194. številka. Ljubljana, nedeljo 24. avgusta. VI. leto, 187$.
SLOVENSKI NAROD.
lah .V<» vsak <1*j., formoiM ponedoljko in.dnovo po praznikih, t*;- velja pa polti projeuian. za av^tro-ogersKo deiele za ceio leto »6 gola., sta po; krti 8 gole', aa četrt leta 4 goni. — Za Ljubljana brez pošiljanja na doza •<.:•» celo leto 13 goid., ta 6aM let* 3 g'>'.!. 30 kr., za en meaoe i g'»Id. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 krajo, za mesec, 30 br. za četrt lota. — Za tnjo dežele za c»Mo leto 20 g«»!d., za pol teta 10 goid. — Za gospude učitelje na ljudskih šolah tn ca dijake velja znižana cena in aicer: Za LJubljana za cotrt leta 2 goid. 50 kr., po posti prajeman za četrt leta 3 goid. — Za oznanila so plačuje od četiri-•topne potit-viflto C kr, će se oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ee tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj se izvole fraakirati. — Kokopisi bo no vračajo, — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
„Proč s šolami, proč z učitelji I"
To je najnovejša parolu, to najnovejši in pravi program naših klerikalcev. „Proč s šolami, proč z učitelji' tako so kričali od kaplana Tombaka naučeni ljudje na Blanici. Ta klic Burovosti torej vzbujajo in podpirajo privrženiki „pravne", ali „klerikalno-konscr-vativne'* stranke. To je popolnem njih program, to je popolnem dosledno v pravcu onih, ki se norčujejo iz„omikeu, katere jeza tare, da Šolstvo napreduje, kateri hočejo, da ljudstvo neumno in nepodučeno ostane, samo da bode njim slepo pokorno, da ga morejo oni za svoje namene rabiti. Oni dobro vidijo, da podučeni in omikani ljudje ne marajo za njih vodstvo in njihove temne namere, zato podpirajo klic, „proČ s šolami", ker šole so sovražnik nevednosti, katero so oni toliko let rabili v svoje koristi, brez katere je njihovo gospodstvo nemogoče.
Po vsem omikanem svetu se širi oni glas in zahtevanjo po množenji šol in učiteljev. Priznava se povsod, kjer razumni ljudje govore, da je šola in učitelj pogoj napredovanja iu velikosti narodov, podlaga duševnega in materijalnega blagostanja. Celo klerikalci v drugih zemljah se sramujejo proti šolam izrekati se, Le pri nas na Slovenskem smo, žalibog, tako daleč prišli, da se od privrženikov „pravne' stranke šola in učiteljstvo naravnost zametu je, „ne-vednost, naj dražja stvar v deželi"', hvali in zagovarja.
Gospodi kaplan je Tombakovci! Pomislite, pregledajte seme, ki ga sejete. Preuda-rite, da budite, gojite iu v rasti pospešujete najnevarnejšo  hidro — surovost,  katera bc
Nedeljska pisma.
XI.
Naš nslavnoznania jezikoslovec in literarni zgodovinar g. Maren sicer misli in pravi, da imamo mi Slovenci tudi že svojega Goetheja — in to neki je prestavljalec „petero Rusko-Puškinovih" — zakaj, res ac vem ; pa h koncu bi skoro menil , da se Metelkova zdravica v Lim ji
Bog živi naše mamo alovnieage;
Naj jih napak ta glavnih grehov varje!
nad omenjenim slavnim jezi fini kar jem nij izpolnila — kar se tiče Blovcnskega Goetheja, Znano Vam je, gospica, da jo Jovan Vesel-Koseski svoje pesni po lastnem zagotovilu „žchtal**, in eden mojih muhastih prijateljev je pri priložnosti čitanja teh umotvorov dejal : Da penim tvoja malo telita K riva je gotovo prevelika želita, —
pa vse to no spada semkaj. Jaz lc ne vem,
utegne kasneje, ali prej nego mislite, na vas same obrniti in vas uničiti. Z agitacijo proti šolam in učiteljem nijste nič boljši nego komu na rdi, ki so protivuiki vsega reda in vsega človeštva.
Mi nikakor ne mislimo, da so vsi duhovniki taki. Ne, narobe Čujemo iz več krajev, da posamezni, sosebno starejši duhovniki, ki so čestiti narodnjaki, obžalujejo in z bolestjo gledajo to počeujanje, to divje hujskanje mlajših fanatikov svojega stanu. Ti čestiti duhovniki sprevidajo, kar je neiz-gobno, da taki dubovenski fanatiki delajo le svojemu stanu in cerkvi kvar, ker raste nevolja in razpor v narodu čedalje bolj, in ker strast vedno rodi i strast na drugi strani. Ti čestitejši duhovniki vedo, da poklic njihovega stanu nij v prvi vrsti politična agitacija, temuč oznanjevanje miru in ljubezni, spolnovanjo poklica po Kristovem navodu, kije rekel: „učite vse narode", a nij rekel : hu jskajte proti drugomiselcem in proti učilnicam ali šolam. — In do teh, kakor tudi do višjih duhovniških poglavarjev se obračamo z vprašanjem: Ali res v korist svojega lastnega stanu ne mislite nič storiti, da se ta divji dir konča? Kajti stvar ježe tako daleč prišla, da so neki fanatiki že bolj politični agitatorji naj ue varneje sorte, nego oznanovalci one vere, ki pravi: „ljubite se med soboj."
Vse izobražene in zavedne Slovence, ki jim je mar omika narodova, njegov napredek in narodna svoboda, vse, katerih je sram, da bi naš rod bil na posmeh sosedom in vsem pametnim ljudem, — pa prosimo, naj odločno, krepko in neumorno delajo proti tej kliki, ki se sicer tam odeva s „pravdali je ona slovuičarjcva misel „napaka" ali „glavni greh-4, pa kor se naš dotični strokovnjak glavnih grehov bolj boji, nego napak, porečem mu iz gole kurtuazije, da bi ga jaz zarad našega „objektivnega-* Goetheja samo
— v vice poslal.
Vsaj veste, gospica moja, da so v našem slovstvu pekel in nebesa, glavni grehi in deviška naivnost, če ne odločilni, pa vendar tako važni faktorji, da marsikateri naših lite-ratov prej svllabus iu svetega Pavla studira, potem stoprv zastavi pero, ter spiše duhovito obravnavo o črkah „6" in „ž" ali pa o nkail, „da" — in bog zua kaj še. Ako pa čuti kdo silno potrebo, v verzih se expcktorirati, prebira prej poetični dodatek k „dušnej paši", ali pa k „augelju varim'' iu v prihodnjih „No-viealr' berete lehko rime: „sije — klije, gore
— vode, Elija — Mesija" ; pred rimami stoji navadno še nekaj druzik besedij, pa tiste nijso važne. Tudi jaz sem se uckedaj pase! na „dušnej pasi" ko verna ovca — (monsignorc Jaran bi rekel: „kozel") ]— in
mi" frazami in z „vero" — tukaj pa se z barbarskim hujskanjem proti šoli v vsej svoji nagoti in duševni grdosti pokazuje. Vse naše prijatelje pa končno še opozorujemo, naj takim pijavkam na soku narodnega Života povsod tla izpodkopujejo, naj farizejem povsod larie z obraza potegujejo. Vsakega Tom-bakovca ime in dejanje naj nemudoma v javnost, v novine spravijo, da jih javno pred vsemi patrijoti in razumniki postavimo na tako čast, kakoršuo zaslužijo! Vse za narod, omiko in svobodo!
V IJiiRil.iuni 2;;. avgusta. Ker je v slovenski tabor prišli Nemec Costa prej narodnega dr. Bleivvcisa spoko ril, da je najprej klerikalec in cerkvenec ter po svoji izpovedi v svojih „Novicah" on, dr. Ulcivvcis, „rajši ima nemškutarja nego liberalnega Slovenca"--nijsta
mogla tudi Nemec Herman in duhovni gospod Ulaga mirno spati; zato nijsta nehala, da enako lepo izpoved naredita. Ulaga (mož, ki si je dal pet akcij za to „zastonj" dati, da je banko „Slovenijo" hvalil) v zadnjem listu svojega „Gospodarja" izpoveduje na strani 275 tako-le: „nam je ljubši konservativni Nemec kakor liberalni Slovence in vera nam je več kakor narodnost". Prosit! Le ljubite se, lepe duše, ljubite in „radi" in „rajši1* imejte eden nemškutarja, eden Nemca.
Politični razgled.
Motraiije dežele.
F IJ ubijani 23. avgusta. O *šiiitist<'»'.*ki ki-izi zopet enkrat pripoveduje  ,Vat.u.    Da  bi se ta vest le
oče Janez Hleivveis mi je tedaj pričal, da sem nadepoln mladenič; — oh, gospica, britka žalost me prešine pri spominu na ona leta, katerih nadepolnost in nedolžnost je splavala po vodi; pa kaj bi tudi ne tožil V
Ako bi bil ostal pri svetem Pavlu, sedel bi dandenes morda že med 40 nesmrtnimi matičnega odbora in Tomanova literarna zapuščina bi se bila izročila meni v pregled. Vsaj bi jo bil šc DaniŠki Silvester kmalu dobil, ko bi ne bil Praprotnik dveh mesečnih nad-pisov več ustvaril. Tako se slavi in česti tvoj spomin, bore Toman, — tvojo sliko pro dajejo, po diplomah sc blišči tvoje ime, stavili ti bodo marmorjev spominek, a to, kar je rodilo tvoje, za lepo in dobro vneto srce, to, kar si ustvaril v svetih trenutkih, ko to je navdajalo „ vesoljnega sveta gorje", — to pa sc daje poetu mesečnih uadpisov v pregled: — bore Toman!
Naš že imenovani literarni zgodovinar razločuje v našej novej literarnoj dobi tri vrste poetov, in sicer: Vodnikovce — tako
uresničila! a malo upanja imamo, da se bi zdaj pred volitvami godile kake spremembe v ministerstvu. Volitve v državni zbor bodo de le odločile o osodi sedanje vlade.
Bivši minister *Mireček bode na Češkem v državni zbor izvoljen. Palackv neče nobene kandidature prevzeti; sicer pa kandidature na Češkem še nijso odločene. — Dr. Ilerbst potuje po svojem volilnem okraji i a se neizmerno hvali, za kaj vse bi mu morali narodi hvaležni biti.
Tilniki mestni zbor je v poslednji seji sklenil, da kljubu odločbi državnega sodišča, dr. Dorn nema volilne pravice v tržaškem mestu. Vladni komisar je ustavil ta sklep.
št it.vinski centralni volilni odbor v Galiciji je mislil ta mesec sklicati več volilnih shodov. Zaradi kolere, katera po Gali-škem hudo razsaja, odložili se bodo shodi na prihodnji mesec
V ni* nje cirfttave.
St-ttski minister za javna zidanja, A limpič, se je vrnil se svojega potovanja iz Južne Nemške. Predsednik ministerstva, Ri stič, pride kmalu nazaj. Obhajala se bode slavnost v Čast rojstnega dneva in dneva, ko je zasedel knez prestol, za katero se uže vse pripravlja.
Ituski listi govore o fuziji burboncev in ne kažejo nič sočutja za to, da se v Franciji teži po monarhiji. „Golos" pravi, da je prepričan, da Francoska neče monarhije, in da je ne bode dolgo trpela, ako se jej usili. Ta list se nadeja, da se opozicija pri bodočih parlamentarskih obravnavanji! krepko protistavi monarhistom, in da bode pod vodstvom odličnih mož zmagala.
i'i'tt»t«•*>.»• ki grof pariški pravi, da nij nobenega orleauističnega pretendenta več, a stranka je še, in ta se bode trdno držala načel kraljestva od leta 1830. Te izjave so program desnega središča. Gambetta mi sli potovati po dozdaj obsedanih okrajih, ter delati propagando za republiko, če Thiers ne sprejme po vrnitvi iz Švice povabila, ki se mu je podalo v Nancy in Lunovillc.
Za predsednika glavnih svetov se je iz volilo 50 konservativcev, 23 iz levice, in 12 iz levega središča.   Papež čestita Chambor du zaradi izvršitve burbonske  fuzije. „Bog je uslišal  molitve katoliškega sveta", pravi cerkvena glava v tem listu, „uporna hidra ima kmalu poginiti, kmalu se imajo v brez dno prekucniti protivniki nezmotljivosti
Kadar špnnjski kortesi končajo seje se poda  Kastclar v London, Berlin, I) u na, in Kim, da se razgovori o priznanji španjske republike. — Karlisti so napali  100 repu
Villa - Civdad - Real in so vse
blikancev v vjeli.
I*iuski minister kupčijstva skliče na 1. oktober vodje vseh državnih in privatnih železnic, da se posvetuje, kako bi se dalo v okom priti nevarnostim na železnici.
nn tiski kabinet je dobil iz lzlandije peticijo, ki zahteva bolj razširjeno avtonomijo in osobno zedinjenje z Dansko. Petici-a je pisana v najstarejšem iu najslovcsnej-šem jezici. Nevolja do danskega vladanja se je pokazala lansko leto pri nekem obedu. Ko se je napilo danskemu kralju, opozicija nij vstala. Takoj potem si je izvolila svojega voditelja Jana Sigurdsona za predsednika. Prihodnje leto bode velika svečanost v Izlandiji. Obhajala se bode tisočletni ca obdelovanja lzlandije, ki se je začelo leta 874.
M£a&<jturski emir, ki išče sedaj ruskega varstva, je imel boj s kinesko vojno, v katerem je zmagal. Šest velikih mest si je osvojil. Kineški cesar je poslal v Kašgar naj imenitnejšega svojega svetovalca, z bo gatimi darovi, da bi pridobil kašgarskega vladarja za mir
Iz liosttijv je ubežalo veliko kristjanov na avstrijsko zemljo, in ti so odposlali evropskim krščanskim velikim močem spo menico, v kateri prosijo sledeče štiri točke
1. Iz Carigrada naj se odpošlje nepristranska komisija, da preišče in se prepriča o položaji kristjanov v Bosniji, in špecijelno
0 naših triletnih prošnjah in pritoževanjih V to komisijo pa naj se izvole za ude i kri stjani, ki so podložniki Nj. Vel. sultana Tudi bi morala komisija vršiti svoja dela se sodelovanjem ali vsaj v navzočnosti zastopnikov onih krščanskih oblastij, ki garan tujejo pariške traktate.
2. Naj se pred sodbo tirajo in po po stavi kazne oni, o katerih nasilstvu in krutosti smo tožili , in naj se po razmerji tudi oni uradi morajo k odgovornosti, ki so poredno ali pa iz mlaČnosti ona hudodelstva pripuščali.
3. Garantuje naj se prosto voljenje kri stijanskih zastopnikov v političnih in sodnij-skih medjlih : ravnopravnost kristjanov z mo-slimi pred uradom, pred sodbo . ravno tako tikoma stvari same in obravnavanja, kakor
1 v izbiranji prič, naj se uresniči; sploh naj da visoka porta s fermanom ali kakim drugim priročnim mednarodnim dejanjem garantu jočim močem poroštvo, da bode dotični hatišerif od leta 1839 in hat-humaninm od leta lHo«; nasproti kristjanom točno izvrše vala, ter ju v duhu humanitete in civilizacije razširila; in da v bodoče preišče in kazni sa-movoljstva in nasilje, naj si bode zoper kogar hoče v državi.
4. Naj se dade poroštvo, da se denašnji ubežniki mogo brez nevarnoBti vrniti v svojo domovino in k svoji družini.
Dopisi.
Iz frkoTi«* liOkC 22. avg. (Izvirni dopis. I Da bodo dr. Bleivveisove klerikalne Novice" čez nas LoČaue padle in nas po stirobabje obrale, to smo naprej vedeli, ko smo dr. Zarnika na podlagi narodno-libe-ralnega  programa   za  kandidata postavili. Zato se nečemo puliti s tacimi protivniki, vendar tri debele laži hočemo popraviti. Prvič je laž, da smo zborovali med mašo , temuč zborovali smo po maši. Dalje je laž, da nekaterim nij bila prilika dana,   udeležiti se shoda. Se fajmošter in kaplan sta dobila povabila in mestni pisar je dobil več vabil za razdeliti,  če jih nij in zakaj jih nij , to vi veste. Ravno tako bedasto je, da je med na-vzočnimi bilo samo 16 volilcev. Le počakajte, ob dnevu volitve se bode skazalo, da ne samo tisti, ki so bili navzočni, ampak ogromna veČina vseh drugih bo za dr. Zarnika. Čemu zabavljate, zdrage delate in ščujete povsod, kjer se vam ne pokoravamo? — Da naši klerikalci v mestu nijso močni, posebno pri volitvah v državni resp. deželni zbor ne, o tem so se zadnjo nedeljo sami prepričali. Imeli so  namreč svoj volilen shod , da bi kaj proti Zamiku sklenili.  A prišlo jih je v čitalnico celih 5 glav, med katere se pa še šteje  kaplan Mandelc tudi.   Zakaj pa tega svojega glorijoznega shoda nijste opisali?
Zdaj pa še nekaj drugega. Gosp. notar Triller je predsednik našega provizoričnega odbora za stavljenje kopeli itd. On je čuden patron in ima nagon, kar na svojo pest absolutno gospodariti.   To  je   delal  tudi kot predsednik onega odbora, denar trosil, in se geriral kot da bi bil on sam vse, odbor nič. To udom nij bilo všeč.   Zato je terjala polovica vseh udov. naj se skliče glavni zbor. On robato odgovori, da neče, da bo že sklical ga, kadar bode njemu po volji.   To je bilo vendar prehudo, zato skliče odbor sam občni zbor in povabi tudi Trillerja. Triller pride arogantno s svojim pisačem, odda imenik onih, ki nijso še vplačali, pa odide zopet. Statut neče izročiti.  Ker je stvar taka bila, volili  so   člani  nov  odbor in novega pred-
ki okrogle, poskočne pesni pojo,  kakor na priliko
Ena bolha me pika, En vrabec me Je; En ljube ek ino ljubi . Pa nobeden ne ve.
Potem razločuje : Koseskijevce — take, ki šestomere kujejo,  ode molijo in legende obravnavajo, — in h koncu Preširnovce, ki „Ijubcmčkajo"   in „objemčkajo",   —  te pa prav malo ohrajta naš strokovnjak. Stritar je Preširnovec, — Levstik tudi,  in tako po vrsti  vsi, ki o ,,ljubezni  stokajo." Toman pa je Koseskijevce, in njegov kritikar tudi. — Oh, gospica! — kakor sem Vam že pravil, je svet Simon štirideset let na enej nogi stal, iu zato v nebesa prišel : pri nas pa še na glavah stoje, in vendar nikamor ne pri dejo. Polž je sedem let črez plot lezel, ter do vrba dospevši nazaj padel, misleč, da je prezgodaj prišel; pri nas pa bog ve že koliko časa lezejo črez plot zastarele neumnosti, in se še vedno boje, da bodo prezgodaj do speli črez.
„Vi ste sol zemlje; ako se pa sol spridi, s čim aebo solilo?" piše evangelist Matevž v petem poglavji. Ali bi se ne zjokal človek md to našo „soljo", ki je tako strašno neslana. Spridila se je uže davnaj, in vendar hoče še vedno komu kaj zasoliti. Ko bi so le šla solit, vsaj taka, kakor piše. evangelist dalje, „nij za drugo več, kakor da se vrže ven, in potepta od ljudi".
In ker sem denes že pri sv. Matevži, prebirajva ga dalje, gospica; marsikaj lepega iu pndučnega, pa tudi mnogo, kar se čuje ko britka ironija za denašnjc tonzuri-rane apostclnc, najdeva v tej knjigi.
..Vi ste luč sveta, tako naj *veti vaša luč ljudem, da vidijo vaša dobra dela, in časio vašega očeta, ki je v nebesih".
Iu pri tem naj se spomni človek kaplana Kluna, in svita njegovih rudečih lic, - *.h kaj ne, to je luč tega sveta?! —
„<;lejte, da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas videli; sicer ne bo-dete imeli plačila pri svojem očetu".
In vendar ga vsak lehko vidi, njega
namreč, kako se mu blišči križec nad trebuhom, kadar koraka v katoliško društvo, in vsak, razen čitalniškega natakarja lehko ve in čuje, kako se o n posti v petek in soboto.
„Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rija in mol konča, in kjer jih tatje Izkopljejo in ukradejo; tcnmč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ni rija ni mol, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo". In vendar pridevajo groš h grošu, štejejo in spravljajo, in si zbirajo zaklade na zemlji: in oni v prvej versti dokazujejo in spričujojo dej unsko , „da 1c petica da ime sloveče." —
„Ne skrbite za svoje življenje, kaj hote jeli; tudi no za svoje telo, kaj hote oblačili. Poglejte lilije na polji, kako rastejo; ne delajo iu uc predejo: pa povem vam , da še Salomon v vsej svojej krasoti nij bil tako oblečen, kakor ena izmed njih."
Gospica! Zapriva knjigo sv. Matevža.
Baptista.
nednika g. O. Detelja. To se je Trillerjn naznanilo, a odgovoril je zopet precej neotesano i in se predrznil še nasvet staviti, naj se trije udje, ki so posestniki, iz društva izključijo Čudimo se vsi, kako more pameten človek in jurist tako ravnati.
Iz IKiMlim - l»«'Mf«» 21. avg. [Izv. dop.] Pruski listi dolže grofa Andrassvja, da je zlasti on, v zvezi z Rimom zakrivil fuzijo med francoskimi Uurbonci in Orlejanci. Prusi boje se namreč, in sicer s pravico, da ne bi Burbonec na francoskem kraljevem prestolu poskusil za utrjenje svoje dinastije jim Elzas in milijarde spet nazaj vzeti. Tudi naši listi so hlinili negodovanje nad tem Andrassvjc-vem posredovanjem med Iturbonci in Orlejanci. Na tihem je pa vendar ta Andrassvjev čin pravi slastni oblizek za naS, tako varčno negovan šovinizem, češ, .,naš grof je to iz-posloval!
V našej notranjej politiki je denes precej tiho. Za naše politično življenje je to karakteristično, da so pri nas samo ob času sezone našega drž. zbora v politiki na veliko delo spravlja. Kakor hitro se pa drž. zbor razide, pa spet vse vtihne.   Naj znamenitnejši dogodek je kraljev manifest na hrv. slav. graničarje, v katerem se jim naznanja, da se jim bo zadnjega septembra orožje odvzelo. S tem danom bo tedaj faktično razvojničena vsa vojna krajina. Kedaj se bo pa pod civilno zagreb-Čko vlado postavila in s tem spet v mater-deželo utelovila, to še nij ustanovljeno, dolgo odlagati se pa ne bo več moglo. Keld-cajgmajsfer Mollinarv jo z gori omenjenim manifestom   postal   iz  vojniškega vrhovnega poveljnika voj. krajine njen civilni kr. namestnik, in zagrebška gcncral-komanda njena civilna vlada.   Kako bodo graničarji ta ki manifest sprejeli, pokazalo se bo v kratkem. Godrnjanja proti njemu bo k večjem v gor-njej vojni krajini, kjer je narod skoro na pol iz vojniške blagajne živel.   Na politično Življenje na Hrvatskem bo pa ta manifest vele-važen upljiv imel.   Hrvatski sabor bo mogel na temelji njega  zahtevati, da naj se takoj tudi zastopniki iz krajino v sabor pokličejo, sicer tem več,  da se krajina nc bo mogla pozneje izgovarjati, da pri posvetovanji nove nagodbe nij sodelovala, ter da njene veljavnosti no pripoznava.  Naša vlada bo imela povod, morebiti celo zaželjen povod, ali bolje rekoč pretvezo, da na temelji ravno tega manifesta sedanji hrv. sabor razpusti, in še en-krat z novimi volitvami svojo srečo poskusi. Naša vlada je že pri raznih priložnostih pov-darjala, da se hoče s celim brv. narodom in s celo deželo pogoditi, ne samo z eno stranko in z enim delom. Kraljev manifest na graničarje more postati kapital za njene nakane. Hrvati so našim   državnikom nekdaj precej imponovali. Ti časi pa leže denes v preteklosti. Polzenje vodjev br. narodue stranke, v katerem med seboj   celo konkurirajo; servilni dub, v katerem njihov „Obzor" piše, rovanje Uauehijancev, splošna mnraličnu pokvarjenost na Hrvatskem, o katerej imamo toliko „divnih" izgledov, vse to nij potem, da bi našim državnikom rešpekt   pred   Hrvatom dajalo. Magjarom za ljubo pretrgali BO Hrvati solidarnost s Srbi in z drugimi v opoziciji stoječimi našimi narodnostmi, misleči morebiti, da bodo za ta separatizem od Magjarov na-gradjeni! V našej državopravnej opoziciji so Srbi  to, kar   v  Avstriji Cehi, Hrvati pa to kar Poljaki, faktor namreč, ki v nobenem so-
lidnem računu, v katerem se z i čelnimi veličinami računa, mesta imeti ne more. Hrvatom se bo, ne mara, z njihovo nagodbo enaka godila, kakor Poljakom z njih resolucijo. Oni hote naše državnike, ki jim do bubregov vide nadmodrovati! Naši državniki dobro vedo, da razen Itauchijancev denes na Hrvatskim taktično nobenega pravega in iskrenega prijatelja nemajo, je-li tedaj čudo, da nad Rau-chijanci še zmerom svojo zaštito roko drže, da „P. L." še zmerom proti narodni stranki piše V! Na Hrvatskem je treba novega testa in novega kvasa. Makančeva stranka ima edina bodočnosti, vse drugo je zastarelo.
Domače stvari.
— („Narodna tiskarna.") Denes ima upravni odbor „Narodne tiskarne" sejo, v kateri bode pregledal bilanco in volil predsednika.
— (Opravilni svet banke Slovenije) ima denes dopoldne sejo.
— (Iz Cerknice) se nam piše: 21. t. m. ravno o polnoči vnel se je ogenj v hlevu g. Franc Šerkota, kateri je v kratkem času upepelil zraven stoječi skedenj in kozolec. Na poslopjih je bilo polno sena in v kozolci neomlatenega žita. Strašno je bilo videti ubogo živino, katera je celo uro v gorečem hlevu stala. Vsled hudega ognja nij bilo mogoče do nje priti. Poslcdnjič se vendar pogumni možaki in fantje lotijo težavnega dela. ter z drogmi prebijejo zid in iz gorečega hleva — zares čudno — še živih devetero živinčet izvlečejo. Pri hrambi ognja se je izvrstno in kaj sprevidno obnašal Janez Gre-benec, po domače ..Bizar". — Skoda se ceni na 4000 gld.
— (Strela in požar.) V Limavci, celjskega okraja, je treščilo v pristavo grnnt-nega posestnika Jurja Bervarja. Pogorela je pristava z vsemi pridelki: žitom, slamo in senom. Tudi 11 ovnov, 2 teleti in 1 svinja je zgorela. Skoda znaša 1400 gl.: poškodovani nij bil zavarovan.
— (Iz Kamnika) se nam poroča: Pretekli teden so se tukaj neki ljudje, med njimi dva brata, K vulgarnim imenom Borič, vpijanili, potem najprej za šalo, in kasneje za resnico prepirati začeli. Prepir je imel žalosten konec, ker Borič je s sekiro ubil nekega delavca, ki je zidal ljubljansko ci-garno fabriko, pa liil ravno prišel v Kamnik svojega brata obiskat. Razen tega ubitega, je bil še drug smrtno s sekiro ranjen. Čudno se pa nam zdi, da gosposka morivca šc zdaj nij zaprla, temuč njega na prostem pusti in njegovega brata, da se lehko dogovarjata.
— (0 tepežih in pobojih) se nam poroča tudi iz Mengša in iz Radomelj pri Kamniku. V poslednjem kraji so enega ubili. — Bog, kaj je šc surovosti, pa vpijejo fanatiki ..proč s šolo", če jaz, duhoven, v njej ne zapovedujem.
— (Strela ubila.) Iz Sacerba blizu Doline pri Trstu sc nam piše: 19. t. m. so šli trije možje iz Sacerba na bližnji hrib drva sekat. Kmalu sc nebo stemni iu dež začne liti. Možje gredo vedrit pod neko drevo, v katero kmalu udari strela. Kucga je ubila: bil jo še le 2f> let star, in 9 mesecev oženjen z mlado ženo.
— (Strašen umor.) V Brodu na Hrvatskem sta se sprla v pijanosti dva brata, zarad česar sc začneta tepsti.   Tu pristopi
neki mlad človek, ter hoče bratovskemu boju storiti konec. Ali kaj se zgodi ? Brata ga primeta in ga vržeta na tla; potem mu zasadi eden nož v srce, drugi ga sune petkrat v prsi, da je kmalu umrl. Hudodelnika se zelo kesata in sta se uže sama izročila sod-niji v Pregradi.
— (Zastrti pen a vojaka.) Iz P ulja piše neki mornarski vojak : Dva vojaka, z imenom Svancenberg, sta prosila častnika, ali smeta iti v mesto na sprehod. Častnik jima dovoli za celi dan in celo noč. Ko prideta v mesto, se napijeta najprej dobrpga istrskega vina; ko sta bila uže zidane volje, gresta v neko prodajalnico, ter si kupita strupa, papirja in črnila, potem odideta v neko kavarno, in tam sta kavo in strup popila. To Rtorivša, napišeta list, ter ga zapečatenega na mizi v kavarnici pustita, potem odideta v kasarno, ter umreta tam. Kaj sta pisala, nam nij znano.
I*OMlltll«».
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
V   !,<HHI<>tHI.
Odstranenje vseh bolezni brez Irka in stroškov 7. izvrstno zdravilno hranu Revalosctčre du Barry iz Londona, katera pri odralcehib in otroklh svoje stroške SOkrat v dragih sredstvih prihrani.
Izpisek iz 7i».00O ozdravljenj bolezni v želodci,
v živcih, v drobu, v prsih, na pljuVah, v grlu, v duš-njaku, na žlezah, na ledvicah In v mehurji — od
kojih se na Zahtevanje posnetki zastonj in trunko dnpošljcjo:
Spričeval« st. 84.810.
V Napolji, 17. aprilu 1862, Moj gospod 1 Vsled bolezni na jetrab sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nij sem bil V stanu ne citati niti pisati; moji živci ho se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vidna nespečnost in Imel sem /mirom razburjeno živce, da nijsera nikjer nalel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da t>i moje trpljenje olajšali. V popolni obnpnosti sem Vašo Kevalcseiere poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. Revalesciere zasluži naj-
veco hvalo, orni meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zav-zimati. Z iskreno h\ aležnust jo in popolnim spoštovanjem
Marouise de Brohan. Spričevala st. «i5.HiO.
Ncutchuteau i Vo^eseiO, 28, dec. 1862. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strasni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples , in vsi zdravniki so dvomili na mogOČCStl kakšne pomoči, <»d tega časa seul ji, po nasvetu prijatelja, Kevalcseiere dajal, in ta izvrstna brana jo je na  začudenje vseli,   kateri trpečo
poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo In mnogo zdravnikov, ki 80 tO bolezen za neozdravljiv o proglasili, se zdaj ćudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem  zdravo videti.
M a rti n, Offlctere
Comptable en retruite. Tcčnejsi  kot meso, prihrani   Hcv alesciere pri odruščenih in pri otrocih SOkrat SVOJO ceno za zdravila.
V plehastih puJlcab po pol funta i goid. 50 kr., 1 funt 2 goid, BO kr., 2 fanta t goid 50 kr,, S funtov 10 goid,, 12 funtov 20 goid., 21 funtov 86 goid,, — Revajosciere-Bisouiton v puiicah a 9 goid, 50 kr. in 1 goid. BO kr. Rovalesoiere-Chocolatoe v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 goid, BO ki., 24 las - goid. SO kr., 48 tas I goid. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 goid, za 288 tas 20 goid., — za ">7U tas 86 goid.
Prodaje: Barry d« Barrv & Comp. na nuji, Wnlllis<li«!i*s«* št. 8, V IJ uhlja«! Kd. Mahr, v Gradel bratje Oberanzmevr, v i"*-liruUii Diechtl N: Frank, v Celovcl P. Blrn-baoher, v i.iaul Lud vi g Milil er, v Maribora F, Koletuik & M. Morič, v Mcruiiu J, B. S t 0C k ha u s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in Špecerijskih trgovcih; tUdI razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
CpoiTienica.
Ekaekutivne drasbe 25. av<r.: Bulivaldovo, 6000 gl. in Vogelnlkovo, 2048 gld., V Ljubljani. — 1'iiševo, 4000 gld., na Lafiui gori pri Konjicah. — 2H. avgusta: Forjančičovo, v Vipavi — Cešnikovo, i i B gld., v Postojni. — 27. avgusta: Radiiičevo, 1200 gl., v Krškem. 28. avg.: Novakovo. 2844 gl., v Brežicah. — Percevo,  1280 gld., v Ko/jem. —
21*. a\g. : Kotli inovo. 1 tir* gl, in Za^ličevo, 400 gl.. v Kozjem. — 99, at £Ut ta: /ilrav jevo. 1640 gl., KokljeVO 8784(71 i" UoiVvarjevo , -_'7'.i7 in 400 gl., v Ljubljani. — ČVškovo, 1801 gl . na Brdu. — Vin-disevo, 4(Hi0 gl., v Ptnjl.
Konkur/i: Pr okr. soclniji v Kozjem HiaitO kanrlista do l">. Mft, pri predsedniitvu okrojht« .sudnije v Celji. — (eileljska slu/.lia v KajloMiburtfu. f><X> gl, iti stan., mogO& mdi |MMlurilrh>kii ilašba s 960 gl. in sran.. do St. I. m. pri "kr. foUk. svelu v
Sevnici, v Rašjean krikom "kraji; služba pust. •kifčiittfja do 89. tvrg i pri poltmi direkerji v Trato.
I in a*i j v IJutilJuiil
„d 19, do 21. avgusta.
Frančiška Kozinan, kramarsk otrok, b mos griži. — Frane Homec, dninarsk otrok, 1 '/» 1. kozeh. — Alojz Lulck, otrok fabr. delavca, ;i I črevnem vnetji. — Jan. Oblak, delavec. Ml. srčni bolezni. — Ana .Iclcn, urarska soproga, j7 1 oslabljenji. — Treza Svetlin, niazašk otrok, 10 m. griži, — Alek. Jenko, otrok, obrt. uradnika B'/. 1., Jos. Kristan, detovodnlfk otrok, 2 l/| 1., Andr. De-bevc, dninar, J5o l„ na jetiki. — tJ. Albert pl. Franku, jub. nadaradniiki otieijal, 71 I., na oslabljenji.
— Antonija Gregorc, pekovsk otrok, 2 k, na sušici.
— Jan. Lukinovič, vrtuarsk otrok, li k, na črnili koteh. — Antonija Vegiz, uiizarsk otrok, 10 tednov, na griži. — Gertr. Jakopič, delavka, 52 I., na slabosti. — FrancPJankar, dulavsk otrok, 1 V« L, na griži. — Avgusta Učak, slikarsk otrok, 13 mes., na griži. — Kordula (lerkšić, tratikantska supruga, 50 1., na spridenji črev. — Ana Prcbiv, probivalska vdova, 67 1. —
Tržne cene
v Ljubljani      avgusta 1.1.
Pšenica 7 gl. 10 kr. ; — rež 4 gl. 70 kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 9 gk — kr.; — ajda 3 gl. 00 kr.; — proso 8 gl. 80 kr.; — koruza 4 gl.
— kr.; — krompir 2 gl. 30 kr.; — Mol 5 gl. 20 kr.
— masla funt — gl. hA kr.; — nntst — gl. 38 kr.;
— špeh frisen — gl. 32 kr.; — Spoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po Bl/i kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine fiint 2b kr.; — teletino funt 34 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. 85 kr; — slamo cent —gl. BO kr.; — drva trda 7 gld. 10 kr.; — mehka 5 gl. '20 kr.
2 do 3000 goid.
se vzeme na posodo proti zagotovijo nji, dobrim obrestiui in povrnitvi v 3 letih iz hišne najemščine. (220—3)
Pismene ponudbe pod znamenjem A. A* ]%r, 1« prejema iz prijaznosti
Opravništro ,,Stov. Naroda'4,
Javna zahvala.
Podpisani si šteje v čast, v svojem iu v imenu svojih hčer IVaroliu«* in •Josipiiic*. vsem prijateljem in znancem, posebno pa gg. pevcem ljubljanske čitalnice, ki so moji prcljuhljeni soprugi, oziroma materi, izkazali zadnjo čast pri pogrebu 22. t. m., svojo prisrčno zalivalo izreči. (223)
V Ljubljani, 23. avgusta LS73.
Marko Geršić,
trafikant.
D-amvjska bo; m 98, avgusta.
Akcijo nin>«l:.o ba:;k« Kreditna ih   ;■ .
Lon«lon .....
Napol. »■»■■', C t. ttfcfctJ    .    .    . .
Hitkav
972 244
l 11 8
HM
IB 7n
!! Vaziio za zdravnike!!
/. »Ir.i\ niši \ o *♦ |» j»|»i>l ii<» nro> <l 14*11«» lii*uo lekarno na dobrem mestu v JiiiinLi «l(»lini. blizu glavnega mesta Celovca in železnične postaje, se daje v najem, tudi z gospodarstvom vred, s prav ugodnimi pogoji. — Natančneje pri
(222—1.    Opravništvu „Slov. Naroda".
Zobozdravno oznanilo.
Večstranskej želji ustrezajo, naznanjam, da sem tukaj v (Vlji. ..#,11111 \«ois«»oii Lamini"   tlo   4. coibr.i.   in svojo
zobozdravno in zohotehnično prakso izvršujem. (221—l)
Moje priljubljene zobne priprave — zobno vodo. zobni pečat in zobni prah — prodajajo v I .j 11 hI j a 11 i : g. parfumer Mahr in lekar Biršič; v Olji: g. lekar Ravsor; v Olovci: g. dr. Unaša, zobozdravnik llock, trgovca fJoričnik in C. Klemen-čič; v Beljaku : okrožni lekar Šole.
Zobozdravnik dr. Tanzer,
docent zobozdravništva v <>radci.
5 6
priporoča sc za izvršitev
bank ni h opravil vsake vrste.
Po svojem banknem in menjalnem komptoiru Itn |» 11 ji" in |»i*4Ml&iiit vse n*Cđ iiomI 11«» |»a pi rd\ 4V*liOlll]»tini m«*ii ji<«» po obstoječem tarifu, izdaja llilkuzllu na vsa avstrijsko-ogerska in tujezemska trgovinska mesta po najzmernejsih pogojih in |>o*»«»jit najceneje na vse pri borsah notirane «*l«*i4l«' in villiile 70 do 80%, kursne vrednosti. Njen bank ni in menjalni komptoir ima zmerom volilno kuIo$£0 vrcMillOtttiiih pauli'ov in opravlja Tsuko R>or*iio miroMlo x nu.i-Kiiliaiit ii<'j*iiiii poboji.
Dalje jemlje <l«j'iia iM' 111» ol»r€*Mtfl in sicer daje zdaj :
a) na Giro-Conto (knjižico) 5% obresti brez odpovedi za zneske od 5 gld. do 3000 gld.;
obresti proti I5dnevni odpovedi za vsakovrstne zneske. 90
JI 15        ****   '7 ?? tj 11 11
b) na blagajnične liste (Kassenscheine)
4Vi% obresti brez odpovedi, 51 1% obresti proti 30dnevni odpovedi.
Za ###/«r/##o in */«#r/.*# pv<»sto iictlnijft##/«■ ///«#•#**<• priporoča filijala:
5V2 °/o zalomim pisma avstrijske hipotekne banke
v koHovih po 100 in po 1OO0 goid., katera sc v .»O letih s polno nominaluo vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 1. dan aprila in 1. dan oktobra;
5V2 °/o založna pisma avstrijske hipotekne banke
v kosovih po 100 in po 1000 goid., katera sc v IO letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 30. dan junija in 31. dan
decembra;
9%  boiie  Otoiliaiiskega   %aklada   od leta 1872., kateri so bodo izplačal 13. clitn j u I i. ju IN77. i 11 KI. «luii Juliju I »7*. letu,
s kuponi za 1dan januarija in '/ia« ^au julija^ v kosovih po 100 stcrlinSkih liber.
Ker je filijala prodajo imenovanih papirov prevzela cn commission, jej je moči izvršiti vsako naročilo |»o il no vik-iii klii'Mii.
Končno filijala pozornost trgovcev in obrtnikov obrača se posebno ua svojo samostalno
kreditno dražbo
in jih vabi, naj pristopajo. Programi o organizaciji te družbe dobivajo sc v komptoiru filijale na velikem trgu, štev. 23i>. (92—18)
Naznanilo
Dovoljujem si p. ti. občinstvu nazuauiti, da seui poleg svoje zdanje štacuue tudi stacuno na voglu «roi llraudisoi et>a ;raila prevzel, v kateri bom poleg vsakovrstnega špecerijskega blaga tudi vse sorte barve, suhe iu oljnate, lake. lirneže, vse sorte poslanske paeotiiliiiski' moke, navadui speli, maslo iu zaseku, salame, sir, vse sorto vinska in iu grenke baze tekočine, i-ozolijo. špirit, gra.ški suhor imel, in po moji že navadno nizki ceni prodajal.
in paprini (paprika-) slivna žganja, sladke v vseh sortah i. t. d.
Maribor, 15. avgusta L873,
(218—2)
M. Berdajs.
»£:OOOOOOOaOOOCOOOCX3CX300000CX»01
Tujci.
22. avgust a.
Evropa: Cbristen i/. Borna. — ilovar iz Cirknioe. — Potornelj i/. Kranja. — Dr. Loranage.
Pri Bleflualni Jekde i/. Kobarida. — Poldrug z družino i/. Reke. — Furlani i/. Pirana. — Gnrtlor \% Majsterndorfa. — pl. Keye ■ gi>.^in», Purlani i,-. Trata. — Lehman i/. Bfonakovega.
Pn u»n«'i: Plpp /. gospo i/. Sapiono, — Bsinorer i/. Bohova. — Berg i/. Dunaja. — Baron Apfaltrorn od Kiižn. — VVltiter i/. Dunaja. Pri /.amord!  Dolorogo Iz Krškega. — Korbifi Iz Gorenjskega. — Arko Nicdcnloif".    - llernnoi i/. .Mariboru.       Uliti /. gospo i/. Dunaja. — Zupančič
i/. Zagreba. — Zabukovaek a ainoin iz Ljubi)ane. — Ohaušer, Srakat iz 1 j ubijane.
ui.iu
Epilepticiii krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast B>r. O. lillliNCll, Berlin, Louiscnstrasso 45. (255—85)
Pričujoče ima erez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdajatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
NA