Leto IV., štev. 33
V Ltubljanf, Četrtek dne iS. feBruarfa T923
Poštnina pavSaHnm«.
Posamezna ftev. stane 1 O In
ob « ztutraf.
Suae mesečno lO— Di3 ta inozemstvo 20— m
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičev» cesta st l6/I Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvot
L]ubl|ana. Prešernova alfi M Telet 36
Podružnice:
Maribor. Barvarska ollea
st. l. TeLšLVA Celle, Alek.andr
Račun pri poštn. eekof uvodu itev. Iim
Ljub'jana, 14. februarja.
Dano? se vrši sestanek ljubljanskih zaupnikov novo ustanovljene stranke okoli «Slovenskega Naroda» in shod ljubljanskih političnih društev JD3. Oba se bosta pečala z vnašanjem po-čkusenega sporazuma za skupen nastop pri volitvj 18. marca in s izstavljanjem kandidatov.
Dejstvo, da l>odo končne odločitve ?ele padle in pa rezerva, ki nam jo nalaga parola, izdana od JD3. da se napram gotovim strankam izogibljemo polemik, dokler je mo^oee, nam velevata. da v sledečem izključno v informacijo javnosti in brez komentarja iz-nesemo glavne točke izvršenih, žal, 3o-dei brezuspešnih pogajanj.
Na prvem sestanku, ki se je vsi od fnieijativnega pisma dr. Žerjava in pritrdilnega odgovora dr. T r i 11 e r -j a vršil preteklo nedeljo, je Vnesla 2e!egaei'a nove NNS ta - le predlog:
NNS imenuje kamlMata za ljubljanski mandrt JDS j>a namestnika. Even-tiraln' izvoljeni poslancc je glodo vstopa v poslanski klub nevezan. Mnenje NNS je, da mora na vsak način vstopiti v vlalno stranko. Za možni slučaj, da bi ta poslanec enkrat iz kateregakoli vzroka odiw.de!. pri.le na vrsto njegov namrfstnik, ki gre tudi lahko, v kateri klub hoče. Dogovor se tiče le Ljubljane, na deželi si NNS pridrži Droste roke.
Na vprašanje dclesratov JDS. v čem M bil interes za njihovo stranko, da pristanejo na sporazum, so dclecrati NNS izjavili, da bi bil ta interes negativen. t. j. v tem slučaju jo več sigurnosti. da ne prodore klerikalce ali komunist. Sicer pa da je predlog le platforma za razgovor.
Nato so izvajali delegati JDS: Vzpri-fio m*i>rotstvom. naj se izbira kandidata čim bolj depolitizira. V Ljubljani za nas pride v glavnem v poštev interes uradništva. ki rnu treba pomoči v boju za pragmati-fco in ureditev gmotnega stania ter interes obrtništva, trsrovine in sploh svobodnih noklicnv. 7ato naj kandidata prediože somišljeniki obeli strank iz uradniškega stanu, namestnika pa obrtniki, trgovci in sploh pridobitni sloji. Čim l>o praermatika šfirejeta. odstopi uradnik - joslancc v koHst namestniku.
V	diskusiji so zastonniki JDS opo-s.irjali na tožkoče načelnega značaia. ako poslanec gre lahko, kamor hoče. nakar so zastopniki NNS izjavili, da rn tem mislro predvsem na bodoči Pašičev. Protičev ali tudi demokratski klub. Ljubljanski poslancc bodi pač na vsak način pri vladi.
Fotem. ko sn sc obojestranski delegati posvetovali v pondeljek s svojimi somišljeniki, je na dnin se'i v jHin-d«-liek zvečer de1o<racr:-a NNS izjavila, da |e radi nujnosti crie<ra predmeta prisiljena zahtevati takojšni o odločitev in je njena zadnja p o n u d b a na kateri ne more nje več spremeniti, ker so ji vezane ro' e. ta - le:
Sporazum se tiče le Luibliane. Kandidata imenuje NNS. ki jo glede vstopa v parlamentarni klub odvisen izključno le od načelstva NNS. namesti nika imenuje JDS. ki je v slučaju, da pri^e na vrsto, prost, glede vstopa v parlamentarni klub. V sporazumu z dr. Pavnibarjem, I-i je sicer naravni kan-iTidat stranke, a ker se noče. da bi bila kandidat in namestnik preveč eksponi-rana. sc bo od strani NNS imenoval za kandidata d r. J a n k o TT a c i n. advokit v Ljubliani, ki sc je šele pred kratkim opredelil.
V	sled tpem zahtevka. VI i« v stvari ultimat, so bili delegati JDS stavljeni r-ed alternativo, da odgovoro z «da» aJi «ne».
Po kratkem iitemcm posvetoval in Je dr. 2er'"av dal iziavo: V£era:?nia predloga NNS in JDS sta bila le plat-foma za razrnvore. današnj; predlog NNS jo ultimat. Stavljena pred «la» ali «ne», mora JDS odločno izjaviti. da predloga sprr-ieti n* more.
Nato SO se delegati razšli.
Kakor je videti, je raznn v vprala-n.iu. kako se imenuje kandi data, nastala težVoča v niegovj rolitični 0"redc-Iitvi. Ta težkoča je bila nepričakovan na. ker smo od lanskega poletja in po pošetu zagrebškega kongresa in polemikah ob občinskih volitvah morali misliti, da NNS v pni vrsti odobrava taktiko gosp. Da vi d o vi da in to z utemeljitvijo, da od njega pričakuje botiše tretiranja vprašanja sporazuma e Hrvati. Kdor je temu verjel, je moral pričakovati. da vprašani» kluba ne bo sporno, samo da bo NNS zahtevala da se trre naproti stališču cosp. Davi d o v i č a. Zato je poudarjanje možnosti vstopa v vsakteri vladni klub frifJSn* iznenadilo.
Pašlč vodi borbo le proii demokratom
ZNAČILEN ČLANEK S. PRIBICEVICA.
Beograd, 14. februarja, r. «Novi List» objavlja danes članek ministra n. r. Pri-bičeviča z naslovom «Izbori protiv demokrata»: «Mislim, da danes nihče več ne more oporekati — pravi Pribičevič --da Pašičeva vlada vodi volitvo, v prvi vrsti proti demokratom, torej proti stran ki, ki ima brez dvoma najiveč zaslug za «dinstvo države in ki jo dala več glasov za ustavo, kakor radikale!. G. Pašič ne vodi volitev proti Turkom. Nemcem m Madžarom, temveč so z njimi pogaja. Ne vodi volitev proti separatistom, ne vodi jih proti Itadiču in njegovi ultraro-publikanski stranki, temveč mu pomaga in ga favorizira in ščiti».
Pribičevič cmenja slučaj v Kostanjici, kjer je Pašičeva vlada razgnala narodne seljake in učitelje, dočim se Frankov-eem ni zgodilo nič. Naša vlada so ponaša tako. kakor bi so ponašala Rauchovn vlada, ki je na frankovske denuncijacijc zapirala narodno Srbe in Hrvate. Dne 12. februar "a jo oblast zabranila na zahtevo radiknlcev v Plaškem shod drja. Rudisavljcviča, ki jo bil leta 1909 obtožen veleizdajo in bil zaprt od začetka vojno do leta 1917 in ki jo bi! vedno navdušen narodni borec. Isti dan je bil shod radičevcev v Glini, pa oblast shoda ni zatirani)*, temveč poslala 100 žandar-jev, da so čuvali govornikp. Pod Paši-čevo vlado torej Budisavljevič ne more imeti shoda, da bi branil narodno edin-
stvo. Radič in njegovi sateliti pa morejo prirejati shode da hujskajo za hrvatsko republiko.
Pribičevič zaključuje: «Tako se država no gradi, temveč niši. Žalostno, da smo pričakali, da v naši ujedinjeni domovini, ki se vlada iz Beograda, separatistič-I ni in iredentistični elementi vživajo pred aodti v škodo iskrenih domoljubov.
Srdita velilna borba.
Dcograd. 14. februarja. V Beogradu je dosedaj vložena samo lista demokratske stranke, ki ima torej prvo mesto. Nosilec je Ljuba Davidovič.
Vodstvo madžarske stranke Je Izdalo poziv na vse Madžare v državi, da se ne udeležijo volitev.
Danes so dospele nove vcstl o cepljenju radikalskih organizacij. V Srctnu so postavljene tri radikalske liste in je vslod tega izvolitev Pašiča, ki je nosilec ofi-cijelne liste, ogrožena. V travniškem okrožju je prišlo do ljute borbe med beograjskim županom Mitrovičcm in dosedanjim posl. Pečancem. Oba zahtevata potrditev za nosilca liste ter grozita, da bodeta v nasprotnem slučaju postavila samostojne kandidature.
Nemška stranka objavlja svoje ofirt-jalne kandidatske liste. Za Slovenijo stranka ne postavlja kandidatov ter bo pozvala Nemce, naj glasujejo za radikal-ce.
Grozeči spopad
med Poljsko In Litvo
MEMEL PRISOJEN LITVI. - LITVANSKI CETAŠI PROTI POLJSKI.
Pariz. 14. februarja, s. Diplomatski sotrudnik Agencc liavas poroča, da je poslani.ška konferenca načeloma uredila Statut mcmeljskega ozemlja. Pristanišče pride pod suvcrcnitcto Litve pod pogojem da dovoli Litvanska sosednim državam gotove garancijo, zlasti glede olajšav tranzitnega parobrodnega prometa. Med-zavezniška komisija bo, ako bodo pogoji sprejeti, ustavila svoje delovanje ter de inre pripoznala suvcrcnitcto Litvanske nad memellskim ozemljem.
Poljska naj debi kot odškodnino del dosedanjega nevtralnega ozemlja pri Vllnl.
Pariz, 14. februarja, j. V pariških političnih krogih so dobili vznemirjajoče vesti iz Memla. Litvanski oddelki ki so izvedli nedavni puč in ki so na podlagi odredbe mcdiavezniške komisija zapustili mesto, so se utrdili v koridorju nted Polj-
sko in Lltvansko, severno od Vilnc. To se smatra za pričetek novih zapletliajev v poljsko-litvanskcm sporu, ker se hočejo Litvanci s si.o upreti poljski okupaciji ozemlja, ki Je bilo od velcposlanišbe konference p r ¡deljeno Poljakom.
Cerlin, 14. februarja, s. Kakor poročajo iz Kovna, poživljajo litvanske pro-klamacije z ozirom na mcmcljsko ustajo na osvoboditev Vilne izpod poljskega jarma.
Riga, 14. februarja, s. Odločitev Zveze narodov, po kateri prevzame Poljska del nevtralne ccne med Poljsko in Lit-vansko v lastno upravo, le povzročila tukaj precejšnjo razburjenost. Zadnje dni so se v krajih, ki naj pripadejo Poljsti pojavile močne litvenske tolpe, ki hočejo ovirati redno prevzetje teh krajev po Poljski
Francija odklanja
angleško iniervencifo
ERANCOCKI KOMENTARJI DEBATE V ANGLEŠKEM PARLAMENTU
London. 14. februarja, e. Kakor javlja «Daily Mail», bi Francija smatrala vsak poizkus Intervencije v ruhrskem vprašanja, kakor jo eventualno namerava Boaar Waw, (glej naše poročilo na 2 strani. Ured.). kot neprijateljski čin Anglije. Francija takega akta di-plomatično r.c bi vzela na znanje.
V oči vidno inspiriranem članku označuje list francosko stališče nastopno: Francija no namerava anektirati nitj Porenja. niti Ponthrja. Tudi ne namerava ustvariti levo - renske države ter noče tega ozemlja spraviti v gospodarsko odvisnost Francije. Pač pa zahteva od Nemčije efektivna jamstva za izvršitev rejwiracij. Zaradi tega ie skupno z Belgijo zasodla Poruhrje,
zakladnico Nemčije. Francija je prepričana. da se bodo le « to zasedbo dali prisiliti nemški veleindustrijalci. pravi gospodarji Nemčije, k plačilu.
V splošnem so listi glede včerajšnjo-ga govora Bonar Lawa še precej rezervirani. «Potit Parisien» piše. da is jasno, tla hoče Anglija počakati na ugoden treno'ek za intervencijo. Vprašati se mora. kakšen način intervencije je mogoč v boju. ki so ga Nemci sami označili kot boj na življonje ir smrt.
«Libre Parole» razglaša čakajoč« stališče Anglije tako. da hoče biti Anglija v slučaju usi>eha ruhreke akcije deležna dobička, v slučaju neuspeli» pa bi hotela prevzeti vlogo sodnik»
Angleški zunanji minister o ruhrskem konfliktu
EKSPOZE V LORDSKI ZBORNIC!. — SVARILO FRANCIJI. — IZJA. VE OPOZICIONALNIH VODITELJEV.
razširile do nevarne mejeL V sedanjih
London, 14. februarja, s. Na sinočnji seji lordske zbornice je za Greyem govoril zunanji minister lord Curzon, ki sc je najprej dotakni orientskega vprašan a nato pa ob.iirno razpravljal o ruhrskem konfliktu. Govoril je v istem smislu kakor v poslanski zbornici Donar Law (glej naie poročilo na 2. strani! Ured.\ Poudarjal je, da stoji Franci;a pred velikanskimi težkočami. ker jo čaka težavna naloga, da vstvari v zasedenem oz.>m [ju popolnoma nov gospodarski organizem, in izjavil l>o;azen. da so bodo operacije, ki so imelo začetkoma gospodarski značaj, končno spremenilo v političen dogodek velikanske važnosti. Sedij se vrši strahovita tekma vztrajnosti mod obema nasprotnikoma. Anglija je odklonila sodelovanje pri operaci ah Francije ker je bila mnenja, da te operacijo no bodo dovcdle do nikakega koristnega u?pcha in da bi mogle postati usodcpol-ne še za važnejšo in večje skupino kakor le za Francijo in Nemčijo ako bi sc
razmerah ne more priti v poštev nobeno posredovanje.
V spodnji zbornici je izjavil Asquith da nobena stranka parlamenta ne zanika obveznosti Nemčre. Nihče noče, da bi so Nemčija izognila svojim obveznostim. Vse pa. kar se hoče izsiliti, se mora iz-siliti tako, da se ne uniči in no ogroža nemško gospodarstvo, ker bi se s tem ogrožala cela stavba mednarodne trgovi. ne. Vedno je bil Franciji udan prijatelj. Vendar od vsega srca odobrava sklep brit«ke vlade, da no sodeluje pri ruhrek* akciji. — Član delavske stranke Buxton je kritiziral politiko vlade, ker vodi nevtralno in čakajočo politiko napram nevarnosti ki grozi iz ruhrskega konflikta. Poudarjal je, da no more opustiti misli, da dajo angleška vlada ciljem francoskega imperializma vsako podporo, da dobi tako qui pro quo za angleški imperializem na bližnjem vzhodu.
Bofkotna vofna v Poruhrlu
SConfs^enca o Južni železnici
Oeograd, 14. februarja, r. Snoči se jc v ministrskem svetu pod predsedstvom Nikole Pašiča nadaljevala razprava o Južni železnici, katere so sc udeležili pomočnik prometnega ministra Avramovič, dr. Rybar in dr. Todorovič. Razpravljalo se je največ o načinu izplačila letnih anuitet za zakup omrežja Južne železnice v naši državi, kakor tudi o instrukcijah, ki jih dobe naši delegati na konicrenci v Rimu. Kakor jc izvedel naš dopisnik, definitiven sklep še ni storjen, ker še niso dospele informacije, kakšno stališče zavzemata avstrijska in madžarska vlada. Prometni minister Velizar Jankovič bo jutri konfcriral z avstrijskim poslanikom Moffingorjcm,
Rim, 14. februarja. 1. Tu so se pričela predposvetovanja o Južni železnici. Konferenca se bo vršila v palači Chigi. Avstrijska delegata sta sckcijska šefa Müller-Martini in Pollak, kot delegata Južne žebznice bosta zastonala interese družbe njen predscdn'k A. Weber in generalni ravnatelj dr. Fall. Konferenco bo vodil prvi italijanski delagat markiz Imperiale
Druga težkoča je v izbiri osebe: JDS hoče, da imenuje napredno uradništvo moža. od kojega pričakuje čim najbolje delo za plače in pragmatiko. NNS hoče. da ga imenuje njeno politično vodstvo. JDS hoče. da bi poslanec-itradnik <xlstopi1 i>o doseženi jiragmati-ki v korist poslancu - zaupniku obrtnikov in trgovcev, NNS noče kandi datn dati nikake omejitve.
Mi so za danes omejujemo na suhe konstatacije. še je čas. da se nasprot-stva premostiio. Ne dvomimo, da je tudi tokrat JDS pripravljena iti do skrajnih granic in upamo, da se tudi zaupniki Narodove gTupe zavedajo važnostj trenutka. V torek je zadnji dan za vložitev kandidatnih list . . •
Po ratifikaciji
Beograd, 14. februarja, n. Na snočni seji ministrskega sveta sc je pretresalo vprašanje santamarglieritske pogodbe in 1 konvencij. Te.} seji je prisostvoval tudi dr. I Nešlč, ki je opozoril vlado na sedanje' stanje jadranskega vprašanja. Ker sc bo; mešana komisija sestala te dni, sc bodo j najbrž našim delegatom danes in jutri dale poslednje instrukciie, ter bodo delegati nato takoj odpotovali v Opatijo. Senat kcnvcncij še ni odobril.
Beograd, 14. februarja. 1. Ves/, da Je italijanski senat že odobril santamarglieritske konvencije, (ki smo jo prinesli včeraj tudi mi. Ured.), ni točna. Debata v senatu se prične še le v četrtek.
Fašisti tolzžijo «Reko in Dalmacijo».
Rim, 14. februarja. L Na včerajšnji drugi seji velikega fašistovskega sveta so fašisti na Mussoknijev predlog sklenili poslati reškim in dalmatinskim «bratom» pozdrav ter tolažilno brzojavko: «Veliki svet fašistov pozdravlja reške in dalmatinske brate, ki so ubogljivo in tiho prenesli udarec ratifikacije konvencij, sklenjenih v Santi Margheriti, in s tem pokazali vzvišeno disciplino, zaslužno za prospeh domovine in fašistovske vlade, ki ii bo služila sedaj in na veke.»
Razpust bolgarskega sobrania
So*iJa, 14. februarja, g. Vrhovni odbor zomljoradniške stranke je na predlog ministrskega predsednika Stambolijskega soglasno izključil iz stranke odstopivšo ministre Turlaiova. Tomova in Manolo-va zaradi umazanih afer.
Nato je odobril, da 6e sobranje med 20. In 27. februarjem razpusti ter razpl- J Sejo nove volitve.
RAŠINOVA BOLEZEN.
Praga, 14. februarja, j. Kakor je raz-, vidno iz danes izdanega buletina je zdrav- | stveno stanje finančnega ministra dr. Ra-£iaa nespremenjeno resno»
BORBA ZA 2IVLJENIF IN SMPT.
FRANCOSKA
Berlin, 14. februarja. L Včeraj so Belgijci zasedli mesti Emmerich in Wesel. Vojaške oblasti v Poruhrju izvajajo lin, redbe glede prepovedi izvoza metalurgič-nlh produktov v Nemčijo na rigorozen način. Tudi naredbe glede personalnih sankcij sc izva;ajo kar na sUožjc: vsak dan je aretiranih in izgnanih v Poiuhrju ra stotine oseb. ker so se upirale poveljem okupacijske oblasti.
Duševno razpoloženje Nemcev v Po mhrju, je z vsakim dnem bolj odporno. Včeraj so v Ess^nu Nemci vrgli iz neke gostilne družbo Francozov, pri čemer jo prišlo do streljanja in krvavega pretepi. Dvoje velikih ndruženj nemških zdravnikov jc sklenilo, da njihovi člani r.c bodo več zdravili francoskih in belgijskih bolnikov. Ta vest je vzbudila v Parizu silno razburjenje.
Essen, 14. februarja, s. Vsled sklepa esscnski trgovcev in gostilničarjev, da
- NAR\ŠCAJOCl NEMŠKI ODPOR
REVANŽA.
ne bodo zasolbenim četam prodaja!» svojega blaga, je francoski divizijski general zagrozil županu, da bo dal vse take lokale izprazniti in zapreti.
Wiesbaden, 14. februarja, j. Voašks oblasti so dale sorodnikom izgnanih ali aretiranih nemških častnikov, podčastnikov in vojakov nalog, da morajo najkas-ne'e do konca tejra meseca zapustiti zasedeno ozemlje. Ta odredba zadene precejšnje število žen in otrok. Tukaj se razi a ca ta odredba na ta način, da kro gL ki so povzroč li ta odlok ali ki so era izdali, rafuna;o s tem. da 6e med Francijo in Nemčijo proglasi vojno stanja —
STOMfLIJONSKA GLOBA-.
GcIser.Ulrchen, 14. februarja, j. Francoske oblasti so nalož le mestu vsled izgredov proti Francozom denarno globo v znesku sto milijonov mark. Oböinsk! odbor je plačevanje globe odkioniL
Načelnik Ribnikrr zopet imenovan
Tokrat v Sarajevo.
Eeograd, 14. februarja, g. Povodom intervencij ljubljanskega pokr. namestnika pri vladi odnosno radikabki stranki ic priš!o na razgovor tndi vprašanje nmi-rovljenja načelnika Ribnikarja. O. Hribar se je pritožil, da ie s tem izigrana glavna namera svoječasne premestitve g. Ribnikarja v Zagreb namreč odstranitev tega funkcijonarja iz Ljubljane. Radlkal-ci so uvaževali Hribarjevo zahtevo ter je minister za soc. politiko najprvn preme- j ščenega in potem trajno upokojenega j načelnika Ribnikarja imenoval za načelnika socialne politike pri pokrajinski upravi — v Sarajevu, češ, to je vendar dovolj daleč od Ljubljane. Ker pa ima oddelek za socia'no skrbstvo v Sara levu že svojega načelnika (St. Kobasica. Ur.), je nastal podoben slučaj, kakor svojčas v Zagrebu, ko je bil g. Ribn'kar im.a-v van, ne da bi bil dotedanji šef soc. politike razrešen ali premeščen.
Zatrjuje se. da je ukaz o imcnovanlu g. Ribnikarja že podpisan, akoravno ni-kdo g. Ribnikarja, ki je trajno umirov-ljen po § 70 zakona o civilnih državnih uradnikih, ni vprašal, ali želi zopet vstopiti v aktivno državno službo in ali kom-Dctira na mesto v Sarajevu...
Turške voine oriprave v Traciii
Atene. 14. februarja, g. Listi poročajo na podlagi avtentičnih poročil o novih vojnih pripravah Turkov v vzhodni Trv ciji. Turki dobivajo municijo baje od Bolgarov.
Iz Carigrada se javlja, da je bil gršk* vladika v CataldZi izročen sodišču zaradi ve'eizdaje. Ravno tako bo večina cerkvenih dostojanstvenikov obtoženih zaradi istega delikta. Turki prodajajo tudi še dalje posestva, s katerih so pregnal' Grke v iztočni Traciji. Prebivalstvo ¿e je obrnilo na vse inozemske misije v Ate nah s protestnimi brzojavkami proti takemu postopanju Turkov in v katerm zahtevajo, da se jih ce loči od Grška
PRENOS STARIH ZAVAROVALNIH PREMIJ.
Beograd, 14. februarja, r. Med zastopniki avstrijske vlade in delegati našega ministrstva za socialno politiko s« bo vršifa prihodnje dni konferenca o mo-aalitctah za Izvršitev čl. 275 senžermen-ske mirovne pogodbe, ki govori o zavodih za zavarovanje delavstva. Oni de! imovine avstrijskih socialno-zavarovalnfl! zavodov, ki pripada naši državi, bo izročen uradu za zavarovanje delavstva v Zagrebu.
Politična debata vati-r™^.r	"f^Sf
dosedaj poskusih, jim je bilo rečeno, da naj se na čelo takih tolp postavijo najprej gg. župniki ali kaplani in potem «bomo videli» . . . Akcijo so klerikalni voditelji izročili orlovskim dig-nitarjem. Posl. 2ebot v Mariboru si je
gleSkem psriamentu
Kritika francoske politike. — Za ohranitev antante.
i. London, 13. fcbrtiarla. Poslanska zbornica Je včeraj popoldne
x . . . L	,	c i po občutnem neuspehu na deželi za-
«ačela z debato o prestolncm govoru. | mJslil i<lerikalno komitaško organiza-Tekom razprave je ministrski predsednik j- y Maribonl rH) «¡¡stemu takozv. Bonar Law povdarjal, da je po njegovem tum leoninum. Klerikalci bi naj dali mišljenju napravila francoska vlada z ^ €moral|{no, podporo ali bla-okupacijo ruhrskega področja korak, kt rr(>slov {lelavstvo pa sv0j0 kožo. V bo lahko Imel usodepolne posledice ne ; ?,čcragnji «Straži» objavlja Zebot po-samo za Francijo in Nemčijo, ampak za ^ na „stanovitev «Ljudske straže», v vso Evropo. To bo pokazala bodočnost. katerQ vaM sociianste> ki bi se naj na Reparacijski načrti se morajo sicer izvršiti. toda Anglija utegne priti vsled francoskega samostojnega nastopa do položaja, da bo morala umaknili svoje čete iz Kolna. To vprašanje sicer še ni aktualno, vendar pa je mnenja, da bi bila umaknitev angleških čet iz Porenja velika nesreča, ker bi Anglija s tem izgubila zvezo s položajem. Bilo pa bi jako žalostna in usodepolno, ako bi antanta razpadla.
Bonar Law je zaključil svoj govor z nado, da bo morda le še nastopila situacija, ki bo Angliji omogočila uspešno posredovanje med Francijo in Nemčijo.
Ramsay Macdonald jc nato ostro kri-fiziral okupacijo ruhrskega področja in zavezniško politiki v splošnem. Pozival je vlado, naj ne pomaga Franciji, vendar pa tudi ne napravi ničesar proti nji.
V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo prišlo v sedanjem zasedanju an-gleške zbornice še do zelo ostrih spopadov med zastopniki delavske stranke in vlado.
V lordski zbornici se Je o priliki debate c prestolnem govoru oglasil k besedi tudi bivši zunanji minister lord Grey, ki je govoril o zunanji politiki in naglašal, tia bodo Turki podpisali mirovno pogodbo, vendar pa so napravili veliko napako, ker niso tega storili že v Lausanni. Zahteval je, naj se čimprej ratificira poguba s Sirijo in Mezopotamijo. Evcntu-eini nastop Anglije proti Franciji nikakor ne bi bil v interesu britanske države, ker bi bila Anglija s tem mahoma Izolirana, kar bi imelo za zaveznike usodepolne posledice. Kulirska akcija je po njegovem mnenju sicer zgrešena, vendar pa Anglija ne sme ostati pasivna.
Folliieno iJBiSŽfeB
+ Zborovanje ljubljanskih političnih ^društev bo že danes v četrtek zvečer ob 8. uri v dvorani Kazine. Na dnevnem rodu jc poročilo o pripravah za volitve in o kandidaturah za Ljubljano. Ker se v zadnjem času opaža, da vabljenci ne dobivajo redno vabil, so tem potom vabljeni vsi zaupniki stranke in člani ljubljanskih demokratskih političnih društev na zborovanje. Ce kdo ni dobil vabila, radi tega naj ne izostane, ampak naj pride sigurno in točno.
+ Zaupnike JPS iz mariborske in ljubljanske oblasti opozarjamo na nedeljski izredni zbor. ki se vrši ob %11. doeoldnc v dvorani ljubljanskega Narodnega doma. Na dnevnem redu so kandidature in narodno vprašanje. Pridite v čim največjem številu. Prijavite se za skupen obed tajništvu JDS, Ljubljana, Narodni dom.
4- Kandidature Svetozarja Pribiče-viča. Gosp. Svetozar Pribičevič je no-ritelj demokratske liste v Novem Sadu, v Liki in v požeški županiji. Njegov shod v Novem Sadu preteklo nedeljo je bila sijajna manifestacija de-cokratske misli.
-f- Poveljnik solunske dobrov oljske divizije — demokratski kandidat. Umi-rovljeni general Vojislav Ivanovič, komandant dobrovoljske divizijo na solunski fronti, bo postavljen kot demokratski kandidat v slunskem okraju na Hrvatskem,
-f Razbit sestanek radičsvcev v Slariboru. Na pustni torek so mariborski radičevci zo|»et sklicali sestanek svojih zaupnikov v gostilno Orovič. Za sestanek pa so zvedeli nacijonalisti. ki so prišli v tolikem številu, da so bili v večini in je bil predsednikom zbora izvoljen orjunaš. Nastalo je prerekanje. nakar so or ju naši znosili radi-cevce na cesto. Ko jo bil špektake! [ni kraju, je prišla policija, ki pa ni imela povoda zn uradovanic. Radičevci so pustili na licu mesta tudi svoje spise. Predsednik Radičeve organizacije v Mariboru je neki Fran.io Weissbacher, podpredsednik Pavel Lupret, tajnik Franc Fijaš, uslužbenec kontrolo dohodkov južne železnice, blagajnik Anton Oabršček. V odboru so še Franc Rutnik, Aleksander Šegovič, Adolf Klubička, Franc IMajs. Franc Rauner, Ivan Paj. — Radičevci delijo po mestu nemško pisani program Radičeve republike, ki ga je izdal Radič 16. ja-nuaria v Zagrebu. Brošura nosi tudi Radidevo sliko ter ima posebno poglavje z na«lovom: «Rr.dičcva stranka in Nemci», kjer i>ravi, da je za Nemce edino mesto v Radičevi stranki.
-f- Farolašisti. Po zanesljivih informacijah snujejo klerikalci menda res «postranske produkte etičnoverske preroditve». kakor imenuje «Slovenec» organizaeiio klerikalnih tolp, ki jih ustanavljajo na Bavarskem. Francoskem itd. Prvotna ideja je bila oborožiti skupine kmečkih fantov ter ž njimi eksperimentirati nad posameznimi naprednimi elementi j» deželi. Toda naša kmečka mladina je preveč trezna in po ogromni večini preinteligentna. da bi hodila za klerikalne hujskače do
ta način plemenito revanžirali za klerikalne infamije proti njihovi stranki . . . Klerikalci zatrjujejo, da so dobili na svojo stran bivšega socialista g. SJanovca, ki je že davno odšel med kapitaliste in je. kakor se govori, ravno te dni spoznal, da je pravzaprav že od nekdaj veren pristaš — radikalske partije. Kakor vso kaže, s farofašisti ne bo nič. navzlic temu, da so klerikalci že telegrafirali po papežev žegen.
-j- Petdesetletne tradicije . . . občutita v sebi gg. agrarni direktor dr. Friderik Lukan v Ljubljani in agrarni poverjenik dr. Vilko Pfeifer v Mariboru. Oba sta takoj po 10. dcccmbru spoznala. da sta jKiklicana «vršiti v Sloveniji z razširjenjem NRS (= radikalske stranke) zgodovinsko nalogo temeljne straže, ki naj bo mejnik med krivično prošlostjo» (uf!). Zato sta prevzela poleg požrtvovalnega de]a v uradu še težavni posel vodstva «hvrtilnih» odborov NRS v Mariboru, od-nosno v Ljubljani. V tem svojstvu sta poslala predsedstvu nedeljske mariborske skupščine «vočigled petdesetletne tradicije naše (da sc razumemo: radikalske) stranke» pozdravno pismo, da «v vsem soglašata z današnjim protestom» ter se že v naprej zahvaljujeta za zaključke narodnega Maribora. — Pismo obeh vodilnih politikov NRS pri oficijclnem organu radikalske stranke očividno ni našlo pravega razumevanja. V ostrem nasprotstvu z njuno izjavo solidarnosti proglašajo namreč «Jutranje Novosti» nedeljsko mariborsko narodno manifestacijo za prireditev. ki je imela le namen, vzbujati «najnižjo instinkte» (t. j. narodne), in jim impozanten shod ter vsem strankam pripadajoči govorniki niso nič druzega nego «navadni politični priga-njači» . . . Izgleda, da se v mladi, a dosedai tako čvrsti in enotni NRS v Sloveniji pojavljajo nesoglasja, ki groze zanesti razkol v strumne vrste čuvarjev «velikih svetinj našega naroda», kakor tako lepo pravita gospod direktor in gospod poverjenik. Pa ne da bi Protič . . .
-f «Notranji minister vali krivdo na slovenske mešetarje.» Z ozirom na to našo notico nam pošilja g. Hribar sledeči demanti: «Notranji minister g. Milorad Vujičič me jc z brzojavko z dne 13. t. m. Pov. br. 305 pooblastil, da odločno demantiram izjave gospoda dr. Kukovea v članku «Beseda o naših Nemcih», ki je bil objavljen v «Taboru» z dne 11. t. m. Med ministrorn za notranjo zadeve gospodom Miloradom Vtriičieem" in gosi>odom dr. Kukovcem ni bilo niti govora o odnošajih mcJ Slovenci in Nemci. Gospod minister Vujičič obžaluje, da je mogel bivši minister radi strankarskih ciljev objaviti take netočnosti.» — K tej kuriozni izjavi dostavlja dr. Kukovec: Obžalujem. da moram korigirati demanti g. Hribarja, odnosno njegovega naročilca g. ministra Vujičiea. Obiskal sem dne 7. t. m. notranjega ministra edino v tem namen u. da ž njim razgovar-jam o favoriziranju nemškega elementa s strani vlade in protestiram proti kupčevanju z narodnimi pridobitvami ob meji v partizanske svrhe. To je bil — izvž.emši mojo pritožbo zoner protizakonito vmešavanje pokrajinskega namestnika Hribarja v volilne posle — tudi edini predmet najinega razgovora. Iz ponovnih izjav gosp. ministra sem dobil prepričevalni utis ki sem ga zabeležil v svojem članku «Beseda o naših Nemcih». Demanti g. Vujičiča mi jc zato povsem nerazumljiv in bi moral preje vedeti, kaj se j e ministru poročalo o mojem članku, prodno bi mogel izreči svoje končno mnenje o ministrovi izjavi.
+ Zbadljivost gospoda dvornega svetnika. Poleg dr. šusteršiča si je v «Slovencu» izbralo kritično oko gospo da dv or. svetnika Šuklje ja tudi g. pokrajinskega namestnika. V včerajšnjem članku o razdeljeni Sloveniji meni g-Šuklje, da za prav velika upravna telesa tudi naiizbornejši u]>ravitelj ne more dosezati zaželjenih uspehov, raz-ven čr. se hoče izročiti upravo šarlatanom. Gosp. Šuklje apostrofira čita-teljc: «. . . dobili boste (za tako upravo) morda kakega nadarjenega politič ne?a eksponenta, morda tudi le kako politično ničlo, igralo?o državnika pri svečanostih ali pojedinah in «čajankah» . . .» Kakor je videti, zna biti g. Šuklje še vedno hudo zbadljiv.
-4- Razbitje klerikalne «Prometne zveze». Dosedanje vodstvo organizacije krščansko - socijalnih železničarjev je prišlo v konflikt z cHcijclno SLS. Mi smo pred nekaj dnevi priobčili izvleček iz obtožnice, ki jo objavlja predsednik Prometne zveze gosp. Bolt-ram proti klerikalnim voditeljem, katerim očita neiskrenost nanram delavstvu in popolno zanemarjanje interesov prometnih nameščencev. V. odgo-
vor so prfčeTI klerikalci silno ostro'
gonjo proti. Bel tramu. Razbijajo mu sestanke in shode ter so vlomili tudi I v prostore «Prometne zveze», odkoder so oilnosli akte in pisalno mizo. Gosp. Beltram sklicuje sedaj izrodni občni , zbor «Prometne zveze», ki naj izvoli novo načelstvo ter protestira proti kle-! rikalnemu nasilju. Nadaljni razvoj te afere obeta biti še zelo zanimiv. ! + Divjanje «Straže». Včerajšnja «Straža» nadaljuje svojo divjo gonjo, j Ves list je poln najsurovejših osebnih | napadov in mrgoli dcnuncijacij. Kot | poseben si>ort jo «Straža» uvedla re-inroduciranje izjav Mariborčanov, ki po javnih lokalih odobravajo «atentat» ali ga «Straži» vsaj privoščijo. Za sredo 21. t m. 6k licu je jo klerikalci v Gambrinovo dvorano shod. na katerom nameravajo hujskati predvsem proti Sokolu in Orjuni.
+ Razkol v socijalno - demokratični stranki na Štajerskem je definitiven. Pogajanja med pokrajinskim odborom SSJ in mariborsko soc. dem. organizacijo so se razbila na vprašanju nosilca liste za mariborsko okrožje. Pokrajinski odbor je predložil za nosilca listo temo - predlog Bernot - Koren (Celje) - dr. Korun, ter odklonil kandidaturo bivšega poslanca Golouha, od-nosno prof. Favaia. Ko so Mariborčani terno - predlog odbili, je pokrajinski odbor pristal na to da Mariborčani iz svoje sredine določijo nosilca; ta pa mora biti strokovničar, ki se ni ekspo-niral v času notranjih razprtij. Tudi to jc bilo odklonjeno. Mariborski socija-listi sedaj snujejo «enotno fronto pro-letarijat.a». katere nosilec bo g. Go-louh. Olicijclna soc - dem. stranka pa objavlja oidic. v katerem obsoja mariborske sodntge kot razkolnike, ki za sklodo leče podpirajo ««atanski načrt» razbitja stranke. Proti Golouhovi listi bodo menda ofieijelni socijalisti postavili samostojne kandidature.
+ Zaveden radikalski kandidat jc živinski trgovec Josip B e n k o v Murski Soboti. Po okraju razpošilja okrožnico. v kateri sc nekako opravičuje, da agitira za radikal ce, češ, «če bi bila na vladi Radičeva stranka, bi zagviš-no še z vekšov močjov in radostjov šli ž njov v volilni boj.» G. Benko ni edini radikalec, ki smatra svojo stranko za večje zlo.
-f Smodlaka in Trumbič. Zagrebški tribunaši so bili zadr.ji čas v veliki'' skrbeh radi konflikta, ki jc izbruhnil med njihovima svetnikoma drjem. Smodlako in drjem. Trumbičem. Sedaj se je situacija razčistila tako, da sta oba gospoda jadrno se umaknila iz kon-gresistične atmosfere. Dr. Smodlaka se trudi, da bi bil nosilec zcmljoradniške liste v splitskem okrožju, drja. Trurn-biča so se polastili blokaši ter ca pred-lasrajo Radien za kandidata v Zagrebu. Ako bi to ne uspelo, potcin bo Trumbič nastopil kot «hrvatski» kandidat v Dalmaciji . . .
-}- Število poslancev za Bosno »n Hercegovino. V Bosni in Hercegovini bo voljenih 48 poslancev, in siccr: zn okrožje ban.ialuško na 400.051 prebi valcev 10 poslancev, za bihačko okrožje na 229.538 prebivalcev C poslancev, "za mostarsko okrožje na 281.052 prebivalcev 7 poslancev. za sarajevsko okrožje na 299.5SS prebivalcev 7 poslancev, za travniško okrožje na 2So tisoč 572 prebivalcev 7 j^lanccv. in za tuzlansko okrožje na 529.8G4 pre bi val cev 11 poslancev.	_
ki sta zaposTen« r RodčcfeTrerJrvwn institutu v \Vashingtonu našla bacil španske bolezni. Ko so bacil vcepili kuncu. Je takoj zbolel na pljučih za špansko boleznijo. Ta bacil so znanstveniki dolgo iskali. Sedaj bo zdravljenje španske bolezni znatno olajšano.
— Gospodarstvo ruskega kmeta. 6. številka moskovske «Ekonomičeskc Zizni» prinaša zanimivo predavanje, ki ga je imel g. Ležava na zborovanju borz nih izvedencev v Moskvi. Poročevalec se jo poslužil v svrho ugotovitve višine letnih izdatkov ruskega kmeta sedanjih cen Z'ta in jo ugotovil, da je izdal pov-prečen ruski kmet leta 1913 v celem vrednost 107.8 kg rži. To so podatki iz leta 1913. Ce pa bi veljal ta proračun tudi sedaj bi znašali celokupni letni izdatki vrednost no 107 kg rži. ampak 440.24 kg, to je za 167 odstotkov več. Iz tega je torej razvidno, da onemogočijo sedanje cene ruskemu kmetu vsako nabavljanje industrijskih izdelkov.
^TreTke, vrrralno m- požrtvovalno soioP
sko delo! Zdravol Študij telesne vzgoje na univerzi V
Poznanju. Ministrstvo poljske republike je dovolilo ustanoviti na vseučilišču v. Poznanju samostojno telovadno šolo. Na podlagi dovoljenja je akademični senit odprl v začetku šolskega leta 1922./I923. visoko šolo za telesno vzgolo. £ >la traja tri leta in je razdeljena v dve panogi, in sicer v popolni študij in skrajšani Študij. S popolnim študijem se doseže čast magistra In upravičuje slušatelje, da smejo polagati izpit za pouk telovadbe na srednjih šolah kot glavni predmet. Vpisova-• nje se vrši na medicinski fakulteti. Skrajšani študij upravičuje slušatelje, da smejo prebiti Izpit iz telovadbe kot postranski : predmet. — Vidi se, da se tudi Poljska giblje v telcsnovzgojnl stroki in da napreduje, zakaj ustanovitev te visoke šole moramo smatrati za precejšen napredek. V Jugoslaviji še nismo tako daleč.
Po S VC tli
—	Atentat na Stairboliiskega — italijansko delo? Atentatorja, kl jc izvršil v sofijskem gledališču atentat na minist-skega predsednka Stambcliiske-ga, ki se pa ni posrečil, še niso dobili, samo njegovo ime Je znano, piše se Ascn Daskalov. Splošno se misli, da atentator ni odšel iz Sofije, temveč da sc skriva pri kakih prijateljih. Med drugimi posameznostmi .ki jih je policija mogla izslediti, je ta, da je stal Daskalov v prav intimnih stikih z ljudmi od Italijanske orijentske banke in dognano je, da se jc nahajal tudi na dan atentata v družbi s temi ljudmi, ki so do sedaj prejeli iz Italije in izrlačali «makedonstvujuščim» preko 30 milijonov levov za četniško akcijo v Macedoniji. Iz tega se sklepa, da je Daskalov izvršil atentat v sporazumu z makcdcnstvujuščinil. ki jih v zadnjem času močno ovira Stambolijski v njihovih avanturah.
—	Zcpct beračenje za Karlovo rodbino. Dunajsko časopisje je pričeio zopet beračiti za bivšo cesarico Žito in n:cne otreke. «Wiener-Journal» poživljaj monarhiste. naj prispevajo za bivšo cesarsko rodbino, češ da živi v zelo slabih gmotnih razmerah. Plemiči in drugi monarhisti so sc takoj odzvali pozivu in prispevali večje zneske.
—	Zob za zob. Iz Esscna Javljajo, da so francoski častniki vdrli v tamkaišnji največji hotel «Handelshof» In pregali iz prostorov vse nemške goste in osobje, ki nI hotelo streči Francozom. Hotela «Handelshof» in «Kaiserhcf» so nato Francozi rekvirirati za sebe. Tako vračajo Francozi Nemcem za nemško preganjanje francoskih državljanov na Bavar-skem.
—	Izdatki za okupacijo Ruhra. iz
Pariza poročajo, da je finančni minister Izjavil, da znašajo francoski izdatki za okupacijo Ruhra mesečno 40 milijonov frankov.
—	Bnril InTliienco odkrit? Angleško , In ameriško časopisje poroča, da sta
i amerikanska zdravnika Gate» In Ollewy.;
Prosveia
Llublianska drama. Četrtek, 15.: «Čudež sv. Antona» In «Črna dama iz sonetov». E. Petek, 16.: «Ugrabljene Sabinke». A. Sobota, 17.: «Za pravdo in srce». B. Nedelja, 18.: ob 3. popoldne «Liliom» Izv.
Ob 8. zvečer: «Ugrabljene Sabinke». Iz. Pondeljek, 19.: «Čudež sv. Antona» in «Črna dama iz sonetov». D.
Llublianska ooera. Četrtek, 15.: «Vrag in Katra». Izv, Petek, 16.: «Nižava». C. Sobota, 17.: «Prodana nevesta». A. Nedelja, 18.: «Rigolctto». Izv. Pondeljek, 19.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Četrtek, 15.: «Faust». Gostuje g. SovIIski
Iz Ljubljane. Petek, 16.: «Cvor». Izv. Vojaška predstava.
Sobota, 17.: «Ljubosumje». B. Gostuje
g. Sest Iz Ljubljane.
•
Današnja premiera Dvorakove komične opere «Vrag ln Katra» na ljubljan ski operi, spada med najznamenitejše do godke letošnje sezone. Prekrasna godba razposajeno dejanje in prvovrstna zasedba jamčijo operi popolen uspeh. Znamenito Dvof.akovo delo je naJtndiral kapelnik Ant. B a I a t k a. Hudo Katro, katere se boji sam hudič, poje gdč. Thaler jeva, nesrečnega peklenščeka Marbuela (vloga ki je spadala med najsijajnejše Ilešove kreacije) g. B e t e 11 o, pregrešno kneginjo ga. T h i e r r v - lv a v č -n i k, dobrega Jurčka pa g. Kova č. Ln-cifer je izročen g. Zupanu. Plese je naštudiral baletni mojster g. Poggiolesi. Opera je lepo opremljena (nove dekoracije g. Skružnega). režijo vodi g. Debe-vcc. — Opozarjamo na oceno Dvorako-vega dela in opis opere izpod peresa g. kapelnika Balatke v danaSnji prilogi našega lista. Premiera se vrši izven abon-mana.
Predavanje o Pasteurju v društvu «Soča» v L;ubljanl. V soboto dne 17. februarja predava gospa dr. Amalija Si-mcc, šef bakteriološke Staniče v Ljubljani o temi: «Pastcurjevo delovanje in njegov pomen za človeštvo». Odbor opozarja svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo, naj ne zamude ugodne prilike, seznanili se z delovanjem enega za človeštvo najzaslužnejših mož. Začetek ob pol devetih. — Vstop prost.
Iv. Pregelj «Azazel». Žalna igra v štirih dejanjih. Ljubljana 1023. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljanu Ona 22 Din. s poštn:no vred 23 Din. — F.den najbol-ših naših sodobnih pripovednikov Ivan Pregelj je spisal žaloigro «Azazel», ki obravnava svetopisemsko Mario Magdaleno in njeno ljubezen do Juda in Jeine. Zaloigro bodo predstavi ali na ljubljanskem odru. Kniga, ki je izšla v ako" okusni opremi, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Dopisi
i
Sokol I. v Ljubljani priporoča zlasti novim odbornikom sokolskih društev knjigo «Kako voditi in upravljati sokcl-ska društva*. Knjiga stane 20 Din, s poštnino 21 Din in se naroča pri br. Andreju
Bercetu, v Ljubljani, Tiskovna zadruga,
Prešernova ulica 54. Istotam se naročata Sckolskcga evangelija I. In II. del, ki staneta vsak po 3 Din, s poštnino 50 par več.
S okel v Lc?ki dolini je Imel. kakor je razvidno iz poročil, podanih na zadnjem občnem zboru, v prošicm letu 28.397 Din premoženja, 19 ustanovnih in 99 rednih, skupno torej 118 članov. — V novi odbor so bili izvoljeni bratje in sestre: M. Kos'n starosta, I. Bcnšinor podstarosta, Z. Vilar načelnik, M. Kovačeva načclnica, I. Bcrščak tajnik, L. Ož-bolt blagajnik, C. Jclenčič knjižničar, H. Sezon gosrodar, M. Bolite arhivar, A. Tcmec orodjar: odborniki: M. Lah, F. Lah, I. Lukan, F. Krašovec, J. Lešnjak, F. Skrbeč, H. Korene In Maks Stile. V stavbenem odseku so: I. Benčina, K. Kovač s t., J. Lešnjak F in S. Vilar. F. Lah, I. 2n:daršič. v pevsko-godbenem: Ponik-var, Jelenčič. Hlabič, Bohte, Kostanjevcc, Mavko in Skrbeč ml, v izobraževalnem pa: Kosin, Bohte, Vončina. Korene, To-mcc, Krašovec, Berščak ln Vardjan. Delegata za župo sta starosta in podstarosta, preglednika računov pa S. Vilar in Vardjan. — Novi odbor čakajo težke naloge, ki jih bo mcgcl obvladati le s sodelovanjem vseh bratov in sester. Razširjenje sokolske misli je v naši obmejni dolini še prav posebno važno, zato vsi na
NOVO MESTO. Sokolsko društvo v Novem mestu je priredilo svojo telovadno akademijo dne 10. svečana v Narodnem domu. Program je bil dobro Izbran. Posamezne telovadne točke so bile izvajane točno in precizno. Akademijo ie otvoril naraščajnik Hrovatin z dcklaina-cijo pesmi «Mi» od Junija Bruta. Nato so sledile vaje z rutami, ki jih je lepo in točno izvajala ženska dcca, na narodne pesmi: «Sijaj, sijaj solnčece», «Otok blcškl» in «O preljubi, dragi dom». Dobro so tudi uspele proste vaje ženskega naraščaja, izvajanje boksa po članih, telovadni ples članic ter ritmična prosta vaja ženskega naraščaja po pesmi «Večer na Savi». Članski telovadbi na krogih in telovadbi moškega naraščaja na drogu je občinstvo pazno sledilo in ap-lavdiralo posameznim točkam. Med te-lovadbo je nastopil oktet In solist br. Franjo Gregorač. Celo prireditev pa je marljivo spremljal tambtiraškl zbor novomeškega obrtnega društva. Občinstvo ie z zadovoljstvom gledalo In aplaudiralc vzornemu izvajanju vseh točk. Da je pri-reditev tako sijalno uspela, je zasluga nesebičnega in požrtvovalnega dela na-če'nika br. Liudevita Papeža ter vadite-Ijice sestre Lore Piklove. Zanimanje za prireditev s strani občinstva ni bilo tako kakršno bi bilo v tem slučaju pričakovati. Želeti bi bilo, da se v bodoče slič-nlh prireditev tideležuicjo v večjem številu vsi podporni člani in ne le nekateri. — Bratje in sestre, zavedajmo se svoji sokolske dolžnosti. Zdravo!
KOČEVJE. Vršila se Je na pustno ne-de-ljo v Kočevju «-Ma'karada lumpov» ali belje «Ltunpcnball». Kočevski Nemci sc skušali dati celi prireditvi nemški značaj in so zato prekinili Kolo takoj po nekaj taktih, ko jc godba začela igrati ga Slovenska družba je odhično protestirala proti temu, Nemci pa so na svoj znar. oblasten način odgovarjali z rjovenjem in glasnim vzklikanjem: «Einen Walzer, einen Walzer». Neki Matcuš, ki notabc-ne ni niti naš državljan, je zaklical: «So hergelaufene werden hier komandieren!» Ne vem aü Slovenci v Kočevju spijo ali kaj, da si pustijo dopadati take nesramnosti. Ccz mejo ž njim! Človek bi nc verjel. če ne bi bil sam priča! Kočevskim Nemcem je pač zrasel greben, odkar se grejejo na radikalskem solncu.
ŠOŠTANJ. Na sokolski ples v nedeljo je prihitelo 30 častnikov celjske posadke pod vodstvom polkovnika g. Tošiča — mnogi s soprogami —. in v obilnem številu vrli Vcleničani: nadalje sta bila čast no zastopana Mozirje in Paka. Po otvoritvi plesa je kar završelo po dvorani, k: je bila po prihodu številnih mask dobesedno nabito polna. Nad vse marljiva žt-lezničarska godba «Drava» iz Maribora In veselo razpoloženje je «zeur.calo» marsikaterega zarjavelega plesalca, da se je sukal kakor mladenič. Razun skrbne in dobre postrežbe od strani gostilničarja g. Haukeja so stregle gostom v sokolskcm šotoru g^spe Potočnikova, Kolškova, Vrečkova, Tajnikova in Schli-ckova, dočim so sestre prodajale cvetke itd. Vsem, ki so se trudili, da Je prireditev nad vse pričakovanje lepo uspela, bodi izrečena sokolska zahva'a! V moralnem oziru je prireditev dokazala, da smo lahko veseli in ž'dane volje tudi brez nreveč zaužitega alkohola in brez pijančevanja — in tako je prav! Bratje in se. stre. le po tej peti naprej! Zdravol
SLOVENSKA BISTRICA. Mestni apro-vizacijski odbor je v sporazumu s tukaj-šniml mesarji znižal cene govejega In telečjega mesa za 6 kron pri kilogramu za vse javne nameščence, ki so IzkPučcno navezani na svoje fiksne prejemke. Zato se je posebno zavzel predsedn'k aprovl-zaciiskcca odbora g. E. Lorger. — Naša Čitalnica priredi svojim članom v četrtek. dne 15. t. m., ob 20. uri zvečer v hotelu «Beograd» zabavni večer s plesom. Uprizorila se bo veseloigra enode-janka «Popolna žena». Vstop prost.
VINICA Sok'l'ka prireditev dne It. t m. na Vinici pri ^dnlcu le bila izredno dobro obiskana. Vse točke sporeda so se prav dobro sconesle. Prav posebno so ugajale otroške Igre. katere Je spi«al brat Lovšin. Občinstvo je Izrazilo željo, da bi"se otroške igre še enkrat uprizorile. Da so vse igre tako lepo uspele, je v prvi vrsti zasluga režiserja brata Lovšina, ki nI iger samo učil in vso prireditev vodil s svojo veščo roko, amoak je naslikal tudi kulise za Sokolski oder. — Otroške igre je vodila in z vsem potreb» nim oskrbela sestra Poldka Bavdkova. S to prireditvijo je pokazal Sokol na VI« niči, da je vreden sovrstnik dr«,,.! Sokolskih društev
Domače vesff
*	Preiskava radj napada na Clrilo-Vo tiskarno. Kakor nam poročajo iz Maribora, preiskava radi napada na Ci-rilovo tiskarno še vedno ni donesla jasnosti. Zato razpisuje sedaj Cirilova tiskarna po 1000 dinarjev nagrade vsakomur, ki bi naznanil storilce s potrebnimi dokazi. Z interesirane 6trani Be lansirajo Ijuti napadi na dr. Kukov-ca, ker je interveniral pri sodišču za pospešitev preiskave. Njegova intervencija se slika kot poskus vplivati na potek kazenske preiskave in piše se, da je njegov nastop vzbudil ogorčenje pri sodnikih in juristih! Inspiratorje teh nesramnih napadov je iskati v krogih, ki so svoj čas zaklinjali nebo in zemljo, da se jim prido z' intervencijami na pomoč. V ostalem ne gre za nobeno sodnijsko kazensko preiskavo, aretirane osumljence marveč še vedno zaslišuje policija, ki jih povsem nezakonito še ni izročila rednemu sodišču! Dr. Kukovec je v svoji lastnosti kot poslanec in odvetnik vložil na sodišče pismeno viogo, v kateri opozarja, da se z izvestne strani hoče cela zadeva partizansko zaokreniti. Dr. Klikov« v svojem dopisu ravno poudarja, da imajo široki krogi naroda le še trdno zalivanje v sodišče, ter se izreka za izpustitev osumljencev, ker ni opasnosti bega ali dogovarjanja.
*	Nove carinarnice v Sloveniji. V Dravogradu je znova otvorjena glavna carinarnica druge vrste, ukinjena lan-Bko jesen, ki pa ni prestala poslovati, t oddelki v Remšniku, Radlah. Muti in v Libeličah. Glavna carinarnica v Pre-valjah se prevede na stopnjo spored-ne_ carinarnico, v administrativnem oziru podrejene glavnj carinarnici v Dravogradu; v Mežici se otvori njen oddelek. Glavna carinarnica v Tržiču ss prevede na stopnjo sporedne carinarnice, v administrativnem oziru podrejene glavni carinarnici na Jesenicah. Sporcdna carinarnica se otvori še v Marenbergu, oddelki pa v Kapli, Črncih, v Lupoldu in v Solčavi.
Svetosavski hram v Beogradu. Pa-fcrijarhat srbske pravoslavne cerkve je sklenil, da se zgradi v Beogradu monu-mentalna cerkev sv. Save na onem mestu, kjer je Smail paša zažiral kosti sv. Save. V ta namen se je že sestavil odbor, ki bo vodil priprave za stavbo v sporazumu z vodilnimi cerkvenimi kropi.
*	Nove stavbe v Beogradu. BeosTaj-ska «Politika» [¡oroča, da je bilo v zadnjih treh letih izdanih v Beogradu 1392 stavbnih dovoljenj in zgrajenih 1322 novih zgradb.
*	Aretacija komunističnega kurirja Te rini so pripeljati v Beograd Leona Cispija. ki ga je aretirala mariborska policija. Obtožen je, da je bil komunističen kurir med Dunajem in raznimi mesti Jugoslavije. Pri preiskavi so našli pri njem mnoao važnih spisov, ki ga zeio obremenjujejo. Preiskava se nadaljuje na ministrstvu za notranje zadeve.
*	Tujski promet v Dalmaciji. Mesit-Tii občini Dubrovnik in Split sta v svr-Jio pospeševanja tujskega prometa prejeli od centralne vlade prispevek po 200.000 dinarjev. Že doslej je prispelo na dalmatinsko rivijero lepo število tujcev, zlasti iz Češkoslovaške. Število tujecv se dnevno množi in to tem bolj, ker po že nastopili lepi pomladanski dnevi.
*	Preiskava v zadevi tvrdke Kac&er
S Co. V Zagreb sta prišla inšpektorja finančnega ministrstva Arangjelovič in Starčevič. ki vodita preiskavo v zadevi trž-iške tvrdke Ilacker & Co. Obiskala sta že več tvrdk, o katerih se sodi. da so v zvezi s to afero.
*	Potniki v Argentinijo. Naš konzulat v Bueno? Airesu opozarja, da morajo imeti vsi potniki v Argentinijo pravilno opremljene potne liste in vi-sum argentinskega konzulata, ker v nasprotnem slučaju argentinske oblasti vrnejo vsakega in je tudi vsaka intervencija kon7iiiata brez uspeha.
*	Jugoslovanski znak. V promet je prišel te dni jugoslovanski znak, kat?-re?a je izdelal prosp. Milan Kerec iz Čakovca v spomin narodnega ujedinje-nja in kralja Osvoboditelja Petra I. Prv; izprotovlieni znak je bil izročen dvorni pi<arni v Beogradu. Na znaku je simbolično'izraženo ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo. Ker je znak zelo ukusno sestavljen, pridejo v kratkem v promet še drugi predmeti s tem znakom v svrlio pro'»apande.
*	General Aleksander Knzmln Karava-fev. V torsk je umrl v Ljubljani general-lajtnant bivše ruske carske vojske. Ale
korakala dva oddelka voja&i-á. Ruski
pevski zbor se je poslovil od generala- ' proete
korfiinna o riiel'imi in Iftct in L" 5 |T1I
f stranka, tt tzgubi pra-vd«. Pri tej prt-
ki »e ponovno opozarja, da so vsi dopisi | vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine in kolka
begunca z ruskimi žalostinkami, oddelek vojaštva pa je oddal v slovo častno sal
.	•	«	,	I1U.IU .	,	T II. 1. ...	.V.V....V-
vo. Naj bo generalu, junaku-trpinu, labia j pojavljajo od časa do časa večinoma
krutakn ¡iiirnrl/Minn^IrM »iim lil	•	* i 1	_t.l_.X_._Z ____I?
«Radikalna Gorenjska». Poročajo nam: V vlakih gorenjske železnice so
»1
bratska jugoslovenska lemljal
! njeni precej dobro oblečeni agitatorji, ki
• Smrtna kosa. V Lescah je dne IS. nadlegujejo potnike t agitacijo za radi-februarja nenadoma preminul posostnik kalce ali jih pa skušajo zaplesti v raz-
■	t, , n i ■	\ : I--n. —n----- :_ n.nn:.i, Vzorni in , n L i n n
g. Ivan Z n r k. Pokojnik jo bil na Gorenjskem splošno znan in je vžival velik ugled. Bil je kremenit značaj in kot odločen naprednjak eden glavnih stebrov naprednega gibanja na Gorenjskem. V Lescah je bil ponovno izvoljen za tuna-na. Zark je bil dolga leta tudi odbornik sedaj pa načelnik nadzornlštva P"--o¡tiru ce v Radovljici. Vrlemu naprednjaku bodi ohranjen trajen spomin, rodbini pa na bridki izgubi naše sožalje! — V Ppod njih Vodalah pri Mokronogu je umrl v pondel'ek veleposestnik in gostilničar g. Frnn Flajs. star 59 let. Truplo so prepeljali v Tržišče, k;er so je položili včeraj k večnemu počitku. Blag mu spomiii!
*	Odlikovanja. Odlikovani so: z redom sv. Save četrtega razreda Viktor Gosti-ša, referent rudarskega odseka v Sarajevu in Jaroslav Plzak, ravnatelj rudarske šole v Celju; z redom sv. Pave petega razreda pa Ivan Brezovšek, kapel-nik narodnega gledališča v Beogradu; Engclbert Koblišek, računski svetnik rudarskega odseka v Sarajevu; Bohumil Cilielka, upravnik rudarske uprave v Velenju; Viktor Šinkovec, rudarski komisar uprave rudnika v Zabukovci in Ernest Cucek, višji rudarski komisar rudarske uprave v Kreki.
*	Iznremembe v državni službi. Višji finančni svetnik pri delegacia ministrstva financ v Ljubljani Maks Kostanj o v e c je pomaknjen v 5. činovni razred. Iiinko Pešek, odsekovni šef pri generalni direkciji posrednih davkov, je imenovan za inšpektorja istotam. 1'iplo-mirani absolvent dunaiske visoke šole za gozdarstvo Walter Muck je imenovan za začasnega gumarskega asiUtnta pri gozdni upravi na Bohinjski Bistrici. Asistent pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Fran Meglič je imenovan za računskega asistenta pri računovodstvu finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. — Premeščeni so: višii geometer 1. razreda Josip G vaje iz Kamni ka v Maribor, geometer Ivan Marin-ček iz Brežic v Ljutomer in Mi'nn Mravlje iz Konjic v Kamnik. -- Mesto Iva Marinka, računskega oficinla pri računovodstvu pokrajinske upra~.» v Ljubljani, je proglašeno za izpraznjeno, ker je zapustil službo, ne da bi hi! počakal na odločbo o podani ostavki. — Trajno so upokojeni: Albert Šubic, profesor na učiteljišču v Ljubljani in Spira Subotič, glavni revizor carinarnice v Mariboru. — Ostavko na državno službo sta podala: Josip Velikonja, carinik v Gorenji vasi in Čedomir Bogdanovič, carinik v Ljubljani. Odpuščeni so iz državna službe: carinika Nemanja Jankov"«5, in Fran Svetec na Jesenicah in davčni orak tikant Fran Sarovec.
*	Slovenski kmetski mladeniči vabljeni na Češko. Zadružna zveza v Celju nam poroča: «Zemedelska Jed nota Čp-škoslovensko republike» nas vpraša, ali je v našem interesu in ali moremo poslati več kmetskih mladeničev na Češko, kjer bi stopili v prakso pri raznih kmetijskih obratih in podjetjih. Zaradi zmanj šan;a stroškov bi bila Z. J. pripravljena posredovati pri čeških kmetovalcih, da bi dobili praktikantjo po možnosti brezplačno stanovanje in hrano. Potnino bi pa moral nositi vsakdo sam. Z. J. priporoča, da bi naši fantje nastopili to prakso v mesecu marcu in bi ostali na deškem do novembra, tako da bi viduli delo v celi seziji. Na koncu prakse t»i se pa vršili izleti na zadružna kmetska posestva in strokovna predavanja v svrho izpopolnitve in boljšega razumevanja prakse, da bi praktikantjo dobili gotov pojem o kmetijski tehniki in kmetijski organizaciji sploh. — Sli bi našim kmet-skim mladeničem iz narodnih in še bolj iz strokovnih ozirov priporočali, da izkoristijo to priliko. Prijave se lahko izvrže do t. marca 1923 tudi pri Zadružni zvezi v Čel u. Ako bo več udeležencev, so bo določil skupni odhod na Češko, morda tako, da bodo udeleženci videli lahko tudi spomladanski velesejem v P rasi.
govore in prepire. Včeraj je takšen «radikal» nadlegoval potnike v III. rizredu med Ljubljano in Kranjem, v nedeljo sta dva druga med Jesenicami in Kropo pripovedovala, da bo Gorenjska vala le za radikalce. — Očividno forej Zupaničeva potovanja niso ostala biez uspeha...
•	O mariborskem dogodku prinašajo blokaški listi svoje vrste poročila. Tako pripoveduje «Hrvat»: Napadalci so porabili priliko, ko je vse delavstvo odšlo domov. S težkimi kladivi so popolnoma pokvarili glavni stroj, tako da «Straža» in «Slov. Gospodar» dalje časa no bode-ta mogla izhajati. Nato so razbili ostale stroje v tiskarni. Policija je 9 razbijačov na begu vlovila, ostala so drugi dan njihovi tovariši izdali ter so biii aretirani in izročeni sodišču. Državno pravdništvo je uvedlo proti njim kazensko postopanje. Tiskarna mora za dolgo ustaviti obrat, ker se morajo vsi stroji povsem demontirati in na novo graditi...
*	Stavka cestnih železničarjev v LJubljani se bliža koncu. Pričakovati je. da bo najkasneje v soboto promet v polnem obsegu zopet vzpostavljen. Včeraj dopoldne ?e je vršila na vladi pod vodstvom načelnika oddelka za socialno skrbstvo, dr. Goršiča, enketa. katere so se udeležili imenom oprave cestne železnice sekvester inž. Ciuha in ravnatelj .	-	.
inž. Toman, inž. Mihor za inšpekcijo de- amP;lk i0 8ama otrokoma naprej stregla 1	_ . _	_t________.1 -„ ,..r sn.u c
i tfb pondeljkffi, sreda» (a »obetati S vla- f » p» * reflmTm vozom prfpei^aJI *
kom na progi Pobota-Ilodo!*, ob torkia. bolnico, kjer pa je že čez dobro uro umi! četrtkih in petkih pa po poštnem slugi i za poškodbo. — Neki avtomobil j« T>o-na pošto v Murski Soboti. Krajevna in vozil bajtarja Antona Tlatišo in mu *lo-selska dostava se bo vršila kakoi pred mil desno nogo. — Konj je udaril po ukinitvijo.
•	Francoske štipendije za naše visoko šolce. S 1. novembrom leta 1923 bo sprejela francoska vlada nekaj štipendistov iz naše kraljevine. Štipendije t-.a»a-jo po 0000 frankov za študijsko leto 1923/24. Izbrani kompetenti dobe :ia roko tudi 500 frankov za potne sfošk*. Štipendisti bodo morali v načelu nadaljevati na Francoskem svoj točno začrtani strokovni študij. Za te štipendije kompetirajo lahko kandidati vseh s-rok, vendar imajo kandidati francoščino prednost. Prošnje, opremljeno s p^ticb-nimi doknmenti (dokazili o dosedinjih študijah, izpričevali itd.) naj se vložijo pri rektoratu ljubljanske univerze najkasneje do konca februarja 1923.
•	Razpisana službena mesta. Pri okrožnem rudarskem uradu v Ccliu je razpisano mesto kanclista v 11. činovnem raz redu, pri oddelku za socialno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani pa več mest pomožnih slug. Prošnje je vložiti do dne 15. marca.
•	TraRkantl za Invalide. Kakor poročajo beograjski listi, je 51 beograjskih trafikantov, ki niso invalidi, odstopilo 1 odstotek čistega dohodka v korist invalidom in družinam padlih vojakov v Beogradu.
•	Skrlatica v Mariboru se bolj fn bolj širi. Tupatam zavzema naravnost grozeče dimenzije, čemur pa je menda največ kriva neprevidnost občinstva. Predvčerajšnjem je umrla n. pr. neki trafikan-tinji hčerka na škrlntici; četudi je imela ta trafikantinja še dva otroka bolna na škrlatici, tega sploh ni javila oblasri.
la, dr. Likar ia delavsko zbornico, zastopnik Zveze jug. železničarjev Povre in 4 delegati električnih cestnih železničarjev. Pri pogajanjih se je pokazala obojestranska spravTiivost in je bil v glavnem že dosežen sporazum. Sekvester inž. Ciuha je namreč privolil v izplačilo zahtevanega nabavnega prispevka cestnim železničarjem, odklonil pa je odločno izplačilo mezd za stavkovne dneve, o čemur pa se bodo pogajanja nadaljevala v petek in bo povabljen k i^tim tudi zastopnik dunajske uprave. Uslužbenci električne železnice stoje na stališču, da se jim morajo izplačati tudi stavkovni dnevi, ker je uprava sama povzročila stavko s svojim nerodnim postopanjem.
*	Učlteljstvo za zboljšanje svojega položaja. Poročcjo nam: Učiteljstvo sve-tolenarškega okraja, zbrano na društvenem zborovanju dne 7. februarja, protestira proti nečuvenim krivicam njegovega gmotnega položaja in zahteva 'ie-mudom% odpomoCi! Poziva odločujoče faktorje, da narede enkrat konec trpljenju in gmotnim skrbem, tirajočim učiteljstvo v obup, ter urede njegovo gmotno stanje tako, da bo moglo živeti, kakor jo potrebno za izvrševanje težkega učiteljskega poklica. Zahtevamo vsaj 150-odst. povišanje naših službenih prejemkov z vsemi dokladami ter kot takojšnjo pomoč enkratni prispevek v iznosu enomesečne plače z vsemi dokladami.
*	Iz uradniških krogov smo prejeli: Torej poviški doklad so končnovel;avno potrjeni. Bože moj, ni veliko — miloščina — vendar vsaj nokai. Med uslužbenci so pa uboge pare: zvaničniki. zvaniš-nice in 6luge, ki so kratkomalo tako prizadeti, da ne dobe prav nič več, kot so dobivali doslej. Očitna krivica! To pa iz razloga, ker se jih ni vpoštevalo pii spremembi razredov. Prizadeti so vsi brez izjeme v mestih, vštetih poprej v lil. razred, sedaj v II. razred, ker so dnevnice ostale popolnoma enake. Torej nič! Stanarina za te dve kategoriji popolnoma odpade — menda je nepotrebna! Stanuje se lahko pod milim nebom, plačati ni s čim. Koliko časa še? Ko bo uveljavljena ženska volilna pravica, bodo sitrurno tudi zvaničnice deležne borih doklad v obliki miloščine. Toliko časa pa naj trpimo! — Zvaničnica.
*	Mariborska porota prične s pomladanskim zasedanjem dne 5. marca, liaz-pisani sta doslej že dve ra7pravi.
*	Pustno sezono v Mariboru so zaključili z maškeradnim plesom športne?» ki j ba «Maribor» v GOtzovi dvorani in i r>v duto gledaliških iprnlcev v Narodnim do mu. Zopet se je izkazalo, kako riskarfno je prirejati v Mariboru na en večer dve
* Tožbe na sorfi"če delavskega zava- veliki slovenski družabni prireditvi. Me-rovanja. Okrožni urad za zavarovanje ; sto je bilo sicer zadnji čas uprav n.itr-rlelavcev v L uMjani ob avlja: Delavci ! P™o z dragimi predpustnimi plesi, re in nameščenci, ki utrpe obratne nezgode duta naših igralcev pa vseeno zasluži katere imajo za posledico več kakor de- ! večje pozornosti zlasti ono inteligen -<j in set-odstotno izgubo zmožnosti za delo, ! tkiv. višjih slojev, kojih moralna dnlž-
imajo pravico do nezgodnih rent. katerih višino določa ravnateljstvo, odnisno rentni odbor okrožnega urada. Na pod-
lacri te odločbe izda okrožni tirad pnno-
ksander Kitzmin Karavajev. Zadel ga je srečenim zavarovancem odloke o od^kod-mrtvoud. Pokojnik se je udeležil rusko- j nini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni
turške vojne leta 1877/78, rusko-Japon-ske vojne 1904/05 in svetovne vo'ne, v kateri se je kot komandant 42. armijskega kora udeležil več bitk in bil tudi ranjen. Po izbruhu ruske boljševiške revolucije j9 stopil v Denikinovo armado in se po razpadu iste preselil v našo državo. Zad-rje mesece se je preživljal v Ljubljani kot diurnist pri poštnem ravnateljstvu. Pokopan jo bil včeraj z vojaškimi častmi. Pogreba se je udeležil ljubljanski oficirski zbor z divizionarjem po .. Viič-kovičem na čelu, ruska kolonija, višji poštni ravnatelj dr. Debcljak, predsednik Ruskecra krožka v Ljubi ani, dr. Lavrenčič in nekaj občinstva. Ob mrtvju žkem vozu je korakala častna straža s sabljami, med pogrebom pa je svirala godba Dravske divizije, za katero sta
dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delavskega z: arovanja. v kateri morajo biti povdarjene one točke odloka proti kateri-i je tožba naperena. V večini sluča:ev lx) tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužku, ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovaniu delavcev za omenjene tožbo ne zahteva nikakih formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, more tako tožbo sestaviti in vložiti vsaka ponesrečena oseba sama. ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitve nastalih stroškov za sodni postopek, katere predvideva § 108 zakona o zavarovanju delavcev, ki pravi, da stroške sa pravnega zastopnika Dlača vselei
nost je. podpirati domače nmetnike ter bi se zato prav lahko umaknili gneči v GOtzovi dvorani med igralce, ki so svojo reduto s skrbjo in fineso pripravili. Redki prijatelji gledališča so preživeli v njihovem kro;ru na rednti prijeten čer. S tem pa seveda nočemo omalova- i ževati krasno uspelega pustnega rajanja naših športnikov, ki so imeli prav tako pestro in živahno življenj kot je bilo na planinskem plesu. Tudi Nemci so jih v velikem številu obiskali. Njihovi prireditvi pa bi bilo v korist, če bi odbojne opustil kontrole, ker številni «cestni» kostumi niso bili bai v kra« Gfitzovi dvorani. Razposajenost ne sme preiti v banalnost. Pri obeh plesih je svirala vojaška godba.
* Po^ta v Pučorcih. Dne 10. septembra 1922 začasno zatvorjena pošta Pu-čonci v Prekmurju je pričela dne 12. februarja 1923 zopet poslovati z novim imenom «Puconci» v prejšnjem obsegu in s prejšnjim poštnim okolišem. Po<ta ima šestkratno zvezo z tednu in ¿icer:
in obenem prodajala v trafiki. Sedaj «o trafiko za par dni zaprli, da jo razkužijo.
*	Požar na vzorčnem sejmu v Trstu.
V	pondelek ponoči je iz dosedaj še neznanih vzrokov nastal na bivšem vzorčnem sejmu pri Pv. Andreju v Trstu požar, ki se je vsled burje bliskovito razširil in popolnoma opustošil tri četrtine vseh paviljonov. V sosednjih hišah sta-nnjočih ljudi se jo polastila silna panika in je vse zbežalo na prosto. Reševalnih del se je poleg gasilcev udeleževalo tudi vojaštvo. Požar je trajal do jutra in je napravil po dosedanjih cenitvah milijon lir škode. Le z največjimi napori se je posrečilo rešiti nekaj paviljonov. Splošno zmešnjavo so porabili uzmoviči, da so vlomili v prazna stanovanja strank in pokradli, kar jim jo prišlo pod roko.
*	Mali Beograjčani In veliki svet Gospa Ruža v Beogradu je neki dan poslala svojo 131etno Ljubico plačevati doli v znesku 323 Din. Mala Ljubica pa se je raje odpravila v slaščičarno in nato v bazar kupovat igračke. Ker se je zakasnila ves popoldan, jo je brižna maj-ka šla iskat. Našla jo je pri Ljubič;ni mali prijateljici, kateri je pravkar razlagala svoi veliki načrt o potovanju preko širneera sveta. — lOletni sinko trgovca Kojiča pa je nekega večera izpraznil očetovo blagajno in napisal roditeljem pismo, naj pa ne pričakujejo več, ker ss je podal križem sveta. Policija malega pustolovca še ni iztaknila. Take ek-stravaganee so plod filmskih «šlatrerjcv»
*	Boksarski dvoho] dveh srbskih lite-ratov. Literarni Beograd Je doživi te dni senzacijo, ki jo bo Se dolpo o-»mnii.
V	znani kavarni «Moskvi» je prišlo namreč do prepira med literati, ki se ie k m-čal s čudnim dvobojem. Dva literat.-t modernističnega kova sta se sprla z-trndi raznih literarnih vprašanj tako hu-lo. da je eden zgrabil kozarec vode in polil z njo svojega nasprotnika. Ta irn je zato pozval na dvoboj. Mesto sabelj in samokresov je predlapal mnogo simpatiii.ej Se orož'e: pesti. Rečeno — storjeno. Se kundanti so bili takoj izbrani, nakar s-t vsi odšli v neko bližnjo dvorano, kje» se je vršil dvoboj s pestmi. Po drugem kolu sta se duelanta raz«U in naslednje ga dne pri čašici črne kave v k ivarni «Moskvi» zopet prijateljski nadaljevala literarno debato.
*	Nesreča na Vrhskem jezera. Na VrK skem je7eru se je v b'ižini Krive vrbe v nedel:o pripetila težka nesreča. K*»r se je vsled južnega vremena začel taja ti led, se je pri drsanju vdrl led in je bila večja družba drsalcev v veliki nevarnosti. K sreči so ljudje kmalu prihiteli na pomoč, med njimi tudi celovški sodnik dr. Schwab. Potapljajoča se drti žba je bila srečno rešena, utonil pa je pri reševalnem delti sodnik dr. Schwab.
*	Mrtev otrok v Ljubljani;!. Ivan Ci-merman in Jože Loboda iz Porl-rrada sta našla v nedeljo pri izlivu Ljubljanice v Savo mrtvo truplo deteta mnikega spola. katero je priplavalo po Ljubljanici. Mrlička so prenesli v mrtvašnico pri D. M. v Polju.
*	Nesreče ln nezgode. Mizarski pred
I delavec Franc Novšak iz Ljubl'ane je v torek ponoči vsled preobilo zav žitetra alkohola v svojem stanovanju padel 'ako nesrečno, da je priletel z glavo v ok.-io in si razbil lobanjo. V nezavestnem eta-
vi posestnikovega sina Ivana No«aaa iz Prigorice in ga težko ranil.
•	Skok Iz vlaka. Kemik Stečko Te> jančič se jo hotel z vlakom odpeljati nekam na Gorenjsko. Na glavnem kolodvo-ru v Ljubljani pa je stopil v vlak, ki vozi proti Rakeku. Ko je Ferjančič opazil zmoto, je sklenil, da skoči iz vlaka. Vlak je vozil precej hitro in je bila zato nesreča neizogibna. Ferjančič je pa del pri skoku na glavo in si prebil lobanjo.
•	Nevaren tlček v kletk!. Orožniki v Vidmu so te dni aretirali nekega Matevža Pečenika iz Horjula, ki je osumljen, da je ukradel mesarju Zormanu z Brni-kov v Kuraltovi gostilni v Kranju GC.000 kron. Pečenik se je v knjigi za tujce vpisal kot Frane Korenčan iz Ljubljane. ViSji policijski nadzornik Toplikar pa jc po opisu ugotovil pravo ime nevarne ga tatu.
•	Nezvest hlapec. Kakor smo že poročali, jo ljubljanskemu sodavičarju Ga-šperju Boltetu njegov hlapec Adam W ličnik ukradel ročno blagajno ter odnesel približno 70.000 kron, potem pa pobegnil iz Ljubljano. Valičnik se je odpe ljal v Karlovec, kjer so ga aretirali. Našli so pri njem Se 23.804 krone in razno blago, katero je bil že nakupil z ukradenim denarjem. Nezvestega hlapca so že pripeljali v Ljubljano in ga izročili deželnemu sodišču.
•	Nočni napad. Matevž Barle, posestnik iz Nasovč pri Kamniku, se je v pon-dcljek vračal mirno domov. K.i je bil že blizu svoje hiše, je nenadoma iz za«e-ie počil strel. Krogla je zadela Barl®U v trebuh in ga težko ranila. Pripeljali so ga v bolnico. Njegova rana je zelo nevarna. Neznanega napadalca zasledujejo oiol riikL
•	Ljubiteljem nelovsklh (športnih) psov. Danes ob 8. uri zvečer se vrši v salonu gostilne «pri Levu», Gosposvet ska cesta, redni letni občni zbor «Kluba ljubiteljev športnih (nelovskih) psov». Zaradi važnosti vpisa v rodovnik (J. R-Pp. P.) so vsi ljubitelji, zlasti razstavljavci nelovskih psov na lanski razstavi naj ttljudneje vabijo k udeležbi in pristopu h klubu.
•	Našla se je dne 14. t. m. na kolodvo ru v Grosupljem listnica z manjšo vsote denarja. Lastnik naj se zirlasi pri g. Ivanu Httdniku, sprevodniku, Ljubljana, Uo-sposvetska cesta 10.
•	Čevlji domkih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so na! boljši in najcencjši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana. Breg št. 20 in Aleksandrov? cesta št. L
Borza dne 13 febr. Zagreb, devize: Duna] 0.144 — 0.145, Berlin 0.37 — 0.395. Budimpešta 3 — 3.95, Milan 490 — 490, London 479 — 481 Newvork 101.50 — 102.50, Pariz 62G
—	630, Praga 305 — 306, Švica 1925 -1930, Varšava 0.29 — 0.31, valute: dolar 98 — 99.50, avstr. krone 0.1435 — 0.144C franc. franki 620 — 630, švic franki 1850. lire 4S5 — 487.50, efekti: LjuM). kreditna 210 — 215. Slavenska 102.50, Sloven. eskomptna 159, Trbovcljka premogokop-na 665.
Beograd, devize: Bukarešta 48 — 49 Berlin 0.37 — 0.38, Duna) 0.1425 — 0.145. Budimpešta 3.85 — 4, Solun 12f
_ 130, Sofija 58 — 62. Pariz 615 — 630
Praga 302 — 305. Ženeva 1910 — 1920 London 470 — 474. Newyork 93 — 103, Milan 489 — 495, dolar 102, franc. franki 610 — 625.
Dunaj, devize: Beograd 694 — 696. Berlin 3.10 — 3.20. Budimpešta 26.75 — 26.85, London 333.700 — 333.900, Milan 3416 — 3424, Newyork 71.225 — 71-375. Pariz 4274 — 4286. Praga 2109 — 2115. Sofija 409.50 — 410.50. Varšava 1.55 — 1.65, Curih 13.360 — 13.390; valute: dolarji 71.000 — 71.300, levi 388 — 392. n marke 3.25 — 3.55, angl. funti 331.6PC
—	332.600, franc. franki 4215 — 4245. lire 338.250 — 339.750, dinarji 689 — 693 poljske marke 1.35 — 1.65. levi 331-50 -333.50, švic. franki 13.270 — 13.330, češke krone 2092 — 2102, madž. krone 22_"
—	22.4.
Praga: Dunaj 4.7750, Berlin 14.50 Rim 165.50, Budimpešta 1.31, Parii 210.25. London 1607/,, Newyork 34.30 Curih 646.75, Beograd 34.25,
Curih: Berlin 0.0228. Newyork 532.50 London 24.95, Pariz 32.20. Milan 25.50 Praga 1580, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.60. Beograd 5.20. Sofija 3.05, Var šava 0.0125, Dunaj 0.007425, avstr. kro ne 0.0075.
Berlin: Duna) 32.41, Budimpešta 8.87 Milan 111.720, Praga 70.323, Pariz 140.647 London 109.226.25, Newyork 23.451.25 Curih 438.900, Beograd 23.740.
Odgovorni urednik Pr. Brozovlt Lastnik in Izdajatelj Konzorci) «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
IJuMjuna. 14 felirivria 19^3
Vremensko poročilo
l.iiiMimni 3()R m nid mnrierr
; Krai 1 or. »/(ira tija	ob	Zračni «lak	/.rama tpmnenitiir»	Veter	Oblačno 0-10	l'»ila»in»- J mm -j
l.jiititjaua .	7.	787 2	-2 8	»e». »iti.	več obl.	o-i j
Ljubljana .	14.	7«« 9	8-4	»eter	«•	- j
Ljubljana .	21	7fi7i	-03	ser. zapad	oblačno	. „ i
Zagreli . .	7	7R7 0	— 10	ti bod	sneg	40
' Beoerail	7.	766 8	-2-0	n	V	
i unaj , ,	7.	7fi»a	-40	sever	oblačno	—
i'rafca . .	7.	770 0	—6-0	brestetm	n	—
j I mirnost. .	7.	766 6	-H)	v	M	1-0 ¡
? Ljubljani barometer nestao., temper, nižja. Solace rxiuja ob 706, lahaja ob 17j*4
H. Zevncot
„Krvavi kardinal"
Zgodovinski roman
«Samo treba, da mi pomagate odstraniti vse zapreke, ki so še med njo in med vami!»
Louvigny se znajde zunaj, ne da bi se zavedal, kako je izšel, niti kako jc prišel... Sedaj koraka ves izgubljen čez Kraljevski trg in se izogibljc vsem znancem, ne da bi se prav za prav zavedal, zakaj.
«Ni še zrel!» si ie bil rekel Richc-fieu. Louvigny bi bil kaj dal, da bi se sedaj nahajal doma, zaklenjen. Sam. Neki glas mu pravi in ponavlja: «Da odstranimo zapreke, ki so še menoj in njo! Da odstranimo Clialaisa! Hej! Ubijem ga v četrtek za zidom Saint-Lazaire! Pa..., če ga ne ubijem?»
Zaškriplje z zobmi in se spusti skoraj v tek, kakor da hoče ubežati glasu/ki mu pravi:
«Če ga nc ubiješ sam, izdaj ga onemu, ki zna bolje odstran.':vati zapreke, izdaj ga Richclieuu! Čc Chalais ne umre od tvojega meča, naj «jmre pod njegovo sekiro!»
Ko zapušča Kraljevski trg, se skoraj' zaleti v dve osebi, v nekakšnega ogromnega meniha, katerega spremlja majhna, debela potvora. Oba hitita proti karclinalovi palači...
XVII.
P?st Js pr*"rav!J?na, Ko je Richelieu ostal sam, ukaže najprej, naj cd:Je;'o vsi oni, ki mu napolnjujejo predsobe in hotlr.:!;c in Čakajo nanj. Na to ukaže zapreti vrata palače in zabrani, da bi prestopil danes njegov prag kdorkoli od zunaj razen samo domači ljudje stražniki in njihovi častniki, vohuni in tajniki. Ko se je na to prepričal, da jc v kratkih minutah njegova že itak strašna palača navzela porolno zunanjost oprcrr.ljcue in pripravljene trdnjave, pokliče k sebi gospe ¿a de Berton-villa, tajnega zarrnlka, ki je bil obenem nekakšen njegov državni pod-tajnik in n'egcv živ rp?—
«Gospod,» ga vpraša, «kal imamo 3a programu zares potrebnih reči?» «Monsinjor!» odgovori podtajnik in
pogTeda v svoj zapisnik, «za danes
imamo zabeleženo ...»
«Ne, vprašujem vas za jutri!»
«Jutri? Dobro! Najprej je treba, da prisostvuje Vaša eminenca kraljevemu leverju (zjutranjemu vstajanju), kajti kralj bi rad z Vami govoril...»
«Povejte, da pridem h kralju šele pojutrišnjem. Petem?»
«Potem je na prognmu še vse polno lepih reči. Tako imate sestanek z gospo de Givray in z gospodom svetnikom Laubardementom pri gospodu La Tremuille, potem sestanek z gospodom d'Epcrnon, ki potuje skozi Pariz, dalje poset pri gospodu guver-natorju de Vinccnncs.»
«Vse to je odloženo za poznejši dan. D-Jje!»
«Potem jc šc obljuba, dana gospodu grofu de Chalais, obed pri njem, obisk na njegovem grac"ču za obzidjem pri Saint-Lazairc .. Odkritja, ki Vam jih obljublja grof dc Chalais... Vaša cmincnca je odiočila, da odidete sami.»
«Pičile gospodu grofu de C!:~'aisii. da pridem, in sicer sam...» pravi kardinal nekako osomo.
Po odhodu svojega tajnika se Richelieu zakrohota, kakor je včasih njegova nav^a. ka','ir — i^dor bi ga videl ta!:=ga, bi se začudil... In nato mrmra:
«Izvedel bom torej, kaj namerava Chevreuse. L-uvignyja držim. Jutri izvem za tajnost drugega zaljubljenca. Da, pojdem tudi, če me u.u.da čaka v Saint-Lazaire kakšno boc'a!o. Pojdem in cffsrc...» In se zresni ter da poklicati Saint-Priaca.
«Vse v vsem.. j» mu reče naravnost, «mislim, da je dvanajst stražnikov dovolj, da premagate dva upornika. Toda Trencavel in še dr-ig pajdaš sta vas premagala. Jaz no ljubim takšnih porazov. Saint-Avoye vam ni baš v keriet!»
«Monsinjor. » zamrmra preplašeni Saint-Priac in pobledi.
«Treba, da '"zbrišete ta iradež! In sicer ta':ej, ali pa n':te več v moji službi! To pa -""leni. ^a Annais de Lespars več ne bo vaša!...»
«Ukazujte, gospodar!» zablcbeti Saint-Priac mrzlično, ves bolan pii sami misli na možnosti, izražene s kardinalovo g.clnjo.
«Jutri zjutraj" oltrog enajste se podajte v lovski gradič grofa de Cha-'aisa za mestnim obzidjem Calni La-¿aire. Ko zapustite mestna vrata, se obrnete in se opremite tako, da bo izgledalo, kakor da imate doigo in težavno potovanje za seboj. Konj naj vam stopa počasi. Vstopite v hišo in tam boste našli grofa dc Chalais. Ce je sam, razumete ... čc jc torej sam, mu porečete, da vas pošiljam jaz in da naj vam pove, kar misli, jaz sam pa, da i>wii zadržan ter da mi je zelo žal. Na to se vrnete.»
Saint-Priac začudeno pogleda kardinala.
«Čakajte!».., nadaljuje kardinal. «Pozabil sem, utegne se tudi pripetiti, da Chalais nc bo sam, ampak da bo imel kakšen obisk.»
«F.j, da!» si misli Saint-Priac... «Tudi jaz sem zapazil, da si na to pozabil!»
«V tem slučaju se dobro oglejte, da mi boste poročali, kdo je, koliko jih je in kako so oboroženi.»
Saint-Priacovo oko se zaiskri in nozdrvi se mu razširijo, kakor da vonjajo bilko.
«Kadar izveste za vse to in sc dobro ogledate, sc vrnite, da me obvestite. Kakor vidite, jc zadeva precej lahka. Ker jc pa zame važna, vas pošiljam, da tako izbrišete svoj včerajšnji madež.»
«Kaj pa, če me napaJejo?» vp: Zi Saint-Priac.
«V tem slučaju glejte, da se jih otresete in da ubijete kar največ napadalcev, ter da se prav tako vrnete kar najhitreje k meni nazaj. Čakajte. Še zadnja beseda: Za ta svoj izlet sc boste oblekli tukaj, v moji palači, in konja vzamete tistega, ki ga dobite v mojem hlevu. Bo že pripravljen za vas!»
Saint-Priac se pokloni, toda sedaj čuti, da znoji mrzle srage in da se mu je jezik kar prisušil. Sedaj je razumel. Kardinal ga pošilja, pa morda ne v bitko, ampak v mesnico.
Pošilja me v smrt na mesto sebe!
I.i krvavo pogleda kardinala. Za hip se križata i.juna pogleda, kakor pogled bestije in kr t:!ca. In nazadnje zamrmra Saint-Priac:
«Pojdem!»
Pojdet si misli RtcheHcn, ko je
ostal sam. Pa se li vrne? Ce opravi jeklo svoj posel, kaj sc bo s tem iz-premenilo? Prav malo! Mesto nicga sto drugih. Vedel bom pa vsaj, na kakšen obed me je Chalais povabil. Ta Saint-Priac i e b i 1 dober sluga. Tem slabejc! Plačali mi ga bodo!»
«Monsinjor, pater Jožef ic tukaj, in prav tako čakata vaših povelj Ras casse in irater Corignan!» javi sluga.
Trenutek kasneje vstopita naša dva znanca. Oba skupaj.
«Monsinjor,» govori Corignan pre-ccj glasno, «čc mi za jutri izročite poveljstvo nad mestnimi vrati mont-martrskimi, vam privedem Trcnca-vcla zvezanega za vse štiri!»
«Monsinjor,» ga prevpije sedaj Rascasse. «izvolite mi podeliti za jutri poveljstvo nad mestnimi vrati pri Saint-Dcnisu, pa vam Trencavcia živega ali mrtvega položim zvečer pred noge!»
«Pojasnita mi,» pravi kardinal strogo, «kako je bilo z vama včeraj. Gospod de Saint-Priac sc pritožuje, da sta ga zapustila baš v odločilnem trenutku!»
To jA,drcbnost si jc bil izmislil Ri-chelicu sam, kajti njegova posebi a umetnost je tičala v tem, da si je pomagal s hlimbo, lažjo, ugovori in s hujskanjem drugega na drugega, da jc na ta način čim več izvedel.
«Zares...« pravi Corignan, «srečali smo ga. Toda če bi bil jaz vedel, da bo ta mož o nama tako lagal, mu ne bi bil pri tem slučajnem srečanja dal svojega blagoslova!»
«In jaz se mu nc bi bi! odkril!» doda Rascassc. «Plemič je, pa da tako laže?»
«Torej nista pobegnila pred bitko?»
vpraša kardinal.
Corignan se zravna in je naenkrat
nepričakovano zrasel. Z enim samim tresljajem glave vrže kapuce zase^ pest si položi na obširne prsi ia vpraša:
«Monsinjor naj me blagovoli po» gledati. Kakor sem tukaj, noben sovražnik Vaše cmincnce me še ni videl v hrbet! Da sem bežal! Monsinjor me hoče kaznovati! Ridcndo ca-stigat...»
Monsinjor ju oba pogleda in oba se prikloneta:
«Storila sva vse, kar je bilo v najinih močeh...»
«Dobro torej... in sedaj povejta kako mislita, da ga ujameta!»
Corignan in Rascasse se spogle-data in se razumeta. Zopet sta zaveznika.
«Monsinjor,» pTavl menih, «Ras-casse Vam hoče povedati, da sva nocoj prav slabo prestala noč. kajti desetkrat sva tvegala r;vljcnje, da t, 3 nadzirala Trcncavela in izvohala, ki« ie.»
«Ali sta ga videla?» živahno vpraša kardinal.
«Seveda!» vzklikne Rascasse, ds prehiti Corignana-
«Torcj povejte, kako.»
Rascasse pogleda Corignana, k? razume, da je pripovedka že prirrav-ljena, zato vzpodbudi svojega druga: «Govorite, Rascassc! Kn 'r.r treba udariti, sem rad na prvem mestu, kadar tr.ba rovot;M. vam r..je pr?nu-stim prvo mccto. Le čc bi vas zapustil spomin...»
(T>alje prihodnjič.*
ei*m, eïjn
lEISa
ljub J» .7 .irr A
dražba za električna industrijo
d. z o. z. gradi električne centralo.
proizvaja in dobavlja v«e elrktrldne stroja la elektrotehnično aparate In izdelke.
p o ektlra brezplačno vso naprav« ta obrate, ki so v svtzi z elektrotehniko.
Tehn.čns pisarne in zaloge:
Onaa Jaka cesta, palača L J ibljanskt Z.i -	—ko
KAR1BOB, Vetrlsjika alt o» 11.	H
Pisalni stroj za note
Na Angleškem se je posrečila pomembna iznajdba. Kapelnik orKestra v Prinčevem gledališču (Princ6s, Pica-dillr), L. Fortoni, je pred par dnevi pred povabljenimi gosti razkazoval svojo iznajdbo. namreč pisalni stroj za. noto. Dvanajst let se je bavil s svojimi poizkusi, dokler se mu ni posrečilo sestaviti stroj, ki je malo večji kakor so običajni pisalni stroji. Vsake vrste glasbene kompozicije z vsemi potiebnimi znaki se morejo na nJem pisati in tisoči odtiskov se lahko napravijo v kratkem času. Tudi mehanizem ni bolj zamotan kakor pri navadnih pisalnih strojih in izdelovalni stroški bodo približno isti.
PALMA
1K au čuk pofpe f niKe
rP
i! • L
RatislaY Polko 143 Ljnba Pulko, roj. Beranič
poročena
Maribor St. Lorene, Dravsko polje
da« ti. fsbratrja »923.
Vsakovrs*'o opeho nu:i pj tsntanč.ii& cenaii	'
iCriževska opekarna
A. LUM'.R & DRUG
Ksarna: Liubljaua, Stritarjeva, mica št 9 ZahtevaJte cesrfce !	8
za Same, tospoSe in olrek
¡ic znižanih cenah pri Šinkjvic ml li Scss
Ljubljana, jfosini trg st. 19.
Posojilnica v Radovljici naznanja žalostno vest. da e njen vseletni zves i élan, dolgoletni odbornik in sedanji načelnik Ladzorstva, gospod
Ivan Žark
posestnik v Lescah
dne 13. t. m. nenadoma umrl.
Pogieb se vrši v petek dne 16. t. m. ob 9. uri v Lescah.
Radovljica, due 14. februarja 1923.
Dunajski mednarodni semenj
13. do 24. marca 1923
Najugodnejša priložnost za nakup vseh strok
4535 razstavljal cev iz tu* In Inozemska.
Potisni!» da).
Ou»a;skS sedenj, d. d., Wien VII, palača semnja
kater tu d: cftci elra pisarne am pojasnile
v LJUBLJANI: Avstrijski Konzulat, Turjaški trg 4.

T
¿a
9
214
Načelsivo.
V Ä- ' .VJiSic«?«
in zakon o stanovanjih
je Izšel in sc naroča pri
|f Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica 54.
S poštnlr.o vred velja 8 Din 69 p*
II
?
I
g
i i
i"
P
I i! ji
Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog K 150,000.000*-
u	Ustanovljena leta. 1800.
Čekovni račun it 10.309. — Brzoj. naslov: Banka, LJubljana. — Tel. 261 ln 413
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja sreike razredne loterije.
Ped.uinlcei
Eni! r, Csljs, Darisi, Era:.j, IHaribor, Metiiosli, iiasi hi, Ptaj, SaKjsvo, Spi t, Trst.
i
j
rrttoga ,*Jutru - še. 3$, dne 19. februarja 1923,
Kmečki kralj Matija Gubec
(Ob 350. obletnici njegove smrti)
O Matiji Gubcu
Zgodovino moramo poznati, a ne smemo v njej utoniti.
O Matiji Gubcu nisem mislil redko. Kaj mi jc bilo vnanji i>ovod, da sem si v 7. gimn. razredu izbral za temo slovenskega predavanja laš kmetske pun-te? Ne morem več reči. Morda Aškerčeve Jialade in romance, ki so takrat izšle? Malo nas je bilo dijakov v tisti mariborski 7. šoli (1890/1891) in majhna je bila soba v privatni liiši Koroške ulice, kjer smo sedmošolei gledali edinega slovenskega učitelja. l«of. Ko-šana — ali mladeniči smo mislili iz nje ven tja v deželo Matije Gubca ...
Spomladi leta 1914. smo čutili, da se bližajo veliki dogodki. Saj smo jih ]ni-pravljali sami. «Gosposvetsko |>olje» je razburjalo avstrijsko policijo in močne šolske referente v vladni |>alači na Blciweisdvi cesti, če je proslava Go-sposvetskega [>olja zabranjena — no, pa bomo svoje misli povedali pod drugim naslovom. In i»riredil je «Ljubljanski Zvon» dne 18. marca koncert z Vil-harjevo kompozicijo «Matija Gubec» in Završan je zapel: «za seljaka hrvatskega», jaz [>a sem govoril — puntar-sko 'mi je bilo razpoloženje in hotel sem, da ga presejem na vso publiko.
Dober mesec dni pozneje sem (*>-idravljal Pulj, mesto avstrijske mor-narniee. Mase istrskih kmetov so napolnile julijski Narodni dom. Govoril sem jim o Matiji Gubcu in slovanskih pravicah. O. kje ste sedaj Vi, ki ste me takrat jtozvali v Pulj? Kako jc Vam, istrski seljaki, ki sem Vam po riredavanju stiskal roke? Ki ste strmeli, zakaj česa takega, kakor je povest Gubčeva. še niste slišali! Ni bil slučaj, da sem si tudi za Pulj izbral temo o Matiji Gubcu. Bil nam je to načrt, da govorimo — o zgodovinskih stvareh, mislimo pa na današnje in bodoče dni.
Pa prilike in parabole so postajale istina Bližalo se jc naše osvobojenje. Država grofov in knezov se je rušila, nastajala je država delavnih rok, kmetov in delavcev vseli vrst. — Nekako leta 1917/1918. pozimi sem govoril s Stjepanom Radičem v Zagrebu. Rekel sem mu. da sem njegov «Dom» brž v začetku -vo.ine odpovedal, ker je list pisal avstrijanski in cesarski. «Zakaj si pisal tako?» sem ga vprašal. «Moral sem skrbeti za svojo kožo.»- mi je odgovoril. In s tem je dokazal, da ima Radič dandanes najmanj pravice, igrati se Matijo Gubca, ki ni skrbel za svo:o kožo in ne za svo;o glavo. Radič me bo morda zavrnil: «Zgodovino moramo poznati, a ne smemo v njej utoniti» in zares, on ni utonil v Matiji Gubcu, ampak je splava! na vrh —
Na enem brdu v Zagrebu se vije Gubec v bolečinah, na drugem pa uživa Radič solnce in sij jugoslovanskih bajonetov.
Kaj bi k temu rekel Ivan Cankar, ki je hotel pisati dramo o krnskih puntih in pri tem nekako ščiti grofe iu barone?
Dr. Fr. L
Gubčev upor leta 1572 — 1573
Ta upor se je začel v hrvatskem Zagorju in se odtod razširil tudi preko Sotle in Save na južno Štajersko in Dolenjsko. Bil je tedaj hrvatsko-slo-^enski.
Središče in izhodišče upora so bila posestva madžarskega velikaša grofa Ferenea Tahija. Tu so se koncem leta 1572. uprli seljaki v Stubici in v Su-sedgradu. Takoj v začetku so napra-
vili uporni kmetje velikopotezen načrt, ki priča, tli so dokai trezno jircsojali svojo nalogo. Izvolili so si že i»rve dni dobro vodstvo, ki je sostojalo iz treh mož: Matije Gubca, ki mu je »tal na čelu. Ivana Pasanca in Ivana Mogaiča. Vsi trije so bili rodom iz Stubicc.
Za vrhovnega poveljnika kmetske vojske so postavili Ilijo Gregoriča, ki je bil rodom iz Bele Krajine, a že mnogo let naseljen v Zagorju. Ta je bil v vojaškem oziru najsposobnejši, ker je bil kot bivši vojak dobro izurjen. Vodstvo iij>ora je napravilo načrt za vojsko. Najprej so zbrali vso kmetsko vojsko iz Zagorja, nato so sklenili udariti proti Karloveu in pa ob Savi navzgor mimo Brežic na Dolenjsko. Ko so si pridružili tamkajšnje kmete, so hoteli dalje mimo Celja, preko slovenske Štajerske ter se vrniti preko Sotle nazaj v Zagorje. Takrat bi z združenimi silami udarili na Zagrsb, [>okorili bi si tamkajšnjo gospodo in ustanovili svojo kmetsko vlado (za hrvatske in slovenske (»okrajine) ter prevzeli vse posle, skrbeli za ui»ravo. pobirali davke in vse dajatve ter prevzeli tudi sami skrb za vojno krajino in brambo dežele pred Turki. Davek, tlako in vsa druga bremena so seveda sklenili takoj ukiniti.
Izvedba načrta se žal ni posrečila, kakor se ni i>osrcči! noben kmečki upor ne pri nas ne kje drugje. Hrvat-sko-slovenskcga punta je bilo celo zelo hitro konec.
V januarju leta 1573. se je bila zagorska kmotska vojska zbrala. Glavni del je ostal pod Guličevim vodstvom v Stubici, z drugimi trumami j>a jc prodiral Gregorič proti Krškemu. Odtod je jioslal cn del vojske na dolenjsko stran, da zbere dolenjske kmete, toda te trume je gospoda že 5. februarja pri Krškem popolnoma potolkla. Gregorič je svojim četam prikrival vest o f>orazu; šel je preko Sevnice, Planine, Kozjega in Podsrede, kjer so se mu povsod pridruževali štajerski kmetje. Ob Sotli pri Sv. Petru je tudi njega dne 8. februarja zadel ¡>o[K)!n poraz. Med tem je vojska hrvatske go-sjiode prodrla v Zagorje in žc dne 9. februarja zgrabila Gubčeve #nož;ce pri Stubici. Ujiorniki so se sicer zelo dobro držali, toda naposled so bili vendar premagani.
Kruto se je znesla fevdalna gospoda nad kmeti. Nešteto tovornikov je bilo obešenih, posekanih ali dnurače kaznovanih. Voditelji so bili kaznovani še prav posebej. Matijo Gubca, «kmet-skega kralja», so dne 15. februarja v Zagrebu na Markovem trgu na razbeljenem železnem prestolu kronali z razbeljeno železno krono, mu z žare-čimi kleščami trgali meso s telesa ter ga naposled razčetrtili.
Vzroki upora
Ilrvatsko-slovenski kmetski upor v 1. 1572—1573. je imel pj eni strani ste vzroke, kaor vsi kmetski upori, ki so se i>ojavlja!i Sirom Evrojie v 15. in 10. stoletju, to so: uvedba rimskega prava, uvajanje denarnega gospodarstva namesto naturalnega ter iz tega izvirajoče povišane vrednosti kmetskih pridelkov in sploh vseh proizvodov, ki jih je dajalo |>olje in hlev, gozd in voda. Graščaki so vsled tega zahtevali davščine mnogo ostreje nego prej, ko jih niso |K>trebovali. vpeljavali |>a so tudi take. ki so bile prišle iz navade, in opirajoč se na rimsko pravo so zahtevali mnoge pristojbine n. pr. za lov v vodi, za sekanje v gozdih, za postavljanje novih stavb, ob smrtnih slu-
čajih. kupnih pogodbah, zviSevali so
tlako itd.
Drugič je imel kmetski upor na Slovenskem še svoje }k)sebne vzroke, ki ¡ih drugod v Evroin ni bilo. To so bili turški na[>adi. ki so spravljali našega kmeta v obup. Turek mu je j>ožigal vasi, mu uničil ali ugrabil imetje, iwe-često tudi svojce. Toda kljub temu je graščak zahteva! normalne davke iu normalno tlako. Pa ne le to; za pojavljanje mestnih obzidij, graščako-vih gradov in utrdb so tirali kmeta še l>o!eg vveh bremen na delo, kajti on je moral vse to opraviti. Ko pa je pri-hrtimel Turek, so graščine, trdnjave ter obzidana mesta prišla v dobro le gosjodi, kmet pa se je skrival po hostah ali kvečjemu po cerkvenih taborih. Po Hrvatskem je moral kmet vrh vsega mnogo prestati 6e pred oholimi, samoi>ašnimi, sirovimi vojaki vojne krajine, ti pre(>ogosto niso dobili redno svoje plače, za kar so se odškodovali kratkomalo na račun ubogega kmeta.
Tretjič je imel Gubčev upor še prav j>osebej svojo lokalne vzroke: okrutnosti divjaškega graščaka Tahija, i>o katerega vaseh je najprej izbruhnil ujKir. Kmetski poveljnik Ilija Gregorič je pri zaslišavanju pred usmrtitvijo te okrutnosti in nasilnosti, ki so kmete gnale v upor, označil 6 slodcčimi dogodki:
Kadar je Fercnc Tahi imel starega konja, ki ni bil več za nič, ga je dal kakemu bogatejšemu kmetu, ki mu <ra je moral plačati po njegovi zahtevi. Nekoč se je Tahiju pokvarilo 1000 veder vina; razdelil ga je mod podanike, ki so mu morali plačati zanj visoko ceno; ako ni šlo zlepa, jim je odvede! konje ali govedo. — Njegova goved so morali kmetje krmiti na svoje stroške; ako je žival jioginila, se na paši izgubila, so mu morali plačati v gotovem novcu. Prav tako so mu morali čuvati jise; ako je kateri od njih izginil, so mu morali dati za vsakega psa — vola. — Marsikomu, tuli Gre-goriču samemu, je Tahi vzel vse imetje in ga jKigTia! j»o svetu. To 60 bile Tahijeve strahote, a še ne vse; ostro-gonski nadškof Anton Vrančič je lrisal o njem cesarju Maksimilijanu, da gospoda v Hrvatski s kmetom hujše ravna nego z živino.
Ul»or je j>ostal edini izhod iz tega strašnega položaja, ni j» prinesel uspehov, ki si jih je seljaštvo od njega obetalo.
Markov trg v Zagrebu
Markov trg, na katerem je bil kro nan Matija Gubec, jc glavno zgodovinsko torišče zagrebškega mesta. Dokler je Zagreb obstojal le na «Griču», je bil Markov trg središče vsega javnega in | tri vat nega življenja. Vsaka liša na njem nosi zgodovinsko obi-ležje. Starinska Markova cerkev sredi trga, z belo-modrorudečo streho, na levi častitljivi banski dvor. na desni palača bivšega hrvatskega sabora ter v ospredju magistrat, dajejo Markovemu trmi jiatrijarhalno znamenitost in Zagrebu zgodovinsko reprezentanco.
Pred Markovo cerkvijo je na mestu Gubčevega kronanja kainenit kvadrat s štirimi rudečimi ogelnimi kvadri: na njih jc stal žareči |>restol kmečkega kralja. Na nasprotni hiši magistrata pa je v steno vzidana kamenita maska trpeči ga mučenika Gubca.
Poleg Gubčevejra kronanja je bil Markov trg jirizorišče še dnige velike zgodovinske tracedije: Dne 29. juli;a leta 1845. je bilo na njem ustreljenih
it TTlreev. Gajevffi «JugosTovenov», kf
počivajo na Mirogoju v skupnem gro bu. To «o ««n<injske žrtve».
Gubčev lik v naši umetnosti
Gubčev lik je dal j>obitdo mnogim našim umetnikom, ki so skušali oble-lati (»obletu slovenskega upornika bodisi jiesniško. pri(>ovodiiiško, obrazo-valno ali glasl»eno.
Že Josip Jurčič se jc lotil Gubca posredno. Napisa! je fiovest «Sin kmečkega cesarja», katero slovensko ljudstvo še danes z zanimanjem bere. — V «Kresu» je pod naslovom «Kmečki triumvirat» obdelal Gubčev zgodovin ski pojav pisatelj Anton Koder. Zu Kodrov roman jc vladalo za časa. ko je izhajal, veliko zanimanje. Pozneje je Gubca in kmečke upore obdelal Anton Aškerc v sloviti «Stari pravdi», ki je nedvomno eno izmod njegovih najboljših pesniških del.
Z novo silo sc jc oglasil Gubčev problem v glasnikih slovenskeera duha mod svetovno vojno. Janko Glaser pi-
le o ti Jem v	Fran Lipah ga oŠ
deluje celo v dramatični obliki («Slovan, 1915), a Oton Župančič ga omenja v «Naši l>escdi».
Še jved začetkom svetovne vojne je Gtil>ec zamikal kijorja Lojzeta Doll-narja. Njegov «Matija Gubec» je bil priklenjen na prestol s skrčeno pestjo. Reprodukcijo Gul>čeve glave jo tedaj prineda «Otnladina». Dolinar takrat n! našel |>odpornika in mecena, ki bi mn bil omogočil delo dovršiti v redu do kraja. Kakšna usoda je dolete!a Doli* narjev kip jozneje, nam n! znano.
Od naših muzikov je napisal lialadcf na slovaški tekst o «Gu1wu» Miroslav Vilhar. Po vojni pa so se začeli zanimati za Gubca tudi drugi naši glasbeniki ter ga hoteli vporabiti za ideje slovenske junaške ojiere. Kolikor vemo. piše sedaj opero «Gubec» gospcvl Rlsto Savin, skladatelj «Lepe Vide». Sivemu glasbeniku želimo, da svojega in našega «Gubca» čim preje srečno dovrši, od naše oi>erc pa pričakujemo, da nam ga vprizori kakor hitro bo delo goduo za javnost.
Santamargheritske
konvencije
Besedilo pogodbe
«Nj. Veličanstvo kralj Italije in Nj. Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko sta vzela v razmotri-vanje težkoče, ki se imajo prebroditi in probleme, ki se imajo rešiti, da bi se moglo priti do končne izvršitve določil. sklenjenih v Rajiallu 12. no vembra 1920 in navdahnjena z enakimi oličutki, s katerimi je bila sklenjena tudi rapallska pogodba, t. j. z željo, da mod obema deželama utidita iskren režim in ]>risrčne olnošaje na splošno dobrobit obeh narodov, sta se odločila, da zaključita v tem cilju sporazume in sta imenovala svoje pooblaščence:
Nj. Veličanstvo kralj Italije: Karla Schanzerja, ministra zunanjih zadev, Nj. Veličanstvo kralj Srbov. Hrvatov in Slovencev: Vojo Antonijev iča, pol-tiomočnega ministra v Rimu.
ki sta. potem ko sta predložila svoja pooblastila izdana v veljavni formi, se docovorila kakor 6lcdi:
I. ZADAR,
Italijanska vlada izda merodajnim oblastim potrebne naredbe za evakuacijo tretje okupacijske cone in za prodajo dotičnega ozemlja oblastem kraljevine SIIS v roku dvanajstih dni [>o |K>lpisu tega sjHirazuma.
Vlada kraljevine Italije in vlada kraljevine Srbov, nnatov in Slovencev, v interesu odnošajev mod ozemljem Zadra in sosednjim ozemljem, stavljata svoja podpisa na konvencijo, sestavljeno na podlagi princi[>ov. označenih s[K>daj, in katera stopi v veljavo v samem momentu, ko bo evakuacija izvršena:
Obmejni promet in carinske olajšave.
Italijanska vlada izjavlja, da je teritorij Zadra izven carinskega teritorija Italije in vse blago, ki prihaja iz kraljevine SIIS. bo prihajalo v ome-! njeni teritorij neodvisno od vseh in kakršnihsibodi pravic.
V prometu med zadrskim teritorijem i in obmejnim tet ¡torijem kral jevine SHS dajejo se medsebojne olajšave, po katerih se navadno urejuje obmejni promet mod obmejnimi državami.
Pravice in druge izvozne pristojbine. prepovedi in druge rcstrinkcije, ki bi mogle biti uveljavljene pri izvozu omenjene kraljevine v splošnem, se ne morejo raztegniti tudi na izvoz v zadarski teritorij produktov specijalno označenih v listi priključeni sj>orazu-mu, v toliko, v kolikor ti produkti izhajajo in so uvoženi s teritorija kra-
ljevine SnS in sicer iz cone, ki se bc določila z istim sporazumom.
Razun tega bo proizvodom, ki pridejo s teritorija Zadra. a označeni so v drugi listi dostavka tega sporazuma, dovoljen uvoz v omenjeno cono. kot v obmejnem prometu, brez plačanja carinskih in drugih pristojbin v tisti količini. ki odgovarja potrebam ljudstva iste obmejne cone.
Kraljevina SnS se obvezuje, da ne stori nikakršnih izjemnih ukre]>ov proti izvozu življenskih potrebščin iz kralje vine na teritorij Zadra.
IL REKA.
Takoj, ko bodo izdane odredbe za evakuacijo Sušaka. ki se ima izvršiti pet dni po podpisu tega sporazuma,
bo pnstoi>il3 mešana komisija, sestavr Ijena iz treh Italijanov in treh Jug»1 slovanov, podprta z eksperti:
a)	da nadzoruje delo pri evakuaciji Sušaka;
b)	da določi mejo med kraljevine SHS in svobodno reško državo z ozirom na odredbe, določene v Ra-pallu 12. novembra 1920;
c)	da otvori promet z Reko;
d)	da pristoj>i tehnični in administra/-tivni organizaciji pristanišne službe;
e)	da organizira funkcioniranje reške državo na podlagi čl. 4, rapallske pogodbe.
Komisija bo imela končati svoje delo v roku enega meseca od dneva svojega prvega sestanka. Ta rok se pc skupnem s|>orazttmu lahko podaljša.
V	slučaju nesoglasij se oba visoka pojrodl>enika obrneta prijateljsko na arbitražo po čl. 5. rapallske pogodbe.
Komisija bo imela tudi formulirati svoje predloge v cilju vzj>ostavitve obmejnega prometa za Kastav po principih. sprejetih za Zadar.
Komisija se sestane v Opatiji takoj po ¡odpisu tega sporazuma.
m. SPLOŠNE KONVENCIJE.
V	momentu, ko bo izdala italijanska vlada kompetentnim oblstem potrebne naredbe za evakuacijo tretje okupacijske cone. po odredbah iz št. I. tega siorazuma. bo imela vlada kraljevine SHS staviti svoje podpise na naslednje konvencije, ki imajo stopiti v veljavo v roku dvanajstih dni po ratifikacij" tega s[>orazuma.
1.	Institucija uprave fondov;
2.	Ocenitev ¡.okretne in nepokrotce imovine Dalmacije;
Spomini na kmečki upor leta 1573.
P^e dni rnescca februarja 1. 1573. 5o se začele gibati kmečke čete, ki so se že nekaj let pripravljale na vstajo proti gosjiodi. Kmečki upori so se zaželi že v začetku 16. stoletia pol geslom «za staro pravilo», to je za svobodo zemlje. Ponavljali so sc večkrat. Prvj večji upor po naših krajih je bil !. 1515., Šo hujši pa je izbruhnil 1. 1573. V drugem uporu so imeli glavno vodstvo Hrvati. Pridružili so se jim poseb no Slovenci iz Štajerske. Hrvatski pisatelj Šenoa je popisal te dogodke v iejiein zgodovinskem romanu «Seljačka buna». F. ŠiŠič piše v «Jugoslovanski Njivi», da je ta roman tako zgodovinski. da bi ga mogli imenovati «Zgodovinsko monografijo v obliki romana». — Krasno je poj»isal kmečke boje Aškerc v ciklu «Stara pravda». Šenoi-no delo imamo tudi v slovenskem prevodu pol naslovom «Zadnja kmečka vojna». V 36. in 37. poglavju govori pisatelj o Slovencih in pravi:
«Med tem, ko se je pripravljala hrvatska gospoda, da zatre kmečki vihar. se je dvignil na štajerski stani onstran Save. kraj za krajem. Ponos je vzbudil slovansko kri, povoden j se je razlila v mogočnih valovih. Kmetje v Blanci so se dvignili, v Rajhenburcru ni ostalo CDSDOdi druiresra. kakor trdo
grajsko zidovje. pri Sevnici je stala na I Kil ju Ilijeva vojska, Boštanj na Kranjskem je zgorel v plamenih, Andrej Hribar je prinesel petelinje j>cro v Radeče, kmetje grofa Lamlierga so |=<xl svojim županom zgrabili za orožje. Zaman jih je rotil grajski oskrbnik Janko Gvedič, naj ostanejo zvesti in naj branijo grad. Meščani in kmetje so krenili proti Zidanemu mostu in zapodili Gvcdiča, ki je pribite! za njimi. Dne 6. svečana je pridrlo 500 llijevih ljudi do štajerske Loke ob Savi. Množica je vdrla v dvorec žuimika Jakoba Kekelja na Slapu, razbila kleti in odnesla vino. Vseh go-s|>oskih brodov so se polastile kmečke čete. Trumoma se je zbiralo ljudstvo, da se pridruži Hrvatom: «Ni več davkov. ne mitnine. ne tlake, ne gos|>ode. svoji smo!« je klicalo kmečko ljudstvo povsod. In plaho so se skrivali najemniki nemških baronov.
še silnejše in mogočnejše pa je zavrelo med kmeti po smrečevju štajerskih strmin na severu Save. Kozje, Pil-štajn. Planina. Fišeče, Kunšperk so se strnili v junaški krog. zadrhtel je od straha tudi trdi celjski grad. Krepki kovač Pavel Sterc je dvigni! v Planini zastavo svobode in iz tisoč grl je za-grmel po slovenskih gorah in planinah gromovit glas: «Svoboda v imenu božjem!» Razjarjeno ljudstvo je planilo na svoje tirane. Iz male kovačnice v Planini so šinile iskre pod nebo in naenkrat ie bil ves okraj v oenju. Ljud-
stvo od kloštra sv. Jurja na Gorah sta volila Gašper Martun in Joža Sko min; pod gradom IIerbur{rom je zbral čete Jure Zujan, na Bizeliskem ob Savi je zapovedoval Krsto Pustak, v Pišeeah pa je vnemal kmete Filip Vi-šerič. Vsem je liilo dovolj sužnosti. Kot gorski ¡»toki so se zbirali seljaki pod zastavo Kovačevo in vzklikali: «Prišla je stara pravda! Hrvatje gredo, z brati Hrvati |H)jdemo vsi!» Začudene so trei>ctale tanke jelke, od strahu so se splašili orli in odleteli s svojih skal. stari kristalni snežniki so se zablestili bolj živo izpod davnega jarma. Zdelo se je. da bo vihar odnesel vsa kamenita gosjtodska gnezda, zdelo sc je. da bo naučila ura, ko je Ljude-vit Posavski stri Franke, zdelo se je, da bodo zasvetili dnevi Samove krone, kajti daleč nad snežonim valovjem gori. daleč iz temnega zelenja jelovih dobrav se je razlegal čarobni vzklik: Sv olioda!»
Pisatelj Šenoa popisuje naoalje pohod slovenskih čet proti hrvatski meji. Za njimi pa je šel kapetan Jurij Schrot-tenbach s celjskimi oklopniki... Poveljnik Ilija je pospešil pohod, da bi »e združil z Gubccm.
«Naprej, otroci.» je kričal ilija, leteč na konju. «Gubec nas čaka; tu v tujem kijju ni rešitve za nas. Glejte hrvatsko zemljo!»
Toda kmečke čete so bile sestradane in utrujene. Bilo ie ie sreoozno. Grof
Ditrichstcin je vodil močno plačano četo na omagano ljudstvo. Kmečka vojska je bila zajeta.
«Ni več Hijine vojske, samo polno jHilje mrličev in 500 ubogih ujetnikov vodi kapetan Jurij Schrottenbach v Celje z velikim slavjem, ob «rlušečih glasovih tromb pod zeleno štajersko zastavo.»
Tako se je končal pohod slovenskega dela kmečko vojske. Dne 9. svečana je prišlo do odločilne bitke na Klanjcu ob Sotli. Kmečka vojaka je bil j>remagana. Gubec, kmečki kralj, je bil ujet in 7 njim njegov drug Pasanec. Dne 14. februarja je bilo strašno kronanje v Zagrebu ...
Te dni se obhaja spomin teh dogodkov.
Ostrogonski nadškof Anton Vrančič je j k) obsodbi dne 23. februarja 1573. pisal iz Požuna kralju Maksimilijanu: «Res. milostljivi cesar, kmetje ne toži jo zaman nad svojim stanjem. Pri nas postot« gospoda lolje in bolj pošteno z živino nego s kmeti » — Bili so torej težki časi, ki so prisilili kmeta, da je šel v boj za «staro jtravdo». Zal. da so zaman jodle žrtve, kajti kmečko stanje se ni izboljšalo vsled uporov, ampak šele vsled novih dogodkov v 19. stoletju ko je zavladala demokracija in se je povzdignila splošna izobrazba ljudstva.	—a—
Anton Dvorak — dramatik
(K premieri opere «Vrag in Katra».)
Ako precrledujcmo eelo dramatično delo Dvofakovo, ki so ga pusebno pred kakimi dosetitni leti (slučaj dr. Nejedl^ Dvorak) njegovi nasprotniki še kruto zaničevali, bagateli/.irali, moramo prid do sodbe, da mu gre tudi na tem pol^u enakovredno mesto s Smetano. To mesto mu gre, ker je Dvofak ustvaritelj svojega posebnega ojiernega stila, ki kaže sicer marsikatere sledove tu^h vplivov in vzorov, pa vendar nikdar ne kopira, ampak kar je v fakturi, slogu prejel od slavnih mojstrov, napolniije z lastno izrazito individualnostjo. Opera ni bila nikdar najsrečnejša forma Dvofakove muze, že zaradi tega. ker mojster Cesto na ljubo absolutni muzikalični strani žrtvuje glavno žilo opore — dramatičnost
Kot operni skladatelj je Dvofak srečnejši v komični operi nego v serioznL Komična opera namreč ne zahteva niti silnega dramatičnega napetja niti močnega diamatičnega akcenta. V njej je Dvofak lahko uveljavi! svojega skoz in sko*-muzikaličnega duha, kakor tudi češk5 značaj mnzike, ki se tako tesno naslar."> na značaj narodne (ljudske) glasbe. O Dvofakovem opernem delu sodijo različno. Gotovo je, da Dvofak vedno več vnkltnira k ^—~ "i® epični širini in da
iJ. Sistematizacija nasleffnffi fhfei*-60v pokrajin, okrajev, občin in drugih lokalnih, javnih in moralnih korjtora-cij;
4. Razdelitev imovine pokrajin in fibčin;
-- 5. Razdelitev arhiva Dalmacije;
6.	Sistematizacija bank;
7.	Institucija družabnih zavarovanj;
8.	Prometna pota. Imenovanje ko z tnisije. sestavljene iz tehnikov obeh d r-
fatv, ki bo dolžna razširiti in razviti prometne zveze na suhem in na morju;
9.	Nacionalizacija društev in trgovskih t vrl k ;
10.	Fidejkomisi;
11.	Poraba davkov v svrho izbega-tanja dvojnih pristojbin;
12.	Ribolov. Sporazum, ki se nanaša na ribolov državljanov obeh držav v vodah, ki se v tem cilju smatrajo kot skupne;
13.	Dopolnilne odredbe, ki se nanašajo ra konvencijo o zaščiti narodnostnih manjšin:
14.	Predhodne in prehodne odredbo ki se nanašajo na poklice, industrije in trgovino do sklepa trgovinske pogodbe;
15.	Dopolnilne odredbe admimstra fivnih ureditev in procedure;
16.	Dispozicije o ravnopravnosti šol skih diplom;
17.	Odredbe o pravici lastnine;
18.	Odredbe o volilnosti v upravnih svetih in eksploataciji kredita:
19.	Rekvizieije;
20.	Sekvestri;
21.	Konvencija za s predavan je tiho tapstva.
IV EKONOMSKE KONVENCIJE IN ONE KI SE NANAŠAJO NA KULTURO.
Vladi obeh visokih pogodbenih strank bosta izvršili brez odlašanja končno stipulacijo in ratifikacijo ekonomskih sjiorazumov, že zaključenih in začneta takoj [Ugajanja o zaključku dnisrih sporazumov, o katerih se govori V 6. in 8. čl. rapallske pogodbe.
Napisano v Rimu v dveh primerkih 23. oktobra 1922.
Antonijevlč.
nega fvwca trota STorzo samo zaridl
nje, sprejemna danes nase nalogo, da Izvrši to še prod kratkim toliko pobijano pogodbo! Individualizacija odgovornosti za bodočnost, o kateri govori v zbornici sprejeta resolucija, je povsem tem šele prav razumljiva, kakor so tudi tako raz
poklun".! zbornik znanstvenih spisov, garna Cvijanovid, Doograd in stane let-Sodeč po teh In takih Izjavah, je lasno, pisaiah večinoma latinski, pod našlo- no 1-10 Din; posamezni zvezki po 6 Din. da bo lašistovska Italija sicer izpolnila vom; Charisteria. — Moratvski je po*a- Sophokles: Kralj Oidlpus. Tragedija
umljlvi komentarji, s katerimi je fašistov- ¡n izpolnjevala, kar si nalaga z rapallsko da ni le učenjak, ampak širše raz- v petih dejanjih. Prevedel Anton Sovrt. ski tisk pospre-iil snrejetje ratifikacijske- pogodbo in dodatnimi izvršilnimi dogo- i v!ta osebnost, ter si je očuval smisel za Sova knjižnica 8. Založila in izdala Noga zakona v zbornici.	j vori, da pa vkljnb vsemu temu še daleč vs« življenje svojega naroda. Ko je ; va Založba v Ljubljani. Str. 128. Pre-«Cin, ki ga je danes Izvršila Italija, za- ne smatra jadranskega vprašanja za Mommsen v navalu svo.ie nemške strasti | vesti na slovenski jezik grandior.nega vita v globoko bol, ni nov v analih naše i končno rešenega, da bo vkljub še tako navalil na Slovane, mu io Moravski leta | Sophoklcjevega kralja Oidipa je zasluž-zgodovine,» piše v današnjem uvodniku dobrim sosedskim odnošajem, ki bi mogli	P'sn' «odprto pismo». Kako je uva- no literarno delo. Žalostno je, da ni-tržaški fašlstovski «Popolo». Z današ- nastati med obema državama na predla- ! *evan tudi v politiki, se vidi iz tega, da
njim dnem začenja nova zgodovinska doba Italije. Vodja jc podedoval položaj poloma. Podjetje se ne da vzpostaviti, dokler niso upniki popolnoma zadovoljni... Metlica se mora plačati, ker se nahaja na njej pečat Italije. Plača se in potem se oči vpro v bodočnost in se reče: Sedaj pa z nami!
gi nadaljnih po~odb in dogovorov, slej ko	-¡e v Prešlem deccmbru bil kandidat
prej motila iskreno zaupanje med njima	de?nice za mesto prezidenta poljske re-
ternna scnca dalmatinskega Iredentiz-	Publ:ke> P" d™S' blitvi (20. decembra)
ma....	edini protikandidat sedanjega prezidenta
Wojciechowskega. «... dokler se ne dopolni usoda!»	_
A. Ekar.
Schanzer.
Ratifikacija konvencij in fašižem
Trst, 11. februarja.
Italijanska poslanska zbornica je za-tliučila včeraj svoje kratko zimsko zasedanje z odobritvijo konvencij, sklenjenih med Italijo in Jugoslavijo v Santi Margheriti in podpisanih v Rimu 23. oktobra 1922. Ratifikacijskl zakon je bi! sprejet z 225 glasovi proti 20 glasovom maksimalističnih socijallstov, a sprejeta jc bila pred glasovanjem o zakonu samem tudi rcsolucija, ki se glasi: «Zbornica. uvažujoč, da mora Italija podati dokaz absolutne lojalnosti v izvrševanju pogodb, poziva vlado, da narne vse svoje moči, da bosta varnost jadranskih obal In zaščita našega ljudstva v Dalmaciji izhajali iz iskrenosti odnošajev z jugoslo-vensko kraljevino, in da odgovornost za bodočnost ostane odslej Individualizirana». To resolucijo je treba razumeti tako, da naj nosi vso odgovornost za kršenje varnosti jadranskih obal iit zaščite italijanstva v Dalmaciji vsakokrat le tisti, ki bi kršil iskrenost odnošajev med Italijo in Jugoslavijo.
S sprejetjem ratifikacijskega zakona s sfrani zbornice pa konvencije niso še ratificirane. Sprejeti mora zakon predvsem tudi še senat, kar se zgodi te dni, nakar ga vlada predloži v sankcijo kralju. Nato pride še izmena ratifikacijskih listin, s čimer bo ratifikacija končno Izvedena. Odtlej dalje tečejo v konvenciji določeni roki za izpraznitev tretje cone v Dalmaciji in SuSaka ter končne ureditve reškega
vprašanja.
Ratifikacija svetomargeritskih konvencij pomtnja za fašizem največjo preizkušnjo, kar ga jih je doslej doletelo: Ista stranka, ki je bila nnjodločnejša nasprotnica rapallske pogodbe, ki je zrušila nje-
Kulturni pregled
; Slovenska moderna umetnost. Na-j rodna Galerija je nevadno Izdala lepo ' i opremljeno zbirko reprodukcij pod tem | naslovom. Prva naklada tega albuma je j že pošla, sedaj je došla druga naklada. 1 Dejstvo, da se je prva naklada skoro v
Prosvetno de?0 stikolskih! kar). Ljubimkanje (Schnitzkr) ter Gar- 14 dnch c:si0 razprodala, najjasneje go-
dist (Molnar).	v0" 0 všečnosti te izdaje, ki je po svoji
.	obliki gotovo prva in najsijajnejša umet-
niška izdaja te vrsto. Vsebuje slike slovenskih impresionistov, katere si mora nabaviti vsaka naša društvena knjižnica in vsak naš inteligent, ki tega doslej še ni storil. V obliki knjige stane album 42 Din, v obliki mape 35 Din in se dobiva po vseh ljubljanskih knjigarnah ali pa pri Narodni Galeriji v Ljubljani.
«Misac.» Februarska številka je raznovrstna in prinaša med drugim članek Ulje Pržiča o narodnostnih maniši-nah In njihovi zaščiti; na žalost Pržiče-vl statistični podatki niso povsod točni,
R. Banmbacli: „Zlatorog"
(Planinska pravljica. Preložil Anton Fun-tek. Druga, predelana Izdaja, V Ljubljani 1922. Založila Kleinmavr & Bam-berg.)
Viktorja Scheffela in njegove novo-romantične strue najbolj nadarjeni učenec je bil Rudolf Baumbaeh. Živel je nekaj let med Slovenci in po Karel Dež-manovi zaslugi ie spozna! ba'6 pravljico
mamo že davno prevedene vsaj najbolje drame Ajshvla, Sophoklcja in Evrvpida. Sovrö je začel orati povsem zanemarjeno njivo z lepim uspehom. Jcz.lk mu je bogat, krepak, naš. Prevod se čita gladko in z užitkom. Tudi uvod jo prav dober. Sovr6 je očrtal izvor drame, namen in snov ter razvoj tragedije, tri- in totialo-gij, grško uprizoritev in gledališče, So-phoklejevo življenje in dc'o, njegove reforme in zasluge ter je pojasnil svoj prevod in Oidipa z vseh strani. Tudi opazko so bogate in dobre. Skratka Sovrft je opravil svojo nalogo vzgledno! To lepo knjigo, ki se odlikuj« s papirjem In tisokm. torej radi in lahko prav toplo priporočamo vsakomur. Za višje razrede srednjih šol bo zlasti dobrodošlo berilo. G. Sovi6 pa naj nadaljuje in obogati naše slovstvo Se z enakimi prevodi staro-klasičnih tragikov. Morda bi kazale Oidipa uprizoriti na odru ljubljanskegi •rledališča. Eksperiment bi bil velezahva. len; za našo publiko izredno instruktiven, a za mladino srednjih šol prav poseben praznik pradavne, večno mlad« umetnosti.
«Zlati petelin», opera rimskega Kor. sakova, se uprizori prvič v nemškem je-
o trentarskem lovcu In Zlatorogu. Go-	.------- ----- ,------------, .,	, , ,. , . .
tovo je, da je Baumbach dobro" poznal { zlasti ne kolikor se tičejo števila Jugo- Z'U M odru berlinske državne opere, našo planine, njih pravljice in pripoved- slovanov v Italiji. Za take reči jo treba	-
Iz življenja In sveta
Protestno zborovanje plesalcev
Ker izganjajo množico policaji, je nastal pri garderoba!) naval, ki je živ. ,ljcnju nevaren. Samo poglejte tc (Govor, ki sem ga govoril samo v med- strašno piečo! Pol ure stojimo tu v
odrov v okolici Ljub'jane
V okolici našega mesta imamo več so- i kolskih društev, ki niso delavna samo na , polju sokolske telovadbe. Poleg gimnastike goje tudi izobrazbo, katero širijo med vse plasti naroda z dramatičnimi produkcijami. Te vrste prireditve goje sokelska društva v Mostah, na Viču, v Stopanji vasi in na Jezici.
Repertoar omenjenih dramatičnih odsekov Sokola tvorijo v prvem redu ljudske igre. Med temi se najrajše izvajajo Finž-garjeve drame. Posebno priljubljena je «Naša kri» ter «Razvaline življenja», dalje Meškove dramatične slike «Na smrt obsojeni», Igrokaz «Brat S-kol» ter druga dela, ki so izšla v «Taliji».
Zadnje čase, posebno proti koncu leta 1922 ter v letošnjem letu se opaža v naših okoličanskih sokolskih dramatičnih krožkih prav razveseljiv razvoj. Marljivi igralci so segli tudi po slovenskih dramatičnih d d I h iz novejše dobe. Igrajo se poleg njih: «Vcleja», Štolbovi «Stari grehi», Petra Petroviča «Mrak in Gozd». Nuši-čev «Navaden človek». Cchova «Medved snubač», Gogoljev «Revizor», Knoblau-chov «Faun» Itd. Vmes na se dajejo tudi lažje stvari, n. pr. «Babilon», «Avtomobi-list», «Charlejeva tetka» in podobno.
Obisk predstav je jako zadovoljiv in stalno narašča. Produkcije poseča v prvi vrsti publika iz nižjih slojev: delavci, kmetje, mali obrtniki, skratka vsi tisti, ki nimajo prilike, da bi iz kakršnihkoli vzrokov mogli obiskovati gledališče v mestu. Najbolj razveseljivo d-.jstvo pa je, da se občinstvo razvija v smeri kriterija, kar dokazuje povpraševanje po If^ah boljše vsebine. V tem oziru se vzgoni vpliv ma lega gledališkega odra že pozna.
Igralci na sokolskih odrih so večinoma domačini, katerim marjivo prednjačijo dijaki. Od časa do časa gostujejo s predstavami v ljubljanski okolici srednješolska organizacija «Preporod» In akade-mično društvo «Jadran» ter gotove podružnice «Ferijalnega Saveza». Domači igralci so povečini preprosti ljudje, toda kjer delujejo pod spretnim vodstvom, imajo cesto prav lepe uspehe. Marsikateri diletant z naših okoličanskih sokolskih odrov bi lahko brez strahu igral kakšno manjšo ulogo celo v ljubljanski drami. — V Mostah so nadvse agilni br. Spunt, Albreht, Poharc, Cesar, na Viču komik Jože Lojk, M račun in režise-Borštnik. Okohi njih se zbira še mnogo drugih moči, ki jih radi pomanjkanja prostora žal ne moremo navesti z imeni.
Pri prosvetnem de'u naših okoličanskih sokolskih odrov pridno pomaga dramatični odsek akademičnega društva «Jadran» z Ljubljane. Na ta način jako praktično in uspešno izvršuje svoj program ... -------- ---------- ------............ ..... ...... — --------- „ ,	„
za poglobitev liudske izobrazbe. Pri Iz j se je narodil 1852. na Poznanjskem, štu- .plesati, še ni rečeno, da morejo to i»re- obenem ca j>a navadno tudi nabunka
dira! v Berlinu pri Mommsonu in drujrh 1 povedovati drugim. Mislili smo. da bo Največje veselje p3 ini3 mali Kata
ke ter življenje naših gorjanov v soški in Irohinjski dolini. In ustvaril je ep, ves pretkan z lirlko, bogat slik iz krasne narave v triglavskem pogoriu. Imel je oči za ptice in zveri, zlasti pa za rastlinstvo v naših Alpah, ki jih je občudoval in opeval z ljubeznijo. Baumbach pa jo bil predvsem lirik; zato so njegove boje nežne, blede, pastelne, njegovi spisi bolj sladki in romantično lepi neso resnični, plastično realistični in mogočni. Vzllc vsemu pa je ta ep še vedno izredno ljubeznivo berilo, ki ga 1 človek čita z užitkom vedno rad znova. Vsa vsebina epa je naša In obdelana z resnično umetnostjo, ki grabi po našem srcu.
Se bolj pa nam je približal Baum-bachovo umetnino profesor Anton Fun-tek s svojim prevodom, ki je svoje vrste
klicih v koridorju pred garderobo v «Nar. domu» j>o sokolski maškeradi, ko je nastala velika gneča.)
Shivni ljubljanski plesalci! Ze ves prodpust. se je pripravljalo protestno zborovanje plesalcev na glavnem trgu v Ljubljani, zaradi krutega preganjanja. ki smo ga morali pretrpeti ta pred-pust. Ker pa se nismo nikoli poino-številno sešli, svojih kratko odmerje-
nih plesov pa tudi nismo mogli izpre-umotvor. Preva:alec. sam pesnik in nad minjati v protestna zborovanja, čeprav vse spreten stihotvorec, se je očlvidno j se ja na njih protestiralo toliko, da znova zelo potrudil, da mu je prevod so bili komaj še [»lesom podobni. Zato gladek in prožen kakor original. Fun- naj izpregovorim danes ob res «na-tek. bogat v hesedju, je naravnost ob- ' bito» polni udeležbi, čudovanja vreden, kako zna najti lepih i Slavni plesalci! Kaj take~a kar sc domačih izrazov za vse možne ptice. je „^¡^ letos v Ljubljani, se'ne godi zveri, rastline, orodja i. dr. Morda bi j nikjer na svetu razven na Nemškem, bd storil prav ako bi b.I na koncu do- kjer 60 plcsi vsled narodne žalosti dejal slovarček, da bi vsaj vedel:, kaj | [>reiK)vedani, (gotovo na veliko žalost pomen; o vse te razhčne besede in se vseh prjziMjetih). Toda Nemčija je pre-jih učili. Zakaj na svojo žalost te m one maffana tlržava< mi pa ?mo zinagovalci
na revitmomA 1-or mi ■» r> n m a h«! a _ nn .	,	,	,	, .
in toroj ni treba, da se odrekamo temu
ne razumemo, ker poznamo bolje — na svojo sramoto! — le nemški izraz.
Knjižica je izredno lepo opremljena in je posebno primerna kot literarno darilo. Vsakdo, ki ljubi na«o domovino i in njen najkrasnejši biser — Triglav, seže z užitkom po tem delcu, himni slovenske očetnjave.
koridorju in so prerivamo. Prišlo i« celo do prepira in skoraj do pretepa. Gos[>odjc pušijo; kaj bi bilo, ko bi nastal cgetij! Ali je to človeško, ali smo sploh še državljani, ali moramo res ravno Ljubljančani pretr|>eti vse kaprice, ki jih 7. nami nekdo uganja? Vse to je škandal, ta gneča in tiste strogo odredbe, vsled katerih so letos vsi plesi tr|>eli. kajti vsaj to bi nam smelo biti dovoljeno, da 6e ¡k» volji na plešem o, kakor je to na-ša pravic osebne svobode, ki je nihče ne sme kratiti. Zato pravim: proč z absolutizmom! To je bilo zadnjikrat, da je Ljubljana plesala do 1 čez polnoč. Drugo leto l>o plesala vsaj tako, kakor druga mosta. Saj je sokol-ka maáke rada celo v «stari, gnili» itd. Avstriji do jutra trajala. Zato, na svidenje pri hodnje leto. ko bomo svobodni plesal® (Splošno odobravanje.)
Iz lovskega življeisja (Resnična pustna zgodba.)
Nedaleč od Ljubljane živi eden naj-
Jüb'Iej poljskega učeni aka-hurn an'sta
Dne 25. januarja ie enninsederr.deset-letnico svojega rojstva obhajal prezldent
veselju. Zato se je tudi drugod po Jugoslaviji plesalo kakor je pred pustom navada |>ovsod na svetu.
Zagreb in Beograd sta plesala cele'boljših strelcev, mali Katarinčan. kro-noči in tudi Maribor je ime! plese do 1 jač po poklicu in lovski čuvaj. Za-siu-jutranjih ur. Edino Ljubljana je bila dila se mu je šivanka. tembolj pa pri-izjema. Komaj je bila ena čez polnoč,1 ljubila puška, brez katere ne more več
__. .	. •	•	•	i	»M /i »A . 1 AI. i 11 n A r- ^«.AT
že te je držal policaj za ramo in te vlekel od tvoje ljubljene plesalke, ki bi bila prav tako rada Še plesala kakor ti. Toda nič ni jornagalo. Konec! In oditi smo morali.
Prenašali smo to nasilje neradi, ker po!;ske Akademije znanosti in umetnosti j smo bili prepričani, da je krivično. S v Krakovu, dr. Kazimir Moravski, naj- 1 tem se nič ne prištedi in končno nismo odi čnej!ši pol:«ki humanist, oče poljske i sužnji ampak gosjodarji čez svoj de- koče v temno noč. Njegova dobro re norcaolmc klasične filologije. Moravski ; nar. Ako sc starim gospodom ne ljubi jena Nežika mu pride takoj odpreti
živeti. Ako ne more dobiti na strel nobenoga živega bitja, naj si bo malega ptička ali metulja, pa ei Lojzek pomaga drugače. Napravi si kratkomalo papirnato «šajbo» in strelja, dokler mu ne zmanjka patrón. Kadar pa se vrača z lova |>ozno ]>onoči domov in ne vid' več «šajbe», strelja okoli svoje borní
beri Iger se drži nače'a. da je treba nuditi ljudem igre razumljive in vzgojne vsebine. Do sedaj je gostoval s sledečimi
ter se 1877. habilitiral v Krakovu. Mo- vsaj na pustni torek zmagala uvidev-	rinčan. kadar ga doleti sreča, da snn
rawski ne pozna samo izvrstno klasične i nost in da nam pv.ste vsaj to noč. To-	ustreliti kakega j»sa. To se je zgodilo
komadi: Mrak, Gozd (Petrovič), Hlrmci. j sta'ir.e, ampak jo tudi samostalno in i», da varali smo se. Ura je komaj dve in	pred nekaj dnevi. Jo/.etova Pepa jo Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Can-1 prvih vitov preisku.e. Leta 1900. je iz ¡moramo domov.
imela i«ri hiši že priletnega in zvestega
Srru manjka dramatične kratkosti Izraza. Treba pa je samo spomniti se glasbenih krasot v Dvorakovih operah in takoj po-tabimo vse dramatične napake.
V	Dvorakovj dramatični tvorbi zasledujemo lahko od prvih početkov stalen vzpon navzgor, kar se tiče forme, instru-mentacije in izraza ter jasno razdelitev dveh glavnih period: Dvorak pred Wag-nerjem in Pvofak — Wagnerijanec.
V	Dvorakovi tvorbi zasledujemo lahko od prvih početkov stalen vzpor navzgor, kar so tiče fonne, instrumentaeije in iz. Taza ter jasno razdelitev dveh glavnih period: Dvorak pred Wagnerjem in Dvofak — Wagnerijanee.
Iz prve periode (koncem let 1860. in pofetek 1870.) datira prva forma «Krile a ublife» (Kralj in ogl.iar), komične opere pravljičnega sujeta. Pri skušnjah so se pojavile različne tehnične težkoče, da je avtor vzel delo nazaj in prekomponiral. Prekomponirano kaže že sledove Smetanovega vpliva, ki se še bolj stopnjuje v d/eh prihodnjih, zopet kemičnih operah — «Tvrdč palice» (Tide buče) in «Selma jsedlik» (Zviti kmet). Te dve operi tvorita z novo redakcijo «Kralja in ogljarja» prvi oddelek v Dvorakovi dramatični tvorbi. Smetanov vp'iv se tu oglaša glavno v melodiki, ritmiki in v narodno-če-ikem značaiu glasbe. V instrumentaciji je to že «pristni» Dvofak, bogat na barvah in nuancah nasproti genialno enostavnemu, skoro nevtralnemu Smetani. y	meri uod v olivam Smetane ie
tragična opera «Vanda», katera je bila r.apisana med «Tvrdvmi pr.licemi» in «Šelma sedidk». Naslednje Dvofakove opere pomenijo s čisto glasbncga stališča pot navzgor. To lahko konstatiramo v «Dimitriju». Ta opera je bila pisana na tekst Marie Cervinkove-Riegrovč, ki je bil v primeri s tedanjimi siromašnimi libreti, posebno nekaterimi Smetanovimi, naravnost izreden. Poleg tega je popolnoma ustregel Dvorakovi želji napisati «veliko» opero, katera bi v polni meri izrabila veliki aparat, ki so takrat vpeljali v novo Narodni divadlo — «Dimitrij» komponirano v stilu velike historične o]>ere i vscini n'enimi prednostmi i napakami, je doživel velik uspeh zaradi očaritjoče veličastne glasbe. V prihodnji operi «Jakobin» (zopet na besedilo iste ' pisateljice) ostaja DvoFakovo naziranje na razmerje med glasbo In dramatiko v glavnih temeljih isto. Dvofak le še bolj skrbno kot prej riše detajle. Po «Jako-blnu» je umolknil Dvofak v- operni tvorbi za skoraj celih dolgih 10 let. V tem časti je temeljito do detajlov revidiral še enkrat svojega «Dimitrija».
Medtem se je pričel 7magovitl pohod glasbe in principov Richarda Wagnerja po kulturnih središčih evropskih in naravno je, da so vplivali tudi na Dvofaka ter mu kazali nove poti do novih ciljev. V to smer je krenil Dvofak v komični operi «Vrag in Katra», z wagnerskim dramatičnim dialogom. Seveda v polni meri ni motrel uresničiti svoiili nutrednih
i načrtov, ker mu skoz in sko7 komični, | skoraj drastični libreto daje glavno le v prvem dejan:u priliko k kompoziciji dramatičnega dialoga. V daleko večji meri je uveljavil Dvofak novo metodo dela v «Rusalki». Končni in popolni izraz Dvorakovega naz.iranja na dramatično glasbo bi morala biti opera «Armida». katere konstrukcija pa obsega celo vrsto sceničnih absurdnosti, ki ovirajo vsako popolno izvajanje.
Kl'ub vsem «napakam» in «nedramatič-nnsti» in »absolutnostl glasbe», ki so jih Dvofaku očitali, so njegove opere na stalnem repertoiru vseh čeških gledališč in gotovo se ne motim, če upam, da se bo. kakor pravljičina «Rusalka» tudi dra-stično-fantastlčna opera «Vrag in Katra» priljubila slovenski javnosti, predvsem zaradi svojih glasbenih vrednosti.
Kratka vsebina opere je v glavnih potezah ta-le:
I. dejanje: V vaški gostilni slavijo žegnanje. Ko je najbolj veselo, mora Jur-ček pastir domov, ker strogi oskrbnik mu ne dovoli, da bi dolgo rajal. V gostilno pride s svojo mamo tudi Katra, ki služi celi vasici kot predmet dovtipov zaradi svo;ih različnih «amazonskih» lastnosti. Nihče z njo ne pleše. Katra, jezna, se zakolne, da hoče plesati, pa magari z vragom. V tem trenutku se po:avi čuden neznan lovec (vrag Marbtiel), dvori Katri ter sprašuje ljudstvo po oskrbniku in ( kneginjl. Ponuja Katri pijačo in z njo i oleie na	u£udAn.i«. Vrne se ves
žalosten Jurček, katerega je kruti oskrbnik spodil iz službe. Pripoveduje vsem svojo žalostno zgodbo. Medtem je lovec povabil Katro na svoj grad in ko ona ne privoli, se z njo pogrezne v zemljo. Jurček obljubi jadikujoči matni, da pripelje Katro nazaj iz pekla in pogumno skdči v žrelo zemlje, v katerem je prej vrag s Katro izginil.
II.	dejanje: Vrag prinese Katro na hrbtu v pekel. Je ves preplašen, ker je spotoma spoznal, s kom se jc Šalil. «Kolegi» mu nagajajo. V splošnem hrupu pride sam Lucifer in ukaže Marbuelu. da mora ; Katro odnesti nazaj. Tu potrka na peklenska vrata Jurček. ki zahteva vrnitev Katre. Sprijazni se z Marbuelom in skupno z njim skuje zaroto, kako spraviti iz pekla sitno Katro. Povabi jo na ples in i med jilesom ju hudiči potisnejo iz pekla.
III.	dejanje: V gradu se kesa kruta kneginja svojih grehov, vedoč da kmalu pride po njo peklenšček, kakor je prišel po oskrbnika. Pošle po Jurčka, ki naj jo reši, kakor je rešil oskrbnika. Jurček S zahteva odpravo tlake in šele potem se odloči rediti jo. Pokliče Katro, ki je Marbuelu samo pokaže, na kar Marbtiel takoj v groznem skoku pred energično Katro zbeži v najgloblji pekel. Narod se klanja kneginji. ki bogato nagradi Katro, imenuje Jurčka za ministra in po-stane Ijudamila vladarica, svojemu narodu. Ant. Balatka,
Prispevek k naši zgodo-" vini leta 1917.
Karel pl Matasič-Blagajski, bivši avstrijski oficir, končno feidmaršailajtnani. po rodu hrvatski graničar, priqbčuje v «Vestniku županije virovitičke» (Osiiefc. L in 15. jan. 1923.) beležke iz svojega dnevn'ka ter sporoča med drugim: «K<> so naši poslanci leta 1917. interpdira^ vlado o siinih krivicah in nečlovečnostih, ki se vrše proti našim ljudem v južniS kraj'h, me je na predlog vojnega ministra Stoger-Steincrja pozval cesar Kare.' v" Baden, da mi poveri preiskavo onih činov. Ob tej priliki me je cesar vpraša' (naglašajoč, naj se izjavim iskreno ta brez ckrlišanja), kako je mogoče, da Hrvati, doslej vedno zvesti in skromni, naenkrat kažejo pretirane amblcijc In i svoiiml neutemeljenimi zahtevami sprav Ijajo politično situacijo v še hujši škripcc Matasič je odgovoril: «To, kar Hn.-a-danes zahtevajo, so njihovi predniki zahtevali pred več nego 200 leti, t. J, tedaj ko je hrvatski zgodovinar Vitczovid •• spominskem spisu na grofa Marsiglia tu v priiog tedanje politike ccsarja Leopolda l Hrvate, Srbe in Slovence reklamira! za eno državno cclino. S temi zahtevam» je prežeta zadnja hrvatska bajta in pj mojem skromnem mnenju nI sile, ki bi mogla Hrvate odvrniti od te želje. Kl;u£ re&tve ie samo v tel Meii. njena realiza-
Suvaja Murija. Revež je nenadoma. zbc-lel in se ni mogel več premakniti z mesta. S solznimi očmi je Pepa prosila Katarinčana, naj napravi konec, ia Muri no bo toliko trpel. Lojzek je drage volje ustregel. Snel je puško s klina, jo dobro nabasal in brzo ubral v bližnji gozd, kjer ga je že pričakoval k drevesu privezani Muri. Ko je za gledal malega možička s puško na rami, je Muri zarenčal in se iwnal s tako silo proti svojemu sovražniku, da je malo manjkalo, da ni raztrgal vrvice. 6 katero jo bil privezan k drevesu. Lojzek se je ustrašil, skočil nekaj korakov nazaj, končno pa se zopet ozunačil in približal psu na dva koraka. Pritisnil mu je puškino cev skoro na vrat in sprožil. Toda joj! Pes zacvili in zdirja v dolgih skokih proti domu. Katarinčan mu je prestre-111 samo ovratnik in malo opraskal po vratu. Gospodinja Pepa je nesla ravno takrat svojemu možu kosilo. Muri je zato nekaj časa skakal okoli hiše, nazadnje pa jo ubral sled za svojo gospodinjo in jo tudi našel. Misliti si morate. kako se je Pepa začudila, ko je zojiet zagledala svojega ščeneta, o katerem je bila trdno prepričana, da je že poginil. Muri so je veselo dobrikal, gos]>odiuja pa ga je gladila po črni dlaki.
Toda Pepa ni hotela odnehati od svojega sklepa. Privezala je psa zopet na vrvico, ga odgnala domov, zaprla v kurnik. stekla h Katarinčanu in mu sporočila, da ga Muri pričakuje v kur-niku. Lojzek skoči, kakor bi švignil, po puško in hajd s Pepo proti pasji ječi. Muri si je možička dobro zapomnil in se je zato potuhnil v kotiček. Toda Lojzek, ne bodi len, vtakne puškino cev v kurnik, jo nasloni na Murijeva prsa in odda radi sigurnosti dva strela hkratu. Muri jc bil v resnici pogoden v srce in se je po dolgih mukah, gledajoč z zaničevanjem na svojega sovražnika, jireselil v pasjo onstran. Lojzek pa je s puško na rami ponosno korakal domov. Živel lovski blagorl
Francoska drznost
Ko se je nedavno odpravljala misija Audouin-Dubreuil na pot, da bi prošla skozi Saharo v Tombuktu na posebnih avtomobilih, zvanih «gosenice», je malokdo verjel v uspeh takega i>očetja. Poslanstvo pa je v 21 dneh dos;>elo na svoj cilj in dokazalo, da se bodo [>oslej lahko pogrešali negotovi, počasni méhari (dromedarji), ki jih je spotoma cesto zdesetkala bolezen ali napor. Tako je Tombuktu samo tri tedne daleč od Algira! Napredek je ogromen, ako pomislimo, da je v početku tega stoletja Feliks Dubois izdal knjigo «Ta-jinstveni Tombuktov» in da je 1. 1880. pisal Avstrijec Oskar Lenz o tem mestu: «Dosihdob je malo Evropcev moglo prodreti do Tombuktova; potniku je dostop v ta kraj prav tako težak, kakor v tibetansko prestolico Lhaso.»
Pred Lenzom je četvero Evropcev obiskalo sredino vzhodnega Sudana ali Nigricije: dva Francoza, katerih enega so 1. 1G30. Arabci pobrali pri brodolomu jn ga prodali kot sužnja; drugi. Poné Caillé, pa je 1. 1G32. prejel veliko nagrado 10.000 frs in dosmrtno rento 1000 frs, ki jo je Zemljepisno društvo namenilo smelemu raziskovalcu, ki bi si upal v skrivnostno deželo.
Angleži so dvomili 0 resničnosti Cail-létovcga popisa, toda Nemec Barth je 1. 185-1. potrdil njegovo točnost. Razen« tega je proniknil še angleški major Gordon Luing preko Tripolisa v Tombuktov; nazaj grede pa so ga črnci ubili (182G).
Dasi jo Lenz povedal mnogolcaj o TombuktovU, vendar ni vodel, da so Evropci v srednjem veku poznali in posečali tajno mesto kakor tudi glavne zelenice v Sahari. Od 13. do 16. stol. so Francozi trgovali z velikimi središči ob Nigru in sudanskimi naselbinami. Ch. de la Roncière je pred kratkim ne-
j pobitno dokazal, da so španski prekupci j ogibamo ustvarjajočega dela. Ce ¡s petem j Tako pedagogi psihologi. Toda njihovo' žo', 1 vagon, 3S5; moka «00», poldrnjff
: vagon, 650; «0», ponudba 645: «2», ponudba 620; «5» 525; «7», ponudba 445: «S», ponudba 275.
in italijanski umetniki poznali pot, ka- i v torek naš duševni organizem in njegov terega so preiskovatclji v 10. veku I nosilec možgani dobro napolnjen s krvjo.
vnovič odkrili. Andaluzijski stavbeniki so zgradili ob bregovih Nigra dvorec, katerega so slikarji iz Genove okrasili. Danes so zasledili stavbišča in vklale razpalih j»alač. Evropska umetnost je bila potemtakem prodrla v Osrednjo Afriko.
*
Lenz našteva težkoče in ovire za
eksi>edicije v obmejno mesto ob Sahari in Sudanu: «Na severu je puščava z vsemi nevarnostmi; razbojniške tolpe na južnem pobočju Atlasa; neukročeni Tvaregi v notranji Sahari; na jugu in ¿apadu nezanesljivi črni rodovi nioha-medanske vere, ki se boj6 pod jarmi je-nja: vse to je obi ezuspešilo večino poizkusov.» — Te trditve niso bile brez podlage. L. 1S81. je bil polkovnik Flat-ters uničen z vso svojo mirijo pri gha-ramaskem vodnjaku. L. 1806. pa so Ghadamesi posekali grofa De Morčsa takoj v začetku njegovega potovanja.
Se neki slaven Francoz, Fernand Foureau, se je zaklel, ne glede na omenjeni grozni žaloigri, da bo prehodil Saharo. Dvanajst let se je pripravljal in vežbal za svojo nakano: spustil sc je na devetero potovanj, na katerih je
potem se da zopet s polno močjo delati.
Ta migljaj Je pred vsem dragocen za vzgojitelje mladine, in vsak pameten učitelj že to sam dobro ve iz Izkustva, kako težavno je poučevanje po nedeljah, praznikih, zlasti pa po velikih počitnicah. Šolskih nalog vobče naj bi nc pisali učenci ob pondeljkih.
mnenje je že zastarelo. Kajti moderni čas ne priznava ne nedelj ne praznikov. In zlasti duševni dclavec ni navezan na noben čas. Duševni delavec dela podnevi ali ponoči, ob praznikih ali delavnikih, ker nt stroj, nego je odvisen le od razpoloženja. Ponddjkajo dandanes le še nedeljski krokarji in ponočnjaki. Duševni delavci «plavili» dni ne poznajo in nc priznavajo ne sebi ne nikomur)
Gospodarska vprašanja
Omejevanje carinskih olajšav za industrijce
Neenako in v mnogih slučajih nepravilno tolmačenje določb odloka generalne direkci e carin št, 61.002 od 22. novembra 1920.. ki se nanašajo na carinske olajšave pri uvozu materijala za industrijska podjetja ni le stvarjalo neprilike in težave uvoznikom, temveč je v mno-¡rih slučajih šlo tudi na škodo samemu finančnemu erarju.
Ker jc natančno in taksativno komentiranje splošnih pojmov, izraženih v omenjenem odloku, r. ozirom na razno-
_________________ ____________ vrstnost materijala. ki ga uvozijo naša
premerU nad 21.000 km".'in"sicer neka-j mnogoštevilna industrijska podjetja, neko polovico v novih pokrajinah. Dr.o j moroče, je generalna, direkcija carin po 23. oktobra 1898. je odrinil z majorjem ' Lamyjem, dospel 2. novembra 1899. v Zinder, prebrodivši Saharo in ogledavši si Air, in jo nato mahnil proti Kongu. Ekspedicija je trajala 29 mesecev, dvanajst od njih v popolni pustinji; njen popis spada mod najbolj nenavadne in geniji ve.
E. F. Gautier ocenjuje učinek Fou-roau-Lamayjeve misije v knjigi «La Conquête du Sahara» kot znaten, saj jo razpršila strah in grozo, ki je odbijala njegove rojako dolgo časa od ogromne peščene puste. Toda Audouin-Dubreuileve «gosenice» so dokončno razgnale vso bojazen. — Naj sklenem z dovtipom. ki se j3 oni dan primeri! na pariškem avtobusu. Gospod bere na klopi dnevnik in od veselja nad uspehom afriške elcsj>edicije na glas prečita vest: «Gosenice so v Tombukto-vu.» Seljak. ki ni na višku glede vseh novic, izprogovori: «To bo pa slabo za kmeta.» Vsi potniki se zasmejejo. «Zdaj pa verujem, — pravi preprosti deželan — da Paiižani res niso rosni ljudje.»
nalotru finančnega ministra z odlokom št. 29 od SI. januarja t. 1. odredila, da se mora v bodoče za oprostitev od carine v viakem posnmeznem slučaju izdejstvo-vati njeno predhodno dovoljenje.
Odlok št. 29 od 31. januarja t. L vsebuje nastopne določbe:
1.)	Carinarnice smejo v bodoče na temelju potrdila trgovske zbornice oprostiti od uvozne carine samo predmete iz točke I. št. 1 in 2. t. j. parne kotle z vsemi pritiklinami za stalne in premične parne stroje ter vse motorje ter njihove dele.
2.)	Za carine prost uvoz ost.*>l:h predmetov, ki so označeni v točki I. pod št 3, 4, 5, 6, 7 in v točki II. pod št. 1, 2, 3 in 4 se zahteva brezpogojno predhodno dovo!jcn!e generalne direkcije carin. Semkaj spadajo: transmisije, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, elektrode v težini čez 5 kg. električni mehi, kabli in ostali sprevodniki električne stnre. aparati, sprave in orodje za katerokoli vrsto industrije, poljcdel-
Rumunska trgovinska bilanca
Rumunija se bori, kakor vse države,
ki so se udeležile svetovne vo:ne, z velikimi težkočami, da bi si kolikortoliko znosno uredila svoje gospodarstvo. Prometen razmere, ki so bile po vojne zelo neurejene, kažejo znatno zboljšanje. Lanska letina je bila razmeroma po-voljna. Tudi lej ni lansko leto utrpel hudih izprememb.
Rumunska trgovinska bilanca, ki je bila v letih 1919. in 1920. s 3 in eno petino milijarde lejev pasivna, izkazuje v letih 1921. in 1922. mnogo manjši primanjkljaj. Važno za zboljšanje trgovinsko bilance so bila povišanja uvoznih carin in druge mere, ki so znatno omejile uvoz. Izvoz, ki še ni bil prost vseh omejitev. se je vendar izza 1920. zelo povečal in je v zadnjih dveh letih znašal po količini:
'922	1921
(10 mesecev) v tonah 1,121.845 1.472.761 367.006 362.310 584.107 158.821
DOBAVE Dobava slrkovih metel}. Pri ravnateljstvu državnih želcznic v Subotici se vrši 26. t. m. oiertalna licitacija glede dobave 3000 sirkovih metcij.
Dobava kotlov ta vojaške kuhinje.
Pri divizijski Intendanturi v Zagrebu (Ga-jeva ulica 30 a) se vrši 19. t. m. ob 10. dop. ofcrtalna licitacija glede dobave kotlov za vojaške kuhinje. Predmetna oglasa sta v pisarni trgo\ske In obrtnišk« zbornice v Ljubljani na vpogled.
žita in Izdelki petrolej in izdelki les
Vrednost izvoza je znašala v prvih 10 mesecih 1922. 6„023.449.000 lejev proti okoli 5 milijaidam v letu 1921. in proti nekaj manj nego 3 in pol milijarde lejev v letu 1920. Vrednost celokupnega izvoza v letu 1922. se more ceniti na okoli 7 milijard lejev.
Iz gornje tabelice jo razvidno, da je nazadoval izvoz žita. Vzrok temu je, da se je proti koncu 1921. izvedlo splošno znižanje izvoznih carin, za izvoz žita pa se je določila izvozna pristojbina v zlatu, kar je rumunsko žito in moko podražilo ter otežkočilo konkurenco na zunanjih trgih. Sicer pa je bil tudi pridelek žita lani nekoliko slabši nego
Zakaj pondeljkovanje?
Občutke, ki jih imamo ob pondeljkih, ko se zopet pripravljamo na delo, pozna pač vsakdo, bodisi dclavcc, rokodelec ali uradnik. Poznan je vobče izraz: Blau-tnontag, t. j. delavci radi napravijo »blau« — in namesto da bi delali, posedajo še malo po krčmah, po uradih pa baje klepetajo in se težko zopet lotijo dela. Tudi učitelji in drugi duševni delavci opažajo to na sebi, zlasti pa pri mladini: duševni ustroj je nekako počasen in se nikakor ne da gladko pognati v pravilni tok.
Neki angleški psiholog je tudi o tem dolgo razmišlja! in ugotovil sledeče: Višji centri možgan, zlasti pa tisti, ki se pri ustvarjajočem delu in pri težkih duševnih nalogah uporabljajo, takorekoč med nedeljo zai jave in se branijo v pondeljek ob osmih z neizpremenjeno močjo znova stopiti v službo. To izkustvo imajo baje vsi umetniki, učenjaki, inženjerji itd., čiiih delo zahteva največje pazljivosti in duševne napetosti. Ti ne morejo kar maliorna
stva in obrtništva, sesalke in mostne
nk. tehtnice, olja za mazanje in sredstva za j predlanskim. Po ^¡t"kih"me"dnar'odnega I konzerviranje kotlov, strojev, motorjev	zavoda v Rimu ^ znaža,
m orodja, benem in vsa druga mineralna hnr Mo,ek -enicc milijonov q olja za pogon strojev, br.keti stavbeni . m;];jonom m tiso5 q v letu materfjal, materijal za električne, vodo- ig2J ¡de]ek ^ 2 mili;ona q proti
vodne plinske m tovarniške instalacije. „ -----,:=„x „ n.,*;™
pomožni kemični materija! in barve za predelavanje predmetov in sirovine za predelavo.
V to svrho morajo uvozniki predložiti generalni direkciji carin potom one carinarnice. ki se bo pri njej izvršilo carinjenje, posebno prošn:o, ki ji morajo priložiti predpisano potrdilo pristojne trgovske zbornice in potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo (V. oddelek) v P.eoTradn. če se uvozio predmet! iz točke II.. in originalne fakture. V prošnji se mora tudi naznačiti, za kako svrho se bodo uvoženi predmeti vporabili.
Za carine prost uvoz polizdelkov za tehnično predelavo (toč. II. št. 5) ostanejo v veljavnosti dosedanje določbe, t. j. uvozniki tiorajo vložiti piednodno posebno prošnjo pri generalni direkciji carin, in sicer potom pristojne carinarnice. V prošnji morajo označiti: vrsto in množino polizdelkov. nač'n tehnične pre
delo začeti s polno močjo, potem ko so 24 ali celo 36 ur duševno počivali. Ce sc delave (t. j. notranje predelave same ma-
opaža delo in uspeh teh duševnih delavcev po posameznih dnevih tedna, se vidi, da se kaže največja delovna moč ob torkih in sredah, nikakor pa ne ob četrtkih. To nas navaja, da se uklonimo vsakega napornega duševnega dela ob pondeljkih v jutro. Višji centri možgan še nimajo dovoljnega doteka krvi, ki ga potrebujeio za največjo delazmožnost in prihajajo le
terije) in vrsto ter količino trotovih izdelkov, ki se bodo producirali iz uvoženih polizdelkov. Prošnji morajo priložiti: potrdilo trgovske zbornice, potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo V. oddelek v Beogradu in fakturo.
Opozarjamo na te važne določbe naša
2 milijonoma "07 tisoč q. Dočim je izvoz žita nazadoval, pa izkazuje izvoz lesa ogromno povečanje. V manjši meri se je povečal tudi izvoz petrolejskih produktov.
Poleg glavnih izvoznih predmetov: žita, petroleja in lesa je izvozila Rumunija 376.828 komadov živine, 2 milijona jajc, 5285 ton vina, 27.317 ton soli itd.
Med rumnnskimi odjemalkami je na prvem mestu Madžarska. Zlasti rumun-ski les je našel v Madžarski mnogo kupcev. Povečanje izvoza v Madžarsko se da razlagati deloma 9 tem, da je Češkoslovaška zaradi zboljšanja svoje valuto izgubila madžarski trg.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški žitni trg (13. t. m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450—455, koruza žolta nova začasno suha 225—235 umetno posušena 295—300, ječmen za pivovarne 350—355, oves 290—205, fižol pisani 350—355; pšenična moka «0» 700 do 725, «2» 675—700, «6» 650—675, za krmo 225—250; otrobi drobni 170—200, debeli 180—210. Tendenca prijaznejša.
Novosndska blagovna borza (14. t.
industri ska podjetja in jim priporočamo, ] m.). Pšenica baška, 3 vagoni, 445; ječ-da v zgornjem zmislu opremljene prošn;e | mCT, baškl, 3 vagoni, 312.50 — 315; oves polagoma v tek in delovanje in se hitro vlagajo pravočasno, da se izognejo znat- j baški, ponudba 290; koruza baška novn,
utrudijo. Po možnosti se torej ob pon deljkih bavimo le z lahkim delom in se
nim izdatkom za ležarino.
1 15 vagenov, 220 — 270; stara, 1 vagon, ' 315; suha, 2 vagona, 305; beli baški fi-
-» Tcžkoče prometa Iz Jugoslavije v
, Francijo preko Nemčije. Promet iz Jugo-I slavije v Francijo tranzitno Nemčija je ! zaradi zasedbe mostišča Kehl po Franco-j ?.ih zelo otežkočen, ker Nemci ne pušča o tranzitnih pošiljk naprej. Zaradi tega i je tudi na obmejni postaji Passau vsaka nadaljnja odprema tranzitnega blaga za Francijo ustavljena. Jugoslavija si po-; maga sedaj tako, da dirigira te pošiljke , preko Švice, vstopna postaja Buchs. Postaja Buchs. ki je bila doslej zaradi lavin zaprta, se je predvčerajšnjem zopet odprla.
«= Vprašanje ljubljanske borze. Pisar
nje zagrebških listov proti dovolitvi popolne borze v Ljubljani je vzbudilo med slovenskimi industrijalci in trgovei odpor, ker listi argumentov proti ustanovitvi, ki bi trdno držali, ne navajajo, in se vidi iz 1 jih le konkurenčni boj ¿a zagrebške bt* «se. Ps e nameravajo raši industrijalci in trgovci pri finančnem ni-ni-tMtvu posn dovati ali potom zastopnikov osebno ali pa mu predložiti spomenico. v kateri bi se utemeljila nujna potreba popolne ljubljanske borze.
= Konferenca o južni železnici v Rimu prične danes dne 15. februarja. Vest, da je bila preložena, ni točna. Avstrijska in madžarska delegacija bosta skušali doseči znatno omiljenje dunajskega načrta za rešitev vprašanja. Istotako jugoslovanska delegacija. Tudi Italija hoče več izprememb.
= Konferenca za ureditev prometa me«
Jugoslavijo In Madžarsko. Iz Beograda
poročajo, da se vtši danes 15. l m. v Budimpešti železniška konferenca, na kateri se bo razpravljalo o ureditvi prometa, za potnike in blago med našo kraljevino in Madžarsko. Na konferenci brvi o zastopali našo državo g. Jovičič. načelnik pro-metnega ministrstva in g. Suklje, inspek tor prometnega ministrstva.
«= Kredit za Izboljšanje prometa m. pro-ri Zagreb—Beograd. Prometno ministrstvo je zahtevalo od finančnesra odbora kredit v znesku 8,810.000 dinarjem iz dolarskega posojila za razširjenje železniških tirov na postajah Za<rreb, Ja-senovac. Brod, Andrijevci in Ivarkovo
= Čekovni promet v jannarju. Ravna* tellstvo poštnetra čekovnega urada v Zagrebu poroča: Čekovni promet pri čekovnih zavodih v Zatrrebu in Ljubljani ter pri poštni hranilnici v Sarajevu izkazuje v mesecu januarju 1923. sledeče rezultate: Vlog je bilo 292.521 s prometom 904 milijonov 279.422 Din. Dvigov je bilo 130. 101 s prometom 914.094.424 Din Od tega odpade na klirinški promet 9.790 manipulacij v znesku 202,051.213 Din, Novih računov jo bilo otvorjenih 146, a ukinjenih 22. Število lastnikov čekovnih ra čii no v je znašalo koneem januarja t. L 8.418. Stanje vloir je bilo koncem jam> arja t. 1. 217.212.864 dinarjev.
= Vzroki izboljšanja nemške marke. Marka je v zadnjem času nenadoma porasla, dočim francoski frank šo vedntf pada. To dviganje marke je povzročila, kakor poročajo, nemška državna banka, ki je vrgla na tržišče znatne množine tu-jih deviz in pridobila tudi druie den&rn» zavode, da so se pridružili tej akciji.
= Povišanje carinskega nadavka * Grčiji. Od 1. marca se poviša v Grčiji carinski nadavek od 5.60 na 10 drahem, odnosno da velja zlata drahma 10 papirnatih.
cija velja več nego vsa kri, ki se bo še v bodoče prelivala.»
Matasid pripoveduje dalje, kako je bii Korber čisto gluh za naše težnje. — Matasič je (menda službeno) potoval po Štajerskem, Koroškem in Istri. Iz raznih razlogov ne poroča o tem, kar je opažal v občevanju z vplivnimi osebami štajerske in koroške uprave; opisuje pa nekaj žalostnih pojavov, ki jih je videl med ljudstvom samim. V nekem štajerskem seln je ljudstvo živelo mirno in dajalo, če tudi nerado, cesarju, kar je ccsarjcvcga. Župnik je ublaževal strasti — kar zmanjka nekega jutra njega in mežnarja. Bila sta odpeljana v Gradec. Zapovednik žan-darmerijske postaje, sam Slovenec, ju !e bi! ovadil radi velsizdaje. Hišne premeta-čine in stroge preiskave so pokazale, da moža nista nič zakrivila. Ovaduh pa Jc svoj čin opravičeval takole: «Vso stvar sem izmisli!, da bi avanziral. Nisem hotel zaostati za svojimi tovariši, ki so delan isto.» —
Ko so v državnem zboru interpelirali radi žalitve duhovniškega in učiteljskega stanu, ki Jih je zakrivil major avditor S„ Je ta oholo odgovoril Matasiču: «To sci vse vcleizdajnlki, ker širijo v narodu koledar «Branibor» in zapovedi za Slovence, ki so v njem.» Matasič mu je odgovoril: «Ako vi te zapovedi smatrate za veleiz-dajo, potem izvolite brž tudi mene aretirati. ker so moji nazori istovetni z vse fcino koledarja.» Matasič bo še nadaljevat C tem svoiim zanimivim dnevnikom.
Na pepelnico
Sokolske maskarade v našem Narodnem domu se vrše šele od 18. februarja 1896, in istega večera se je o!>eiiem vršila sploh prva veselica v Ljubljani pri električni luči. Prej so se zabavali Ljubljančani ob svečah ali ob plinski razsvetljavi.
Še leta 1896. pa je bil ljubljanski plin tako slab, da včasih sploh ni gorel. Ugašal je. in na plesiščih je zavladala egiptovska tema, dokler niso našli in prižgali nekaj sveč. To je bilo izvrstno za zaljubljence in sploh za vse. Polagoma je začel nato plin zopet goreti, sveče so ugasnile, veselo so znova zarajali, a predpustni plin je mrknil zopet in vnovič ie nastala tema in je bilo treba vžgati sveče. Za plin mi ni žal. a tem bolj za temo!
Ljubljanski Sokol je torej storil leta 1896. zgodovinski čin. l;o je na svoji prvi maskaradi v Narodnem domu z naslovom «Narobe svet» prižgal prvič štiri obločnice na stropu, po stenah pa nekaj žarnic.
Kako ponosni so bili Sokoli in Ljubljančani na ta svoj moderni napredek! Danes se nam zdi morda njih tedanji ponos nekoliko pretiran. In ko so imeli na tisti prvj električno razsvetljeni maskaradi «skoraj 900 ljudi», je poročal ljubljanski tedanji dnevnik:
mSploino mnenje o tej vsako leto naj-sUajncJU vreileustni veselici ie: kal ta-
kega Ljubljana Se ni videla, ke.r stoji! Ta obila udeležba, te nebrojne (?!), nadvse elegantne in dragocene, originalne, raznovrstne maske, obsevane od električne luči — vse to je učinkovalo na nas divno.»
«Skoraj 900 oseb» se je leta 1S96. še zdelo — «nebroj!» «In kaj takega Ljubljana Še ni videla, kar o!»stoja!» — Smejati se moraš, ko to čitaš. Toda mladosti se pač zmorom zdi najlepše tisto, kar doživlja sama. Zato bi vsaka mladenka in mladenič trdil o poshd-nji Sokolovi maskaradi, da je bila najlepša in tako sijajna, kakor je Ljubljana še ni videla.
Včasih je zadoščala ena sama dvorana s stranskimi prostori; v torek nista zadoščali niti obe dvorani več z vsemi stranskimi prostori in hodniki. Nekdanjih «skoraj 900 ljudi» se jo pač pomnožilo na skoraj 3000!
Ker danes vlada pri tej maskaradi absolutni ln najširši demokratizem; včasih pa je bila Sokolova maskarada elitna, le na povabljence, na rigorozno revidirane in prekontrolirane udeležence omejena-
In še druga sprememba. V torek, ali bolie: v sredo, se je maskarada zaključila že ob 2.. zaprli so kavarno in gostilno, in udeležniki so se nato borili za svojo garderobo pred keirlii-ščem z življensko opasnostjo do po! 4. Goloroke in glol>oko dekoltirane dame v. tenkih toaletah so zmrzovale. Dvo-
rane so se zračile, zato so odprli okna na stežaj. Toda kavalirji so Ljubljančani. Slekli so svoje frake, smokinge in žakete ter oblekli svoje dame; sami pa so veselo in šaleč se drgetali — go-jloroki v telovnikih. ( Solidni smo postali. Leta 1896. je ob ' nol 3. zjutraj plesalo rajsko četvorko | še 170, ob 4. pa še 150 parov! V torek 'smo «komplili» že ob 2. Pred 27. leti | pa jo bil — kakor čitamo črno na be-; lem tiskano — «še ob G. zjutraj Narod-¡ni dom malone polen!»
Sploh je morala biti tista noč po vsej Ljubljani taka, «kakor je še ni videla». Zopet čitamo ilustracije k takratni veselosti. Izmed mnogih naj navedemo le eno:
«Na pepelnično jutro okoli 4. se le j vračal neki Ignacij Boritnar s kolosal-j nim mačkom s plesne veselice iz Kurje 1 vasi domov. Vkljub ograji ob Gruberjevi 1 ccstl ga je maček prevrnil čez strmino, in Nace je padel čez škarpo v prekop. Mrzla kopel je veseliaka iztreznila toliko, da se je prijel za grmičevje, ki raste ob šknrpL Nato je začel klicati na pomoč. Dva mestna redarja in neki dclavcc so Dorštnarja z vrvmi potegnili iz vode čez škarpo in ga odpravili domov.»
Takih mačkov je bilo takrat «nebroj». toliko, kolikor jih ni videla Ljubljana itd. V torek smo bili lepo solidno ob 4. zjutraj v postelji — žejni, lačni, premraženi in kakor škorpijoni razkačeni, torej braz sladu mauka.
Včasih se je vršil po vsaki Sokolovi maskaradi slovesen Sanatorium m u c o r u m. Z godbo, ple«orn, <rovorancami in hudomušnimi šalami. Današnja mladina pač niti ne razuma več tega termina. Ker bi bil danes pao tak «Sanatorium mucorum» ncizvrs-ljiv in predrag.
Še pred 26. leti pa je vabil Sokol nanj v stihih, ki izdajajo, kakšne in kolike delikatese si dobil takrat za par goldinarjev.
Naj citiramo vsaj nekaj odlomkov ji te pe]>eliiične poezijel «Sanatorium mucorum zaključi naj pust, ker ga je potreben pritlikavec in hrust. Ce koga premagal je princ KarnevaL pokvaril želodec, glavd mu razdjal, izberne arcnije on tamkaj dobi, kjer naš sanatorij se danes vrši. Dobijo se sulci, lipančki, menih ti brčice kaže. rdečih je p'k. Citrcne, limone, naranče, kompot: vse najdeš, da mačji oslaviš svoj god Naliješ si vinca, le krepko nagni, batrija bokalov pred tabo stojL Med petjem mljavkanjem mine večer in lepše zabave ne najdeš nikjer. Ob osmih na večer začne se špitav, in mačke bo lečlla skupna ljubav do ranega jutra, ko jasnih vas glav prisrčno odslove vaš start	Mijav.*
Narodov pesnik je umolknil! ker mačkov ni, tudi sanatorija ni več tro-ba. O jerum, jeruiP ierum. o quae mu» tatio reruml -	KvaJc.
Športni vestnik
Prva tekma v umetnem drsanju v Ljubljani
Kakor smo že na kratko poročali, se Je prošlo nedeljo vršila v Ljubljani tekma v umetnem drsanju. Priznati se mora naši agilni «Iliriji», da ni štedila ne z delom, ne z gmotnimi sredstvi, da je omogočila to tekmo, ki je bila v Ljubljani prva te vrste.
S precejšnjimi gmotnimi sredstvi le Ustvarila na svojih prostorih, kjer se poleti igra tenis, lepo drsališče.
Za nedeljsko tekmo je bivši svetovni iJrvak dr. Oilbort Fuchs daroval lepo vazo kot prehodno darilo za zmagovalca. Ilirija ali pa Jugoslovanski zimsko-sport-ni savez sporazumno z Ilirijo bo razpisal vsako leto tekmo v umetnem drsanju, ker preide darilo dr. Fuchsa v dcflritiv-no posest šele enemu drsalcu, ki trikrat zaporedoma doseže zmago v —uetnem drsanju. 2alibog zanimanje za to lepo prireditev ni bilo baš preveliko. Z ozi-rom na slabo zimsko sezono, ki ni dopuščala rednega treninga, ni našla tekma zaželjenega odziva niti med drsalci. Dejstvo, da se niso — razen ene izjeme — prijavili tekrr.cvolci izvenl:ubljanskih klubov, je vtisnila prireditvi bolj lokalen značaj. Pogrešali smo zlasti jugoslovanskega prvaka iz leta 1921., inž. Jaroša. V zadnjem trenutku je odpovedal svojo udeJ.rbo tudi VI. Klimck (Ilirija), ki je dosegel pri prvenstveni tekmi leta 1921. drugo me«to. Manjkala sta tudi gg. Bc-fetto In Kavšck. Za tekmo srniorjev so tako preostali le trije tekmovalci, za tekmo juniorjev pa le dva.
Pod vodstvom dr. Fuchsa se je razbila tekma točno po programu. Posamezne rezultate smo žc objavili, danes hočemo navesti še nekoliko podrobnosti. Predpisani liki so sestojali večinoma iz osnovnih vai. ki so jih tekmovalci prilič-no dobro obvladali, edino zanke (lika št. !4 in 15) so vsi tekmovalci izvajali jako slabo. Tudi pri kombiniranih !;kih se tekmovalci niso odlikovali, le l.k vijuga — dvojna trolka so prednašali vsi trije se-niorji g'adko in brez težkoč. Prosto drsanje, ki je bilo vsekakor najzanimivejša točka programa, so izvajali drsalci dobro In efektno. Položili so vanj vse svoje znanje in dolgo vežbanje.
O posameznih drsalcih bi bilo omenit?: Pri Vodišku sc odločno opaža vpliv dr. Fuchsove šole. Nlegov repertoar je sicer za enkrat še maihen. toda njegov način drsanja v likih, ki jih je predpisovala nedeljska tekma, je bi tehnično pravilen, ima tudi dober zalet. Po sigurnosti, s katero je izvajal skoraj vse like in prosto drsan'e. se more sklepati, da je treniral vestnejše rd drugih. Mladi Celjan Schwab, leta 1921. prvi v skupini junior, jev, priden in elastičen, kaže prirojen talent. Pohvalno moramo omeniti njegov !ep napredek. Vslcd izredne prožnosti in gibčnosti ga lahko uvrstimo med naše najbolj talentirane drsalce. Ako bo imel prHiko za sistematičen tremng, ga bomo videli v nekaj sezonah sigurno med prvimi drsalci Jrgoslavije. inž. Bloudek — vzgled požrtvovr'msti in športne zavednosti tudi na poliu drsalnega športa — Ja ai-solviral vaje obče dobro, razen dveh, ti jib nI obvladal, v prostem drsonju pa je napravil najbo'jšl vtis rd vseh konkurentov, kct je razvijal svoj program nnj-fcoli harmonično, docela norisi'jcno in z lahkoto. Juniorjema Wis'akn in Vidma-Jerju se je poznalo, da nista imela dovolj priložnosti za trenne. Vidmajer je bil v izvajanju likov nekolko sigurne:*i, zato ■pa je položil Wisiak v svoje drsanje jsnogo več sile in zaleta ter dosegel s tem estetično boljši vtis.
Tekmo je zokliujib petminutno prosto drsanje mojstra dr. Fuchsa. V umerjeno pret'n: šani raznHVm program je priožil toliko znanja in gibčnosti — kljub svoji ne več mladeniški dobi — da je fzzval obče priznanje. Trdno smo uverjeni, da $2 bodo ped njegovim vodstvom razvile naše moči v drsMnjni srortu do lepe višine. Da bi nam b;lo le še vreme bolj na-khnieno, kot je bilo letos. Treba nam ostrejše zime! Nadejamo se, da todo redns drsalne tekme za prehodno darilo ■¿T. Fucl ~sa podloga In spodbuda za raz voj in naoredek jugoslovanskega drsalnega športa.
Mednarodne smučarske tekme na Češkem
V	nedeljo so je vršilo v Krkonočih nadaljevanje mednarodne smučarske tekme; na sporodu je bila tekma v skokih za prvenstvo Smučarsko zveze CSR. Zanimivi tekmi je prisostvovalo izredno mnogo občinstva, ki se je j»ri [>eljalo iz Prage s posebnim vlakom. V kombinirani tekmi je v prvem razredu zmagal Norvežan Oekern Harald, ki je i>o uradni objavi skočil 33-5 m ter s tem dobil naslov prvaka češkoslovaške republike za 1. 1923. lla-raldu pri[«de tudi častno darilo predsednika Masaryka. Drugi je bil Norvežan Law I wik Einar, tretji nemški Ceh I. Adolf, četrti Ceh St. Ilevdk.
Prvenstvo republike v enostavnem skoku si je priboril Norvežan Landwik Einar, ki je skočil 31 m. V skupini se-niorjev je bil ¡mi Lang, drogi Jaroli-mek oba člana češkoslovaške emt.čor-ske zveze.
V	nedeljo zvečer so so darila izročila zmagovalcem. Po nagovorih predsednika zvezo dr. Synaßka tor inozem skih delegatov se jo nato mednarodni smučarski kongres zaključil. V pone deljek je ena skupina udeležencev odpotovala v Tatro, druga skupina pa h vojaškim smučarskim tekmam v Češki les.
Jugoslovanska nogometna reprezen tanca igra 4. marca v Marseille proti reprezentanci Francije.
Službena objava ljubljanskega lahko-atlctičnega podsaveza. Klubi naj čimprej poravnajo članarino za leto 1923. — Na seji 8. t. m. sta bili prečitani prijavi Marica Cimperman in Almira Sirca za 111 rijo. — Odbornik, ki izostane od treh zaporednih sej. izgubi svoje mesto. — 24. t. m. se razdelc kolajne za leto 1922. — Tajnik II.
Kros-kontri za prvenstvo Beograda in bokal bratov lariicv se vrši 4. marca dopoldne na Košutnjaku v Beogradu. Podroben razpis tekme priobčimo v prihodnjem «Športnem vestniku». Prijave je poslati do 1. marca na naslov: Dimitrije Stefanovič, Beograd, Cika Ljubina ul. 7.
Nogometna sekcija S. K. Jadran v LJubljani sklicuje v četrtek dne 15. t. m. ob 20. sestanek pri «Sodčku» na 2abjeku. Udeležba dolžnost. — Načelnik.
Lep uspeh češkoslovaških smučarjev-vojakov. V Baynercs de Luchon v Franciji so se pred dnevi vršile vojaške smučarske tekme. Pri tekmi na 120 km je zmagalo češkoslovaško smučarsko moštvo, ki je rotrebovalo za to progo 4:29. 19. Francoska moštva so se plasirala na 2., 3. in 4. mestu.
Smučarsko prvenstvo Nemčije je dobil Cehoslovak I. Adolf, ki je v distančnt tekmi na 50 km zmagal z 1:09:35. Drugi je dospel Nemec Er.dler v 1:15:21.
Nekoliko številk posetnikov pri praških nogometnih tekmah leta 1922. Največji obisk je mogla zaznamovati tekma med Sparto in Slavijo dne 29. aprila, kateri je prisostvovalo 23.696 plačujočih gledalcev. Aki> se štejejo tudi oni, ki so imeli permanentne in proste vstopnice, ter abonemente, se more poset te tekme ceniti na 25.000 oseb. Na drugem mestu stoji prva tekma med škotskim klubom Ccltc (Glasgow) proti Sparti, kateri ie prisostvovalo 21.851 plačujočih gledalcev. Tekme Spiclvereinigung Fürth proti Slaviji dne 2. aprila se je udeležilo 17.568 gledalcev.
Naročite brž
«ZGODBE KRALJEVIČA MARKA.» Spisal Fran MilčinskL
Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Cena vez. knjigi 15 Din, po pošti 16-50. Najnovejša, najboljša, najoriginalnejša, najduhovitejša knjiga za naše otroke!

trip i. ruca se speulcija \
RANZINGER
Ljubljana — Jesenice.
y
.-¿v;-'-«>;•
Totrtim srcem naznanjamo t svojem kakor v imenu sorodnikov in prijateljev pretrosujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprug, oziroma oče in stari oče, go>pod
FRAN FLAJS
veleposestnik in gostilničar v Sp. Vedalah pri Mokronogu
danes dne 12. februarja 1923 oh 8. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 50 ktn starosti, za vedno zatisnil oči.
Truplo predragega pokojnika se prop°lje v sredo dno 14. t m. iz biSe žalosti na pokopališče v Tržišče ter položi k večnemu počit n.
Sp. Vodale, dne 12. februarji 1923.
Žalujoči ostali.
Sodnifa
Marezlganski proccs. Kakor smo že poročali, se je pričel včeraj pred tržaško poroto na dva tedna določeni proces radi dogodkov, ki so se odigrali v Marezigah na dan državnozborskih volitev 15. maja 1921. Slovenske volilce, ki so bili zbrani korporativno na volišču, so fašisti takrat napadli s streli, nakar so se možje in mladeniči spustili ž njimi v bo), v katerem so bili trije fašisti ubiti, eden ranjen, ostali pa so pobegnili v Koper, odkoder so drugega dne aranžirali kazenski pohod v Marezige, ubili Slovenca Josipa Sabadina in zažgali del vasi Cežarji. Skupno je na zatožni klopi 26 obtožcnccv, večinoma Slovencev, nekaj pa tudi fašistov. Fašiste zastopa dr. Robba, Slovence pa dr. Zennaro.
Interesantna pravda radi kršenja avtorskega prava. Lansko leto Je Izhajal v bivšem ljubljanskem dnevniku «Jugoslavija» prevod znane kolektivne drame češkega pisatelja Capka «R. U. R.», ki je bila uprizorjena tudi v ljubljanski drami. Prevod je izšel potem tudi v ponatisu. Bratje Capck so v'ožiI! proti lastnikoma «Jugoslavije», gg. Pesku in Ccbinu, nato tožbo radi kršenja avtorskega prava. Včeraj bi se imela vršiti prod ljubljanskim civilnim sodiščem tozadevna razprava, ki pa je bila preložena, ker jc nujno potrebno, da se natančno preštudirajo one točke senžer-menske mirovne pogodbe, ki se nanašajo na avtorsko pravo. O izidu zanimive pravde bomo svoječasno Se poročali.
Skesrna krivoprisežnica. Dne 5. decembra jc bila zaslišana kot priča prt neki obravnavi v zadevi zakonskih S. Iz Ljubi ane mlada služkinja Helena S. Kmalu po obravnavi pa je šlo dekle k odvetniku in mu skesano priznalo, da Jc bilo nično pričevanje krivo in da sta Jo privedla do tega zakonska S, ki sta Jo tudi naučila, kako naj govori, češ da se ji itak ne more zgoditi nič hudega. Te dni so se zagovarjali vsi štirje prcJ ljubljanskim deželnim sodiščem. Zakonska S. sta odločnJ zanikala krivdo in njihov zagovornik poudarja, da se Je morala izvršiti samoobtožba in soobtožba mlade Hekne pod kakim drngim vplivom. Po Izredno dolgem posvetovanju je bila obsojena služkinja z ozirom na skesano priznanje in samoobtožbo samo na 14 dni, zakonska S. pa zaradi napeljevanja h krivemu pričanju vsak na 6 tednov ječe.
Podjeten ženin. Frane Sifrer iz Praprotna je dne 22. maja zvijačno izvabil od Ljudske posojilnice posojilo 16 tisoč K. češ, da je že lastnik očetovega posestva. S svojo zvijačo, kakor trdi nikakor ni hotel oškodovati zavoda, ampak samo pospešiti zakon z Marjano Miklavčič iz Suše. Zadeva se je pojasnila, ko sc je hotel zavod vknjižiti na Sif-rerjevo posestvo, kar pa je obtožcncev oče preprečil. Denar jc Sifrer takrat že zapravil. Obtoženec Je bil v pondeljek pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojen radi goljufije na 6 mesccev leče.
Objave
'soboto «r ?. — popoldne; poTeg tega vsak dan točno ob 12. opoldne. Odbor.
*	Dramatični odsek «Čitalnice» v Brežicah vprlzori v soboto, 17. t. m. ob 8. zvečer ter ponovi v nedeljo, dne 18. L m. ob 4. popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah .narodno ijsro «Testament», spisa! po romanu Janka Krsnlka, Janko Rozman. Za mnogoštevilni obisk se priporoča odbor.
*	Podružnica Jugoslov. Malice v Trebnjem ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 18. februarja ob pol 3. uri popoldne v prostorih g. Pe-hanl.
*	Čiščenje drevja v ljubljanski Zvezdi. Skozi teden dni se bo čistilo, oziroma obsekavalo drevje v drevoredih ljubljanske «Zvezde». Vsled tega Je primoran mestni magistrat gotove prehode v Zvezdi zapreti, tako da ostanejo le nekateri prosti. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da se poslužuje le prostih prehodov, da ne bo nesreč.
*	Dražba mestnih njiv. Kakor nam sporoča ljubljanski magistrat, se dražba mestnih njiv v zakup vrši: dne 19. februarja za njive za Bežigradom in ob gramozni jami na Vodovodni cesti; dne 20. februarja v Koleztji in ob Ljubljanici na prostoru bivše vojaške plava In ice; dne 21. februarja Mesarica in na Smeteh; in dne 22. februarja za klavnico in na Or-lovem vrhu. Pričctck dražbe ob osmih zjutraj na omenjenih njivah. Sedanji zakupniki imajo prednost, če pridejo k draž bi in plačajo povišano zakupnino.
*	Pozabila le dne 9. februarja ob treh popoldne gospa orožniikcga narednika Iz
Cirosnpfla v LjubljanT prt «Berem vofkns v gostilni na glavnih vratih gostilne obe. šeno s plavega blaga narejeno ročno torbico, v kateri se Je nahajala mala usnjata torbica, ter dcnarnica z vsebini do 1200 K denarja. V usnjatl torbici sta se nahajali dve ženski uri, ena 14karat-na, druga srebrna z dolgo zlato verižico, ter šc nekaj druzih predmetov. Ker zlata ura ni last omenjene gospe, sc pošten najditelj nujno prosi, da odda predmete državni policiji v Ljubljani. Pred nakupom se svari.
To In ono
BRKATE ŽENSKE.
Brkatim ženskam pravijo v tolaSbo, da so močne rase. Toda ženske no marajo brk ter si jih preganjajo z velikimi stroški in bolečinami. Doslej so oditranjale puh z lic z elektrolizo: p" tem je bilo treba vsak posamezni la-sič v korenini zamoriti. Zelo jc bolelo in dama je morala imetj junaško potrpljenje. Zdaj jo dr. Fric M. Mever dognal, da so v to svrho izvrstno uporabni takozvani «trdi žarki», ki prihajajo iz RBntgcnovega aparata. Baje je poskušal osem let, preden je dogn.il u<|>cšno>t teh žarkov proti brkam. Toda poraslo mosto telesa bo morala trikrat zaporod po pcovih premorih iz|>ostavljati tflntgeniziranju, včasih tudi večkrat. Novo sredstvo ne t>ov-zroča bolečin, a drago je tudi. Ker pa, za lepoto ni nič predrago, bodo brkate ženske rade žrtvovalo toliko, kolikor se bo zahtevalo.
«•••M •« SO	Ot» S*—. •»•«» M-1*11.II» • M**« • OM. — Trço..r. NW ««»I»»..»I» M*
9» 80 »»««4* o Ota. «••*•» ..iiail.rt» • 0...4 9 Oim — p,m .. «••#« 'L»"». «u# «
——	I M« * D-. 4... M M,,.|.| « M» W fOratMI«	SM«M» I
*	Kino Tivoli v Ljubljani. «AlbertinI», svetovno znana akrobatska družba nastopa od danes 15. do nedelje 18. t. m. v kinu «Tivoli» v izvanredni senzacionalni drami «Apaš Julot». Pozor na «Dr. Mabuse. igralec»???
*	Kino Matica v LJubljani. Umetniški film prve vrste se predvaja danes v Kinu Matica. Jc to Em"la ZWa znani roman «Sen». V glavnih vlogah sloveči francoski igralci Signoret, Brabant in Mc Dclvair od Comédie Française: Janvier od Théâtre Antoine: Barclay. Chambre-uil od gledišča Odčon. Za literarno izobražene izreden užitek. Film je delo tvrd-ke Pathé Freres v Parizu.
*	Društvo za zgradbo *Sokolskcga doma» v Šiški ponovi z ozirom na s'abo vreme v minolem letu prve dni v mesecu maju t. I. javno tombolo. Odbor naproša druga društva, naj se blagovolijo na to ozirati, da ne bi kako društvo ob istem času napravilo enako prireditev. Dan in vse drugo podrobnosti objavimo v naikrajšem času. — Odbor.
*	Za Dečji dom v Ljubljani je pok'o-nilo Napred. pol. in gosp. društvo za Vodmatski okraj namesto venca na kT-sto pokojne g. Angele Verbič 50 Din.
*	Iz Saveza dobrovoljcev. Na kongresu dobrovoljcev ccle kra'jevine 12. nov. 1922 v Beogradu, katerega se je udeležilo nad 3 tis-'č tovarišev, je bilo zaključeno, da vsak čbn plača enkratni izredni prispevek za kritie potreb Glavnega odbora v Beogradu. Članarina za 1923 je določena na 3 Din mesečno. Oboje naj tovariši poravnajo po položnicah, ki se Jim dostavliajo. Vprid članom, kf ne vršijo članskih obveznosti, se ne bo poslovalo in odbor bo pritnoran postopati proti nJim po pravilih, ki za ta slučaj določajo izključitev. Dorisom je priložiti znamko za odgovor. Vsak član naj takoj javi vsako spremembo naslova. Več rešitev in nekaj članskih legitimacij ni mogoče dostaviti radi neprravtjenih sprememb naslova. — Okrožni klubi naj izvedejo volitve In prijavijo nove odbo- : re. — Zagrebški savez je z velikimi denarnimi ž r vam i Izdal koledar «Jugoslavija» za leto 1923. Ima jih še veliko v j zalogi. Po možnosti naj ga naroči vsak član in naj skrbi, da si ga nabavijo knjlž nice In prijatelji v njegovem kraiu. Stane 20 Din. Naroča se pri Savezu dobro-voljaca. Zagreb. Klpni tre 9. Dobi se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Vsi dosedanji naročniki so bili z niim Jako zadovoljni. — Uradne ure v Savezu so: v pondeljck in sredo od 6. — 7. zvečer, v
Mesto zdravlUikega tajnik»
razpisuje župinitvo občine Bled. lVg"i ie znanje slo venSčine. arbulirva*cine, f. «n coskega ali angleškega je*i<ca govoru in pisavi, liefl k taini naj s'a>ijo S»'je po uii<ll>e s zahtev.« piare ua iupaa»tvo občine Ii cd.
Trgovska sotrnduloa,
tiolj-is mo#, 7. rtčletno prakso v .pečenji, delikatesi ler galanteriji kaknr tudi mei^oesia nlaga ni d' želi, t^r *n>njem -ivanj». iJče mesta v b»4;-i .rgoTini. l're»z nietuili mesto l.l»gajui.arke, 1 oniiulie p^d «IbJjla w<>č» o* uj>ra»biši«o «Jutra».	6.0
XXota'skl slaga, 558
se išče. Vpraía se: lio el Striike j, l'almatiuova ai. 15
Gospodična,
< ■ edemra reJno io!o. dobra računaiica, zmesi i»a moč, že i mesta blaga jniuaike Gre .udi izven Liul.ljane. Na»l » t upiavi « iutra». bol
Prodajalka M-i
a knjiga;oo, spretna, izrež lian«, se i-če 1'onudlie pod cKniiîartia» us npravuitvo «Jutta» v Ljublj.ui.
Trgovski akademik,
ČchoslovaV, koresponileBt češkega, nemškega, «alijan skega. angleškega in franco -kegi jezi a, išče primerne «liižlie, če mogoče k t>rdki Ž-lezne stroke. 1'onu ibe pod «Cehoslovak» na upravnistvo «Jutra». Ö-8
y#od€uri
O d das ta bo
dre veliki pravni sobi z elek trično razsTetljHTo. Ponudbe pod «Prazna sobi» na upta* nUtv.i «Jjtr.i». 5.">C
Bukova d. va 25 I
ns dröhn« in na debelo prodaja, dostavlja ista na d»m 1er žaga drva Iona <iru/l>a «Ilirija», Ljubita na, Kialja l'elra trg 8 Te efon 220.
Vit vagoaov
lep'ga konjskega »ena in dva vagona sladkega sena ima naprodaj Franjo Mastuak Sv Jurij j. ž. 627
Planino.
Proda se po ugodni ceni dobro »hranjen pianino. Naslov v upravi «Juin». 5.V7
Proda so
6G2
večja zbilka znamk. Natančneje t upramUtvu «Juira».
Prodam 513
za vgak obrat, zlasti ra stro-jaiiio, pripravno staro tvor-uico. Več se noi/.ve pti Karelu Lohn, Trliovlje L
Samsko kolo, 63J
popolnoma v dobrem stanju, se ra ceno 12110 l>iu proda Ogle la se lahko pri gospodu Steinbachu V So tanju.
„UHIVERZ AL" kono. prometna pisarna sa nakup ln prodajo
xem>Jli6 Maribor, a.ekuandrova cesta 28 proda:
Gocdna posestva in več
veleposcster v bJiž.ui Ma-ri o. j;
blio ob oajprometnejši u ici s popolnoma tnejenimi ban-čn. mi prostori, pripramo za vsako vel,ko p<idietje, ter več velikih trgovskih hiš s takojšnjo uporabo p ros t To v;
tovarno sa klobaso in
mesne izdelke, kompletuo s a roji, se lahso takoj prevzame; stanovanjsko kilo In vilo v Mariboru, Celju, Ptuju, Ljubljani, Mokio-nogu, Zagrebu, Gradcu in lii. uajn; tovarniške objekt« t vodno s I» in električno močjo » Mariboru, f lvim-ki dolini in t i ližiui Ljubljaue ob železnici; objekte, rripravne za preureditev v tovarne; m'lao. iagro. več gostiln t Marib tu m ni d<-želi, grad na Hniatskem, viuogridna po-estva v Slovenskih in Ljutomerskih goi.eah. 5-6
Želim kopiti d lnlee.
oziroma postari sodelnl1«? kake pr mogovoiike, event, tudi duge družbe z večiim I od jet jem. — Naslov por« upravni-tvo «Jutra». 5ñl
Enodrnitnska blia,
lična, s vrt''m. * pradmestin t Ljut>l|»ni, se proda. Popisi na Franio Trope, Stef nso-uova ulica tt. 6 t Mnnbotj.
s»i
Soliden gospod 537
iire stanova nja. prazno večjo gobo. oziroma aoboin kalntiet, ki bi bila tako n» r-«polago; 1'ouuube upravi «Jutra» poč vujno»
Eva mlada gospoda,
or>žnika, želita znanja i uilajš ma gospodičnama t svrho dopisovanj», če teognie z malim premožen'em. Po-nuMi« a sliko pod «Slavko in Emil» na upravo «Jutta«-, 5M,
Edini posestnikov sin
pri mestu ž> 11 z gospodične, od 22 do 27 let staro, v 6»iho ženitve dopisovanja. — resne ponudlie, re mogoče t sliko, naj se poSlie o rod «l|ri-moice», poštuolezeče Celjf.
Kdo je voljan pomagati
diž. uradniku z Din 2600" -, katere vrne t 10 do l imt-se^tiib obrokih. Cenjene pc-uuilbe p d «čimprej» a» upravo «Julia», kier se tuili i/.ve podn bunsti. 646
Rabim posojilo
Din 2500 pioii visokim obrt' »im. plačljivo t 6 m.serih. Ponudbe pod «Vosoolo250rl> na upravo «Jutra». 5Ó9
Gostilničar, 660
ki bi hotel točiti belokranjska viua najl>oI)ie vrste n» račun, naj sporoči na upravo «Jutra' pod «Be okranjec*-
ss
Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal, v Se» lenburgovo ul. 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, akoravno čevlji niso kupljeni ali izdalani pri meni, v provizoričnih prostorih na Poljanskem nasipu 40, II. nadstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev.
FRANC SZANTNER
specialist za ertopedična In anato« mlCna obuvala tu trgovce s čevlji
LJUBLJANA