjak, pod katerim sta glavna meteorološka postaja in planinski dom. Podali smo se na pot mimo Velebitskega botaničnega vrta in kmalu stopili na legendarno Premužičevo stezo, ki so jo s podporo države dobesedno z golimi rokami, brez strojev in veznega materiala zgradili v dolžini sedeminpetdeset kilometrov v letih 1930-1933. Projektiral in trasiral jo je gozdarski ing. Ante Premužič, velik ljubitelj Velebita in narave sploh. Pot je poučna in številne informacijske table nam odgovorijo na mnoga vprašanja. Hodili smo po kamnitem raju, ki je vseskozi skrbel za pestrost podobe narave v vseh mogočih oblikah. Kljub poletni vročini je bila temperatura zraka zaradi nadmorske višine nekaj pod tisoč sedemsto metri povsem zno- ne oblike, kot so sicer. Zaključek dneva smo preživeli ob kopanju v morju v Jablanici, katere traj- sna. Povzpeli smo se na 1675 m visoko Gromovačo, ki je sicer muhasta zaradi vremena. Malica se nam je prilegla v zelo lepem okolju (če izvzamemo skrito smetišče ...) Rossijevega zavetišča. Splezali smo tudi na vrh bližnje Crikvene, ki je obenem najvišje sedlo poti, in se začeli spuščati proti ciljnemu Alanu. Ta je tik ob meji Srednjega Vele-bita. Pred tem smo se povzpeli še na Krajačev vrh, na katerega vodi dokaj zaraščena pot. Spotoma smo opazili neverjetno veliko drevesno gobo, povsem drugač- ektno luko je prevzela sosednja Stinica. Prenočili smo v planinskem domu M. Hirtza tik nad morjem. Drugi dan smo se odpeljali nazaj do Alana in se odpeljali do izhodišča za mogočen 1629 m visok Veliki Kozjak. Tu smo doživeli »Jugoslavijo v malem«, saj smo se srečali z mnogimi planinci iz nekdanjih republik in z njimi takoj navezali stik. Ob vrnitvi smo se z njimi družili pri planinskem domu Alan, kamor smo prišli preko zanimivega Oblega vrha. Spotoma smo občudovali še krasno cvetočo dolino Veliki Lubenovac, v kateri so v čudovitem okolju s sledmi preteklosti novi pastirski stanovi, ki jih je možno najeti. Podobne smo si ogledali tudi v neposredni bližini našega doma Alan in občudovali zaton sonca na bližnjem hribu Buljma. Z obilico prelepih vtisov smo legli k počitku pričakovanju novega jutra. Rano smo vstali in se odpeljali do prelaza Veliki Alan, kjer smo sonce pozdravili vrh razgledne Kite s pogledom na meglice pod seboj. Pot smo nadaljevali do vrha Zečjak in uživali ob razgledih na s soncem obsijane otoke Rab, Pag, Goli, Prvič, Krk ... Pod nami se je v nadaljevanju vila Pre-muž steza s prostranimi razgledi na morje, mi pa smo se v obratni smeri spustili do našega začasnega doma s prijaznim oskrbnikom. Pripravili smo se na pot z obveznim kopanjem spet v Jabla-nici. Prileglo se nam je okusno »morsko« kosilo in vožnja proti domu skozi starodavni Senj. Naše misli se še vedno vračajo na prelepa doživetja, preživeta v prijetni družbi planinskih prijateljev, za kar jim iskrena hvala -predvsem »moškemu delu«, ki je skrbel za tehnično in organizacijsko plat nepozabnih doživetij! ■ Marija Lesjak Silovčani vedno za »neumnosti« Pred štirimi leti so Slavka Glin-šek, Slavko ter Franc Vidmajer in Gelika pripravili prvo srečanje Silovčanov. V želji, da se tradicija nadaljuje, smo ženske le staknile glave in se lotile nove organizacije. Dan druženja ni bil najbolj posrečeno izbran, saj smo se 16. julija zbudili v mrzlo in zelo ve- KRONIKA Okradel jo je, ko je spala Velenje, 2. avgusta - V torek zjutraj je policiste poklical občan in povedal, da je neznanec medtem, ko je lastnica spala, vlomil v njeno pritlično stanovanje stanovanjskega bloka na Tomšičevi cesti. V stanovanje je prišel skozi balkonska vrata, s seboj pa je nepovabljen gost odnesel zlatnino, denarnico in torbico. Neurje ugasnilo elektriko Vinska Gora, 5. avgusta - V petek ob 21.18 je v centru naselja Vinska Gora močan veter poškodoval električni drog. Pri tem je izpadla dobava električne energije okoli 450 odjemalcem. Gasilci PGD Vinska Gora so takoj zavarovali območje ter zaprli lokalno cesto. Poškodovani drog so ponoči popravili dežurni delavci Elektra Celje. Prebivalci so elektriko dobili nazaj malo po 2. uri zjutraj, ko so ponovno odprli tudi lokalno cesto. Neustrašni voznik ostal brez avta Velenje, 4. avgusta - Velenjski policisti so v četrtek na Tomšičevi cesti s svetlobnimi trovno jutro. Nič kaj prijetno za piknik pod kozolcem. Vseeno smo zavihali rokave in ob pomoči naših partnerjev pripravili vse potrebno za dobro počutje gostov. Kmalu se je družba začela širiti, zato smo po uvodnem nagovoru naše Maje že lahko organizirali družabne igre in igre z žogo ter se zavrteli v ritmih glasbe. Dan je kar prehitro minil in se prevesil v noč, saj je bilo druženje nepozabno. Upamo in želimo si, da smo iz našega druženja vsi potegnili le najboljše in da smo Silovčanom popestrile dan, da nam bo vsem skupaj ostal v lepem spominu. Ko smo poravnali vse račune, nam je ostal mali kupiček denarja. Organizatorke smo se soglasno odločile, da ga namenimo v dobrodelni namen naši mali sokra-janki Lavri in njeni družini, ki prestaja težke trenutke. a Maja Hrastnik in Simona Čretnik in zvočnimi efekti ustavljali voznika osebnega avta znamke Craysler Voyager. Voznik ni ustavil in se je med begom zaletel v parkiran osebni avto. Voznik crayslerja je po tem zbežal, vendar so ga policisti izsledili. Ker voznik nima vozniškega dovoljenja, so mu avto zasegli. V postopku so ugotovili, da tudi registrske tablice niso njegove, ampak so ukradene. Lovili s ponarejenimi ribiškimi kartami Velenje, 2. avgusta - Prejšnji torek je velenjske policiste poklical čuvaj Ribiške družine Velenje. Povedal jim je, da so pri ribolovu zalotili ribiče, ki imajo ponarejene ribiške karte. Policisti so ugotovili, da so krivolovci doma na Koroškem in da so njihove ribiške karte res ponarejene. Zato bodo proti njim vložili kazensko ovadbo. Med trsi skrita »trava« Velenje, 3. avgusta - V sredo so policisti opravili hišno preiskavo pri Velenjčanu, ki je imel v vinogradu nasad sadik konoplje različnih velikosti. Zasegli so mu kar 257 sadik, velikih od 30 centimetrov do 1 metra. Zasežene sadike so poslali v analizo, »zeliščarja« pa čaka kazenska ovadba. Žejen je bil Velenje, 4. avgusta - Neznanec je vlomil v Beach bar na velenjski plaži. Očitno je bil žejen, saj je ukradel pijače v vrednosti 120 evrov. Fanta pretepla neznanca Velenje, 6. avgusta - Policisti so bili obveščeni, da je na Prešernovi cesti v Velenju pretepen fant. Po razgovoru s poškodovanim so ugotovili, da sta ga pred trafiko fizično napadla dva neznanca. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v ZD Velenje, kjer so ugotovili, da ne gre za hujše poškodbe. Za neznancema, ki sta osumljena kaznivega dejanja na-silništva, še zbirajo obvestila. Izgubljeno, vrenjeno Ob koncu minulega tedna sta se na Policijski postaji v Velenju oglasila kar dva poštena Velenjčana. Velenjčanka je policistom izročila najdeno denarnico z denarjem, ki so jo lastnici že vrnili. Velenjčan pa je na sprehodu okoli jezera našel denar. Tisti, ki ga je izgubil, ga bo dobil nazaj, če bo povedal, koliko ga je in kje se je sprehajal. varnostno ogledalo Varnost v gorah Preživljanje prostega časa v naravnem okolju se iz leta v leto vse bolj propagira, zato ni presenetljivo, da se tudipohodništvo vključno z gorništvom med ljudmi vse bolj uveljavlja. Številn i se v poletn em času raje i odpravijo v hribe in visokogorje kot na prepolne plaže ob morju ali v vodn ih zabaviščnih parkih in termalnih kopališčih. Veliko ljubiteljev gora obiskuje gore v vseh letnih časih in slednji so praviloma ustrezno opremljeni in pripravljeni na vremenske in druge razmere v visokogorju. Za policiste in gorske reševalce so veliko bolj problematični tistipohodniki, ki se v času poletnih mesecev odpravijo v gore, da bi se izognili vročini in sopari v dolini, ali zgolj zato, da se lahko pohvalijo pred prijatelji in znanci. In marsikdaj pri tem precenijo svoje sposobnosti ali podcenijo pravila, ki jih je treba spoštovati v tem okolju, zato nesreče niso tako redke. Po podatkih policije in gorske reševalne službe je v zadnjih stotih letih v slovenskih gorah umrlo več kot dva tisoč ljudi. Krvni davek bi zagotovo bil še večji, če ne bi bilo požrtvovalnih gorskih reševalcev, ki so se pogostokrat tudi sami izpostavljali nevarnim okoliščinam pri reševanju ponesrečencev. Gorskim reševalcem so v veliko pomoč pripadniki gorske policijske enote, ki delujejo tudi v okviru helikopterske posadke, ti pa si dežurstva izmenjujejo z izurjenimi reševalci Slovenske vojske. Junija in septembra je dežurstvo organizirano ob petkih, sobotah in nedeljah, julija in avgusta pa vse dni v tednu, saj je takrat tudi največji obisk naših gora. Poleg izkušenih in dobro opremljenih pohodnikov in gornikov je v poletnem času največ tudi tujcev, ki se po zaključenem dopustu v obmorskih krajih vračajo domov, odločijo ustaviti in spočiti, marsikateri med njimi pa tudi obiskati najbolj znane in privlačne gorske poti in vrhove. Takšni enodnevni priložnostni pohodniki in gorniki so tudi najbolj problematični. Ne glede na pripravljenost pristojnih služb je treba najprej upoštevati lastno pripravljenost oziroma psihofizične sposobnosti. Gora ni nora, nor je tisti, ki se na goro odpravi psihofizično nepripravljen in neustrezno opremljen, s čimer izpostavlja sebe, pa tudi druge. Pri gorskih nesrečah imajo ponesrečenci najpogosteje poškodbe nog, rok, glave in hrbtenice, kar je posledica zdrsov in padcev zaradi utrujenosti, nepazljivosti ali neustrezne obutve. Opozorila o primerni obutvi se marsikomu zdijo povsem odveč, toda ravno obutev je tisti del opreme, ki je za hojo in plezanje ključnega pomena. Seveda, pri tem je pomembna tudi ostala oprema in opremljenost, kar je odvisno tudi od same zahtevnosti in težavnosti ture, vremenskih razmer in drugih okoliščin, ki jih je treba upoštevati, kadar se odpravljamo v visokogorje. Vviso-kogorju so temperature bistveno nižje kot v dolini oziroma večini mest, zato je potrebno imeti tudi topla oblačila, kapo in rokavice. Ne glede na vremensko napoved, s katero se je treba seznaniti, je dobro imeti tudi rezervna oziroma dodatna oblačila, saj se lahko hitro zgodi, da se vreme nepričakovano in nenapovedano spremeni. Ob poslabšanju vremena lahko pride tudi do situacije, ko smo se prisiljeni ustaviti in celo preživeti noč na prostem ali v naravnem zavetju, zato je pomembno, da s seboj vzamemo tudi zadostno količino vode in hrane, ki je potrebna za obnovitev energije in preživetje. Visokogorska neokrnjena narava daje človeku nekaj izjemnega, poleg čistega in svežega zraka tudi notranji mir in sprostitev, ki ga bolj ali manj prav vsi potrebujemo. Toda visokogorje je tesno povezano tudi s pravili, ki tam veljajo in ki jih je dobro poznati in spoštovati. Stalnica je tudi nepredvidljivost, na katero je treba vselej računati, kadar se odpravimo v višje ležeče kraje. Le z ustrezno pripravo ter doslednim spoštovanjem pravil in narave bomo lahko dolgo časa uživali v svojih dosežkih in pogledu na čudovito naravno okolje. Srečno! Iz POLICIJSKE beležke Izginili registrski tablici Velenje, 2. avgusta - Velenjčan je v torek zjutraj svoj avto parkiral na parkirišču pri Šolskem centru Velenje. Ko se je ob 15. uri vrnil nanj, je ugotovil, da so mu ukradli obe registrski tablici, ki imajo oznake CE EM-481. Stepla sta se brata Šmartno ob Paki, 3. avgusta - V sredo so velenjski policisti mirili spor med bratoma v naselju Skorno. Njihova pomoč je bila potrebna, ker sta brata izmenjala ne le hude besede, ampak tudi udarce. Bratu, ki je udaril brata, so napisali plačilni nalog. Žalil in zmerjal Šoštanj, 4. avgusta - V četrtek so policisti v Ravnah pri Šoštanju mirili krajana Topolšice, ki je žalil in zmerjal občana. Za svoje neprimerno obnašanje bo kršitelj javnega reda in miru plačal globo. Neprijeten obisk med dopustom Velenje, 5. avgusta - Med tem ko so lastniki hiše na Kresnikovi cesti uživali na dopustu, so hišo preiskali nepridipravi. Policisti še ugotavljajo, kaj vse so odnesli iz nje, kot tudi, kdo so bili vlomilci. ■ Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 13 11. avgusta 2016 «»SÜAS UTRIP 19 V hribih jim je nagajalo vreme Z okoliških planinskih koč poročajo, da jih vsak dan obišče kak tujec, a se pohodniki redkokdaj odločijo za nočitev HOROSKOP Tina Felicijan Medtem ko se letos v mnogih slovenskih krajih, tudi v Šaleški dolini, lahko pohvalijo z boljšo turistično sezono v primerjavi s prejšnjimi, vse več turistov zahaja tudi v hribe. Pa so tudi šaleški obronki bolje obiskani? Preverili smo v okoliških planinskih domovih. Ponekod so bolj zadovoljni ... Oskrbnik koče na Smrekovcu Tomo Drolec je povedal, da je letošnja sezona zanimiva predvsem zaradi spremenljivega vre- kom sezone dobili certifikat 'koča prijazna družini', saj so postavili več igral in previjalnico. Ponudbo so nadgradili tudi v kuhinji, v kateri znajo prisluhniti vegetarijancem. »Letos se ljudje bolj odločajo za to, da pri nas kaj pojedo,« pravi. Da je slaba vremenska napoved marsikomu v potuho, da si ne oprta planinskega nahrbtnika in odide v gore ter tako poskrbi za zdravje, sklepa tudi oskrbnik Mozirske koče na Golteh Filip Vrabič, ki je letos zabeležil več enodnevnih izletov ob koncu tedna - vsak dan prihajajo tudi tujci iz kampov v dolini, no- > mena. »1. maja, ko se sezona navadno začenja, je bil Smrekovec zasnežen, obiskala pa sta ga le dva planinca. Junij je bil zelo deževen in prav tako ni bilo obiskovalcev. Koča je bila žalostno prazna. Julija pa se je obrnilo na bolje in je bilo obiskovalcev veliko, a moramo najprej pokriti prej nastali minus.« Med obiskovalci je letos presenetljivo več tujcev, pravi, na počitek pa prihajajo ljudje, ki so se zagrizli v slovensko > Berta Urlep z Gore Oljke: »Marsikdo pripomni, da je pot do cerkve slabo označena - na avtocesti še opazijo znak, nato pa poti komaj sledijo.« transverzalo, zato je tudi nočitev nekoliko več. »Je pa škoda, da se Planinski zvezi zaradi nerazumevanja lastnikov zemljišč - tako Cerkve kot posameznikov - ni uspelo dogovoriti, da bi kolesarska transverzala šla mimo naše koče. Ampak upam, da je šlo le za nesporazum, ker nam, ki delamo v turizmu, to povzroča neposredno škodo. Tujci namreč pri nas zelo radi kolesarijo. Močno upam na vse najboljše rešitve v naslednjih sezonah,« je povedal Drolec in v dolino sporočil še, da so na Smrekovcu pred začet- hodniki kot kolesarji, romarji in sladokusci. Obiskovalce namreč privabljajo prav s tradicionalno slovensko hrano, ki jo iščejo predvsem tujci. Teh je vse več. »Ker je Gora Oljka lahko dostopna, razen planincev prihajajo tudi drugi gostje, ki so tudi bolj dno pa prihaja nekaj hrvaških planincev. Tudi nočitev ni, saj je dom v precej slabem stanju. »Prenoči lahko le kak mimoidoči pohodnik v spalni vreči, udobja pa ne moremo nuditi. Naše sobe, stavbno pohištvo so dotrajani. Včasih dobimo povpra- > Filip Vrabič z Golt: »Prav bi bilo, da bi se ljudje več gibali v naravi. Šele ko hodimo dve uri na dan, lahko obiščemo zdravnika. Sicer pa se mu z dolgimi in lepimi sprehodi zlahka izognemo.« Tomo Drolec s Smrekovca: »Zdaj, ko še imamo borovnice, lisičke, je med tednom 50 obiskovalcev na dan, konec tedna pa bistveno več.« čitev pa je manj. Sredi junija je sprejel okrog 2000 ljudi, ki so obiskali Srečanje planinskih doživetij. »Upam, da smo jim harmonijo naše gorske narave na mozirski planini predstavili tako, da se bodo zaradi lepih vtisov radi vračali nazaj in tako ujeli ta del življenja, ki nam včasih pobegne,« je povedal in dodal, da so z rekreacijsko-turističnim centrom letos poskrbeli za popestritev obiska Golt z eko mi- zahtevni. Tem je treba ponuditi nekoliko več na jedilniku, denimo žlikrofe, štruklje, domač narezek, kislo mleko,« je povedala Berta Urlep in dodala, da obisk narašča. V povprečju sprejmejo sto obiskovalcev na dan, s tem da so vikendi bolj pestri, medtem ko med tednom prihajajo stalni gostje iz bližnje okolice. Nočitev pa ni, ker imajo le planinska prenočišča in jih zahtevnim gostom, turistom težko tržijo, je še povedala Urlepova. ševanje kake skupine, a imamo eno kopalnico za obe nadstropji, okna pa tako slaba, da komaj prezračujemo. Čakamo na kako priložnost, da se bodo naši lastniki odločili za prenovo,« je povedala Ramšakova. Simon Kotnik z Uršlje gore ni sporočil nobenih dobrih novic. Kot oskrbnik ni zadovoljen z delovnimi razmerami, zato ne more biti niti z obiskom, je povedal. »Nima smisla, da govorim o turistični sezoni. Najprej bi morali > Olga Ramšak s Paškega Kozjaka: »V dveh desetletjih, odkar sem tu, se stanje ni bistveno izboljšalo ali poslabšalo.« ni golfom na vrhu smučišča s pogledom na Kamniško-Savinj-ske Alpe. Vestno oskrbujejo tudi alpski vrt. »Na koči pa smo letos obnovili teraso, ki omogoča obiskovalcem varen sokolski pogled na Savinjsko dolino,« je Vrabič predstavil obogateno ponudbo in dodal, da imajo po-hodniki še posebej radi domač kruh in kislo mleko. Tudi oskrbniki planinskega doma na Gori Oljki se povezujejo s savinjskimi in šaleškimi kam-pi ter drug drugemu pošiljajo goste, med njimi pa so tako po- ... drugje pa manj Oskrbnica planinskega doma na Paškem Kozjaku Olga Ramšak je v poletnih mesecih zabeležila nekoliko manj obiska, kar pripisuje hitrim vremenskim spremembam. V pomladnih, jesenskih in zimskih mesecih je bilo obiskovalcev več, »si pa privoščijo manj naših storitev. Planinci so nekoč raje prihajali po planinskih poteh Paškega Kozjaka. Zdaj so ceste bolj urejene, zato ljudje k nam pridejo na izlet z avtomobilom. Tako tudi pripeljejo svoje okrepčilo iz doline. Kupna moč je pač padla, naš izkupiček v primerjavi s tistim pred nekaj leti pa precej slabši,« pravi in dodaja, da je med obiskovalci zelo malo tujcev, re- biti zadovoljni delavci, šele nato so lahko tudi turisti. Delava dva, sva preobremenjena in slabo plačana. Ko bo to urejeno, bomo lahko poskrbeli za turistično ponudbo.« Sicer pa skoraj vsak dan koga prenočita, včasih tudi kakega tujca. Na Slemenu pa ni posebnosti, je povedala lastnikova žena Marta Kretič. Več ni niti dnevnih izletnikov niti nočitev, je pa med obiskovalci več tujcev in vse več kolesarskih skupin. Oven od 21. 3. do 21. 4. Z letošnjim poletjem se sklada tudi vaše počutje. Odlično bo, pa čeprav si boste sedaj tudi vi želeli, da se vsaj malo ohladi. Pred vami bo v teh dneh veliko življenjskih izzivov, ki se jih boste naravnost veselili. Med njimi bodo sicer tudi taki, ki se jih rahlo bojite, a ker dobroveste, kako močnose božlvljenje Izboljšalo po nekem neprijetnem dogodku, boste zdržali vse. V naslednjih dneh se boste odločali, kaj boste počeli v hladnejših mesecih, da obdržite kondicijo in zdravje. To bo v teh dneh precej občutljivo, saj se ne boste znali prilagajati velikim temperaturnim razlikam, ki bodo prišle s krajšimi dnevi in daljšimi nočmi. Kar se denarja tiče, o njem v naslednjih dneh molčite. Tako bo še najbolj pametno. Imate ga veliko več kot večina okoli vas, zato nikar ne tarnajte več. Bik od 22.4. do 20.5. V teh dneh bo padla zelo pomembna odločitev. Do sobote se boste dokončno odločili in se podali novim delovnim nalogam naproti z veliko mero energije in optimizma. A čakajo vas preizkusi, ki vas bodo spravili ob živce, pa čeprav se boste zelo trudili, da ne bi bilo tako. Tega, kar se dogaja vvašemzasebnemžlvljenju, pa raje neobešajte na veliki zvon, saj vam bo sicer močno žal. Škodoželjni bi lahko povedano prenesli vašemu partnerju in zgodbo močno začinili. Zato zaupajte le tistim, ki jim preverjeno lahko. Pa še tu skrbno izbirajte. S konkretnimi dejanji počakajte še vsaj dan ali dva, še bolje na začetek prihodnjega tedna. Naj vas potem to, da so mnogi še na dopustu, ne moti. Še manj ovir na poti do cilja boste imeli, če pohitite. Tudi z delom, za katerega imate sicer še nekaj tednov časa. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Druga polovica avgusta bo letos lepa. Rekli si boste, da je bilo vsega dovolj in da je sedaj čas za razvajanje. Privoščili si boste, kot že dolgo ne. Pa ne le pri nakupih, tudi pri telesnem razvajanju in drobnih nežnostih. Res vam bo godilo, ko vas bo predvsem partner razvajal In pazil, da se boste v naslednjih dneh res odlično počutili. Vračali mu boste bolj malo, saj se še niste čisto odločili, kaj bi v življenju sploh radi. In koga bi radi imeli ob sebi. Prijatelji vas bodo ob koncu tedna prepričali, da se jim pridružite. Privoščili si boste pravo avanturo. Še boljše bo, kot ste si kdajkoli mislili! V prihodnjih dneh vas zvezde opozarjajo na previdnost pri podpisovanju uradnih dokumentov. In na varčnost. V zadnjem času ste že veliko zapravili, sedaj pa je čas, da se ustavite. Prihodki še nekaj časa ne bodo večji, kot so. S Rak od 22. 6. do 22. 7. Letošnji avgust bo za vas še naprej lep, proti vašim pričakovanjem pa tudi zelo umirjen. Zdelo se vam bo, kot da končno lahko lažje zadihate, saj nekoga, ki vam povzroča kepo v grlu, vsaj nekaj dni ne bo v naslednjem tednu. Dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, vam bodo polepšali marsikateri dan. Začeli bodo že čez vikend, ko vam pripravljajo veliko presenečenje. Zato boste z njimi preživeli nekaj nepozabnih ur. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. Dolžniki se vas bodo še naprej izogibali, kar vas bo jezilo. Denarnica res še ne bo prav debela, a za sproti bo. V upanju, da boste lahko jeseni uresničili eno večjih želja, ki ne bo poceni, boste vsak evro obrnili dvakrat. Zdravje bo še naprej solidno in to bo odtehtalo vse drugo, saj je bilo skrbi, povezanih z njim, letos že več kot preveč. <2 Lev od 23. 7. do 23. 8. Od nekdaj radi zapravljate. Zadnje čase se krepko brzdate, saj veste, da ne smete. Bo pa zato toliko bolj sladko, ko si boste v teh dneh spet lahko privoščili več kot zadnje tedne. Tudi tisto, kar ste si že dolgo želeli, bo na vašem spisku želja čisto na vrhu, tam, kjer so želje, ki veste, da so uresničljive. Rekli si boste, da bože nekako, saj se obenem zavedate, da zna že ta jesen prinesti novo streznitev. Denarja bo dovolj za vse, če boste le znali tu in tam sami sebi reči ne. Utrujenost, ki vas pesti že nekaj dni, pa bo počasi minila. Edino zdravilo, ki bo res delovalo, bo tokrat počitek. Pazite tudi, kaj jeste. Občutljivi boste kot že dolgo ne, zato boste za boljše počutje poskrbeli tudi, če boste pazili na vse, kar vpliva na vaše telo. Alkohola se izogibajte, dokler utrujenost povsem ne mine. Tngp Devica od 24. 8. do 23. 9. Čeprav bo poletje in z njim dopustniški čas še vedno aktualen, se bo pri vas v teh dneh vse vrtelo okoli poslov. Ne bo vam sicer do resnih pogovorov, saj se vam čas ne bo zdel najboljši, a ko boste slišali, kako močno lahko sebi in družini spremenite življenje, če boste hitro ukrepali, si boste premislili. Sploh, če bo pogovorusledila konkretna ponudba za novo službo. Dobro veste, da že dolgo niste zadovoljni, zato je morda to nova prelomnica v vašem življenju. Preden se odločite, ali jo boste sprejeli, se dobro pogovorite s partnerjem, saj bi se življenje precej spremenilo tudi njemu. Prevzeti bo moral del vaših obveznosti pri skrbi za dom. Vrnil se vam bo optimizem, ki ste ga res pogrešali. Zato boste lažje naredili vse, kar boste morali. In še več. Spet se boste začeli ukvarjati s stvarmi, ki so kreativne in vam polnijo dušo. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Dolgo ste vlagali in se trudili, sedaj je čas, da boste tudi poželi, kar ste že zdavnaj začeli sejati. Brez zavisti tudi tokrat ne bo šlo, a to vam je bilo jasno že vnaprej. Veliko bolj nevarno je tokrat to, da vam bo nekdo za vašim hrbtom močno nagajal. In da mu bodo morda nekaj dni tisti, ki sovam pomembni za sklenitev posla, celo verjeli. Ker ste zaupanja vreden človek, boste tudi tokrat to znali dokazati v ključnem trenutku. Ta teden še ne, še pred iztekom avgusta pa se bo zgodba povsem spremenila. Stvari se bodo na vaš mlin začele vrteti čez teden dni. V ljubezni pa raje ne bežite več od resnice. Če ni več tako kot je bilo, ni kriv le vaš partner, ampak tudi vi. Poskušajte mu manj piti kri zaradi malenkosti, pa bosta kmalu spet na isti valovni dolžini. Zdravje? Kdaj ste nazadnje preverili, kakšno kri imate? Če niste, preverite. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Šele ob koncu tega tedna se boste začeli zavedati, da poletje ne bo več dolgo. Ob tem spoznanju boste postali kar malce žalostni, saj ste letos v lepih poletnih dnevih uživali kot že dolgo ne. Ohladitev bo prinesla tudi streznitev. Zavedati se boste začeli, kaj vas čaka jeseni, sploh na poslovnem področju. Zato boste v naslednjih dneh izkoristili vsa ko prosto minuto. Aktivni boste kot že dolgo ne. Tudi družini se boste posvečali več kot sicer. Zato vam bo zelo hvaležna. Partner bo veliko boljše volje kot je bil še nekaj tednov nazaj. Povezali vaju bodo dolgi pogovori in skupne aktivnosti v naravi. To bo dobro tudi za vašo dušo, ki še vedno preboleva neko izgubo. Zvezde tudi tistim, ki ste še na dopustu, priporočajo, da krepko izkoristite vsak dan. Tisti, ki ste se že vrnili v realnost, pa čuvajte in ohranjajte energijo. Septembra jo boste potrebovali več kot celo leto doslej. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Nekaj precej čudnih dni je za vami. Tihi dnevi so vas izčrpali, partnerjevi očitki in pogledi pa boleli. Ni bilo dobro, da ste se tokrat zaprli vase in pustili, da se je partnerjeva jeza ohladila. Sploh, ker dobro veste, da tokrat res ni pretiraval. Vse, kar vam je povedal, drži, zato je resnica tokrat toliko bolj bolela. Ne znata se pogovarjati, to je dejstvo. In to vas lahko v prihodnjih tednih zelo drago stane. Razen, če se boste končno spremenili. Postavite se v partnerjevo kožo, pa vam bo kmalu jasno, kaj morate storiti. K sreči vas bodo že v teh dneh zasuli z delom, kar vam proti vašim pričakovanjem ne bo v preveliko breme. Sploh, ker se zavedate, da bo september, ko bo moralo biti delo končano, čisto prehitro tu. Začnite takoj, saj vam zdravje še ne bo dopuščalo, da bi delali na polno. Kot kaže, bolečine v sklepih niso čisto nedolžne. Kozorog od 22.12. do 20.1. Vaše življenje se letos poleti ni kaj dosti spremenilo. To vam seveda ni všeč, sploh, ker čutite, da postajate napeti in utrujeni od vsakdanjih skrbi. Zato naj vas dogodki prihodnjega tedna ne prepričajo v to, da ostanete doma. Preveč ste namreč potrebni še vsak nekajdnevne spremembe okolja, da ne bi Izkoristili ponujenih priložnosti. Poskrbite, da boste imeli na dopustu dobro družbo. Tako, ki vas bo znala spraviti tudi v smeh. Čisto premalo se smejite, premalo ste dobre volje. Nenehne skrbi vam že načenjajo zdravje, zato je vredno, da tudi sami naredite več zato, da se vaš vsakdanjik razbremeni. Partner si bo sicer želel, da ostanete v svojem delovnem tempu, a vam ne bo zameril, če boste izpregli. A v celoti vas ne bo podprl. Tokrat mu celo ne boste zamerili, saj veste, da ste že nekaj časa precej naporen življenjski sopotnik. Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Medtem, ko bodo eni še uživali v poletju, ki je ravno v teh dneh doma izgubilo svojo moč, boste vi že polni delovnih načrtov, povezanih s prihodnostjo. Tudi zato, ker vas bodo v to prisile razmere v vašem podjetju. Časi še niso rožnati, tolažilo pa vas bo, da končno vidite luč na koncu poslovnega tunela.Zatovam ne botežko,tudi,če boste morali delati več kot doslej. Želite si namreč, da bi lahko živeli bolj brezskrbno, brez strahu pred prihodnostjo. Pri tem se naučite ceniti sami sebe. Imejte se bolj radi, vsaj toliko, kot si želite, da vas imajo radi vaši najbližji. Tem ne bo težko, da vam to tudi pokažejo. Vsak dan znova. Vam pa bo še vedno težko govoriti o osebnih stvareh. Čustva, čisto nič zlagana, boste v teh dneh razkrili le partnerju. Zato, ker veste, da je edini, ki vas bo razumel in podprl. Sobota bo neverjetno zabavna. Zato bo poskrbel bližnji sorodnik. K Ribi od 20. 2. do 20. 3. Prišel je čas, ko boste na glas priznali, da ste srečni in zadovoljni kot že dolgo ne. Da je res tako, boste sicer sami čisto prepričani šele sredi prihodnjega tedna. Prej pa vas čaka še nekaj napornih dni, a tega, da kakšne dan od utrujenosti vidite skoraj dvojno, ne boste priznali. Ne drugim, ne sebi. Veselite se namrečtega, kar bo prinesla jesen. Upravičeno. Dobro tudi veste, da boste že kmalu imeli dovolj energije in časa za vse, kar si boste želeli. Zavedati se boste začeli, da nikomur niste nič dolžni, čeprav ste sorodnikom precej obljubili. Vse, kar boste počeli, bo naložba v vašo prihodnost in boljše počutje. Ker bo čas brezdelja hitro minil, nikar ne poležujte doma. Privoščite si vse tisto, kar si že nekaj časa niste. Če partner ne bo želel z vami, pojdite sami. Ali pa s prijatelji. Nekomu pa prej na glas povejte, kaj si mislite o njem in njegovih dejanjih. Sploh, ker je prepričan, da vam dela uslugo, ki je vi ne vidite. Dela pa jo sebi in ne vam. ■ Četrtek, 12. avgusta Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED 11. avgusta 2016 Petek, 13. avgusta Sobota, 14. avgusta Nedelja, 15. avgusta Ponedeljek, 16. avgusta Torek, 17. avgusta Sreda, 18. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.45 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 10.30 To naše življenje (II.), 2/8 11.40 Drevesa pripovedujejo: Breza, dok. ser. 12.25 Peta hiša na levi: Druž. zabava 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio 25: Med glasbo in poezijo, ponovitev 14.25 Slovenci v Italiji: Nižja sr. šola s slov. uč. jezikom Sv. Ciril in Metod 15.00 Poročila 15.10 Mi se mamo radi, slov. nad. 3/13 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 Firbcologi 16.30 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila ob petih 17.25 Zdravje Slovencev: Multipla skleroza, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Rajšele - Zapuže, pon. 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.15 Šampion Jon, ris. 18.20 Vem! kviz, ponovitev 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Frančišek - papež, ki hoče spremeniti svet, V, fr. dok. odd. 21.05 Od blizu, pog. oddaja z Vesno Milek: Peter Movrin 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Potovanje skozi nevidno vojno, fr. dok. odd. 00.40 Zdravje Slovencev: Multipla skleroza, dok. odd. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.05 Slovenska kronika, šport, vreme, ponovitev 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Fizioterapevt, To bo moj poklic: Fizioterapevt, dok. ser. Moj vrt ima načrt: Gregor in Tina, Krtji sestrici, ris. Čarli in Mimo, ris. Roli Poli Oli, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Muk, ris. Knjiga o džungli, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. 08.05 Olivija: Olivijin lov za zakladom na Divjem zahodu, ris. Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko Muzikajeto: Mongolija O živalih in ljudeh Olimpijske igre: Košarka (M): Avstralija - ZDA, posnetek Plavanje, posnetek Tenis, posnetek 06.30 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.20 08.40 09.20 10.00 11.00 12.00 14.00 Rio, večerna oddaja olimp. iger 14.45 Olimpijske igre: Studio 14.50 Veslanje, judo 16.00 Odbojka na mivki 17.00 Boks 17.25 Kajak-kanu, vmes plavanje - kvalifikacije 21.00 Rio, večerna oddaja 21.30 Gimnastika (Ž), mogoboj 22.55 Dirkališčno kolesarstvo 23.30 Judo 23.55 Ragbi (M), finale 00.45 Rokomet (M), Slovenija : Švedska 02.25 Namizni tenis (M), finale 03.30 Plavanje 05.15 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Anubisova hiša, angl. naniz. 08.20 Tv prodaja 08.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 KomisarRex, nan. 13.35 Sanjska ženska, am. ser. 14.35 Zdravnica malega mesta, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.55 24urzvečer 22.30 Mozart v džungli, nan. 23.05 Nepremagljivi dvojec, am. nanizanka 23.55 Na robu znanosti, nan. 00.45 24ur zvečer, ponov. 01.20 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 09.05 09.45 09.50 10.15 10.20 11.20 12.20 12.25 12.45 13.15 15.00 17:55 18.25 18.30 18.35 18.45 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.00 22.15 22.40 22.45 23.15 00.15 00.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Videospot dneva Cas za nas, tabornike! Taborniki za lepši svet Brainobrain (23), Lažje učenje na pamet! Ustvarjalne iskrice (139) Čaj prijateljstva Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Imate bolečine v križu? Pop Corn: Lačni Franz, Sixtinine Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice 2 Brainobrain (24), Izdelaj si svoj katapult Mojca in medvedek Jaka, Mravljice in mravljinčki Ustvarjalne iskrice (141), Gumb sreče Videostrani, obvestila Napovedujemo Škocjanska o'kapnca Regionalne novice 3 Naj viža: ans. Gadi, ans. Poskok Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Strokovnjak svetuje: Bonton in vizitke ga arhiva: Little 05.45 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 10.30 To naše življenje (II.), 3/8 11.40 Zdravje Slovencev: Očesne bolezni, dok. odd. 12.25 Peta hiša na levi, humor. naniz. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, dok. film 14.25 Umetni raj: Reportaža z 69. Canskega film. festivala 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.55 Studio kriškraš: Ocean 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka: Glasbeniki, ris. 18.15 Šampion Jon, ris. 18.20 Vem!, kviz, ponovitev 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, šport 20.00 Ansambel Biseri, koncert, ponovitev 21.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Gigi, am. film 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Voznik, dok. ser. 06.30 Drevesa pripovedujejo: Breza, dok. serija 07.00 Krtji sestrici, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Roli Poli Oli, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Muk, ris. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 07.55 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.10 Simfonarije: Najstniška ljubezen, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.55 Na vrtu 09.35 Olimpijske igre, Plavanje, posnetek 10.50 Košarka (M): Litva - Argentina, posnetek 12.35 Rokomet (M): Slovenija - Švedska, posnetek 14.05 Rio, večerna oddaja olimpijskih iger 14.45 Olimpijske igre: Studio 14.50 Veslanje 15.20 Vaterpolo (M) - Hrvaška : Italija 16.55 Tenis (M), polfinale, vmes plavanje - kvalif. 19.30 Strelstvo, posnetek 20.00 Hoja na 20 km 21.00 Rio, večerna oddaja 21.30 Trampolin (Z), posnetek 21.40 Lokostrelstvo 22.00 Judo, finale 22.40 Dirkališčno kolesarstvo 23.55 Košarka (M) - ZDA : Srbija 02.00 Atletika 02.55 Plavanje 03.50 Atletika 04.30 Zabavni kanal 5.35 Točka, glasbena oddaja pop pigeons forhill blues Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 22.35 00.20 01.10 01.45 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 12.00 12.05 12.30 13.00 15.00 17:55 18.25 18.30 18.35 19.10 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 23.35 23.40 00.05 00.35 24ur Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Kuparskjdvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Sanjska ženska, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24UR popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. 24ur zvečer Eurojackpot Nevestina izbira, am. film Grimm, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Mravljice in mravljinčki Naj viža: ans. Gadi, ans. Poskok Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice 2 Miš maš, Kaj Izberi pravo šolo zase Ustvarjalne iskrice (143), Naredimo žig Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobrojutro Regionalne novice 3 Veselica v Dolini tihi, gledališka predstava iz Poletnega gledališča Studenec Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila 05.45 Poletna scena 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Elektrika 07.15 Smrkci, ris. nan. 07.40 Nodi, ris. 07.50 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.05 Studio kriškraš: Trgovina 08.25 Vetrnica, ponovitev 08.30 Ribič Pepe, ponovitev 08.45 Firbcologi 09.10 Male sive celic, kviz 09.55 Ljubezen, pecivo in rokenrol, kratki ig. film 10.10 Infodrom, poletje 2016 10.25 Kdo si pa ti?, dok. serija o mladostnikih 11.05 TV arhiv 12.00 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.45 Na vrtu, svet. odd. 14.25 Vodni krog srednje Iškega Vintgarja 15.10 Prihodnost Afrike, angl. dok. oddaja 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Čez planke: Ciper, ponov. 18.15 Z vrta na mizo, ponov. 18.30 Ozare 18.40 Zu priredi predstavo, ris. 18.50 Šampion Jon, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, utrip, šport 20.00 Umori na podeželju (XVIII.): 5/6 21.35 Babičar (I.): Najdenček, 5/6 22.00 Poročila, šport, vreme 22.35 Poletna scena 22.55 Oslo, 31. Avgusta, nor. film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik,utrip, šport, vreme, ponov. 01.50 Info-kanal 06.15 Poletna scena 07.00 Ziv žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Timi gre: Regata, ris. 07.20 Kioka: Taborniki, ris. 07.30 Liki: Kobilček in mravlje, ris. 07.35 Fletni Gaji: Netopirka Špela, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Medo in Mica, ris. 08.10 Olivija zgradi hišo, ris. 08.20 Peter Zajec, ris. 08.35 Traktor Tom, ris. 08.45 Zu, ris. 08.55 Robotki, ris. 09.05 Pujsa Pepa, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.20 Olivija: Veseljak Huho, ris. 09.35 Smrkci, ris. 09.55 Bacek Jon, ris. 10.05 Nabriti detektivi, nem. nan. 11/13 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Ansambel Biseri, koncert 15.15 Umori na podeželju (XVIII.): 5/6 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vse je mogoče, ponov. 18.45 Pujsa Pepa, ris. 18.50 Šampion Jon, ris. 19.00 Dnevnik, šport, vreme, zrcalo tedna 20.00 Modna hiša Velvet, 14/16 21.25 Intervju: Janko Trivunovič 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Poletna scena 23.00 Moč trga umetnin, avstrijska dok. oddaja 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, ponov. 01.10 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 10 domačih, ponovitev Najboljše jutro Olimpijske igre, plavanje, posnetek Atletika, posnetek Košarka (M): ZDA - Srbija, posnetek Rio, večerna oddaja olimpijskih iger Studio - olimpijske igre Rokomet (M) - Slovenija : Nemčija Rokomet (M) - Hrvaška : Francija Nogomet (M), četrtfinale Veslanje, finali, posnetek Trampolin Rio, večerna oddaja Dirkališčno kolesarstvo Strelstvo, posnetek Košarka (M) - Španija: Litva Atletika in plavanje 06.30 07.00 09.10 10.30 11.45 13.30 14.15 14.25 16.40 17.55 19.50 20.35 21.00 21.50 22.40 00.05 01.50 04.20 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.20 Robocar Poli, ris. 07.50 Radovednica Bibi, ris. 08.20 Gospodična Žuža, ris. 08.35 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 09.00 Winx klub, ris. 09.25 Ninja želve, ris. 09.50 Slugterra, ris. 10.10 Transformerji: Roboti pod krinko, ris. 10.35 Tv prodaja 10.50 Naša mala klinika, nan. 11.45 Naša mala klinika, nan. 12.40 Tv prodaja 12.55 Glavna sestra Hawthorne, nan. 13.50 Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser. 14.20 Odločilni trenutek, am. ser. 15.15 Nevestina izbira, am. film 17.00 Večno mlad, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Ujemite Smarta, am. film 22..00 Temne sence, am. film 00.10 Grimm, am. nan. 01.00 Glavna sestra Hawthorne, nan. 01.50 Zvoki noči (Si) 08.25 08.55 09.00 09.45 10.05 10.20 10.30 10.35 10.40 11.30 12.00 15.00 17:55 18.25 18.30 18.40 19.20 19.25 19.55 20.00 20.20 21.20 22.50 22.55 23.25 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš, Izberi pravo šolo zase Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (143), Naredimo žig Brainobrain (24), Izdelaj svoj katapult Napovedujemo Videospot dneva Koncert ans. Biseri 1. Del, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Brainobrain (25), Tulec Pikin studio 6 / 2015 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Koncert Tori Tango Videospot dneva Strokovnjak svetuje: Bonton in vizitke Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila 10 domačih, ponovitev Vodni krog Iškega Vintgarja, ek. potop. serija Potujoča muzika 2015, koncert Zaljubljeni v življenje, izbor Atletika, posnetek Rokomet (M): Švedska - Poljska, posnetek Rio, večerna oddaja olimpijskih iger, posnetek Olimpijske igre - Studio Atletika - maraton (Z), vmes golf, rokomet (Z) Tenis (M), finale Strelstvo Gimnastika, finali na pos. orodjih Rio, večerna oddaja Gimnastika, finali na pos. orodjih Skok v vodo Žrebanje Lota Dirkališčno kolesarstvo, boks, sabljanje Košarka (M) - ZDA : Francija Atletika 06.10 06.40 07.05 08.20 10.30 11.45 13.30 14.15 14.25 16.55 18.30 18.55 21.00 21.30 22.00 22.15 22.25 00.30 01.35 03.30 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.20 Robocar Poli, ris. 07.50 Radovednica Bibi, ris. 08.20 Gospodična Žuža, ris. 08.35 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 09.00 Winx klub, ris. 09.25 Ninja želve, ris. 09.50 Slugterra, ris. 10.25 Transformerji, ris. 10.35 Gormiti 3D, ris. 11.05 Tv prodaja 11.20 Naša mala klinika, nan. 12.10 Naša mala klinika, nan. 13.05 Tv prodaja 13.20 Glavna sestra Hawthorne, nan. 14.10 Plesna scena, am. ser. 14.40 Poročni zaplet, am. film 16.35 Vice, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Beležnica, am. film 22.15 Srečen za umret, slov. film 00.10 Grimm, am. nan. 01.00 Glavna sestra Hawthorne, am. nan. 01.50 Zvoki noči 08.55 09.00 09.40 10.25 10.40 10.45 11.05 11.10 12.10 13.10 14.00 14.30 15.00 18.00 05.45 Poletna scena 06.05 Utrip 06.20 Zrcalo tedna 06.55 Slovenski pozdrav 08.25 10 domačih 09.10 10 let novomeške škofije, dok. odd. 10.00 Marijino vnebovzetje, prenos praznične maše iz Turnišča v Prekmurju 11.20 To naše življenje (II.), 4/8 12.25 Peta hiša na levi: Kriza identitete, nan. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.45 Osamljeni planet - 1000 fantast. doživetij 14.05 Od blizu: Peter Movrin 15.05 Dober dan, Koroška 15.35 Medo in Mica, ris. 15.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 15.50 Neli in Cezar, ris. 15.55 Danov Dinosvet, otr. nan. 16.35 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Kdo si pa ti?, 2/10 17.55 Novice 18.00 Pogled na ... cerkev Sv. Martina v Martjancih, dok. odd. 18.15 Pavle, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Marie Heurtin, franc. film 21.35 Čez planke: Šrilanka 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 Poletna scena 23.25 Glasbeni večer: Anonimus 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, ponov. 01.30 Info-kanal 05.45 Poletna scena 06.05 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro 09.00 Slovenski pozdrav 10.30 To naše življenje (II.), 5/8 11.20 Obzorja duha: Red bosonogih karmeličank 12.00 Zapeljevanje pogleda: Joni zakonjšek in Mitja Ficko 12.25 Peta hiša na levi: Nizki računi, dobri prijatelji, nan. 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Čez planke: Šrilanka 14.45 Ljudje podeželja: Carlo Petrini, dok. ser. 15.00 Poročila 15.10 Mi se imamo radi, 4/13 15.45 Muk, ris. 15.55 Ribič Pepe 16.30 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Vodni krog Strunjana, potopisna odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Zadruga Soglasnik, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.15 Šampion Jon, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Brez sence dvoma, 1/2 20.55 Studio 25 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Pričevalci: dr. Peter Starič, pogov. odd. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal TV SLO T TV SLO T sledi 11.10 11.55 13.20 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Mravljice in mravljinčki Miš maš, Vse o žabah Ustvarjalne iskrice (144), Stekleni svečnik Napovedujemo 2407. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Prepovedano - zgodba Nejca Reka Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine Kuhinjica, izobraževalna oddaja Jesen življenja: Naš dom Vransko Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18.30 Napovedujemo 18.35 Mladi za Veleje, 45 let šaleškega folklornega društva Koleda 19.15 Dotiki gora: Krim - Iški Vintgar 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn: Lačni Franz, Sixtinine 21.00 Napovedujemo 21.05 Naj viža: ans. Gadi, ans. Poskok 22.15 Jutranji pogovori 23.15 Skrbimo za zdravje: Bolezni ožilja 00.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.45 Videostrani, obvestila 06.00 To bo moj poklic: Komunalni inženir, dok. ser. 06.30 Zdravje Slovencev: Očesne bolezni, dok. ser. 06.55 Krtji sestrici, ris. 07.00 Čarli in Mimo, ris. 07.05 Roli Poli Oli, ris. 07.15 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.25 Muk, ris. 07.35 Knjiga o džungli, ris. 07.50 A ves, koliko te imam rad, ris. 08.00 Olivija, ris. 08.10 Zgodbe iz Školjke: Bukvožerček: Judy Mood_y 08.15 Zgodbe iz školjke: Buba Guba: Ovčke 08.50 Simfoniki Rtv Slovenija, ponov. 09.40 Olimpijske igre, posnetki Atletika Sabljanje Odbojka na mivki Rio, večerna oddaja olimpijskih iger 13.55 Studio 14.00 Daljinsko plavanje (Z) 14.25 Rokomet (M) - Poljska : Slovenija, v polčasu kajak kanu -mirne vode, atletika 16.15 Atletika, kvalifikacije 17.05 Namizni tenis (Z), polfinale ekipno 18.00 Daljinsko plavanje (Z), posn. zaključka 18.20 Badminton, posn. 18.55 Gimnastika, finali na posameznih orodjih 21.15 Rio - večerna oddaja 21.45 Namizni tenis 22.45 Dirkališčno kolesarstvo 23.15 Boks (M) 00.00 Košarka (M) - Španija : Argentina 01.15 Atletika 03.50 Zabavni kanal 05.15 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 09.20 Tv prodaja 09.50 Italijanska nevesta, nan. 10.45 Tv prodaja 11.00 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.00 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.25 Beležnica, am. film 15.55 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.55 Mozart v džungli, nan. 22.35 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.30 Kralji bega, nan. 00.20 Hčerka najboljšega prijatelja, am. film 02.05 Zvoki noči 06.00 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo, dok. ser. 06.30 Zapeljevanje pogleda: Mirsad 08.25 08.55 09.00 09.45 10.05 10.10 10.50 10.55 11.40 12.10 15.00 18.00 18.30 18.35 19.05 19.10 19.35 19.50 19.55 20.00 21.15 22.15 22.40 22.45 23.45 00.15 06.55 07.05 07.10 07.20 07.30 07.45 07.55 08.05 Begic in Jakov Brdar, dok. ser. Krtji sestrici, ris. Čarli in Mimo, ris. Roli Poli Oli, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Muk, ris. Knjiga o džungli, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Zgodbe iz školjke: Bine: Elektrika 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Olimpijske igre, posnetek sledi Atletika 11.10 Odbojka (M): Brazilija - Francija, skupinski del 13.20 Rio, večerna oddaja OI 13.55 Olimpijske igre: Studio 14.00 Daljinsko plavanje (M), vmes kajak kanu, atletika 17.20 Vaterpolo (M), četrtfinale, vmes jadranje (regata za medalje) 18.55 Gimnastika, finali na posam. orodjih 21.00 Rio, večerna oddaja 21.30 Vaterpolo (M), četrtfinale 22.50 Dirkališčno kolesarstvo 23.30 Skoki v vodo 23.45 Boks 00.30 Namizni tenis in atletika 03.50 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Anubisova hiša, nan. Kuhardlajdvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan. Kopiisariex, nan. Sanjska ženska, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Nedolžna vsiljivka, nan. 24ur popoldne Italijanska nevesta, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Preverjeno 24urzvečer Mozart v džungli, nan. Na robu znanosti, nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.50 23.25 00.05 00.55 01.45 02.20 © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Koncert ans. Biseri - 1. del Dotiki gora: SOČA Napovedujemo Miš maš, Spoznajmo trobila Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab., videospot dneva Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Zogarija 7 Videospot dneva Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastenke Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Vurberk 2016 - 1.del 800 let Dominikancev v Sloveniji Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Popotniške razglednice: Camino v Španiji Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 08.30 09.00 09.05 09.30 10.05 10.15 10.35 10.40 11.40 11.45 12.05 12.35 15.00 18.00 18.30 18.35 18.40 19.20 19.45 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 22.00 22.25 22.30 23.15 23.45 05.35 Poletna scena 05.55 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Slovenski pozdrav 10.30 To naše življenje (II.), 6/8 11.40 Drevesa pripovedujejo: Vrba 12.25 Peta hiša na levi: Kar bo, pa bo 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Janko Trivunovič 14.25 Projekt Na deželi, dok. ser. 15.00 Poročila 15.10 Mi se mamo radi, 5/13 15.45 Male sive celice, kviz 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Kulturni vrhovi: Tunjice pri Kamniku, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Svinjsko 18.05 Sara in Raček, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Luis Trenker - na robu resnice, nem. film 21.35 Srečno pot Nedim, igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Moje življenje, nem. film 00.45 Pisave, ponov. 01.15 Kulturni vrhovi: Tunjice pri Kamniku, dok. odd. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov. 03.10 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Meteorolog, fizik, dok. ser. 06.30 Zapeljevanje pogleda, dok. ser. 06.55 Krtji sestrici, ris. 07.05 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Roli, Poli, Oli, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Muk, ris. 07.40 Knjiga o džungli, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Radovednost ni vedno lepa čednost 08.20 Zgodbe iz školjke: Nur, kratki film 08.35 Točka,glasb. odd. 09.35 Olimpijske igre, posnetki sledi Atletika 11.05 Namizni tenis 12.20 Odbojka, košarka, rokomet, četrtfinale 14.05 Rio, večerna odd. olim. iger 14.45 Olimpijske igre sledi Studio 14.55 Rokmet (M), četrtfinale 16.45 Atletika 17.00 Košarka (M), vklop v četrtfinale 17.55 Nogomet (M), polfinale 20.00 Odbojka (M), vklop v četrtfinale 21.00 Rio, večerna oddaja 21.30 Boks 21.45 Žrebanje Lota 22.00 Rokomet (M), četrtfinale 01.30 Namizni tenis in atletika 04.00 Košarka (M), vklop v četrtfinale 05.00 Odbojka na mivki (Z), finale pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.35 Sanjska ženska, am. ser. 14.35 Zdravnica malega mesta, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.55 24ur zvečer 22.30 Mozart v džungli, nan. 23.10 Nepremagljivi dvojec, nan. 00.00 Kralji bega, nan. 00.50 24ur zvečer, ponov. 01.25 Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Zogarija 7 Brainobrain (25), Tulec Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastenke Napovedujemo 800 let Dominikancev v Sloveniji Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Brainobrain (26), telovadba možgančkov 2 Nanovo, Za uspeh je potrebno trdo delati Ustvarjalne iskrice (146), Šal iz bombažne majice Videospotdneva Vabimo k ogledu Varna raba interneta 2408. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Jesen življenja: Bojan Glavač in Velenjske zgodbe Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Koncert ans. Biseri - 1. del Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila © 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.10 11.15 11.20 11.40 12.10 15.00 17:55 18.25 18.30 18.35 19.20 19.40 19.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 22.35 23.40 00.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Nanovo, Za uspeh je potrebno trdo delati 2408. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice 2 Čas za nas, tabornike! Taborniške akcije Ustvarjalne iskrice (147), Labirint Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn: Neisha, Mama rekla Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Skrbimo za zdravje: Jasen vid Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 11 11. avgusta 2016 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček MAV HROVAT NINA: Miška si želi prijatelja ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Nina Mavh Hrovat se je v zadnjem obdobju pri nas uveljavila kot otroška in mladinska pisateljica. Tokrat med nas prinaša prijazno zgodbico o miški. Drobna miška je bila osamljena in brez prijateljev, zato se je odločila, da jih gre iskat. Na poti jo prehiti noč in na pomoč ji prihiti kresnička, ki pa podnevi ni prav nič lepa. Ko začne padati dež, ji pomaga krt in jo povabi v svoje domovanje. A krt rije pod zemljo in je zato umazan. V želodčku ji začne kruliti od lakote in pomaga ji dihur in ko je sita ugotovi, da je to tisti smrdljivi dihur. Živali so bile ob njenih pripombah užaljene in miška še naprej ostaja osamljena in žalostna. Na pomoč ji prihiti veter, ki ji pomaga do prave rešitve. Na koncu slikanice so dodani tudi prevodi v albanskem, angleškem, bosanskem in makedonskem jeziku. LUKAS, ELISABETH: Priveži svoj voz na kakšno zvezdo od - Odrasli / 1 - Filozofija Nemška psihoterapevtka Elisabeth Lukas nam prinaša delo, ki je polno upanja in veselja. To je torej nasprotje od zagrenje-nosti, osamljenosti, nezaželenosti, občutek krivde. Kaj storiti, ko smo na tleh in ko ne vemo, kako? Pomaga nam iskati zvezde, ki za vsakogar gorijo nekje, le najti jih je treba in se jih okleniti, da življenje dobi nov smisel. Tudi sama se je znašla na stranskem tiru. Na svojem primeru in na primerih mnogih svojih znancev nam pokaže, kako iskati nove možnosti, prijateljstva, voljo in pogum. Velikokrat namreč sami postavljamo ovire na svojo pot, a se tega ne zavemo. Vsekakor pa se moramo vesno znova Ijica. Tako Elsa kot njena babica sta malo drugačni kot vsi ostali. Skupaj iščeta rešitve v babičinih pravljicah, za katere babica pravi, da niso nikoli le izmišljene in nikoli popolnoma resnične. Elsa širi svoje znanje tudi preko Wikipedije in ve za stvari, ki jih ne vedo tudi mnogi odrasli. Ko se babica poslovi za vedno, ostane z Elso v njenih pravljicah. Postavljena je pred resno preizkušnjo, v kateri se z njeno pomočjo rešena usoda kar nekaj njenih novih prijateljev in zelo pomemba je ugotovitev male deklice, ki pa velja tudi za velike ljudi: če je dovolj drugačnih ljudi, ni nikomur treba biti normalen. »Samo drugačni ljudje spreminjajo svet; nihče normalen ni še nikoli dosegel nobene ušive spremembe.« BYRNE SKYE & NIC GEORGE: Moč Erikove domišljije ml - Mladina / C-S - Slikanice V znani in priljubljeni zbirki knjig za odrasle in mlade Skrivnost (The secret) je tokrat izšla slikanica za najmlajše. Erik je majhen fant s svojo najljubšo igračo zajčkom Robijem. Podaril mu jo je dedek ob njegovem rojstvu. Že takrat je vedel, da bosta z Erikom skupaj preživela veliko zanimivih stvari, dokler nekega dne Robi ne zavedati, da »nič, kar izsilim od drugih, ne poteši moje lakote po ljubezni. Le tisto, dar drugim darujem, me nasiti« (E. Lukas). BACKMAN FREDRIK: Babica vas pozdravlja in se opravičuje od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Kdor je z veseljem prebral roman Mož z imenom Ove, prav gotovo ne bo mogel mimo romana Babica vas pozdravlja in se opravičuje. Zopet malo posebna, a čudovita zgodba o sedemletni Elsi in njeni sedemdesetletni babici, ki je tudi Eslina najboljša prijate- izgine. Erik ga išče povsod. Pomagata mu mama in oče, a ga nikjer ne najdejo. Nazadnje gre Eriko po pomoč k svojemu dedku. On je bil namreč najbolj pameten človek na svetu. Dedek mu svetuje, naj uporabi moč njegove domišljije in naj si domišlja, da je zajček z njim. Tu se prave pustolovščine pravzaprav šele začnejo. Z usmerjanjem naše pozornosti na moč vizualnega predstavljanja se slikanica prav gotovo uvršča, kot vse knjige iz zbirke Skrivnost, med brezčasne. KOJC, MARTIN: Prebujajoči se človek od - Odrasli / 17 - Etika Martin Kojc velja za enega od največjih mojstrov življenja in mišljenja. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike. Že njegov Učbenik življenja je praktični priročnik za uvajanje transcendentalne resničnosti v naše življenje. V slovenskem jeziku je bil prvič objavljen že leta 1935, sicer pa je že sem napovedal, da bo resnično bran in tudi razumljen šele v novem tisočletju. Prebujajoči se človek je nadgradnja Učbenika življenja. Ponovno je zanimivo in vedno znova aktualno Kojčeva pozitivna drža. Po njem je transcendentalna realnost le prvi vzrok vsega, materialni svet pa le odsev vsega. »Pravimo, da pride sreča šele takrat, ko smo se ji odpovedali.« ... »Vsa nesreča bo lahko izginila šele takrat, ko bomo do nje ostali ravnodušni. Vsaka bolezen lahko izgine šele takrat, ko si ne želimo več imeti zdravja, ko si več ne prizadevamo biti zdravi.« »Tako je skrivnost skladnega oblikovanja usode, ki jo snovna znanost zaman skuša razložiti, skrita v majhni orehovi lupini, ki jo je treba le odpreti, da jo nato popolnoma neprisiljeno uživamo.« ■ DS Koncert bratov Smirnov Oštir Velenje, 11. avgusta - Nocoj bosta pred domačim občinstvom ponovno nastopila brata Smirnov Oštir - pianist Miha in violinist Jure. Zdaj oba študirata v Londonu, kjer sta dobila številne priložnosti za koncerte in druga udejstvovanja v glasbi. Poseben program pa sta naštudirala za koncert, ki se bo v četrtek ob 20.30 začel v Galeriji Velenje. Jure in Miha se bosta predstavila z repertoarjem znanih mojstrov, skladateljev violinske in klavirske glasbe. Napovedujeta pa tako kaj modernega, kar se bo dobro skladalo s prostorom galerije, kot kaj klasičnega in bolj popularnega. a tf kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 11. avgust 18.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Četrtkove miniature v letnem kinu ob Škalskem jezeru 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 20.30 Galerija Velenje Koncert: Jure in Miha Smirnov Oštir (32. PKP) Petek, 12. avgust 8.00 Zoo station Velenje Joga na SUPih 20.00 Havana bar Velenje Fifty shades of summer party z DJ Mrkyjem 21.00 eMCe plac Klubski večer 21.00 Beach Bar, plaža na velenjskem jezeru DJ večer 21.00 Plaža MiaMia, plaža na velenjskem jezeru Dalmatinski večer Sobota, 13. avgust 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem 10.00 Plaža na velenjskem jezeru Jezerske kratkočasnice, poletne raziskovalno-umetniške delavnice 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Ku-kuc gledališče: Maša in medved - Pravljica brez očal (Sobotne lutkarije) 15.00 ob Skalskem jezeru Družinsko ribiško tekmovanje za Car - carica 21.00 pred Domom kulture Velenje Koncert Miha Hrustelj Trio 21.00 eMCe plac Klubski večer Ponedeljek, 15. avgust 21.00 pred Domom kulture Velenje Triler Skrivnost njihovih oči (Poletni kino Zvezde pod zvezdami) Torek, 16. avgust 10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00 Travnik pri Domu kulture Torkove igrarije - Družabno na plaži z Ljudsko univerzo Velenje 19.00 Velenjski grad Citre, odprtje razstave zbiralca Andreja Mlakarja Sreda, 17. avgust 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zabavna sreda - Skupaj nam bo uspelo, team building igre za otroke 16.30 Hospic, Zdravstveni dom Velenje, 2. nadstropje Dovoljenje za žalost 17.00 Plaža na Velenjskem jezeru Jezerske kratkočasnice, poletne raziskovalno-umetniške delavnice 19.00 Vila Bianca Koncert Wilfried Scharf, citre (28. Citrarski festival) ŠOŠTANJ Četrtek, 11. avgust 19.00 Mestna galerija Občutek metulja akademske slikarke Jerneje Smolnikar Sobota, 13. avgust X Odhod iz AP Soštanj Gore nad Posočjem (lahka do mestoma zahtevna pot) Ponedeljek, 15. avgust 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 16. avgust 13.00 Vila Mayer Vila Podstrešnica likovna delavnica za otroke in odrasle ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 11. avgust cel dan Dvorana Marof Likovna delavnica "Podobe živali" pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja (do 13. avgusta) Sobota, 13. avgust 20.00 Dvorana Marof Razstava likovnih del, ki so nastala na likovni delavnici »Podobe živali« Nedelja, 14. avgust cel dan Dvorana Marof Zaključek likovne delavnice "Podobe živali" pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja Kako je Kekec ugnal teto Pehto, vedo vsi, ki so v soboto dopoldne uživali v predstavi na odru pod magnolijami. Velenje, 6. avgusta - Sobotne lutkarije, pa tudi torkovi ustvarjalni dopoldnevi in popoldnevi na travniku pri velenjskem domu kulture, ki jih v okviru 32. PKP pripravlja Festival Velenje, so prijetna popestritev poletja za družine. V soboto so člani Družinskega gledališča Kolenc na odru pod magnolijami zaigrali nabrito otroško predstavo Kekec Noč pod kostanji Dobrna, 14. avgusta - V nedeljo odpira svoja vrata na Dobrni že 38. tradicionalna prireditev Noč pod kostanji. Letos bo prireditev potekala kar pet dni, na dveh prizoriščih, s pestrim programom za vse generacije. V okviru bogatega glasbenega dogajanja bodo letos nastopili tudi Petar Grašo, Nude, Zmelkow, Klapa Šufit, Natalija Verboten, ansambel Stil ... Poskrbeli bodo tudi za najmlajše, ki jim bodo pripravili tridnevno mini otroško vas. Prvič bo prireditev tudi dobrodelne narave. Organizatorji z dogodkom zbirajo sredstva za Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (CUDV), socialno varstveni zavod, ki vključuje otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Vstopnine na dogodkih tudi letos ne bo. a bš 15. tradicionalno druženje Šmartno ob Paki - Turistično društvo Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mladinski center bosta zadnjo soboto v avgustu pripravila tradicionalno druženje občanov Šaleške doline in njenih pritokov, kot pravijo. Tokrat bodo na poti odkrivali Slovensko Porabje - območje KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV The Secret Life of Pets Animirana komedija, sinhronizirana v slovenščino, 90 minut (ZDA, Japonska) Režija: Chris Renaud Glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Grega Skočir, Ajda Toman, Vid Valič, Lena Hribar, Tjaša Žele-znik, Andrej Murenc, Uroš Smolej, Aljoša Kovačič, Marjan Bunič idr. Petek, 12. 8., ob 19.00 Sobota, 13. 8., ob 19.00 - 3D Nedelja, 14. 8., ob 16.00 - otroška matineja, 3D ODRED ODPISANIH Suicide Squad Akcijska kriminalka, 130 minut (ZDA) Režija: David Ayer Igrajo: Will Smith, Margot Robbie, Jared Leto, Cara Delevingne, Jai Courtney, Ben Affleck, Scott Eastwood, Joel Kinnaman, Viola Davis idr. Petek, 12. 8., ob 23.00 - 3D Sobota, 13. 8., ob 21.00 Nedelja, 14. 8., ob 18.00 - 3D OGORČENJE Indignation Drama, 110 minut (ZDA) Režija: James Schamus Igrajo: Logan Lerman, Sarah Gadon, Tracy Letts, Linda Edmond, Danny Burstein, Ben Rosenfield idr. Petek, 12. 8., ob 20.50 Nedelja, 14. 8., ob 20.30 V SENCI ŽENSK L'ombre des femmes Drama, 73 minut (Francija, Švica) Režija: Philippe Garrel Lunine mene in Pehta. Seveda je Kekec ugnal Pehto, v dogajanju pa so uživali številni otroci, pa tudi njihovi starši, ki so ob predstavi navijali za Kekca in tudi zapeli. Tako torkove igrarije kot sobotne lutkarije bodo razvajale vse do konca avgusta. a bš na stičišču madžarske, slovenske in avstrijske meje. Ob tej priložnosti si bodo ogledali baročno cerkev sv. Gottharda, bližnji gledališko hišo z likovno galerijo, v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v hotelu Lipa v Monoštru se bodo srečali z glavnimi ustvarjalci slovenske narodnosti na Madžarskem. Po ogledu Slovenske vesi, Sakalovcev, Dolnjega in Gornjega Senika se bodo ustavili na vzorčni slovenski kmetijo na Gornjem Seniku. Običajno so se na te izlete odpravili z vlakom. Ker je ta predrag, so se organizatorji odločili za avtobus. Pričakujejo prijave za dva avtobusa. a tp 18. avgusta, ob 11:27, polna luna - ščip CITY CENTER Celje • Četrtek, 11.8., Biotržnica • Petek, 12.8., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja,14.8. Pravljične urice Zafuclana prejica • Preizkusite se v spretno-stni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Občutek metulja Šoštanj, 11. avgusta -Danes ob 19.00 uri bodo v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo akademske slikarke Jerneje Smolnikar iz Mi-slinje. Naslovila jo je Občutek Metulja. Glasbeno bo dogodek popestril Nace Ser-dinšek. Igrajo: Clotilde Courau, Stanislas Merhar, Lena Paugam, Louis Garrel (glas) idr. Petek, 12. 8., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 13. 8., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 14. 8., ob 19.00 - m. dvor. SKRIVNOST NJIHOVIH OČI Secret in their Eyes Triler, 111 minut (ZDA) Režija: Billy Ray Igrajo: Julia Roberts, Chiwetel Ejiofor, Nicole Kidman, Dean Norris, Michael Kelly. Ponedeljek, 15. 8., ob 21.00 Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ■ Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "«WAS 11. avgusta 2016 Nagradna križanka "Velenjska plaža" Na Velenjskem jezeru ob čolnarni je urejena obala s prodom, lesene tribune za sončenje, tuši in sanitarije. Možna je izposoja ležalnikov, senčnikov in različnih plovil za popolno doživetje na vodi, ogromne travnate površine pa nudijo številne druge možnosti za preživljanje prostega časa ob vodi. Pri čolnarni se nahaja gostinski lokal Plaža MiaMia, kjer se lahko osvežite z različnimi napitki ali sladoledom. Na jezeru so brezplačna igrala na vodi, možno je surfati, jadrati, supati ... MESTNA OBČINA VELENJE . - vv M S- tAN-F <... j " Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Velenjska plaža«, najkasneje do ponedeljka 22. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade: darilne pakete Mestne občine Velenje. ¡podilo se je. 'M. 8. do 12. 8. - 14. avgusta 1990 so s krajšo slovesnostjo označili dokončanje izgradnje stopnic na Velenjski grad; 235 stopnic so s pomočjo dijakov velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega praktičnega pouka pod vodstvom zdaj že pokojnih Draga Bizjaka in Valterja Hudournika ter Jožeta Žalarja; - prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Šoštanj so bile 12. in 15. avgusta leta 1945; - 15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna šola Šmartno; - 15. avgusta 1998 so v Cir-kovcah pri Velenju z odprtjem novega vodovoda obeležili krajevni praznik; - 15. avgusta 2002 na prijateljski nogometni tekmi v Šmartnem ob Paki z domačim prvoligaškim klubom ERA nastopi slavna Crve-na zvezda iz Beograda, ki domačine premaga z rezultatom 2 : 0; - 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psev- donimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju; - od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal prvi turistični teden, ki se je začel z veliko prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru; - krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmir-ju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slom- Oglaševanje se splača! 03 89817 50 / epp@nascas.si Bogdan Menih (Foto Arhiv Muzeja Velenje) škov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Druž-mirskega jezera; - 18. avgusta 1997 je Šaleško dolino prizadelo hudo neurje, ki je za nekaj ur prekinilo tudi vse glavne prometne poti; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan Občine Šoštanj Bogdan Menih. a Damijan Kljajič KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 1. do 7. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 1. do 7. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ČETRTEK, 11. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 12. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 13. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 14. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 15. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 16. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 17. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 1. do 7. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka2 mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 11. 8. 2016, barve: CM K, stran 11 11. avgusta 2016 OBVEŠČEVALEC ""^Jis 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. mali OGLASI STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI DOMAČO slivovko in garnituro ruskih kegljev prodam. Gsm: 031 408 849 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 ! 267, gsm: 041 577 305 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 14. 8., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 MORSKE prašičke (raznobarvne) prodam. Gsm: 040 684 008 PRAŠIČE, težke od 25 do 30 gk, prodam. Gsm: 031 398 506 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 13. do 15. 8. - Jernej Dobel-šek, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto! GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Lukner Blaž ,Šoštanj, Gaberke 131 in Ledinek Nina, Šoštanj, Gaberke 264. SMRTI Jesih Terezija, roj. 1926, Šoštanj, Ravne 94a; Gorišek Ana, roj. 1941, Velenje, Šaleška cesta 16; Aubreht Marija, roj. 1933, Velenje, Lipje 22; Leskošek Ivan, roj. 1941, Velenje, Jenkova cesta 17; Popelar Karol, roj. 1932, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 81; Videtič Marija, roj. 1936, Šoštanj, Topolšica 18. 24 urdnevno! CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 1682 369 zAli^eš !¡am bežijo angeli k izgubijo ttojaftila? }o Mlo noč zapusti sijaj m nolpa jutra solze so umiM Nagrajenci križanke »Radio Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 28. julija 2016, so: • Ljubo Srnovršnik, Dobrava 65, 3214 Zreče; • Janko Ponikvar, Polje XX / 15 A, 1260 Ljubljana; • Marija Grubelnik, Šentanel 18. 2391 Prevalje. Nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZABAVNO AKTUALNO Profesionalno in s piotolo poskrbimo za vse potrebno ob boleti izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Tvoje pridne roke, pošteno in zlato srce, so naš ponos in lep spomin nate! Podoba tvoja v naših srcih zdaj živi, vse do izteka naših dni! ZAHVALA Ob boleči izgubi, ker je odšla od nas naša draga mama, mama Micika, stara mama, sestra, teta in botra MARIJA AUBREHT 26. 5. 1933 - 30. 7. 2016 V dneh naše globoke žalosti in bolečine nismo ostali sami, zato se želimo iz srca zahvaliti vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili in bodrili. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, sožalne brzojavke, darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno in vso drugo pomoč. Posebno zahvalo izrekamo Francu in Cvetki Ramšak ter Ines Štifter za nesebično pomoč. Topla hvala dr. Markoševi in sestri Jožici ter patronažni službi, posebno še sestri Poloni. Hvala osebju DVO Velenje. Hvala PGD Vinska Gora, DU, ZB, DI ter nekadanjim članicam DPŽ Vinska Gora, ŠD Lipje, DRCR ter prijateljem, Muzeju Velenje, Bevški pekarni, pevcem, trobentaču, praporščakom, Dragu Kolarju za ganljive besede slovesa, gospodu Tonetu Kraševcu za obiske na domu in krščansko slovo, pogrebcema ter pogrebni službi Usar. Težko je najti izraze zahvale, vendar še enkrat en velik hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali doma ali zadnje tri mesece v domu, ji krajšali čas in jo obdajali s pozitivno energijo. Hvala tudi vsakemu za poklon doma in ob žari na dan pogreba ter za mnogoštevilno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku. Z žalostjo v srcih njene hčerke: Marjana, Dragica in Jožica z družinami habit nepremičnine Hablt d-f»., Koroika 48, Velsnje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Posest, Hrastovec, 972 m2, zazidljiva, na odlični sončni legi. Cena: 30.000 € 4-sobno stanovanje, 114,8 m2, na Foitovi v bližini centra, zgrajeno l. 1970, 6/10 nad., odlična razporeditev prostorov. Cena: 90.000,00 € ER: B2 (150 - 210 kWh/m2a) vec na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si 14. rekreativni kolesarski maraton Zelene Doline sobota, 27. avgust 2016 Več na www.zelenedoline S < s mm I-I-tTÍ ZELENE DOLINE Do8številk zastonj' «»jvAS 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. ZAHVALA Prenehalo je biti utrujeno srce naše drage mame, babice, prababice in tašče TEREZIJA JESIH 15. 10. 1926 - 29. 7. 2016 Iskrena hvala vsem za izrečene in pisne besede sožalja, za darovano cvetje in sveče. Vsi njeni Naš čas, 28. 7. 2016, barve: CM K, stran 24 Zadnji dnevi počitnic bodo Po rahlem zatišju v času kolektivnih dopustov bo zadnji del počitnic izbira organiziranih aktivnosti velika - Od Sončnega mesta do športnih taborov in miselnih pustolovščin Bojana Špegel Velenje, 5. avgusta - Ob koncu julija in v prvih dneh avgusta je bila Šaleška dolina močno izpraznjena zaradi dopustov, mrtvilo je bilo čutiti marsikje, v naslednjih dneh pa se spet obeta pestra ponudba počitniških dejavnosti, namenjenih predvsem osnovnošolcem. Starši praviloma nimajo toliko dopustniških dni, da bi lahko počitnice preživeli z otroki, zato marsikdo išče v njih tudi rešitev za zaposlitev svojega počitnikarja. Žal v Velenju organiziranega varstva za mlajše osnovnošolce nimamo, a kar nekaj aktivnosti bo potekalo tako, da bodo lahko nadomestek zanj. V vili Rožle v Sončnem parku in pred njo je bilo vse počitniške dni živahno. Vsako dopoldne med 9. in 13. uro pripravljajo Poletni živ-žav, ki ga prostovoljcem MZPM Velenje pomagajo izvajati tudi dijaki iz projekta Čisto moje Velenje. »Obisk je velik; tudi v minulih dneh, ko je bilo veliko družin na dopustih, smo imeli vsak dan veliko otrok. Pri nas ustvarjajo, se igrajo družabne igrice, berejo v senci dreves ob vili. Tako bo vse do konca avgusta,« nam razloži sekretarka zveze Tinca Kovač. »Zadovoljni smo, ker nam je uspelo dobro izvesti obe zdravstveni koloniji. Letos, kljub temu da smo na morje v Poreč in Savudrijo peljali 155 otrok, ki imajo določeno zdravstveno diagnozo, težav z njihovim zdravjem v koloniji ni bilo. Sedaj nas čaka še priprava tabora za 20 otrok iz socialno šibkih družin v Mozirju. Kratke počitnice jim bo omogočil Rotary klub Velenje, z otroki bodo naše prostovoljke,« še izvemo. Kot tudi, da bodo zadnji polni teden počitnic, od ponedeljka, 22., do petka, 26. avgusta, v vili Rožle pripravili dnevne tabore Otroško mesto. V njih bodo otroci lahko od 8. do 14. ure, organizirano bodo imeli tudi prehrano. Zato je prijava obvezna. Zadnji dan počitnic, 31. avgusta, bodo v Sončnem parku pripravili še prireditev za slovo od počitnic s plesno šolo M Dance. Za vsakogar nekaj Za tiste, ki uživajo v športu, bo Športna zveza Velenje pripravila Športni tabor Zmaga Kuštrina. S pomočjo trenerjev in članov velenjskih športnih klubov bodo dejavnosti potekale na stadionu ob jezeru in na igriščih pri Beli dvorani. Pripravljajo jih dva tedna zapored, od 22. do 26. avgusta in od 29. do 31. avgusta, vsak dan od 8. do 15.30. Prispevek staršev je 30 evrov. Poletne počitniške aktivnosti bodo do 18. avgusta med 9. in 17. uro pripravljali tudi v Središču mladih in otrok v velenjskem Mladinskem centru. Pripravljajo številne ustvarjalne delavnice, počitni-karji pa lahko dneve preživljajo tudi športno na igriščih OŠ Livada. V prostorih centra potekajo bobnarske in plesne delavnice in še marsikaj. Učilnica Plus je prve Miselne pustolovščine pripravila na začetku počitnic, 5-dnev-ne delavnice za otroke od 9. do 14. leta starosti pa bodo pripravili še dvakrat - prvič začnejo 15., drugič 22. avgusta. Društvo Mali popotnik bo v Starem Velenju (nad Hišo mineralov), od 25. do 30. avgusta pripravljalo Popotniške dopoldneve, ki potekajo od 9. do 12. ure. Počitniške programe za otroke bo od 22. do 26. avgusta pripravljalo tudi društvo NOVUS. Potekali bodo med 9. in 13. uro. Galerija Velenje bo do konca počitnic pripravljala počitniške likovne delavnice tako na velenjski plaži kot Kadar se zapro vrata, se odpre okno ... Od 12. do 16. avgusta bo v Mo-zirskem gaju tradicionalna poletna razstava cvetja. Organizatorji so jo naslovili s Cvetlično okno v Mozirskem gaju, obljubljajo pa veliko zanimivega. »Pravijo, da kadar se zapro vrata, se odpre okno ... Mi ga bomo odprli na strežaj in omogočili obiskovalcem, da bodo lahko skozenj vstopali v prostor posebnih dimenzij,« pravi Božo Plesec iz Ekološko hortikulturnega društva Mozirje, ki upravlja park. Po njegovih besedah bodo okna izhodišča za zanimive fotografije, predvsem in v prvi vrsti pa bodo »omogočila« pogled na visoko ustvarjalen, nenavaden in neponovljiv pristop k izdelavi osnovnih konstrukcij ter konč- nih kreacij. Te bodo nastajale pod rokami najboljših slovenskih cvetličarjev, profesorjev te dejavnosti s slovenskih cvetličarskih šol in njihovih najperspektivnejših dijakov. »Slovenska hor-tikultura bo v tem poletju pri nas znova naredila veliki korak naprej, pri tem pa bo kot vedno narava pomembno izhodišče pri kreativnih pripravah cvetličnih eksponatov.« Tako kot nekatere zadnje poletne razstave bodo tudi letošnjo popestrili s šovom pitonov in modno revijo s kačami ter znanimi Slovenkami iz TV oddaj: Bitka parov, Big brother ... »Namen modne revije, ki jo bo oblikovala Neja Kaligaro, bo tudi začetek kampanje Odpravimo Mozirski gaj vabi z rožami in dobrodelnostjo strah pred plazilci. »Skupaj z Društvom eksotičnih živali Bi-oexo smo se odločili, da bomo tokrat dobrodelni. Del vstopnine šova pitonov bomo podarili društvu Križemrok, društvu za pomoč socialno ogroženim otrokom.« Mimogrede, na travniku v gaju bo obiskovalce »pričakal« eden največjih pitonov v zasebni zbirki, v soboto ob 11. uri bo tekmovanje za najlepšega pitona v Sloveniji. Zanj se lahko prijavijo vsi, ki imajo v lasti katero od teh kač. Na poletni razstavi seveda ne bodo manjkali Minjoni in drugi risani junaki. a Tatjana Podgoršek Prejšnji teden, ko je bilo res vroče, so počitnikarji ustvarjali v senci terase pred vilo Rožle. Tam so počitniške aktivnosti organizirane vse počitniške dni, obisk pa je dober. na travniku pri galeriji, kar nekaj prireditev pa pripravljajo tudi v Mestni Knjižnici Velenje, kjer so otrokom namenjeni tudi sredini dopoldnevi, ki so tematsko obarvani, pričnejo pa se ob 10. uri. Do konca meseca bodo pripravili še team building za otroke, le- go ustvarjalnice in plesno zabavno sredo s Plesnim studiem N. Obudili bodo Šaleški grad Na kmečki tržnici sta se predstavili TD Šalek in Društvo zeliščarjev - V Šaleku bo 20. avgusta vladala starotrška gospoda Velenje, 6. avgusta - Vsako prvo soboto v mesecu se na velenjski kmečki tržnici dogaja še več kot sicer. Vedno dobro obiskana tržnica marsikoga privabi tudi zato, ker je sobotno dopoldne v mestu prostor, kjer srečajo znance in prijatelje, se družijo in poklepetajo. To soboto jih je na tržnici pozdravljala starotrška gospoda. Vabili so na Starotrški dan v Šaleku, ki bo letos v soboto, 20. avgusta. Mimoidoče so člani Turističnega društva Šalek, ki pripravlja tradicionalni dogodek, pogostili in jih povabili, da se preizkusijo v stari igri metanja obročev. Ni jih bilo malo, ki so sprejeli izziv. Ob njih so članice velenjskega Društva zeliščarjev mimoidočim predstavljale čaje in rožice, ki jih pridelujejo na Grilovi domačiji. Trdijo, da res »za vsako bolezen rož'ca raste«. Predsednica TD Šalek Marija Berložnik pa nam je razkrila, kaj vse pripravljajo na letošnjem sta-rotrškem dnevu: »Tudi letos bo- Starotrška gospoda je obiskovalce sobotne tržnice vabila v Šalek, kjer se jim bodo na letošnjem starotrškem dnevu pridružili tudi razbojniki iz Hude Luknje. mo poskrbeli, da bo Šalek, ki ga poznamo kot starotrško jedro, zaživel v svoji nekdanji podobi. V društvu si prizadevamo na ta dan obuditi trg in okolico. Začeli bomo ob 16. uri, ko boste lahko na starem trgu obiskali srednjeveško tržnico. Na njej se bodo predstavili mojstri starih obrti, nekatere so včasih bile tudi v Ša-leku. Letos vas bomo povabili tudi na Šaleški grad, na katerem bo tabor razbojnikov iz Hude luknje, v samem gradu pa bo kraljevala naša grajska gospoda, ki bo obiskovalcem predstavila zanimivosti gradu.« Na trgu se bosta med goste pomešala tudi trška posebneža, ki bosta ob 20. uri pripravila ognjeno presenečenje in žonglersko predstavo, večerne ure pa bo zaznamovala starotrška veselica. Najstarejša gostilna v Šaleški dolini, gostilna Verdev, bo za ta dan pripravila prav posebne jedi, ki bodo obiskovalce prav tako spomnile na čas, ko so v Šaleku živeli njihovi pradedje. a bš ■ Šaleški taborniki v Anglijo Taborniki Šaleške zveze tabornikov so se v ponedeljek podali na že sedmo odpravo k svojim angleškim skavtskim kolegom v Cambridge, v rod 26th Cambridge Scout Group. Na poti že po pravilu obiščejo več zanimivih točk, povezanih bodisi z naravo ali pomembnejšim zgodovinskim ali kulturnim obeležjem. Med drugim se bodo tokrat ustavili v Luksemburgu, Bruslju, Londonu, Parizu, Kanderstegu, pri gostiteljih pa bodo šest dni. V znak dobrega sodelovanja, dolgega polnih 39 let, je predviden sprejem v mestni hiši, in sicer pri županu Cambridga gospodu Jeremiju Bensteadu, ki mu bodo predali pozdravno poslanico velenjskega župana Bojana Konti-ča. 14-dnevna odprava šteje 60 članov, sestavljajo pa jo taborniki iz Velenja, Pesja, Šoštanja, Topolšice, Šmartnega ob Paki in Mislinje. a