GOSPODARSTVO V SVETU Zemljepisna razdelitev kmetijske proizvodnje v svetu Naravni pogoji vpiivajo na d«l«wiio proizvodnost v kmetij-«tvu balj kakor v k»ter>kolj drugl gospodarskj vejj. KJjub temiu p« je stupnja delovne pro-ditklivoo&U v kmetijstvu raznih držav zelo razlitna. To izvira ©d iiod. ker m delovno proiz-vodnost v kmttijstvu vplivajo tudj veiikost posestva, investi-cije, stopnja jnehanrzacije in uporeba kemičnih aredstev. Ti momemtt bdstveno določajo, ali ee kmatejska dela opravljajo pnavočasno Jn sodobno in ali je delo PKrizvodnejše. Ker so od dTžavc dodržave razldčni, jede-lovna1 pvnost v njihovih kmetijstvih tako raznovrstna, t3a je njen rezultat zelo neugod-no razmerij med glavnjmi kmetijsfcimj praizvajalci v sve-*u. Ceprav so vse nerazvite dr-tave v evetu večinoma kmetij-skega značaja in se 70 do 90% njihovega prebivalstva ukvarja e kmetijstvom, vendar delovna produktavnoet in donosi na eno- to površine v njihovih kmetlj-stvih daleč zaostajajo za proiz-vodnjo in donosd, ki jdh dose-gajo v razvHih državab sveia. To izvira od tod, ker se je v razvttiii državah desetletja obli-kovalo veliko posestvo s sodob-nim abdelovanjem, pri čemer je visoko razvita industfija v teh državah imela odločilno vlo-go s svojim vpliivom na kmetij-etvo, ki ga je zalagala s sodob-nimi orodji 'n kemičnimi sred-stv; za toboijšanje donosov, ta-ko na eno zaposleno osebo. ka-kor tudj na površinsko enoto. Zaradi tega je prišlo kakor na področju ind-ustrijske pro:z-vodnje do podobnega poJožaja tudi na področju kmetijske pro-izvodnje v svetu- Razvite drža-ve »odelujejo v skuprai svetov-nj kmetijskj proizvodnjl z mno-go vetjim odstotkom ka-kor ne-razvite. Naslednja tatoela to najlepše kaže: . Odstotna razdelitev kmeti.}-&ke projzvodnje in prebivalstva v svetu (v odstotkih) "Eabela Jtaže, da J* odstotai manjSj kakor pred vojno, vseh delež Dalnjega vzhoda in Evro- drugih področij pa je biJ enak pe v skiupmi kmetijska proizvod- aJo veejl Zmanj&anje deleža nji eveta bil leta 1948 — 1950 Evrope po vojmi Je posledica vojnih opustoženj. Tukaj pa ]e pomembno neiko drugo dejstvo. M*dtem, ko se je delež Sred-njega vzhoda, AJtrike, La^tinsko Amerifce in Oceanije neznatao povetal, se je detež najbolj raz-vitdh industrijsfcih držav ZDA im Kanade pavečad za 5,7%. ZDA, Kanada '« Evropa eo bil« udeležene pri 6kupnem prebivalstvu sveia: 1943 — 1938 leta s 26%, 1948 — 1950 !eta s 25,5% medtem ko so bile v skupoi kmetijski proizvodnji sveta ud€-ležene: 1934 — 1938 leta s 44,2% 1948 — 1950 ieta s 46,1%. Dalnji vzhod, Srednjl vzhod, Afrika, Latinsia Amerika in Oceanija skupaj so bil.j udele-ženi: v skupnem prebivalstvu sveta 1934 — 1938 leta s 74.0% 1948 — 1950 leta s 74,5% v skupni kmetijski proizvoč-nji sveta 1934 — 193« leta s 55,8% 1948 — 1950 leta s 53,9%. Iz tega je razvidno, da se je odstotna udeležba kmetijskih področij sveta v skupni kmetij. skj proizvodnji zmanjšala. viso-korazvitih andustrijskito podro-čij pa povečala. Hkrati se delež prebivaJstva nerazvitih držav v prebivalstvu vsega sveta pove-čuje, medtem ko se deiež razvi-tib držav zmanjšuje. V »kup-nem prebivalstvu sveta so bile ZDA, Kanada In Evropa udele-žene l«ta 1948 — 1950 le s 25,5%, a v sfcu-pnl svetovni kmetijski proizvodnjj s 46,1%. Vsa druga področja so bila udeležena v tem razdobju pri skupnem pre-bivalstvu sveta s 74,5%, v sve-lovnj kmetijski proizvodnji pa 1-e z 53,9%. Tako zelo vcllka razlika v zemljepisni razdelitvi kmetijske proizvodnje v svplu je rezuKat različne ravni delovire produk-tivnoati in donosov na povr-šinsko enoto kakor tudi vefje natalitete v nerazvitih državah. V.Nikolova