Ameriška Domovi ^■y. j. n »n *wwf? imm&m mm 'N«iional mi finteniatlenal Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 10, 1970 iLO'VnNiAINl SaaSMSM® MfWSPAjf® ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII indija poslaja nemirna sniwei sfrj gSedajo še zmeraj jsreb meje Posebno obsežni in ostri so med hindujci in muslimani. V spopadih med njimi v zadnjih mesecih je bilo Veliko število mrtvih. NEW DELHI, Ind. — Tudi indijska republika postaja nemirna, vendar ta pojav ni v zvezi z vojskovanjem v Aziji, ampak z domačimi indijskimi političnimi razmerami. V Indiji se čuti, da manjka nekdanjega vpliva kongresne stranke. Od kar se je stranka razcepila, se da ugotoviti, da °be njeni struji še nista prišli do lastnega ravnovesja. Desničarji so padli močno pod vpliv nacionalistov. To se vidi po tem, da so trenja med hindujci in muslimani na dnevnem redu. So zadnje čase postala tako huda, da je sama Indira Gandhi morala pisati posebna pisma vsem Predsednikom 17 federalnih držav in jih opozoriti, naj skrbi-1°; da trenja ne bodo dobila še ostrejših oblik. Trenja med muslimani in hindujci se čutijo posebno v občinskih upravah, ki so ponekod že v razsulu. Z ravnovesja je Prišla tudi indijska levica. Tam se posebno čutijo trenja med Zmernimi komunisti in maovci. iVIaovcev sicer ni veliko, toda so Zelo glasni in agilni. Obravna-vanje sporov s svojimi partijskimi nasprotniki smatrajo za važnejšo zadevo kot vprašanja, ki se tičejo blaginje dežele. Indira Gandhi se boji, da tiči za Nekaterimi trenji tudi vpliv tulih sil. Verjetno pri tem misli na kitajske komuniste. V nekaterih lučajih so bili nemiri tako hudi, va je moralo posredovati vojaštvo. Na verjetnost tujih vplivov ci-a tudi poročilo iz Pariza, ki rdi, da so francoski maoisti na Pubu do Peipinga postali izredno a divni. Zdi se, da so kitajski •°munisti sklenili, da sprožijo v Vrstah svojega mednarodnega S' anja nove akcije, ki se jim pa 1 1 še ne da odkriti. > -----------°----— a teden bo v Kongresu 2°pet dosti zmešnjave t Washington, d.c. — Ta den obeta dosti parlamentarne ^ahnosti v Kongresu. Spopri-1 se bodo v glasovanju zago-^°rniki Nixonove ideje, da se , Se čete sicer umaknejo do 0Nca junija iz Kambodže, da se lahko tja vrnejo pod določe-hik-* P0£°P- Nixonovi nasprot->. v!, da mora biti umik asih čet dokončen. Vr^e stališči sta izraženi v celi Prečil Odlogov. Razlika med Predi • ^ največ v tem> da so Predl°S- opoziciJe bojevitejši, mir °?i ^hxonovh pristašev pa , Nejši in za^0 dupromisov. PRIŠTINA, SFRJ. — Sedanji jugoslovanski režim se močno trudi, da bi pridobil simpatije 800,000 kosovskih Albancev na jugoslovansko stran. Podpira jih na vseh področjih, posebno na kulturnem in gospo darskem. Tam so uspehi vidni, toda ali so Albanci z njimi zadovoljni? Tu se pokaže nekaj čudnega. Jugoslovanski režim je liberalen do Albancev, dopušča njihove stare navade, šege in običaje v upanju, da jih bo čas zmlel. Na albanski strani diktator Enver Hodža neusmiljeno podira vse, kar je staro, in u-stvarja novo. To se zdi imenitno mlademu albanskemu rodu na obeh straneh meje. Zato je težko reči, kdo je na Kosovem bolj u-gleden, Tito ali Enver Hodža. Odločilnega pomena je to, da imajo Albanci na zahodu svojo republiko, v Jugoslaviji so pa samo provinca srbske republike. Pri vsem tem prihajajo na dan še stari obračuni, ki se najbolj nazorno dajo izraziti s sledečo primerjavo: L. 1389 pomeni za Srbe čisto nekaj drugega kot za Albance. Za Srbe je spomin na to leto del narodnega ponosa, pri Albancih pa vzbuja ravno nasprotne občutke. ne odbijajo drii°naV^a^ predloge ene in Pr Jf Strani ne kaže- sai se vsaj ]° ji.0gi Nixonovih pristašev ze-b0 v! r”, ln Pogosto menjajo, če Pja i ° d° kooenega glasova-tecjL a pa šele v drugi polovici temn^110 *n vroče- Naj višja emperatura okoli 88. Poljska hoče varno mejo na Odri in Nisi VARŠAVA, Polj. — Zunanji minister Stefan Jedrychowski je zadnji teden nenadno odletel v Moskvo, kjer je v imenu poljske vlade pritiskal na vlado Sovjetske zveze, naj pri razgovorih z Zahodno Nemčijo o nenapadalni pogodbi zahteva dobesedno jamstvo za varnost nemško-poljske meje na Odri in Nisi. Trdijo, da je Zahodna Nemčija pripravljena v pogodbi priznati “vse obstoječe meje” v Evropi, ni. pa voljna posebej omeniti meje ob Odri in Nisi. Polj-Ijaki hočejo imeti prav to, za nje je ta meja bistvene važnosti in njeno priznanje od strani Bonna temeljna zahteva državne nedotakljivosti in varnosti. Italijanske volifve niso spremenile sil Pokrajinske in občinske volitve v Italiji pi'eteklo nedeljo in ponedeljek niso bistveno spremenile političnega položaja. RIM, It. — Pokrajinske in občinske volitve so čakali vsi politični ljudje in presojevalci položaja kot pregled političnega razpoloženja in stanja političnih sil v republiki. Nekateri so napovedovali o k r e p itev levice, drugi so upali na okrepitev vladne koalicije “leve sredine”. Obe vodilni stranki, krščanska demokracija in komunistična partija sta nekaj malega iz gubili. Krščanski demokrati so dobili tokrat 37.9% glasov v primeri z 38.8' r pri parlamentarnih volitvah leta 1958. Komunisti so dobili tedaj 280 glasov, tokrat pa 27.9 ,, . Proletarski socialisti, ki so za ožje sodelovanje s komunisti, so padli tokrat na 3.2% glasov, med tem ko so jih dobili pred dvemi leti 4.4%. Socialisti in socialni demo-kratje so nekaj okrepili svoje vrste, na'desnici pa ni bilo bistvenih sprememb. Vladna koalicija je kot skupnost napredovala v odstotku dobljenih glasov. Komunistična partija je zmagala v pokrajini Emili-Romagna, kjer bo imela v pokrajinskem zboru 26 od 50 zastopnikov. V močno levičarskih pokrajinah Toscana in IJmbria ni dobila večine, lahko pa ji pripade vlada, če jo bodo hoteli podpreti socialisti. V vseh ostalih 12 pokrajinah Italije so dobile večino stranke vladne koalicije. Od skupnega števila mest v pokrajinskih zborih so dobili krščanski demokrati 287, komunisti pa 201, ostali 202 mesti pa sta razdeljeni med ostale stranke. Uta Douglas bo najbrž zaspala sama po sebi WASHINGTON, D.C. — Ko je predsednik Nixon imel svoje težave z izbiranjem kandidatov za prazno mesto v Vrhovnem zveznem sodišču, so se naravno vsi njegovi nasprotniki na tihem veselili, če je bilo treba so to kazali tudi v javnosti. To je republikance močno ujezilo, zato so mislili, da bi bilo dobro, da najdejo tudi med odličnimi demokrati grešno dušo, ki bi jo GVERILCI SO STRELJALI NA HUSEINA V JORDANIJI V7 Jordaniji je po več dneh napetosti med gverilskimi skupinami in vojsko prišlo včeraj do številnih spopadov in večurnega boja. Gverilci so streljali tudi na kralja Huseina, ko se je peljal v avtu nedaleč od glavnega mesta. Kralj ni bil ranjen, pač pa njegov voznik. Med obema stranema je bilo dogovorjeno premirje. AMAN, Jord. — Včeraj je bi- in jih zaprla. Gverilci so prijeli z uspehom lahko napadli Tako^ doSovorjeno med vlado in a-( člana poslaništva ZDA Morrisa so začeli nabirati -c; rabsknni gverilci premirje in Draperja, da bi v zameno za so začeli nabirati material proti znanemu liberalnemu članu Vrhovnega sodišča Douglasu, ki je obenem tudi dober pisatelj in zagovorink naprednih idej. Gonja proti njemu je končno dobila obliko v akciji 115 kongresnikov, naj se začne preiskava proti nekaterim “dejstvom”, ki spravljajo obnašanje Douglasa v slabo luč. Po sklepu teh 115 kongresnikov, naj posebna komisija opravi pripravljalna dela za preiskavo. Svoje delo bi morala dovršiti do 20. junija. Komisija je sedaj priznala, da ji gradivo za preiskavo doteka zelo počasi in da ga najmanj prispevajo ravno tisti, ki so Dou- sprejet načrt a obnovo reda in miru v mestu in okolici. Kljub temu so se spopadi nadaljevali. Vladne sile naj bi streljale na begunska taborišča, ki so glavna oporišča gverilcev, s topovi. Vojska in policija sta zajeli večje njegovo izpustitev dosegli svobodo za svoje zaprte tovariše. To jim ni uspelo, M. Draper je bil puščen na svobodo brez tega Včeraj so se boji in spopadi razširili v obsežne več ur trajajoče bitke, v katere so na število gverilcev in jih imata vladni strani posegli tanki in zaprte. Gverilci so prijeli 32 tujcev, med njimi 14 ameriških državljanov, kot talce, s katerimi hočejo doseči izpustitev svojih ujetih tovarišev. Včeraj so gverilci streljali na kralja Hu-sina, ko se je vozil v avtomobilu skozi mestece Sweilah severovzhodno od glavnega mesta. Kralj ni bil zadet, bil pa je ranjen njegov voznik. sr« kot ponesrečena pohtična akci- 2ato tud]. najšte^ ske enote. Njihova glavna oporišča so begunska taborišča. Vsi iščejo Agnewa? WASHINGTON, D.C. — Urad podpredsednika ZDA S. T. Agnewa je, kot trdijo, oblegan od kongresnikov, ki bi bili radi z njim fotografrani. Te fotografije naj bi služile v volivnem boju. »Švedje hočejo Čist zrak STOCKHOLM, Šved — Oblasti so odredile preskuse, ki naj pokažejo, koliko škodljivega izpuha puščajo v zrak ri in več let stari avtomobili. Švedske o-blasti se na splosno zelo prizadevajo za cist zrak, posebno v glavnem mestu Stockholm, kjer je število avtomobilov sorazmerno veliko. Med drugim imajo v načrtu prepovedati ves avto mobilski promet v sredini mesta. Po nekaterih mestih drugod v Evropi so že napravili nekaj takih poskusov, da bi dognali učinek. Kar obsežen gozd SPOKANE, Wash. — lz 2,500 funtov semena Douglasovega bora bo ob najugodnejših pogojih zrastlo 100 milijonov dreves. Bil bi to vsekakor kar obsežen gozd. Dejansko je polovico prebivalstva Jordanije sestavljeno iz Palestincev, ker je kralj Abdulah, prednik kralja Huseina priključil del Palestine s starim Jeruzalemom vred svoji državi v času nastajanja Izraela leta 1948. Tedaj je iz Transjordanije nastala Jordanija. Del Palestine, ki ga je Abdulah tedaj vključil v svojo državo, je bil gospodarsko in kulturno veliko razvitejši in naprednejši od transjor-danijskega dela, kjer so živela arabska plemena v plemenskem okviru po svojem starem načinu. Med vlado Jordanije in med gverilci, ki so si postavili za cilj osvoboditev Palestine, so stalna trenja, ki se od časa do časa sprožijo v bojevanje. Tako je v zadnjih dneh prišlo do napetosti in spopadov, tekom katerih je J vojska prijela nekaj gverilcev lopovi. Zopet je bilo večje število gverilcev prijetih. Da bi jih osvobodili, so gverilci prijeli 32 tujcev, med njimi 14 ameriških državljanov kot talce, ki jih ponujajo sedaj vladi v zameno za svoje ujetnike. Napad na kralja Huseina, ki sc ga izvedli gverilci 12 milj od glavnega mesta, se ni posrečil. Kralj ni bil niti ranjen. Da to ne bo imelo dobrega vpliva na odnose med kraljem in gverilci, je očitno. Kralj se zaveda svojega težavnega položaja, pa ne _ ^___________ _____ ^ ________ ^ upa spora z gverilci gnati do ja^a on jn njeg0va žena Anto Iz Clevelanda in okolice Graduacije— J. Timothy Modic, sin dr. J. L. in Mrs. Modic, je graduiral 3. junija na Xavier University v Cincinnatiju, O., in bil imenovan za rezervnega poročnika v oboroženih silah ZDA. Vpisal se bo na zobozdravniški oddelek Case WRU v Clevelandu. Njegov starejši brat Christopher je na zdravniški šoli C.W.R.U. John L. Modic bo diplomiral iz angleščine z bachelor of Arts na Cleveland College W.R., masters z Western Reserve. Zdaj uči na Purdue University v Ft. Wayne, Ind., in je sin pok. Josepha in Mary Lach Modic, brat ur. J. L. Modic M.D. in Edwarda C., ki je pri gasilskem oddelku mesta Clevelanda. Častitke vsem! Zadušnica— V petek ob 7.30 zj. bo sv. maša za Ano in Williama Švigei (Prosser Ave.) v cerkvi sv. Vida ob obletnicah smrti. Rojstni dan— Rojak Anton Kapel, 18600 Mohawk Avenue, obhaja danes v krogu svoje družine svoj 76. rojstni dan, v soboto pa obha- skrajnosti, četudi se na svojo vojsko, ki je sestavljena pretežno iz njemu zvestih arabskih plemen, lahko zanese. Vloga preiskovalnih komisij v svobodni demokraciji rr-* TT • * _ j -\i_•_-j • i , * CLEVELAND, O. — V sistemu politične demokracije je svoboda tisto sredstvo, ki naj pomaga stvarnosti in resnici v vsakem slučaju do zmage. Potreben je še en steber: glavni stebri politične svobode si morajo med seboj zaupati, ne povsod in ne zmeraj, pa vendarle vsaj tako daleč, da svoje medsebojno nezaupanje primerno utemeljijo. Ne zadostuje navadna izjava: Ne verjamem, ne zaupam, treba je to tudi dokazati. Ali dokazovanje drži, to je pa že drugo vprašanje. Če opazujemo izvajanje tega načela v sistemu demokracije, dobimo sledečo obliko: imamo tri stebre naše politične svobode: predsednika, Kongres in vrhovno federalno sodišče. Vsak steber ima svojo pristojnost, ki v njenem okvirju opravlja svoje dolžnosti neovirano, toda je obenem pod kontrolo obeh drugih stebrov, kontrola je pa strogo omejena vsaj v načelu. je pa tudi najmanj trenj, ker je medsebojno zaupanje postalo tradicija. Kočljivejši so stiki med u-pravno in zakonodajno o-blastjo. Tam so spopadi skoraj na dnevnem redu. Ker javnost vidi v njih v glavnem le politiziranje, se ne meni dosti zanje. Poleg tega sporni predmeti le redko pritegnejo nase zanimanje vse javnosti. Pri teh spopadih igra veliko vlogo tudi stvarno stanje spora, tega pa ni zmeraj lahko u-gotoviti. Najlažje ga še ugotavlja sodni postopek, za njim upravni, težko pa zakonodajna. Zato se Bela hiša lažje dokoplje do resnice kot Kongres, ki je velikokrat navezan na poročila federalne uprave. Tu se začne trnjeva pot, ki velikokrat spravlja politiko v' čudne smeri. Vzemimo na primer slučaj stvarnega stanja v Indokitajski. Tam so se preiskovalne metode zadnje tedne zelo zamešale. komisij zelo politično pobar- noval svojo preiskovalno kovana. Najprvo je treba pod- misijo, kot da bi bila poročila, ki jih dobiva od svojih zaupnikov v Indokitajski, površna in nezanesljiva. Ako dvomi vanje, počemu ima take zaupnike? Rutinski značaj poroči- črtati, da je vsaka taka komisija znamenje nezaupanja od strani tistega, ki jo imenuje in pošilja. Fulbrightov odbor je na primer poslal posebno komisijo preiskovat stanje v Kambodži in Vietnamu. To se pravi, ni zaupal poročilom federalne uprave. Zakaj ni zaupal, pa ni jasno povedal. Z izjavo “ne zaupam” ni vse o- nija god. Čestitamo in želimo našima dolgoletnima naročnikoma še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Wallace samo v nadlego WASHINGTON, D.C. — V Beli hiši so zmago G. Wallace-ja za guvernerja pri primarnih volitvah v Alabami sprejeli z nejevoljo in zadrego. Ko so položaj malo premislili, so izjavljali, da G. Wallace ne bo mogel pri volitvah za predsednika ZDA leta 1972 biti več kot nadlega. Nape- la komisije odkriva, da tudi ta komisija ni odkrila nič posebnega. Pa, saj tudi ni mogla. Kdor je imel posla z delom takih komisij, ve, da je treba zanje temeljitih priprav pravljeno, tako stališče je tre- in dolgega preiskovanja, ne ba še utemeljiti. Senatna ute- pa izlet, kjer člani komisije melj itev je bila pičla, poro- zgubijo več časa s potova-čilo komisije je pa pozneje iz- njem kot s preiskovanjem. To javilo, da komisija ni mogla se je pripetilo ravno članom v Indokitajski odkriti kaj no- predsednikove komisije, vega. Fulbrightov odbor je prišel tako z dežja pod kap ,Se ko je štu_ pa še lahko nas zemljane za no-1 brade in dolge lase v ogledalih,1 diral v Rimu in prišel na počit_ sove in ušesa pocuka, če se ji(da so nekaki inženirji, ki grade nice k svojemu bratu, ki živi ne-tako zljubi. Zgleda, da se je ta-^ova pota in ceste novi, bolj de- kje tar^ blizu Vas To leto je de_ ko ravnala. Take muhe so ji ro- mokratični družbi naše Ameri- lal z menoj in ;zdaj je praV; da to jile po njeni glavi v njeni zad- 1'~ ' nji sezoni. Le kdo ji je dal take pravice in tako oblast? To bi bilo dobro ke' | službo prevzame domačin. Njihovi načrti in cilji so od “Vi pojdete pa v pokoj, kaj- ene strani vsaj iz vidikov nas ne?”, me boste vprašali. Saj ve-starejših kar nekam šaljiva pri- ste, da redovniki pokoja ne po-vedeti. Škoda, da ni več medi čakovanja “pečenih golobov” iz znamo. Predstojniki želijo, da nami nekdanjega Urbana, ki je nekakih neznanih kotov. Na prevzamem ravnateljstvo naše v svojih časih neveste iskal o-[drugi strani pa, ker povzročajo velike šole v Go Vapu pri Sai- krog našega Pittsburgha. On bi škodo in uničenja, s te strani pa gonu, kjr imamo gimnazijo in znal morda nam te skrivnosti!blazna, nevarna in škodljiva, ki srednjo tehnično šolo. Za moje pojasniti, kakor je znal mnoge vodijo družbo v neznane nevar- 66-letne kosti, posebno zdaj po druge. (nosti. Te vrste gospodarske, kul- tisti burbonski kugi, ki sem jo Pa kaj naj sanjam o zimi! Naj,turne in socialne politike so po prestal, to ne bo lahko. Molite mesi. Narod ne bi skoraj izkrvavel in ne bi nam bilo treba tisoče mučenikov, da se ohranimo ... Mati Meta se je globoko zarinila v skrbi za pravočasno rešitev zaljubljenosti hčerke Anke. Materi se je zelo mudilo vprašanje pretirane zaljubljenosti čimprej rešiti brez škode za poznejše življenje. Kadar je mati Meta opazila pretirano zaljub-žila te bom”. Hčerki se je ta ijenost, je Anki zagrozila “omo-grožnja prav prilegla, zlasti, ker je prijateljica prigovarjala, kako lepo je življenje, ako ima ljubljenca, ki dekleta ljubi. Mati Meta so si kmalu izmislili v bistri glavi, kako izpolniti hčerki prijetno izraženo grožnjo CLEVELAND, O. — V tednu “omožila te bom”. Za pomoč pred 23. majnikom sem bral ne-^imprej dobiti za hčerko ženina, kaj kratkih vabil v Ameriški se je poslužila spretne potovke Toronto, Ont. — Cenjeni! Tukaj Vam pošiljam nadaljno naročnino za, Ameriško Domovino in se Vam lepo zahvaljujem za redno pošiljanje. Prijateljsko Vas pozdravlja jj Vaš naročnik Franc Petrič Naročeni ženin na Slovenski pristavi Domovini o prvi gledališki predstavi na Slovenski pristavi. Kljub starosti me je imela v o-blasti radovednost, kako se bo Špele. Tudi Minka Gruntarjeva je vlogo potovke sijajno podala. Župan Peter je opazil, kako se le čimprej umakne v svoje severne “kamre” in tamkaj zadremlje. In naj ne pozabi zagrniti okna z najbolj debelimi zagrinjali, da se ne bo prehitro v prihodnje zbudila. * ZIMA JE SITNA IN NEPRIJETNA, a z njo se še da ne-'nage Penne Hugh Scott. lastnostih, posebno pa po pre- kaj za mene, da bi mi Bog po-skušnjah v preteklosti še daleč magal, kot mi je doslej. — Misi-slabše kakor pa politika kakih jonske pozdrave Vam in vsem slepih kur! Ostro povedano in prijateljem misijonov tam pri sojeno, pa najbrže še premehko, vas! — Andrej Majcen SDB ” * MOŽ NA SVOJEM MESTU. I Rev. dr. Fr. Blatnik’ — Kdo je to? Zvezni senator On je SDB. kako šaliti, če preveč ne ugriz-smrti senatorja Dirksena tu-'^ NjAŠIH V RS“^ ne. A z mnogimi današnjimi člo-jdi voditelj republikanskih sena-veškimi problemi je drugače. I toriev v zveznem senatu ZDA1 Kako se obnaša in vozi današ-^v Washingtonu. Pred kratkim| Andrew, Alta. — Cenjeno u-nja mladina? študentom po ko-J.ie predlagal in predložil senat- redništvo! V prvih vrstica Vas legijih in višjih šolah komaj s^i zbornici predlog za spre- vse skupaj prav lepo pozdrav-S3 pod nosom kaka dlakica po-lmembo ustavnega določila, ki o- Ijam. kaže, hočejo in zahtevajo že va- mejuje prostovoljno molitev v Jaz sem zadovoljna z Ameri-jeti v roke, že odločujejo kar sa-*30^3^1 in drugih javnih uradih in ško Domovino, brez nje ne bi mi, kaj naj se jim da in dovoli.' P0Sl0P.hh. Scottov predlog dolo- mogla biti in drugi jo radi bere-Starejši to gledajo in opazujejo, ča, da naj se dovoli v javnih jo. Prav lepo se Vam zahvalju-storijo pa ne dosti, da bi mladi- šolah in drugih javnih prostorih jem za prijazno obvestilo o po-no postavili na prava pota. Mno- molitev onim, ki jo želijo pro- teku naročnine in Vam prilože-gi jim dajejo še slabe zglede, stovoljno opraviti in ki v to no pošiljam ček v znesku $18. Tisk televizija s slabimi, mnogo- verujejo. S tem bo ustreženo o-( Želim Vam mnogo , novih na-krat p o h u j š ijivimi prikazi v^im, ki spoštujejo vere, katerim ročnikov in najlepše pozdrav-mladini (mnogim), ubija čut spadajo, in onim, če se za to ne Ijam uredništvo, upravo in vse morale, da vozijo potem po svo-[ zanimajo. Enake priložnosti se naročnike lista. S spoštovanjem! J e. Izgredi po naših ameriških ne sme zanikati. j Annie Zidar Posebej je še poudaril: “Jaz * višjih šolah so nekaj, kar glasno' verujem v ločitev Cerkve od dr- Esterhofen, Germany. — Spo-opozarja vse nas, kam naša A-!žave, ampak se ne strinjam s štovani pri Ameriški Domovini! merika s svojo “demokratično j tem, da se loči otroke in se jim Vljudno Vam sporočam, da sem družbo” jadra. Pred nekaj tedni ne da priložnosti za molitve in prejel Vaše obvestilo, da mi bo predsednik so na naši severni strani Pitts- premišljevanja. V tem oziru je zapadla naročnina na AmeriškoWodil sejo burgha v Perry High School a- na mestu prostost.” Domovino, retirali okrog 45 študentov, be- V tem oziru so res, kar se tiče . Prav je tako, da me opozorite, lih in črnih. Stepli so se, ko so molitev po javnih šolah, preda- da ne pozabim. Takoj Vam pri- obračal “Naročeni ženin”, po ka-.p0t0vka uspešno vrši iskanje terem ima naslov obljubljena ženina. Porabil je to spoobnost veselogra. Zelo rad bi spoznal jn potovko napotil za iskanje Gledališko družino iz Toronta,'kupca za njegovo kobilo. Kako ki nam je obljubila podati hu- >o opravila potovka iskanje že-morja in razvedrila. (nina, se oče ni brigal. Premišljal sem, kdo naj bi mi j Mati je bila tako zaposlena z izkazal tolikšno gostoljubnost, mislijo dobiti ženina, da se je da bi me vzel v svoj voz k pred- zelo razburila, ko se je pojavil stavi, ki v teh resnih časih ni- prvi kupec za kobilo in pri tem ma Bog zna kako privlačnega navdušenju za lepo kobilo celo naslova. Hitro sem se spomnil, pozabil na besedo kobilo. Ta, da naprosim g. Stanka Vrhovca/prvi kupec je hitel pripovedova-tihega in neumornega sotrudni- ti, da imajo doma dovolj koruze ka pri vseh poslih na Slovenski pristavi. Le eno me je zadržava-lo k odločitvi za prošnjo prevoza. Pri podobnih vabilih k raznim prireditvam so se prijatelji napodevanih prireditev s svojimi vabili razpisavali v dolgih stolpcih v časopisju. Medtem pa je bil g. Stanko. Vrhovec skrajno skromen s prav kratkimi objavami. Ugibal sem, kaj bo mene v moji starosti in osamljenosti zanimal “Naročeni ženin”. Kljub oklevanju sem se odločil prositi za gostoljubje g. Vrhovca. Pokličem ga po telefonu in mi je takoj obljubil, da mi bo preskrbel voznika, kako bi moral sam mnogo prej oditi radi pomoči pri pripravljalnih poslih na Pristavi. Ker bržkone ni hitro dobil voznika, me pokliče: “V petih minutah, prosim, bodite pripravljeni.” Doživel sem veselo redkost, kar štirje Ljubljančani smo se znašli v enem vozu. Poleg voznika še Lukeževim vedno prijazni g. Jože Leben s soprogo. Kakor bi mignil, smo se v prijetnem obujanju spominov na belo Ljubljano znašli na Pristavi. Četudi je še manjkalo mnogo do predstave, je bilo že kar prijetno število gostov v pričakovanju. Pisatelj Miha Kunaver, ki je spisal to res razvedrilno in poučno veseloigro, je takoj v prvem dejanju povedal, koliko je važna dobro urejena in uprav-Ijena družina. Poglavar družine in hkrati vaški župan in predsednik gasilskega društva Peter — Aleksij Koželj je sijajno rešil vlogo gospodarja in očeta. Prevzel je dolžnosti, ki pripadajo možem, kakor predstojništvo vaške javne uprave in domače gospodarske brige. Kot tak se je tudi pokazal odlikovanega. Hčerko, ki je ravno kazala neko zaljubljenost, je izročil materi, ker je bil prepričan, da bo mati Meta najboljše rešila zadrego zaljubljenosti svoje hčerke. Takoj v začetku prvega dejanja je župan Peter hkrati kot gasilskega društva za gasilsko veselico. Vodil jo je tako spretno, da so bili vsi odborniki soglasni s predlogi predsednika in se je ta začeli prihajati v šolo kmalu po leč zašli tisti,'ki so se potegovali loženo pošiljam $20 za nadaljno soglasnost še bolj utrdjla, ko jim pri zjutraj. Nekateri J^o se za take omejitve in določila. Bog naročnino na Vaš cenjeni list. slrrtJoli”’ *{v» :LL A: J J.:.L':'A.' J L A iA.A : 't>~ ‘ J_ 'a____Al-L tA ■ > in “pozdravljali” s ve, če jim.daje kaj misliti vse Res je, da Ameriška Domovi- “rokovali” pestmi* raznimi plankami. dru- to, kdr današnja mladina !po- na z zamudo prihaja k meni. '$i jja/so ^metali; dmgbv drugega vzroča po naši deželi po-šolah Kje obleži, mi ni znano. Včasih kamejijo in opeko. 'Ngstalo'je jhn'drugod. Molitev, je nekaterim dobim po petih dneh pa dva do vse., kakor’so pripovedovala''po- prenapetežem pčeveč. Kako se tri zavitke, nato zopet po šestih ročila, ko so črni študentje na- oblači sedanja mladina in kako en zavitek in tako se dogaja to je na: koncu seje prCdsedpjkmb-1 j ubil šfečolpv, -ki bo društvu tudi materialno pomagal. Moj vtis, takih predsednikov nam je manjkalo in bi se narodna zavest, ki pomaga ustvariti državno trdno idejo, utrdila med na- povedali protestno demonstraei- oblečena prihaja mladina v šole. že več let.. Ker pa se mi je Vaš mi Slovenci brez vsake tuje pri- in otrobov in lep hlev za kobilo. “Seveda v hlev bo dal in jo privezal in hranil s koruzo in o-trobi,” je kričala mati za svojo hčer. Vsi so se pomirili, ko je kupec pojasnil, da je prišel po kobilo. Vse se je razveselilo, ko se je potovki posrečilo dobiti pravega ženina in se je mati znebila skrbi za hčerko in ugotovila, da pretirana zaljubljenost hčerke ne bo rodila slabih posledic za življenje. Takrat se pridruži veselemu dogodku tudi oče, ki je ves čas pogajanj pri iskanju ženina stal le ob strani. Istočasno je bil tudi srečen par prijateljice Anke, ker sta videla svojo prijateljico Anko vse srečno v objemu ženina. Vse večje veselo razpoloženje med udeležence predstave so posamezni igralci med govorico posebno med dogovore vnesli prav ljubke stihe raznih pesmi in želi prav krepke pozdrave s ploskanjem. Za konec se je prav vsa družina znašla v najbolj veselem razpoloženju, kjer je v bistvu povsod zmagala ljubezen pri starih in mladih v zadovoljstvo vseh družin. Spored se je razvijal odlično, dostojno. V nobeni točki nisem opazil navedbe sovraštva, samoljubja, zagrenjenosti, ljubosumja, maščevalnosti itd. V polno zasedeni dvorani sem kljub zelo muhastemu vremenu opazil stare, preskušene borce za slovenski narod. Ti borci, kot bivši župani in predsedniki bivših zadrug. ki jim tudi najtrša tragika ni upognila hrbta, so zelo zadovoljno sledili sporedu. Zato si dovolim prav iskreno čestitati vsej gledališki družini iz Toronta z željo, da nam že radi spoznavanja med seboj še nudijo priliko se duševno prebu-diti in razvedriti v teh kritičnih časih, ko povsod se razširi3 smrad po smodniku in sovraštvu med narodi. Prav iskreno zahvalo smo vsi udeleženci dolžni Slovenski pristavi, ki se ji je posrečilo pridobiti tako ugledno gledališk0 družino za resnično uspeli ve' čer. Vredno se mi zdi ponoviti nekaj iz gledališkega lista Torontske družine, npr. “Na^a nocojšnja igra ^ vrhuhi ob končni napitnici naši mladini z iskren0 željo, da bi naši otroci bili srečni, odmaknjeni od obdajajočega kaosa in trdni v kulturnem izročilu sicer tako maloštevilnega naroda.” Rudolf Lukež, st- r ) ŽTITM ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR Dolgo ga je že jezilo, da mu oče še vedno ne zaupa, da vozi iz gozda prav na cesto sam in mu šele tam prepusti bič in vprego. “Oje držati in ne izpustiti, — pa naj se zgodi, kar hoče. Živina sme iti samo korakoma, bogvari v skok! to bi bilo napak, nihče na svetu ne bi mogel voza zadrževati. Voliči — jaz sam — in Voz, — vse bi šlo na drobno. Za življenje gre,” si je v duhu ponavljal mladi Porazil, ko je stopil pred vprego na sredi ozkega, po hudourniku razdra-paneda pota, in vzel okovani konec oj nice v žuljavo desnico. Kakor oče, tako je tudi on naredil na tleh pred seboj križ z bičem in takoj nato zavpil: bji! 2e ni bilo več časa, da bi se ozrl, dokler ni stal voz na trdi državni cesti pod gozdom. Šele tukaj je Martin ustavil in se ozrl. “Dobro si speljal,” ga je pohvalil °če in pristavil: “Še bolje kot jaz. Videti je, da si močnejši,— °je držiš kakor s kleščami, s Petami se upiraš, da kamenje kar leti izpod nog.” Kakor bi ga božal s svileno ruto, tako je prijala Martinu očetova pohvala, toda branil se je, kakor mu je velevala vljudnost in spoštovanje do očeta: “Hrust sem, oče, kakor Vi, toda meriti se z Vami vendar ne bi hotel!” In oba skupaj sta odvezala zavoro in jo Vrgla na voz, da ne bo cestar Zabavljal, da mu kvarita cesto. Gašperjevi so jo sedaj mahnili Po bližnjici proti domu. In glej, stari Porazil ni krenil za njimi, nmpak se je kot klešče držal voza. “Oče, ne greste z nami?” ni dalo gostački, da ne bi vprašala. “Ne grem,” jo je kratko odpravil Porazil, ko pa se je Gaš-Perica že skoraj prav pri Klenči °zrla, je zagledala kmeta, kako ftiaha z rokami v zaupnem govoru z Martinom, in da preti celo s pestjo. Nekaj je gostački prišlo na ttnsel, toda hitela je za možem in hčerjo, ki sta jo bila malo prehitela, in niti črhnila ni o tem. Gče in sin pa sta v resnici govo-rila resne stvari. Kar ustrašil se je Martin, ko je bil udaril stari ^anj meni nič tebi nič: “Čas je, Cla se oženiš!” Martin se je v Zadregi nasmehnil in rekel: “O, Saj se ne mudi še tako!” “Mudi se, da boš vedel,” je Vztrajal oče trdo pri svojem, sit sem že gospodarjenja s tu-Jbni ljudmi. Po materini smrti Se nisem ženil radi Tebe in Ada-hčere mi pa Bog ni dal, in tako sem se z gostači pretolkel in jih vzel k mizi, da nam je kdo huhal in pral.—Pa mi bo morda žal.” “Našega gostača — Gašperjevo Manco?” “Da, to — in nobene druge!” je pritrdil tiho in odločno Martin. Stari je čutil, kako se je nekaj podrlo v njegovih načrtih, kako se ruši — maje in pada, o čemer je toliko razmišljal, kar je tako dolgo zidal v svojem duhu kot temelj bodočnosti svoje in svojega rodu. Vse to se je razblinilo v dim. Ta svoje-glavni sin mu je prekrižal račun. Bil je jezen in žalosten obenem, zmerjal in jokal bi bil najrajši obenem, toda premagal se je in je rekel čez trenutek ledenomir-no: “Tako, tako, Martin! Ravnaj, kakor veš; tako boš ležal, kakor si boš postlal; toliko pa si že razumen, da ne boš vzel posestva, če vzameš Manco; še enkrat pravim — izberi si! — Ali Manco ali posestvo!” “Sem že izbral—” je odvrnil sin; “brez posestva bom živel,— a brez Mance ne.” “Dobro je,” je pokimal Porazil z glavo, “kakor sem rekel ravnaj, kakor veš in znaš. Samo pazi, da ti ne bo kdaj žal in ne boš drugih dolžil.” “Ne bom, oče.” “Fant, v gostaštvu se težko živi, — naše posestvo, to pa je kaj drugega. Dninar je dninar, če ne dela, tudi jesti nima.” “Samo da ima človek, kar ga veseli.” “Hm! — Žena veseli človeka eno leto; potem ga neha veseliti, a zato začne pestovati otroke in podpirati moža.” “To vse bo Manca storila.” Stari se je vznevoljil: “Tak poženi, da boš že vendar doma! Danes moraš še steljo zmetati v listnico. Jaz bom skočil tja-le k Adamu, da nakosim nekaj redi detelje.” In že je pogledal čez Bistro doli k Mejkosovcu, kjer je oral Adam z drugim parom detelj išče. Martin ni spregovoril niti besedice več. Le z bičem je visoko švignil nad hrbti pisanih voličev, da sta hitreje stopila; voz je glasneje zaropotal, in stari Porazil, ki je bil na videz miren, je krenil okrog pokopališča po stezi naravnost k Mejkosovcu. Volička sta kmalu pozabila na bič in stopala počasnih korakov. Martin je ob njih udobno razpletal svoje misli. “Kaj neki, — saj ne bo tako hudo, ne. Niti čutil ne bom, da sem brez grunta. Če premislimo dobro, gara kmet bolj kot dni nar. Koliko ima že samih skrbi! Delo opravim, za živež si zaslužim še več kakor na posestvu. Spoštovan seveda ne bom tako kakor posestnik, toda zato bom imel Manco.” Gospodarski objekti Izvršni odbor Ljubljanske kreditne banke je na svoji seji dne 3. aprila razpravljal o kreditiranju energetskih objektov in o celotni infrastrukturi. Posebna točka dnevnega reda je bila namreč posvečena problemom i n v e sticij v najpomembnejših gospodarskih podjetjih. S področja e 1 e k t r ogospodarstva je banka med drugim prejela informativni zahtevek v višini skoraj 600 milijonov din za projektiranje in gradnjo nuklearne elektrarne. Poleg tega integralni program za uskladitev proizvodnje združenega podjetja Slovenske železarne obsega potrebo 505 milijonov din za osnovna sredstva. Banka je doslej v tem podjetju investirala že 66 milijonov v kratkoročnih posojilih. Združeno. železniško transport-no podjetje Ljubljana je za modernizacijo proge Zidani most— Šentilj izdelalo i n v estigacijski program s predračunom 498 milijonov din. V letu 1970 bi že pričelo z deli na odseku Zidani most—Čret. Za modernizacijo ia elektrifikacijo proge Koper— Prešnica pa bo potrebno 145 milijonov. Pristanišče Koper teži tudi po modernizaciji. Njegova zmogljivost naj bi se v prihodnjih petih “Fant pasjeglavi, trmasti,” si zil in hitel, da se mu je glava tresla. “Po materi je dobil to svojeglavnost, da mu niti s cepcem ne izbiješ, kar si je vtepel v glavo, pa če bi mu bučo razbil. “Gašperjevi so dobri ljudje,” je ponavljal po potu stari Pora-Se; le oglasil Martin. Oče ga je °švrknil s pogledom, a je na-^aljeval, kakor bi ne bilo nič: Gospodinja mora priti v hišo, ^ doto mora prinesti; z doto ^ _ Splačamo tvojega brata Ada- s parom volov ga človek ne od-11:13 in zagospodarimo takoj z Vscm skupaj. Z Manco menda, ^ant, ne misliš zares?” Voz je vcselo ropotal po beli cesti, toda °Č6 in sin sta po tem vprašanju Umolknila. Porazil je trenutek Pctrpežljivo čakal na Martinov sebnega kmeta v Sloveniji tako žalostno, da je že sama misel na nakup traktorja zgledala blazna za kmeta in krivoverna za o-blast. S časom so zasebni kmetje spoznali, da je rešitev njihovega gospodarstva le v mehanizaciji, in tudi oblast je pod pritiskom pametnejših struj odnehala v svoji gonji. Položaj kljub temu še danes daleč ni idealen. Lani je bilo v Sloveniji na privatnih posestvih našteto okoli 5,500 traktorjev, to se pravi, da so samo v lanskem letu kmetje nabavili okoli 1,300 traktorjev. V tem nakupovanju pa so precej prepuščeni sami sebi. Obstaja sicer na kmetijskem institutu Slovenije v oddelku za kmetijsko mehanizacijo posvetovalnica, a kmetje se je iz preteklih izkušenj raje ogibljejo, kot pa poslužujejo. Tako je še vedno najbolj pogosta pojava v Sloveniji, da se kmet za nakup traktorja ali drugega stroja odloči tako, da vpraša soseda, ki je ta ali oni stroj kupil, za nasvet. Bohinjci pa pravijo: “Na naši strani ne moreš dobiti pametnega nasveta in zato se tudi za nasvete splača povprašati onstran meje.” Tako se zgodi, da kmetje kupujejo stroje tudi mnogo raje “onstran meje”. To pa zlasti zato, ker v Sloveniji ne morejo letih zvišala na 5 milijonov ton. ^ dobiti potrebnih kreditov, ki pa Za to pa bi bilo potrebno 150 milijonov infrastrukturnih in 220 milijonov ostalih investicij. Enake potrebe razširjenja ter predpogojnih investicij imajo podjetje Iskra v Kranju ter TAM v Mariboru. Tudi na polju turizma predvidevajo v prihodnjih letih investicije v višini 840 milijonov din. Za ta posojila bi se bilo zaman obračati na zvezne fonde. Kot doslej si mora zadevne investicije za svoj razvoj preskrbeti Slovenija sama. In to kljub še vedno večjemu procentualne-mu deležu prispevanja v federalni sklad. Mehanizacija zasebnih podjetij Še pred leti je bilo stanje za- so kaj lahko dosegljivi v drugih državah. Tako je npr. v okolici Sežane in v Soški dolini kar za okrog 30 milijonov lir kmetijskih strojev, ki so bili prodani čez državno mejo na slovensko stran na kredit. Italijanski trgovci zatrjujejo, da tako vestnih odplačevalcev kredita, kot so kmetje na slovenski strani, zlepa ne bi mogli najti. Nerazumevanje odgovornih organov še naprej dela škodo slovenskemu gospodarstvu. So pa kmetje kljub temu napredovali v mnogih ozirih. Zlasti so že prišli do zaključka, da se bolj izplača kupiti malo večji traktor, kot pa manjši model, in pa da so tudi potrebni dopolnilni stroji. Po mnogih krajih so na traktor v začetku priklopili kar stari plug, ki so ga prej vlekli konji ali voli. Plemenske svinje v Nemčijo Agrokombinat Emona je z ihanske farme izvozil 4,250 plemenskih svinj v Vzhodno Nemčijo. Tam so slovenski strokovnjaki zgradili eno naj večjih in najmodernješih prašičjih farm na svetu. Z letali so izvozili tja vsega skupaj 9,092 svinji. Barvni televizor je drag V Kranju je začela Iskra-Riz izdelovati barvne televizorje. Sklenili so jih za enkrat izdelati le 2000. So namreč za slovenske razmere dosti dragi, saj stane vsak 9,500 novih dinarjev, kar je povprečni letni zaslužek delavca v Sloveniji. Manj telet Težave v oskrbi z mesom, ki so se pojavile v zadnjih letih zaradi manjše prireje, nemara tudi letos še ne bo konec. V Sloveniji so ugotovili, da je število govedi padlo v enem letu od 544,000 na 503,000. Telet do pol leta starosti je manj 6,500, mladih goved do dveh let pa kar za 31,500. Lani so poklali preveč telet, zato bodo morali letos tak zakol omejiti. Kje je vzrok? Največkrat tožijo v Sloveniji: Denarja ni! Pri gradnji stanovanj lani ni bilo tako. V bankah je ostalo več kot 300 milijonov dinarjev, namenjenih gradnji stanovanj, stanovanj pa povsod manjka. Kljub toliki hvali slovenski pridnosti, podjetnosti in sposobnosti mora biti nekje nekaj narobe. Včasih so dejali: Vsak zase, Bog pa za vse! Rdeči vodniki v Ljubljani bi nemara radi igrali vlogo Boga — za vse, pa jim manjka sposobnosti celo v povprečnih človeških merah! Dobre ceste M radi imeli Slovenski odbor za vzdrževanje in prenovitev cest je vključil v svoj petletni načrt kot nujne in neodložljve objekte gradnjo cestnega predora pod Karavankami, obalno cesto Škofije— Koper—Sečovlje in cestno povezavo z avtomobilsko cesto Palmanova—Gorica. Za gradnjo vsega tega bi potrebovali 500 milijonov novih dinarjev, pa ne socialisti se pa ravno tako upor-vedo, kje bi jih vzeli. j no branijo. ------------------- Nemški volivci bodo tako neindustrijski izdelki |mara glasovali o zunanji politi-Slovenska gospodarska zbor- ki, ne pa o svojih domačih skr-nica je objavila, da je odpadlo beh in težavah. Zato računajo, kar 87.2% vsega izvoza iz Slo-(da bo udeležba pri nedeljskih venije na industrijske izdelke, volitvah nadpovprečno dobra. Od 291 podjetij, ki so prodajala' ------o______ na tuje, je 26 podjetij ustvarilo' Povišanje plač le za 6% nad polovico vsega slovenskega industrijskega izvoza. Na prvem1 OTTAWA, Can. — Zvezna mestu je tovarna glinice in alu- vlada je priporočila, da bi se mini j a v Kidričevem, na dru- vse unije držale pri sklepanju gem Iskra, na tretjem Impol, na novih delovnih pogodb navodi-in na petem ^a> ki omejujejo povišanje plač v prihodnjih 12 mesecih na le 6%. Vodnik Avtomobilske unije L. Woodcock je izjavil, da se ne misli držati tega navodila, ko bo četrtem Cinkarna idrijski rudnik. U železnice končale z dobičkom Železnice v Sloveniji so lan- Dnija avtomobilskega delavstva sko leto zaključile s 7 milijoni sklepala novo delovno pogodbo čistega dobička. Za modemiza-|v Kanadi. cijo so porabile 230 milijonov. ------o------ dinarjev. V načrtu imajo modernizacijo štajerske in elektri-' fikacijo koprske proge. Zadnja ne zmore več naraščajočega pro-1 meta. I t [j V Mariboru 5,000 telefonov Maribor je drugo slovensko mesto po številu prebivalstva in po pomenu. Ima preko 100,000 ljudi in je važno gospodarsko in kulturno središče Slovenije. Za raven življenja je značilno, da je tam tfenutno okrog 5,000 telefonskih naročnikov. Nedavno so sklenili, da bodo zgradili novo poslopje za telekomunikacije, ki bo z opremo stalo nad 3 milijone dinarjev. Kranjska Iskra že gradi novo telefonsko centralo za 6,000 priključkov. Za leto 1975 predvidevajo, da bo v Mariboru 15,000 telefonskih naročnikov. Nekaj boljše v Beti v Metliki Metliška BETI je imela lani 1,050 zaposlenih, ki so ustvarili skupno nekaj manj kot 100 milijonov dohodka, kar 52% več kot v letu 1968. Število zaposlenih se je pri tem zvišalo le za malenkost, pač pa so modernizirali proizvodnjo. Blaga so prodali v vrednosti 1,250,000 dolarjev in skoraj vse na zahodni trg. Povprečni zaslužek je znašal 860 dinarjev na mesec; 20 ljudi je še vedno prejemalo mesečno izpod 600 dinarjev ($42!). trga od onega dekleta. Tako se je zagledal. — Pa je prvorojenec in posestvo mu gre. Če pa noče, tudi dobro, dgbi pa Adam posestvo. Tisočak bo pridal za Porazilovo posestvo, ker je mlajši in ker moramo pomagati Mar- °dgovor, a ko ga ni dočakal, je J tipu, tudi če vzame Manco, vsaj 2ačel vnovič govoriti: “Za tri1 do bajte,da ne bo delal sramote ^isočake ti prepustim posestvo, i svojemu rodu.” amo kot si izgovorim. Tri tiso- y Mejkosovcu je oral Adam take odšteješ Adamu in vse po- 0d ranega jutra dvoletno dete-sestvo bo tvoje. — Deklet je j j išče. Zjutraj v temi je že bil r>0vsod kakor cvetja, lepih in [ odšel z doma, ko še ne sitnarijo etičnih; silijo k nam, same se P°nujajo; povsod te bodo radi ^deli, kjerkoli potrkaš, povsod °do odprli.^— Kaj molčiš kot 'amen? Govori, da\bom vedel,! navpično svoje žgoče žark^, Teži tako in kaj!”\je kar'naravnost' Adam z vprego vred v senci. obadi in muhe. Zato pa je privoščil sebi in voličem več poi-danskega počitka. Od enajstih do dveh, ko solnce meče skoraj P°vedal stari kmet, ki je v vseh leceh in in i povsod ljubil iskrenost (Dalje prihodnjii) lesnost. ’ i . Ne jezite se, oče,” je odvrnil ^ “nobene druge ne maram ZDA ki goji mandlje za prodajo kakor Manco.” Kalifornijski mandlji Kalifornija je edina država v Napovedi votivne zmage v Britaniji Wilsona skrbe LONDON, Vel. Brit. — Vsa povpraševanja razpoloženja volivcev v zadnjih dneh napovedujejo zmago vladni delavski stranki. Ta naj bi bila tolikšna, da bi vladi v novem parlamentu zagotovila vsaj 50 poslancev večine. Skupno je v spodnjem domu parlamenta 630 poslancev. Napovedi zmage predsednika delavske stranke Harolda Wilsona in njegove sodelavce skrbe. Zavedajo se dobro, da utegne le malo popuščanje borbenosti in vneme med pristaši delavske stranke, zlasti pa med njenimi propagandisti spremeniti napovedano zmago v poraz. Vlada je odločena posvetiti zadnjim dnevom pred volitvami, ki so določene na 18. junij, posvetiti vso pozornost. Volivni boj držati na višku vneme in zagnanosti do poslednjega trenutka. Latinska in slovenska imena mesecev I. Januar — Prosinec II. Februar — Svečan III. Marec — Sušeč IV. April — Mali travmi V. Maj — Veliki traven VI. Junij — Rožnik VIL Julij — Mali srpan VIII. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kirnove« X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden Moški dobijo delo Študent dobi delo Slovenski študent dobi čez počitnice redno 8-urno zaposlitev po običajni plači. Za pojasnila kličite 391-4288 od 2-3 popoldne. , , *■ (116) t Ženske dobijo deJo Iščemo pomočnico za splošna gospodinjska dela, 5 dni na teden, za 3 mesece, dokler mati 6 otrok ne okreva od operacije. Kličite Mrs. Brown 752-5053. . -(113) Delo za ženske Iščemo ženske za oskrbo starejših ljudi v domu ostarelih. VILLA SANCTA ANNA Chagrin & Richmond Rd. Sister Bertha IN 4-9250 Female help wanted General Office Help High school graduate, typing necessary. Knowledge of Slovenian. Vicinity of St. Vitus. Please call 431-0628 118) MALI OGLASI v večjih količinah. NA POT JIH ODPRAVLJAJO — Rimske glave, ki. so krasile pročelje neke palače v Londonu na Angleškem, spravljajo v zaboje za pot v Združene države, kjer bodo dobile svoje novo mesto. J Nemška volivna kampanja živahna, toda zunaj programa BONN, Nem. — V Zahodni Nemčiji bodo v nedeljo deželne volitve v treh deželah, kjer živi več kot polovica od 40 milijonov nemških volivcev. V začetku so mislili, da bo volivna kampanja obravnavala le lokalne probleme. Zadnjih par tednov pa vsa javnost obravnava le zunanjo politiko : ali je socialistična smer, ki želi sporazum z Vzhodno, komunistično Nemčijo, pravilna ali ne. Opozicijski krščanski demo-kratje slikajo socialistično politiko kot veliko narodno nesrečo, Hiša naprodaj Dvodružinska hiša v okolici E. 185 St., in Lake Shore Blvd., blizu cerkve “Our Lady of Perpetual Help.” Kličite 486-3169. (116) NAPRODAJ posestvo in domačija z vsemi gospodarskimi poslopji, 5 hek-tarjov: Njive, travniki, gozd, vinogradi, sadni vrt, vse v najlepšem stanju. Pri Novem mestu na Dolenjskem, p. Škocijan, vas Osrečje. — Kdor bi se zanimal, naj se oglasi na naslov: Jože Jankovič, 4481 Asten, Fisching 60, O. Oestereich, AUSTRIA. (116) Euclid Bungalow naprodaj na Newton Ave., blizu E. 185 St. in Lake Shore Blvd., pet sob in kopalnica spodaj, zgotovljeno na drugem; polna klet, 2 garaži, nizka cena. $19,000. GIBSON REALTY 731-1454 531-3530 (115) PRODAM Hollywood . posteljo, omare za obleko in perilo, šivalni stroj, 3 delno kuhinjsko mizo s 4 stoli, peč, G. E. hladilnik, kuh. omare in še drugo. Vse v dobrem stanju in po zelo zmerni ceni. Kličite 851-5798 ✓ —(116,1 S L UIS GOLOMA: % X x \ MALENKOSTI % ^ % Popravil si je orala in začel brati. V soglasju s soprogo in po posredovanju ministra de Ultramar je podal Villamelon vladi izjavo, da sprejme njegova soproga službo prve dvorne dame pod pogojem, da dobi Juanito Velarde mesto kraljevega tajnika in njegova soproga letnih šest tisoč durov. Dokaz je bil jasen in Villamelon je bil napravil veliko neumnost, ko je napisal pismo. Ali Currita se ni veliko jezila. Delala se je, kakor bi bila presenečena, kakor bi hotela ugovarjati, polagoma se je vzravnala v naslonjaču, naenkrat pa je zgrabila za nevarno pismo, kakor gibčna mačka, ki skoči na neprevidno miš — in vrgla ga je v ogenj. Papir se je zvijal v plamenih in črez malo časa je bil še samo pepel. Minister je obstal, kakor bi ga bila oplazila strela. Prepozno se je umaknil in debelo je zaklel. Currita se je spustila nazaj v naslonjač na mehke blazine, kot da se ni bilo nič zgodilo, in mu je rekla z nedolžnim nasmeh-Ijajem: “Ej, Martinez! Morali si bo- CHICAGO, ILL. MALE HELP PORTER & HANDYMAN Varied duties, must be able to drive. Mon. thru Sat. early hours. Must be reliable. Age over 25 yrs. FLAMINGO MOTEL 537-2000 (114) LIGHT MAINTENANCE Elderly sober gentleman. Good Salary and Board Avail. Good oppty. for right man.. Call 253-7320 After 5 p.m. Ask for Cliff. (116) HELP WANTED JR. COLLEGE INSTRUCTOR experienced for Motor Truck Mechanic Program Degree preferred, but not necessary. (Lovely Town - only 3 hours to Chicago). $9000 - flexible. Call or write in confidence: (309) 647-4645 Harold Huber % SPOON RIVER COLLEGE Canton, 111. 61520 r”' (115) FEMALE HELP Part time beauty: operator. 3 days a wk. Thurs., Fri. & Sat. Exp. nec. High styling & wigs. 709 N. Damen Ph. 421-8248 (114) BEAUTY OPERATOR New shop. Pleasant working cond. Full or part time. Prefer exp. hi styling & wigs w/ some following. Wheeling. Ph. 537-8652 (114) REAL ESTATE FOR SALE Will build in Palatine, fully improved city lots, custom ranch home, 1250 sq. ft. of living area. $28,500. Town & Country Builders. 766-6010 (114) BY OWNER Cust. bit. 3 bdrm. bi-level. 2 baths, fam. rm. and office. Location on beaut, hilltop lot. Call 544-2593 > ' (114) LASTNIK PRODAJA — 125th & State St. 5% sob, zidana, 3 spalnice, 1% kopalnica, polna klet, klimatska naprava, 1% garaža, ograja. Blizu vsega. $24,000. PU 5-8860. » (114) dete obvezati narezanega krompirja na sence! To hladi jezo—!” VI. Miroljubni vratar Villamelo-nove palače še nikoli ni okusil toliko strahu, kakor tisti spomina vredni dan 26. junija. Ob desetih predpoldan je bilo. Baltazar si še ni bil* oblekel svoje modre livreje z obilnimi našivi na ovratniku in rokavih. Skrbno je brisal prah z dragocenih florentinskih omar, z ogromnih sedežev starega sloga in raz bli-ščeče jekleno orožje, ki je krasilo lopo. Lotil se je Bruina, norveškega medveda, svojega mutastega tovariša, da mu obriše prah s kovinastega hrbta. Kar pridere z glasnim hrupom skozi velika vrata truma sumljivih ljudi. Prestrašil se je . Baltazar ter naglo zaprl steklene duri. Pa tolpa je razbijala po vratih, brušene šipe z imenom in krono Villamelonovo so se razletele v kosce. Preplašen je Baltazar bežal po stopnicah navzgor in podrl v teku malega dona doselita, ki je v miru snažil z limonovo lupino kovinaste palčice, s katerimi so bile pritrjene mehke preproge na vsako stopnico. Don Joselito je zbežal z glasnim krikom in kmalu je vsa služinčad plašno tekala sem ter tja, odpirali in zapirali so vrata ter napolnili vse poslopje z nemirom. Vlamilci so prišli v predsobo; bila je popolnoma zapuščena. Njih vodja je bil s palico ob tla in zahteval v imenu postave, naj pride kondesa Albornoz. Ta človek je bil načelnik mestne policije in je prišel v imenu gubernadorjevem preiskat palačo in se polastit vseh papirjev. Šest policajev ga je spremljalo, predmestni župan in kakih deset do dvanajst ljudi sumljivih obrazov, vsi oboroženi z gorjačami. Zasedli so vsa vrata, vstop so dovolili vsakomur, izhoda pa nikomur. Tisto jutro je Currita zoper svojo navado vstala zekrzgodaj, kot bi česa pričakovala. Začula je hrup in je prebledela, satanski nasmeh ji je šinil črez lice. Kate je pribežala, tresla se je vsa in je hitela pripovedovati o vlomu. Currita se je delala prestrašeno, kakor bi ničesar ne vedela, in je rekla, da bi bilo najbolje hitro obvestiti markiza Butrona. Pa vrata so bila zastražena in izhod prepovedan. Zato naj bi kak služabnik preplezal zid na vrtu in sporočil diplomatu, kaj se je zgodilo. Villamelon je spal krepko spanje pravičnega. Pa tudi njega je hrup vzdramil. Izprva ni vedel, kaj se je zgodilo, in obšel ga je silen strah. Sploh — odkar se je bil tako silno prestrašil doli na afriškem obrežju, ga je bilo vedno rado strah. In njegova bojazljiva domišljija mu je tudi danes v polsnu naslikala tiste divje beduine in njih strašne puške ... in med beduini se je pojavil ekscelenca Martinez, silni Apis, in je kazal z eno roko njegovo nerodno pismo, z drugo pa ga je grabil za vrat, da bi ga brez usmiljenja tiral seboj —. Villamelon je mislil, da bo umrl od groze in strahu. Njegovo pismo, samo njegovo pismo je moglo privesti v hišo policijo Pa takoj je bil narejen načrt. Zaril se je nazaj v postelj in je sklenil, da je najboljše, ako se naredi mrtvega... Ali ga ni Currita speljala v te sitnosti?! Naj se sama pogaja s policijo, kakor ve in zna... Currita se je tresla od jeze. Zastonj mu je prigovarjala, naj gre in naj odpravi vsiljivce. Villamelon je rekel, da je prehlajen, da se poti in da bo gotovo dobil nahod in še kaj hujšega, ako bi šel sedaj na zrak. Cas je hjtel. Neustrašena Currita je morala nazadnje sama nepovabljenim gostom, naproti. Ponosno je zahtevala od policijskega načelnika pismeni ukaz gubernadorjev, da sme vdreti v palačo. Spoštljivo ga ji je dal načelnik. Currita je pismo prebrala, ga raztrgala in vrgla kosce na tla. Slovesno je ugovarjala zoper tak napad in naglašala svojo alfonzinsko zvestobo. Enemu hišnih uradnikov je naročila, naj povede te ljudi v njeno stanovanje ter naj prisostvuje preiskavi. Sama pa se je podala v biljardno dvorano s svojimi komorni-cami, kakor kraljica sredi svojih dvornih dam. Tudi Lili in Pa-quito sta morala priti. Posadila si ju je na kolena in ju ljubeznivo objela. Igrala je vlogo Marije Antoinette, ki je s svojimi otroki zbežala pred razdivjano tolpo v Tuilerije. Kate je neute-šljivo jokala, miss Beautiful pa si je nadela klobuk in rokavice, kakor bi bilo treba že kar bežati. Currita ni povzročila brez namena teh prizorov. Hitro se je razširila vest o vlomu policije po vsem mestu, po političnih in aristokratičnih krogih, po kavarnah in kazinah, po ulicah in trgih. Cele gruče radovednežev so se pehale pri vhodu v palačo, dolga vrsta kočij je polnila ulico, vozovi so se ustavljali, vratca kočij so se odpirala, loputala, in izstopali so ponosni aristokrati, elegantne senore, objemale so Currito, jo pomilovale, jo občudovale, se zgražale in se navduševale. In ravno to je želela Currita! S smehljajočim, nedolžnim, neizkušenim obrazom prostodušne institutke je podajala enim roko, je pripovedovala drugim o napadu policije, in je dvigala oči k nebu kot vdana žrtev, ki se žrtvuje s svojimi otroki za pregnano dinastijo. Kaj bo z njimi? Ubogi otroci! In Fernandito! Tako rahel, nervozen in bolan je, v postelji je, siromak. Morebiti jih čaka pregnanstvo, morebiti ječa, morebiti celo--------.Oh —! Dame so se tresle od strahu in groze, vse hkrati so začele govoriti, tolažile so žrtev, ji dajale dobrih nasvetov, v srcu pa so se hudovale, da ni nanje padel sum policije in da ni njih ovenčal s krono mučeništva. Prišli so tudi časnikarski po-ročevavci s svinčniki in papirjem v rokah. Zelo prijazno jih je sprejela Currita ter jim pripovedovala, kaj se je zgodilo. Zlasti dobro je bil sprejet Pedro Lopez, kronist elegantnih salonov in plesnih dvoran, tisti, ki je imel hlačne žepe znotraj prevlečene z voščenim platnom, da je laže nosil domov sladkarije, obložene kruhke in drugo pecivo. Currita mu je podala roko in je bila ginjena, ko je zagledala svojega zvestega prijatelja, ki je že tolikokrat poročal o premierah njenih toalet. Stisnil ji je iroko in ponavljal: “Usodno, usodno, usodno!” In stopil je v oddaljen kot ter je marljivo pisal. Dame pa in gospodje so se gnetli krog njega ter moledovali, naj tudi nje omeni v poročilu, ki bo drugi dan gotovo glavni in ....... ..................... ........ ...’ edini predmet razgovorom po Madridu. Apoteoza Currite je obetala biti sijajna in hoteli so biti zraven, četudi samo — v spremstvu. (.Dalje prihodnjič) ------o------ Oglašajte %’ “Atow Domovini” NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM mimm Mr« KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 21. junija 1970 Naročite telefonično: 431-9628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: kot moje Za to darilo pošiljam znesek $......... Moje ime in naslov: .................... -----------------------------^ POSEBNE VRSTE SKLADOVNICA — V Sloveniji so nekdaj drva za kurjavo skladali ob stenah poslopij, da so bila pod streho. Švicarski kmet na sliki je drva zložil v skladovnico na prostem in jo na vrhu okrasil z zastavo. NAROČITE SI ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0623 DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVECJI Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE AMERIŠKI DOMOVINI LAKOTA ALI RADOVEDNOST? — Medvedka v Yellow-sionskem narodnem parku sta se vzpela na okno avtomobila, ki se je ustavil v pprku. Verjetno iščeta hrane, lahko pa ju je prignala tja tudi radovednost. Oblasti v parku sva-re obiskovalce, naj imajo med vožnjo skozi park okna avtomobilov zaprta.