Št. 9. V Gorici, dne 19. januvarija 1901. Teta] XXXI. l/.liaj.i trikrat nit teden <- J osti h tedanjih, in siaar; vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz-dunj*' opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom po.šiljana: Vse leto.......13 K 20 li. ali gld. 6-Ou pol ieta ...... k. ¦-.•». GO . , , 3-30 četrt leta . . . ."'"?'. "STft Z¦*? ",*" l-«7tt~~- IViš&iuicm; številke stanejo 10 viti. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorii;i v »Goriški.Tiskarni« A. Gabršček vsak ¦Jan od 8 uiij zjutraj do *>. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 1UJ. ure. Sn naročilu l»r«'/. doposlsni« n:»ii>(*'iiin<> i« ne oziramo. ,.ritlMllKKl&*izliHJ:i uoiuvi.siio od .Sofle, v«Kk pi»t«>k in .stane vse leto .1 K 20 h :ili gld. 1-Go. • Soča* in « Primere o» se prodajata v Gorici \ to-liakarni Scbwarz v Šolski ulifi in Jellersit* v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič" na trgu deli« Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabhra SOČA [Večerno fizdanje.) Uredništvo se ntJ-aja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedetiah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9. Dopisi naj se pošiljajo le urodulStvn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere/ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStTu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino iu oglase je plačati loto IJorlen. ,.Gorifiku Uakarua" A. Gabršček tiska in zalaga razen «Sočo» in cPrimorca« 5e -Slovansko knjfeuieo", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Nazaj v cerkev! Y vrelo politiko naše duhovščine je šinil mrzel curek. Pa»tirski liil dalmatinskega nadškofa Ga reva je obsodil listo divjo politiko katoliške duhovščine, katero vidimo že lep Čas tudi v naši deželi. Lepe, krasne so besede, katere govori dalmatinski nadškof o duhovniškem poklicu, in zdi se ti, ko jih čitaš, kakor da bi fiul mili glas Vzveličarja samega, kakor da bi On sam velel: Do tu in nič dalje! Vrnite se v cerkev! Poklic duhovnika je poklic miru in siožnosti, duhovniki morajo objemati v svoji nebeški ljubezni, katera jih mora navduševali, vse narode in stranke! Oni morajo biti narodom učitelji m voditelji mejsebojne ljubezni in potrpljenja. Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v reči, ki vzburjajo ali vstvarjajo razpore, ne pozabite, da jutri bodete pastirji premaganih in premaga val cev. Držite se svoje vesti, ali nobene stranke! Tako govori dalmatinski nadškof Gurev, drugače pa govor«! tisti, ki vodijo klerikalno politiko pri nas Se v pogubo nagega naroda. Ljubljanski škof Bonaventura spravlja politiko kar naravnost v zvezo z gospodstvom Božjim ter pripoznava le duhovnikom vrhovno odločitev, kako treba voliti. Posebno pri volitvah vam moramo bistro povedati, kako morate voliti, ako hočete imeti zastopnike Bogu pokorne, ne pa Bogu upornih. Za vse smo postavljeni kot duhovni pastirji. Cerkev Jezusova pa nam govori po papežu, po Škofih in duhovnikih, Kdor teh ne posluša, ampak njihovo delovanje spodkopava, upira se kar naravnost Jezusovim naredbam. Tako govori ljubljanski Škof Bonaventura, Ako se kdo torej upira delovanju duhovnikov, ali da govorimo z Bonaventuro, isto .spodkopava", na primer pri ustanov-ljanju nepotrebnih konsumnih društev, po katerih vežejo le ljudstvo nase ter ga uče slepariti, tisti se upira kar naravnost Jezusovim naredbam, ker po nazorih ljubljanskega škofa je vse, kar stori duhovnik, Jezusova naredba, torej tudi tista sloveča njihova kon-sumna društva in pa tiste nepotrebne njihove posojilnice, s katerimi zapeljujejo ljudstvo v dolgove, ali jim isto vsled obveze v posojilnici izborno služi pri volitvah. Po mnenju ljubljanskega škofa je duhovnik vse na svetu. Le njemu moramo biti poslušni, le to , moramo storili, kar on ukaže, povsod! se mu moramo pokoriti, ker vsi duhovniki so dobri — pravi Ikof —, karkoli storijo, moramo odobravati, torej tudi takrat, kadar stori kaj nesvetega, kadar greši javno in pohujšljivo, kadar posega v reči, ki so mu naravnost prepovedane, kadar divja in nori, kakor zbesnel derviš, kadar ni več duhovnik, marveč krvoločna zver v črni suknji — kor, kdor spodkopava tudi tako njihovo delovanje, se upira kar naravnost Jezusovim naredbam! Vi, nnši somišljeniki, veste dobro, kaj so počeli naši politikujoči nunci ob volitvah. Zapustili so cerkev in zakristijo, pozabili na mrliče in ženine ter šli na volišče, sira ho vat ljudi. Kadarkoli pa so se prikazali v cerkvi, tedaj nisi cul tam žo lepi čas besede Božje, marveč le politično bnjskarije. Za vero Kristusovo gre, za božje kraljestvo, vsi volile, kakor mi ukažeino! Tako in slično je donelo po nadih cerkvah unisono iz ust vseh politiku jočih n unče v. Ljudstvo je gledalo debelo, kaj to pomeni. Del ljudstva se jo dal zapeljati, večji boljši in razumnejši del pa je obrnil hrbet hujskačem v črni suknji ter jih na oba dneva volitev obsodil in jim glasno povedal, da jim ne verjame nič več! Z obeh volilnih dnevov doni glasen jek, kakor iz pastirskega lista dalmatinskega nadškofa Ga reva: Nazaj v cerkev! Nazaj k duhovniškemu poklicu! Nedovoljeno je vplivanje na stranko ter nedovoljeno, aktivno udeleževali se zdražbarske agitacije pri političnih volitvah, ker to je le v veliko Škodo duhovniškemu poklicu in v nič manjše pohujšanje ljudstva. Časi božja in zveličanje duš je jedini namen duhovniškega poklica. Vprašamo : Ali so delali za čast božjo in za zveličanje duš naši politikujoči nunci takr?1. ko so s prižnice in izpred oltarja ve-doma in hotoma lagali, da gre pri volitvah za vero in kraljestvo Božje, dočim je šlo le njim za njihovo vrhovno gospodstvo ter za žep, ali so delali za zveličanje duš, ko so odpovedovali svojim ovčicam tolažbo na zadnjo uro, da ne bodo hodili sprevidet ni« kočar, kdor ne voli ž njimi ? Ali je to delo v čast Božje, ako so rekli nunci: Te pa bo Turna previdel, ko bos ukrepava!, ,ne pridem niliugar previdet, kdor ne bo z menoj, kdor ne voli z nami, stori smrten greh in bo po* gubljen itd. AH je pel v Čast božjo zvon v Oseku tisti hip, ko so začele volitve v Šem-pasu ? Zadnji in edini namen duhovniškega poklica je pozabljen, pozabili so, da je nečastno, živahno deležiti se bojev različnih strank, in jim je to tudi prepovedano po vsakem cerkvenem in svetem zakonu. Nikdo pa jim no brani, imeti zmerno politično prepričanje, da izvršujejo svojo volilno pravico, kakor drugi, ker so tudi oni državljani pred zakonom. Zlate besede je govoril Garev, in govoril jih je zato, ker pozna dušo človeka in ker sluti, da list« duhovska politika more rodili le slabe posledice za cerkev. Kako pojile tisti, katerega je polMjal duhovnik v cerkvi dopoludne javno v pokol ter ga ozmerjal in opsoval v svetišču, v katero stopa naš kmetic z najsvetejšimi čutstvi, kako pojdo k njemu popoludne v slučaju potrebe iskat tolažbe Božje ?! S kakimi občutki more stopili pred nunca v duhovnih zadevah kdo, ki je volil po svojem prepričanju proti stranki, s kalero je šel on, ker ve, da nune sloji skozi in skozi le na strani listih, ki so volili ž njimi, .ter ker ve, da drugim je odrekel vse, celo zadnjo popotnico?! On noče poznati tega, da je njegova sveta dolžnost, biti pastir premaganih in premaga v a 1 ce v ! Dejstva nam kažejo, da tega nočejo, ali dejstva nam kažejo tudi, da ljudstvo je naveličano farovških hujskarij ped palronanco škofov in kardinala ter da se glasi jasno in resno njegov klic: Nazaj v cerkev, ker drugače pridejo iznenadenja v dcgTedriein' času. Naše cerkve niso postavljene v svrho volišč in hujskanja, marveč za to, da se v njih propoveduje beseda Božja, in duhovniki niso poslani v naše občine zato, da sejejo prepir, da bi županovali in krama-rili med našim ljudstvom — poklic duhovnika je poklic miru in siožnosti, učiti in voditi ljudstvo v mejsebojni ljubezni in potrpljenju. In ker so se odtujili temu poklicu, je prišel hip, ki utegne biti usodepoln sa prihodnjost, ker v tem hipu kažejo našim duhovnikom: nazaj v cerkev, ali pa krenemo na drugo poti Še je čas, da upoštevajo zlate besede Gareva in opomin ljudstva, ali ta čas jo — slednji! Dopisi. H Koboli pri Štanjelu. — Dragi či-latelj! Mogoče se ti bode čudno zdelo, ko čitaš dopis iz te male vasice, ki šteje komaj 12 štev., aH meniš, da ni v tej vasici niti enega izobraženega moža P O, imamo ga, i seveda gospoda podžupana. Ta možak je sicer priprost kmet, aH vendar je sposoben za notarja, ako je treba, ker izdeluje ženi-tvanska pisma itd.; pri gospodu predsedniku je ludi prevzel tajništvo, zato se oglasa pri njem po dvakrat na dan, največ opravila pa ima pri županskih stvareh, pa saj je tudi zmožen pri tem poslu 1 Šolal, ne vem, kje so je, izkušnjo vem, da je delal na Goeah pod ......» da se nI pa posušil v tem času, so pa že poskrbeli skrbni GoGani, ker je priiel S) precej moker domov. Tudi jako pobožen je postal ta farovlkl podrepnik l Sedaj, ko so se vršile volitve, je hodil večkrat k mafci, da je pri tej priložnosti oznanil gosp. nuncu, kar je izvedel, in je še kaj dostavil, samo da so gospod nune bolje razsajali v cerkvi. Kar smo pa čitali v »Primorcu", da je agitiral za klerikalno stranko, to pa je hilo res; to je pa storil le zato, ker ako ne bi agitiral za klerikalce, bi izgubil službo pri g. predsedniku, namreč tajništvo. Čitali smo tudi, da ta gosp. podžupan je kadil smodke. To pa ni res, ker ta gospod ne puši smodk, puši pa največ konce cigaret, ako jih »vfthta*. Dragi čitalelj! Tudi jako priljuden je ta naš mož. Prišel je nedavno od tega v neko kmečko hišo, sploh ne vem, po kakem opravilu, bilo je zvečer, ko je ravno mati otrokom kuhala večerjo »vampe v kastroli". Ta gospod se še precej sebi dobrohotnega naredi ter začne jesti, dokler je bilo kaj. Otroci so pa od veselja jokali, ker jim je gospod podžupan pojedel večerjo. To je bila velika priljudnost. 1 kaj, še celo pesnik je. Ravno v »Primorskem Listu" v I. štv. smo čitali to-le novo njegovo pesmico: Pika pikon — Sapa sapon — Gnoj noter — Kamnje von. I? Roman. , Poljski spisat Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalj*.! Kilon je dejal to radi tega, da spodbode Kroto-novo častiželjnost; Vinicij pa'reče: »Tako je! Kisom ga sicer videl, toda rekli so mi, da more zavleči bika kamor hoče, ako ga pograbi za rogove. ^ «Oj U zakliče Kilon, ki si ni domišljeval, da je Uršo tako močan. Toda Kroton se porogljivo nasmeje. 'Zapovej, prečastni gospod,* reče, »da s to-le roko pograbim onega, katerega želiš, pa se z drugo še zmerom ubranim sedmerim takim Ligom ter prinesem dekle v tvojo hišo, naj si bi tudi vsi rimski kristijani kot kalabrijski volkovi drvili za menoj. Ako tega ne izvršim, pa se dam nabiti v tem impluviju do krvi.« »Ne dovoli mu tega, gospod!« zakliče Kilon. »Oni jamejo lučati v nas kamenje in kaj nam v tem slučaju pomaga njegova moč? Ali mar ni bolje, odnesti deklico iz njene hiše, da niti nje, niti sebe ne izpostavljamo poginu ?« »Nti, pa bodi tako, Kilon!« reče Vinicij. »Tvoj denar, tvoja volja! Zapomni si, gospod, samo to, da jutri odrinem v Renevent.« »Imam pet sto sužnjev v samem mestu,« odvrne Vinicij. Na to jima M znamenje, naj odideta; sam pa gre v biblioteko, kjer sede ter napiše Petroniju naslednje besede: »Kilon je našel Ligi jo. Nocojšnji večer pojdem ž njim in s Krotonom v Ostrijan in takoj jutri jo ugrabim ter odnesem iz njene hiše. Naj Izlijejo bogovi na-te vse svoje blaženstvo. Bodi zdrav, carissime; veselje mi ne dopušča, da bi ti pisal dalje.« In odloživši trs, jame čvrsto hoditi semtertje, z urnimi koraki, ker ga ni samo premagovala radost, marveč tudi vročniea. Zagotavljal je samega sebe* da jutri bo Ligija že v njegovi hiši. Ni še sicer vedel, kako hoče postopati ž njo; čutil pa je, da hoče biti njen sluga, ako ga bo samo hotela ljubiti. Spomnil se je Aktijinega zagotovila, da ga Ligija ljubi, in to ga je globoko ganilo. Treba je samo premagati neko dekliško sramežljivost ter neko obljubo, katero krščanstvo očividno zahteva od nje. Ako je temu tako ter bo Ligija konečno v njegovi hiši, pa se tudi uda bodisi njegovi nežnosti ali sili. Na to pa poreče sama sebi: »Izvršeno je« in od tega časa mu bo pokorna in ljubeča žena. Prihod Kilonov mu pretrga prod teh blažilnih mislij. »Gospod,« reče Grk, »še sem se spomnil; kaj, ko bi imeli kristijani nekaka znamenja, nekake .tessere', brez katerih bi nihče ne mogel priti v Ostrijanum V Vem, da je to v navadi pri njihovih hišah molitve, j ker sem sam dobival take tessere od Euricija. Dovoli mi torej, gospod, iti k njemu, da ga vprašam po tem ter si preskrbim taka znamenja. —« »Prav, plemeniti modrijan,« odgovori Vinicij veselo, »govoriš kot previden človek, in za to zaslužiš pohvalo. Pojdi torej k Euriciju, ali kamor koli hočeš, toda za poroštvo pustiš tukaj na mizi oni mošnjiček, ki si ga prejel.« Kilon se je namrdnil, ker se ni rad ločil od denarja, naposled pa je le učinil, kakor mu je bilo ukazano, ter odšel. Od Karina do cirka, poleg katerega se je nahajala Euricijev štacuna, ni bilo posebno daleč; za to se je Kilon vrnil še pred večerom. ¦»Prinesel sem znamenja, gospod. Brez njih bi nas ne spustili noter. Poizvedel sem tudi dobro za pot ter takoj povedal Euriciju, da potrebujem znamenja samo za svoje prijatelje, češ, da sam tjekaj ne pojdem, kajti za-me starca je tjekaj predaleč. Sicer pa jaz itak jutri zagledam velikega apostola, kateri mi ponovi najlepše odlomke iz svoje pridige.«...... »Kako? Ne pojdeš? Moraš iti!« reče Vinicij. »Vem, da moram iti, toda pojdem dobro našemljen in tudi vama svetujem, da to učinita, sicer utegnemo splašiti te tiče.* . ,".„.„ Na to se jamejo pripravljati na pot, kaja Že se jo jelo mračiti. Oblekli so galijske plašče s kuklicami ter vzeli svetilnice. Vinicij je še preskrbel sebi in svojima tovarišema kratke krive nože. Kilon si je del na glavo vlasuljo, katero si je bil preskrbel na pot od Euricija. In tako so šli, podvizajoči se, da bi dospeli k nomentanskim vratom poprej, nego jih zaprd. XX. Šli so čez vicus Patricius poleg Viminala k starim niminalskim vratom na oni strani mesta, kjer je Dioklecij postavil pozneje sloveče kopališče. Sli so Zaršs jako pomenljiva je ta pesmica* ali vendar gospod pesnik bi boljše storil, da bi tiste tri dni, ko je koval to pesmico, vzel »pikon pa sapon" pa Sel v vinograd ter zasadil par amerikanskih trt. ker vsaki mali kmetic jih je že več zasadil nego ta — fa-rovški podrepnik. Kobolovski .Ieblaitar". Vrtojba pri Ooriel dne 16. jan. 1901. — Citali smo zadnjo štev. .Gorice" in strmeli smo, ko smo zagledali dopis iz Vortojbe (Peršičeva kovačija !1), v katerem je pisano, da je sklicalo sejo naše župansto le radi tega, da skleue zadoščenje gospodu vikarju, kar je pa laž. Seja je bila sklicana le radi vprašanja glede občinskih doklad — seveda tudi ter nista imela župan in njegov sodmg več »flis fius". Šele proti koncu seje je predlagal naš brumni Tonček, naj se da zadoščenje gosp. vikarju, za kar pa niso glasovali ne starašine Dolnje Vrtojbe ne iz Bukovice, kar se tiče gorenskih starešin je pa bolje, da molčimo......Kar kvasi dopisnik o ljudstvu, to je zopet laž. Gospod župan, še sanja se Vam ne, kako ljudsko mišljenje je v Vrtojbi, posebno v Dolenji I Ako se čuti gospod vikar žaljenega, naj pa skrpuca sam kak popravek, na primer tako: .Na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevam od podpisanega »nič vrednega člo- večeta" v dopisu iz Vrtojbe v .Soči«..... naslednji stvarni popravek: 1.) Ni res, da tehtam jaz več kot dveletna junica; res je, da samo kot jedno-letna; 2.) ni res, da ko bi me danes sveti Miha (ne Lovrenčev) vagal, bi se mu ne potrgala vaga in bi vseh peklenskih obokov ne podrl«, kakor tudi 3.) ni res, da bi se v dno peklu zaril, ampak res je, da bi mu le »kašči" pekla ostal, itd. itd. Našemu vzoritemu harlekinu, ne podžupanu, pa svetujem, da naj se nikakor tako ne trudi in mudi, izvedeti dopisnika, da se ne prehladi in 36 bolj blamira. Gospodu vikarju pa se prav srčno zahvaljujemo za razkol, ki ga je napravil; v Gorenji Vrtojbi dve, v Dolenji Vrtojbi dve stranki — le tako naprej, to je vse na .katoliški podlagi"! Kaj mu mari za Dolenjce, Gorenjci mu bolj teknejo, ker tam je županstvo, in tam mora podpirati! Na misli mi prihajajo besede, ki jih je rekel neki volilec: .Če prav v pekel pojdem, pa zmerom na vrh farjev"! Torej Vi, vrtojbenski naprednjaki, ako ostane naš nune, ko umre na kašči, ostanemo mi vrh njih, na .fumadorji", torej še bliže nebes..... Vi pa, trezno misleči Vrtojbenci, recite s Sibilo: .Srašen dan bo dan plačila" — Torej veste Vi, .Oberkuher, Iangsam fahren", ker naglica, kakor veste, ni nikoli dobra! .Antikrist'. (Drugi dopis.) — Popravek zahteva vsegamogočni župan, na podlagi izvanredne seje, proti dopisu o gospodu vikarju. Toda ni res, da je bila izvanredna seja le radi onega dopisa, marveč najzanimivejša točka je bila, in zato tudi siljena seja, za pogoditev daca na vino, da bi župan prijel že naprej okroglih 1000 kron zasilne potrebe; to je bil povod siljeni seji. Glede pa predloga ,ta malega" podžupana o onem dopisu, — velja pa tudi ravno isto gosp. županu, kakor njegovemu podrepniku podžupanu. Presenečena sta bila oba, da sta izvoljena, in da bi jima ne všlo iz rok, sta sta se oba zatekla pod suknjo gosp. vikarju, kakor vrabci v luknjo pred jastrebom. Pa vse to nič ne pomaga, odklenka jima gotovo ob'svojem času, kajti mi Doljenci smo izvolili njega za župana iz maščevanja, a oni nam so pa vrnili v isti meri s podžupanom. Zdaj smo „kvif. Niti sanjalo se ni nikdar našemu Janezu, da bo kedaj župan, ampak on je bii le poslušno jagnje svoje zakonske polovice, koja ga je vedno imenovala do dneva izvolitve z onim imenom svetnika, ki mu zvonijo — šele ko odhaja, (in ne prihaja), namreč oni svetnik pade vedno na svoj dan pred pepelnico. Radi tega smo mi pravi kristjani, ker smo s tal pobrali in na tron postavili, kar je ona zametala. — To je krlstijanska ljubezen, altroche .brezverci". Če sta kaj vredna, čemu se zatekata v varstvo gospoda vikarja? Stojta sama na svojih nogah, da bosta vredna obdržali Vama izročeni posel. — Kaj Vama hoče g. vikar pomagati. — Vaše pota so različna, on naj se drži svojega, in Vi svojega, pa bo mirna Bosna. Saj Vama je znano, da smo bili vedno vsi zjedinjeni do volitve poslancev, in da ves ta občinski boj je provzročil edino le don Gregorcig, laški poshnec, in kaj imata vidva od tega — blamažo, in nič drugega I Zmagali nas niste nikjer. Vam je zmanjkala sapa, mi je imamo pa še preveč v vetrovnih dneh! Z Bogom! Radi onega .žaljivega" dopisa pa ne rečemo drugega onemu, kogar zadeva, kot le ponovimo star pregovor, koji se glasi: Kar želiš, da bi drugi tebi storili, stori tudi ti njim! Domače in razne novice. Osebne vesti. — Za poštnega pod-uradnika tretje plačilne vrste je imenovan poštni ekspedijent Mat. Grah ar v Kopru, ekspedijentorn pa Fran ,1 aru ar, in Anton Dem levic" v Opatiji ter Anton Pod-gornik v Gorici. Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrl dne 15. t. ir*. dr. Alfonz Mosche, odvetnik in predsedniR kranjske odvetniške zbornice. Pokojni Mosche si je pridobil v narodnem pogledu mnogo zaslug glede slovenskega ura-dovanja pri sodnijah kakor tudi si je stekel obilo zaslug za »Narodni dom* v Ljubljani. Isdajal in urejeval je dlje časa časopis .Slovenski pravnik". Pokojnika čislajo kot blagega moža prikupijivih družabnih lastnostij. Bodi mu lahka zemlja domača! Kolesarski ples. — Veseliški odbor kolesarskega društva .Gorica" je obrnil svojo posebno pozornost na okinčenje dvorane, ki bode okrašena seveda popolnoma v soglasju z naslovom plesa samega. Kolesarji so v obče znani kot izborni aranžerji, to pot pa se z oziram na to, da prirede ples v največji dvorani goriški, kamor imajo v obče za svoje veselice vstop le najeleftantnejša društva, potrudijo posebno, da nudijo slovenskemu občinstvu nekaj izvanrednega. Gospode plesalce opozarjamo, da je veseliški odbor preskrbel tudi za cvetke, katere misli razdeliti med plešočo mladino brezplačno, damam pa bode na isti način nudil priliko, okrasiti junaška prša svojih plesalcev s ko-tiijoni. In tak« bode skrbljeno za vse. Mladina, kakor tudi starejši rodoljubi z dežele, so zagotovili že sedaj polnoštevilno udeležbo, kar je vzel veseliški odbor s posebnim veseljem na znanje. Z razpošiljatvijo vabil se je že pričelo. Ako bi kdo po pomoti ne dobil vabila, naj naznani z oziram na to, da bode vstop dovoljen le proti izkazu istega, pismeno ali ustmeno svoje ime gosp. Rud. Konjedicu, trgovcu v Gorici, na kar se mu vabilo takoj dostavi. Samo zmerjanje. — V zadnjih dveh .Goricah" je nakopičena cela kopica psovk na neljube osebe. Zašli bi predaleč, ako bi jih podajali našim čitateljem v vzgled, kako podlih sredstev se poslužujejo ti klerikalci v dosego svojih nečednih namenov. Opozarjamo le te psujoče pobožnjake, da naš njihova besnost le potrjuje v prepričanju: da že sami čutijo, kako slabo stoji njihovo rovtarsko početje v naši deželi. LaŽnlM po poklicu. — Na vsak način hočejo spraviti naprednjake v dotiko z laškimi liberalci, češ, da med njimi je obstajal kompromis. Da to ni res, smo dokazali tako korenito, da bi bilo škoda izgubljati Se kako besedo na to stran. Nasprotno pa smo dokazali z neizpodbitnimi dejstvi, da so imeli naši klerikalci zvezo z laškimi klerikalci in po Pajerju tudi z liberalci, katere je krotil on ob ogorčenju vsled izdajstva v Furlaniji. .Prim. List", ta tožnik po poklicu, ufejevan od dveh rimskih dohtarjev, prihaja na dan z novo lažjo, katero je posnel po ,Eco", trdeč, da za dr. Turno so glasovali v Gradišči tudi volilni možje iz Braeana in Dolenje. To ni res, ker Turna je dobil v Gradišču 5 glasov, to je one iz Kožbane in iz Devina. Kje so torej glasovi iz Bracana in Dolenje, ko uradni izkaz kaže le 5 glasov?! Zopet so lagali na katoliški podlagi! Zloraba c. kr. pošte po komandi Iz farovža. — Iz Idrskega pri Kobaridu nam je bilo vrnjenih kar pet .Primorcev"; enaka pisava na pasici se nam je zdela sumljiva, zato srno se obrnili do zaupnika, da reč preišče. Še predno smo dobili odgovor, je prišel osebno v upravništvo jeden tistih naročnikov in se pritožil, da lista ni dobil. Ko smo mu pokazali njegovo pasico s opazko »se ne sprejme", je bil hud in izjavil, da on lista ni vrnil. Popoldne pa je prišlo poročilo iz Idrskega, da tamošnji poštni sel, ki ima tudi nabiralnico, je postal farovški priganjač ter — na svojo pest počenja take reči. Pritožili smo se v Trst, da poštna uprava poišče drugega mož«, ki je zaupanja vreden. V K redu raz naša pisma županov sin. Ta pa nese vse vkup najprej k tistemu znamenitemu Jakopu. Odtod zloraba tudi tamošnje pošte. Jakop izve za vse, kar ljudje dobivajo, potem pa gre sam po hišah — hujskat in dražit proti našim listom. Zahtevamo, da tamošma pošta ne bo dalje pod farovškim nadzorstvom. Poštna uprava je dolžna, da korenito stopi na noge takim spletkarijam l Zaupnike in naročnike prosimo, da nam naznanijo vse podobne slučaje 1 Farške lopovščine. — Zadnjič smo pozvali .Prim. List", naj povt, kdo nam je poslal onih 6 kron za Živca, ki v .Soči" niso bile izkazane. — Na to določeno vprašanje je le zopet dr2no potrdil svojo brez-obraznost ter doslavd, da je gotovo tudi .dama" R. R. na Dunaju poslala gotovo več nego kron 2-08. Na te lopovščine znanih zbesnelih goriških farjev bi bil edini odgovor — pred poroto, pa tako, da bi se ne izmuznili več tako po ceni kakor zadnjič oba učena dohlarja iz Rihemberga. Tu rečemo le toliko: Farška predrznost v krogu .Prim. Lista* presega vse meje! Le-ti »božji namestniki" so postali v svoji brezvestnosti skrujno predrzni: kar brez pomisleka lažejo in obreku-jejo, zanašaje se edino na to, da jih za take lumparije ne bo nikdo tožil. Ako jih pa kdo vendarl* zgrabi, potem pa prosijo in moledujejo ter podpisujejo preklice, da se le izognejo zatožne klopi, (Glej: Pavlica — Pe-rinčič! .Gliha vkup štrihal") Tu pa dostavljamo še: Gosp. R. R. na Dunaju nam je poslala v pismu 10 kron za .Primorca* in naročene knjige, z dostavkom, naj bo ostanek za ubogega Živca, katerega so poteple farške barabe. In ta ostanek je bil — 2 kroni 8 vin. Začetnici R. R. sta pravi, in darovalka je čitala potrdilo svojega daru, ker je tudi naročnica. — Sumničiti morejo !e kake farške barabe, katerih nič ne oviri to, da gredo vsak dan — k oltarju! Potrdilo -v .Soči" o prijetih kronah 39*10 je tudi»do vinarja točno. Kolikor smo mi prejeli, toliko smo objavili. Zanimivo je neko pismo, došlo nam iz Skopega, katero pravi ~ datovano je 14. t. m. — da pred kakimi osmimi dnevi je dobil Živec po pošti iz Dornberga G K, za katere seveda naše uredništvo nič ne ve. Dopisnik nam je obljubil, sporočiti tudi naslov pošiljalca. V tem hipu tega še ne vemo. Morda se tičejo tiste krone prav onih, o katerih nam očita .Prim. List", da smo jih —* po neveri I i. Ali veste, Vi, dr. Pavlica, kaka kazen je za to, ako se koga javno v listu dolži ponever-jenja?! In v .Prim. Listu" je to storjeno. — Čitajte pastirski list dalmatinskega nadškofa Careva, potem sprevidite, kak greh se dela, ako krade kdo čast svojemu bližnjemu v javnosti! Ali krščanskim žurnalistom je dovoljeno vse, naj počno karkoli, tudi skrajno kaznjive reči. Pred oltar stopi, daruje mašo iu si da odvezo, potem pa gre naprej — obrekovat, krast čast in sejat prepir med ljudstvo! Potem si pa še tak očiten lopov drzne reči, da vrši .misijonsko" delo! Falotje! Jezikov nI hotel, — Župnik Kosec v Kamnjah je hodil po hišah blagoslavljat, kakor je tam navada. — Toda v hišah na-prednjakov ni hotel t zeti jezikov, češ: da jih daruje. — Odslej tnu jih nikdo ne bo več ponujal. Pač najbolj pametno! Kmetje, skuhajte si okusne prešičje jezike sami, pa sami jih pojejte ! Pamet I Kmetje v Kamnjah ugibajo pa, zakaj jemlje župnik dvakrat več vina po hišah nego mu ga pritiče. Gre mu le 16 hektov, a nabere ga nad 30. Zdaj govore možaki, da dajo nuncu le to, kar mu tiče. — Pametno! Politika t Soli. — Doznali srno, d« se celo na c. kr. vadntci v Gorici uganja strankarska politika. Starlši se kar bojo za s soje otroke. — Pripovedujejo se nam naravnost neverjetne reči. Storili smo korake, da dobimo dokaze, potem pa naj se klerikalni agentje le pripravijo. Če menijo, da bomo pustili take vrste hujskanje na m»ru, se jako varajo. Listki za velikonočno spoved so se dajali vedno šele v postu, — letos pa so jih razdajali nekod že v adventu. Zakaj? I no, nunci so zlorabili že prihodnjo velikonočno spoved za letošnje volitve ! Taki škandali se gode pri nas! — Kaj pravi nadškof Ca rev o takih duhovnikih, smo že povedali! Šest laŽIJt Iz Cerkna. — Strašno jih je zabolelo izvestne gospode, ko so Citati iz Cerkna kar dva dopisa po vrsti v .Soči", v katerih se šibajo tamkajšnje razmere, ki so take, da vsled njih gospodujejo nunci v Cerknem kakor tudi v širni okolici. Mlačnost onih mož, ki so sicer naprednega mišljenja, je velika, zato imajo nunci tamkaj še tim lažje stališče. Vsirašili pa so se onih dveh dopisov iz Cerkna, češ, nevarnost je tu, skusimo, odstaniti jo, da i med nami ne dvigne glave napredna misel. V odgovor so napisali dolg dopis, ki obstoji iz šestih delov, izmed katerih nosi vsak napis — laž, prva laž, druga laž itd. Pričakovali smo, da nam napišejo šest resnic, namesto da prežvekujejo liste reči, ki so stale v .Soči*. Reči: to je laž, je kaj lahko, ali ovreči jo temeljito a mimo' ostankov obzidja Servija Tulija ter skozi zapuščene ulice dospeli na nomentansko cesto, da od tod krenejo na levo proti Salariji, kjer so dospeli na griče, na katerih je bilo vse polno jam za pesek, a semtertje tudi grobovi. Med tem se je bilo že popolnoma stemnilo, in le težavno bi bilo najti pot, ko bi je jim ne bili, kakor je napovedal Kilon, kazali sami kristijani. Toda na desno, na levo in spredaj so bile videti temne sence, ki so se oprezno bližale k peškovim jamam. Nekateri onih ljudij so nesli svetilnice, zakrivajo jih kolikor mogoče s svojimi plašči, drugi so šli v temi, ker so bolje poznali pot. Izkušeni vojaški pogled Vinicijev je dobro razločil po gibanju mladeniče od starcev, podpirajočih se : ob palico, in od žensk, zavitih v dolge halje. Redki popotniki in vaščani, odhajajoči iz mesta, so očividno smatrali te ponočne potnike za delavce, hiteče k peščenim jamam, ali pa za pogrebne družbe, ki so na noč priredile svoje obredne obhode. Čim dalje je šel mladi patricij s svojima spremljevalcema, tim več svetilnic je migotalo okrog jam, tim bolj jo naraščalo število oseb. Nekateri so peli z zamolklimi glasovi: >Vstani, kdor spiš«, ali »Vstani od mrtvih«, časih so usta moških in žensk ponavljala ime Kristusovo. Toda Vinicij se ni dosti zmenil za te besede, ker si je mislil, da je nemara katera teh temnih senci Ligija. Nekateri, dospevši v obližje, so jih pozdravljali, govoreči: »Mir bodi z vami«, ali »Hvala Kristusu!« Toda Vinicij a je prevzemal nemir, in srce mu je jelo burno utripati, kajti zdelo se mu je, da sliši Ligijm glas. Njej podobne osebe in njenemu kretanju1 podobno gibanje ga je vsaki hip varalo v temi, in ko se je nekolikokrat prepričal o tem, izgubil ie zaupanje v svoje oči. Pot se mu je zdela zelo dolga. Okolica mu je bila dobro znana, toda v temi se ni mogel spoznati. Vsaki hip so naleteli na ozke predore, na kosce zidu in na nekake zgradbe, katerih se ni spominjal. Naposled je pokukal skozi oblake mesec ter osvetlil okolico bolje nego medle svetilnice. V daljavi se ;o jelo nekaj bliščati nalik ognju ali plemenu baklje. Vinicij se je sklonil h Kilonu ter ga vprašal, ali je to Ostrijanum. Kilon, na katerega so noč, oddaljenost od mesta ter one postave, podobne prikaznim, močno vplivale, odgovori z nekoliko negotovim glasom: »Ne vem, gospod, nikdar še nisem bil v Ostrijanu. Toda lahko bi hvalili Kristusa kje bliže mesta.« Cez nekaj časa zapazi, da mu je potreben razgovor, da s tem obodri svoj pogum, torej je dodal: »Shajajo se kakor ubijalci, k večjemu, ko bi me oni Lig ne bil nalagal.* Tudi Vinicij, ki je neprestano mislil na Ligijo, se začudi tej previdnosti in tajinsfvenosti, s katero so se kristijani shajali, hoteči poslušati svojega višjega pastirja. »Kakor vse druge vere,« reče, »tako ima tudi ta med nami svoje »poznavalce, toda kristijani so židovska sekta. Čemu se torej shajajo tukaj, ko pa za Tibero stoji židovski tempel, v kat< Vračajese od Euricija, sem si izposodil pri nekem brivcu vlasuljo, v nosnice pa sem si potlačil dva boba. Ne morejo me spoznati. Ko bi me pa tudi spoznali, me ipak ne umore. To niso hudobni ljudje, marveč so nasprotno vrlo pošteni ljudje, katere ljubim in visoko cenim.« »Ne hvali jih pred časom,« odvrne mu Vinicij. Med tem pridejo v ozek prekop, obkoljen od obeh stranij z nasipom, nad katerim je bil na nekem mestu položen vodovod. Ko se je zopet pokazal mesec izza oblakov, zagledajo na koncu jame zid, podkrit z bršljanom, čegar listje se je v mesečini svetilo kakor srebro. To je bil Ostrijanum. Vinieiju jame urneje utripati sree. Pri vratih sta dva fossora *) pobirala znamenja. Cez kratko je stal Vinicij s svojima spremljevalcema na dovolj obširnem prostoru, ograjenem od vseh stranij z zidom. Tu in tam so stali spomeniki, na snedi pa je bil videti hipogeum ali kripta, čegar spodnji deli so tičali pod zemeljskim površjem, kjer so se nahajali podzemeljski grobovi. Pred vhodom v kripto (grobnico) je šumel vodomet. Bilo je videti na prvi pogled, da preveliko število ljudij ne more iti .v grobnico. Vinicij si je torej lahko domišljal, da se bo vršila pobožnost pod milim nebom na prostoru, na katerem se je zbrala znatna množica ljudij. *) kopači peska. (Dalje pride.) tem, tla se dokaže resnica, je pa druga reč; tega pa klerikalci triso navajeni, marveč kar brezobrazno tulijo: to je laž! Zato trditev v tistih dveh dopisih v »Soči" niso ovrgli prav nie. Kar pa zadene oba gg. kaplana v omenjenih dopisih, smo dobili celo popravek, ali ne od kaplanov, marveč od dveh drugih. Valentin Jež, uradnik kmetijske zadruge, in pa Gabrijel Bevk, knjigovodja pri posojilnici v Cerk.nem^ sta nas osrečila s .popravkom" za gg.*'TKplanir Kot '"kurtjozum hujšljivec, svetujemo pa našim somišljenikom, \ da naj mu vrata pokažejo, liadarjm pride naganjat, da morajo odpovedati .Primorca". V ostalem storimo proti njegovi gonji tudi mi primerne korake drugodi. Opomin dr. Andreju In dr. Jožefu Pavlica. — Na Vajin »opomin* (jako oblastno!) na gosp. predsednika »Trgovsko-obrtne zadruge" odgovarjamo mi to-le: Za pisavo. .Soče" ni odgovoren ne objavljamo tu ta popravek: ' »Na podlagi § 19. tisk. zak. prosi se, da sprejmete sledeči popravek: Ni resnica,' da bi bil kdo izmed gg. kaplanov na dan volitve zvečer plesal, kakor pravi cerkljanski dopisnik v .Soči" Stv. 5. z dne" ife^januvacja 1901. Resnica pa je, da sva bila tudi podpisana slučajno tisti večer v kaplaniji, kjer se je res glasovir igralo, brez da bi se bil kedo izmed gg. kaplanov kaj zganil. Vse drugo pa je nesramna laz in obrekovanje." Kaplana lurej ne .popravljata" ničesar, ampak dva druga moža sta čutila potrebo, spustiti v svet »popravek* ! Čudno! Tak .popravek* gotovo prav nič ne popravlja, kaze pa, kako so odvisni nekateri ljudje od nuncev, da celo v javnosti skušajo zanje popravljati reči, katere jih prav nič ne brigajo. Se je Cerkno klerikalna trdnjava, ali tudi ta mora pasti. Pričetek je tu, in klerikalci so se ga vstrašili. Napredni možje, na dan I Ne strašite se! Ako se pokaže par veljakov odločnih, bo lam naša stranka hitro močna. Že dopisa sta spekla klerikalce v živo, kaj bi storil Šele moški nastop na licu mesta! Magistratov! uslužbenci hodijo pridno okoli nagovarjat ljudi, da naj popravijo v rubriki občevalni jezik tako, da napišejo italijanski namesto slovenski. Zdi se jim, da je zglašenih preveč Slovencev v mestu. Opozarjamo r.a to vse tigtc, h katerim bi prišli s takim namenom, da jim povedo, kar jim priliče. To postopanje pa je tudi prav sumljivo znamenje, da bodo delali s popisnimi polarni na magistratu kdo ve kako. Ljudem tam gori v takem pogledu ni nič zaupali. Zapisanih za Italijane v Gorici je bilo že tako voliko preveč, kakor smo culi z raznih stranij. Iz Kanala ima predzadnji ,Prim. Ust" dopis, ped katerim stoji zapisano .občinski možje*, čeprav ga občinski možje niso pisali, V istem pere kaplana Pečenkota, ki je bil na surov način v zakristiji brez pravega povoda udaril v obraz Gl-letncga mežnarja, da je revež kri bruhnil, kakor smo že bili povedali v .Soči", loformovuti srno se o stvari ler izvedeli še podrobneje, da no zadeva mežnarju nikaka krivda, da je bil ogrnil kaplana s starim velumom. Novi in stari veium sta shranjena skupaj v jednem predalu, novi na vrhu, stari spodaj, v podlagi sta si oba jed-naka. Novi velum je bil napravil na omari že mežnarjev sin, za kar slučajno mežiur ni vedel, in ga tudi ni videl. Zato je vzel v naglici iz predala velum, ki je bil baš na razpolago. Ko ga je prijel kaplan radi tega, je liotd mežnar povedati, kako in kaj je bilo, ker tisti čas je bil že zvedel, kam je bil djal sin novi velum. No, kaplan tega ni čakal, marveč je začel po nemški kregali mežnarja: leh habe llinen schon gesagt itd. S»e haben mir das zu Fleiss gemacht in potem ga je klofnil. Posvečeni dopisnik v .Prismojencu" pravi, ,in če ga je nekoliko klofnil, kdo bi mu zameril!" Lepa je tal Kar kioftali vas bodo, ne da bi poslušali vašega govora, kakor se jim bo zdelo. In če ga malo klofne, kdo bi mu to zamerit? Menda mislijo, da izda kaplanova klofuta toliko, kolikor materina roka v pregovoru, kateri pravi, da kamor mati udari z roko, tam se otrok odebeli. Le dajte se tepsti po kaplanih, potem boste debeli in še jesti vam ne bo treba, pač pa toliko več znesli v farmi, da bo Um bolj trda in močna roka, ki bo vas tepla. Zatorej le naprej za črno suknjo! — V nemško „špraho* se je bil zavil kaplan Pečenko, ko je kregal in udaril mežnarja. I-ra-vijo, da je goreč pristaš nemške ,Staats-sprach.;* ter da je naprosil dona Gregorciga, da mu izposluje spremenitev imena v nemško — .Prato*, ki be morala biti pokrita seveda vedno z novim v*lumom! Jakop ~*.¦:•» t *Tredu je, kakor povedano že v drugi notici, jako goreč gospod, ki preganja našega .Primorca", kjer le more. Pa kako odpoveduje list. Čujte! .Podpisani sem poslat »Primorca" nazaj, ker nisem vedel, kak list je to. Ga ne morem imeti pod streho« da se mi otroci ne bodo pohujševali. Nočem slabe stvari podpirati. Škoda za 3 krone." Za drugega je odpovedal list tako: .Primorca* pa pošljem nazaj, ker dela proti mojim interesom n. pr. miloščina za malo semenišče, 2. se bojim pohujšanja, če mi ga otroci dobijo v roke, in 3. nočem tudi sam biti deležen ptujih grehov s tem, da bi podpiral Bogu in domovini sovražen list."—Tako odpoveduje list seveda s podpisom naročnika, Jkalerega vslrahuje ler mu plača, če ni drugače, kar sam iz sicer skopega žepa (se že kako poravna!) naročnino za »Prim. List*. Treba omeniti, da nikdo tistih Ijudij, v katerih imenu poda odpoved, ga ni pooblastil ali mu rekel tako pisati. Znamenita je trditev Jakopova, da kardinalov davek (miloščina za semenišče) je proti interesom kmeta, in pa da je »Primorec" Bogu in domovini sovražen list! Glejte, glejte tega kunštnega nunca, kako jo je povedal na veliko! Bogu in domovini sovražen je »Primorec* I S tako glavo, kakor je Fonova, se ne bomo pričkali in tudi ne preiskovali, če je Jakop morda .sovražen" tisti sloveči .mičkeni reči*, ali kdo je po- :^*TTitedsedTmfiadruge in ne nje celo ravnateljstvo. Ako Vama kaj ni prav, vesta, kam se Vama je obrniti, kjer dobita vsak čas odgovor, ka-koršen zaslužita. V ostalem v .Soči* ni nikjer sledu o napadih in sramotenju .Centralne posojilnice", dasi se je prav .Gorica" tudi zadnje Čase nepošteno obregnila ob naše denarne zavode in dasi so prav Vajini priganja Ci mnogo lagali o naši prvi posojilnici v deželi, da bi pomagali »Centrifugi«, ki danes ne zasluži tistega zaupanja, kakor trobita oba farovška lista. V bodoče bomo vestno sledili klerikalni denarni špekulaciji — in znali bomo varovati pred njo naše ljudstvo. Vajin ,o p o m i n* ali Vajina »grožnja* na predsednika .Tigovsko-obrtne zadruge* pa nikomur nič ne imponuje. Enkrat že sta morala v .Prim. Listu* in .Gorici" tiskali, da sta nesramno lagala o tem znamenitem denarnem zavodu. Izjaviti sta morala, da vse svoje lopovščine o tej zadrugi sta naslonila edino na dejstvo, da 8 članov ravnateljstva ni registrovanih, kar pa nikomur nič mar ni, kajli kar zdaj ni, se zgodi po občnem zboru, ker izrednih občnih zborov v tak namen pravila niti ne poznajo. — Ako pa bosta v »Prim. Listu" ponavljala svoje lumparije, se pred svetom le pokažeta v vsej nagoti dveh klerikalnih obrekovalcev, lažuikov in hujska-čev, a zadruga bo znala v prihodnje vse drugače postopali proti Vama. ™ Povemo pa še, da v novem slučaju ne bosta imela zaščitnika tam, kjer mora sedeti popolnoma nepristranski mož. To, komur tiče. Zdaj pa, zelena rimska dohtarja, le na delo ! Pečat prav podlih lažnjivcev in hujska-čev sta si že sama pritisnila — a srbi Vaja še nekaj. Kar pa iščeta, utegneta dobili! Toliko od naše strani I Bog! Zdravje pa pamet! Uredništvo .Soče". Muzej In pnnopttknm, nastanjen v Vrtni ulici v Gorici, se otvori v nedeljo do-poludne. Opozarjamo na oglat* na četrti strani. Odgovor cenimo il faut. — Pišejo nam s Krasu: Šef generalnega štaba agitatorjev v črni suknji in vojskovodja klerikalcev znani Štrancar zapazi v Komnu pred vratmi štacuue stoječega S. vulgo P. iz K. in ga vpraša: ,Š., zakaj Vas ni bilo pri volilvi v Sežani ?* in ta na to: .Gospod, šel sem v Furlanijo iskat .štab", da bo dr. Gregorčič Furlanom polento mešal. — Kakor oblit in rakovim obličjem popihal jo je g. Št. proti domu. Mogoče, da mu ta lekcija kaj pomaga. P.....a. V osmih dneh poroka in smrt. — Carinar Ivan Hosner se je oženil pred dobrim tednom. Dne IG. t. m. je šel v službo, v kateri pa se je prehladil, dobil pljučnico in drugi dan je umrl. Torej v osmih dneh poroka in smrt. Listnica. — G. dopisniku iz K. Dopis pride prihodnjič. Hvala lepa ! Tudi že zadnjič ostali dopis z G. smo morali še odložiti. —-G. dop. od beneške meje : Prihodnjič! Hvala za pismo. Pozdrav! Razgled po svetu. Občinske volitve v LJubljani razveljavljene. — Upravna sodnija na Dunaju je sodila včeraj o rekurzu dr. Šusteršiča proti občinskim volilvatM 1899. v Ljubljani v tretjem in drugem razredu. Sodnija je ugodila rekurzu ter razveljavila volitve. S tem je razveljavljena tudi zopelna izvolitev Hribarja ljubljanskim županom. Nevarna znamenja. — Težko bo kaj z novim državnim zborom, ako sodimo po glasovih, ki prihajajo sedaj v javnost. Nemški radikalci se vrnejo v zbornice ojačeni, -n da ti ne odnehajo od svojih zahtev, kakor drugi ultra-Nemci, je umevno. Ti ljudje ne pripo-smajo nikdar Slovanom ravnopravnost>, zato pa Slovani ne smejo, udati se nemškim ma-hinacijam v državnem zboru, marveč njihova sveta dolžnost bo, stati koj s početka na braniku za narodne pravice. Kako stališče na sploh v drž. zboru zavzamejo Slovani med seboj in nasproti drugim strankam, tega pač ni mogoče reči še danes: v glavnem bo odvisno to od Poljakov, na katero stran ti krenejo. Kako pa bo zasedanje že takoj s početka, se da razvideti iz tega, da nemški radikalci nameravajo takoj v prvih sejah staviti predlog, da se uzakoni nemški državni jezik in da taka določba naj bi veljala tudi za deželne zbore. Ako mislijo -radikalni Nemci, in ti bodo i za druge merodajni, na take reči že takoj s početka, potem se da presoditi, da ne bo nič z drž. zborom. Slovani na kaj takega ne smejo molčati, ampak se morajo zoperstavili, če ne drugače, z ob-strukcijo. Pa tudi vladi ni dosti verjeti glede na njeno večno povdarjanje o gospodarskih potrebah, ker z istimi nas hoče le preslepiti in zapostaviti za Nemce, kateri zahtevajo zase primat na vse strani. 0 izgredih t Kopru poroča »Edinost": Razburjenost, kateri je bila vzrok volitev v veleppsesjtvu . Jf&skem,_je »Jrajala dva dni, i Koperčani so bili namreč za svojega rojaka, dosedanjega državnega poslanca Gambinija, dočim je laško pollično društvo proglasilo bogataša markija Polesinija. Ker pa so bili Koperčani povsem gotovi, da zmaga Gambini in so imeli že vse pripravljeno za razsvetljavo, jih je tem huje. razkačil izid volitev. Zbirati so se jeli po ulicah, zlasti na glavnem trgu. Sosebno je^razkačena množica obračala svoj srd proti' koperškemu »bogu«, bogatašu Ma-donizzi, ki je kakor njegov sorodnik, deloval za Polesinija in proti Gambiniju. Iste pesti iste sodrge, ki so že tolikokrat metale kamenje v naše kmete, so je metale sedaj v hišo svojega Madonizze. Zaprtih je več oseb, med njimi tudi nekaj žensk. 8 njih so že izročili sodišču. V francoski zbornici bijejo te dni hud boj proti duhovnim kongregacijam in redovom, po katerih se je zanesla korupcija in protirepubličansko gibanje v vse sloje, celo med višje vojaštvo. Vlada Waldeck-Rousseau hoče korenito omejiti te kongre-gacije in redove. Zidarjeva »zmaga*. — V .Domovini" čitamo dopis iz ptujskega okraja, v katerem se bavijo z zmago Zičkarjevo, Dopisnik pravi: ,Žal, žal propadli smo. Zičkarjeva zmaga pa je tudi drago kupljena; nekateri duhovniki so se vedli kot besni fanatiki, Volilne listke so kar tirjali iz rok, črtali Hribarjevo ter pisali Zičkarjevo ime. Seveda se naši zbegani kmetje niso upali zoperstavljati duhovnikovi zahtevi." Nad 70 vol. listov je bilo samo v Ptuju oddanih, na katerih je bilo Zičkarjevo ime nad prečrtanim Hribarjevim imenom. V Celju nad 60, koliko v Brežicah, pove Žičkar lahko sam, in drugod ni bilo boljše. Ako prištejemo te glasove faktično Hribarju oddanim, ali smo kje .farbali"? Nek vplivni rodoljub v ormoškem okraju je pripeljal na volišče 30 volilnih mož, ki so vsi bili za Hribarja vneti. Od leh sejo izmuznilo Zičkarjevi pasti le 10 volilcev, dvajsetim so ime Hribar črtali. Tudi na celjskem volišču se nam tako kričeči slučaji znani. — Prav je imel tudi oni mož iz Savinske doline, ki nam je brzojavii; .Izid volitev je duhovniška voljn, nikjer pa ne »ljudska volja". No, pa saj so tudi morali napeti vse postavne in nepostavne aparate, da niso bili postavljeni na laž in je obveljalo proglašeno geslo: .Proti volji duhovščine še ni ter tudi ne bo noben poslanec v štajerskih Slovencih." Če pa že bivate v Mariboru v taki stekleni hiši, bodite vsaj zase toliko previdni ter ne klatile s poleni okoli sebe. To ni narodno, ne krščansko, pa ludi pošteno ne. Menda bi bilo res najbolje! — »Domovina* od 15. t. m. piše: Po izvolitvi dekana Žičkarja pisal nam je iz brežiškega okraja preprost kmet sledeče: .Koliko viharja so napravile priprave k tej volilvi, hodili smo dvakrat na volišče, zapravljali čas in denar ter prišli s komurkoli navzkriž. In kakšen je bil konec I Ljudski želji se je dala brca ter se volilo tako, kakor je hotel vsak duhovnik v svoji fari. Ali bi ne bilo boljše, da se volilni red spremeni korenito. Po okrožnici naj se vpraša iz Maribora našo duhovščino, kakšnega poslanca želi za ljudstvo. Ge tu'-aI in prešteval s kopx..-;;i;i; •"••. ¦.•-U-s-uda, pre-števajočoga denar. r^tv.s- > uovivoloin je on marljivo skrival pi.vd vsemi, nemara radi tega. ker se je rodila komadov). l elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno znalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh \-l komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anfccr-Remnntoir stala je prej r> $.\.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo Stradom 18. - Krakovo. Uuslrovani ceniki gratis in franko Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na ivovsti razstavi s pivo ceno - srebrno svetinjo Išče se kuharica za na deželo. — Zahteva se popolno zmožnost v kuhanju. Prednost imajo zmožno nemščine. - Ponudbe naj se pošiljajo našemu upravništvu. 109 k 300 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev to srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost Ponudbe pod ludwia fisterreinher. VIII Deutsche gasse 8 Budapost Ha ljisia posojilnica registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4% %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po ">'/»%. Unidnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do S. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315. !!tt se zastopnika!! za zalogo piva v Sežani in okolici proti vložitvi kavcije 1000 kron; vstop takoj,. Ponudbe naj se pošiljajo do dne* 1. fe-bruvarija 1.1. na naslov: Simon Kukct/. pivarna v Laškem trgu na Štajerskem. Dobre upe In po eenl! s 3-telnim. pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobri ura Rom. iz niklja ti. 3 75; srebrni* urst H :tn. 11. 5*80; »rebrna verižica ti. 1 20; budilnik iz niklja II. 1-95. Tvrrlka in odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznaliiih pisan. IIiiHtrovrni cenik zastonj! Anton Pečenko Via Giardin«; 8 briških, dal matlnsklh in istorsklh vinogradov. dom in razpošilja jio železni«! na - op-rske monarhije v sodili zahtevo pošilja tudi uzoree oil ' Cene zmirnt. Postrežba poltena Znamenitost! 31»*- Prvikrat v Gorici v Vrtni ulici Lifkov veliki historični nielianieiii muzej in paiioptikuni v katerem hO «metiiišk:i. dela m< dMii -ke iiinetnosli in mehaniki', izdelana v zgodovinskih in mitoloških ukrenili figurah v življeiihki velikosti. elegantno in dragoceno opremljene, kakoišne m* tukaj še ni-io kazal'1. Vstopnina :J0 vin.; vojaki hi pi>e priporo«'a k popolnemu uzornemn prirejevanjn sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih .sestavih. V la dokaz je na razpolago mnogo pripor ču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plaCuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, prorafani in načrti za jopolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 3 Poprava izvršnje po unjuižjili eeiinli. Za bolne na želodcu! Wakei.:u kateri si je p.,kv.;ril želod,.«-. I.„di>i .1:, -i- ;.- pi.-l.I.t.iil ali pn-napolnil L.-'..i.K-r-jedel slab., napravljena, nepn i.;ni;i\.i. prrj:..rk.t aii [.n.-in:ri,i ;«-.h!.i. ali ^pl. h n-ie.ln,, živ,.', tako d:; trpi na gorečici, želodčnem krču, tiičanju želodca, tež k s m f»r«bawijanju j sili zasliženju, budi pripoio.'-t-no di.bro .n izvi-:im duma."«' zdr.iw:o, Laterf. ,,(• že mu'vke to hitro, odpravi nepie!»avl/vo>t. in o.lstran: iz ?."• lodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi. Medlost bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost K ^^I^jJ"^ krvi in bolnih je!er. Ako st- nima apelita o-labi. a glavobol m niči prebite brez spatija uplivajo lako nanj. da začne hirati. Zeliščno vino potu ^i zopei, okrej ivši životsio m.i.', zeliščno vinu po«poMije r-pelit. prebavo in re>li'.vo, pospeši a =Ii;v,uije kivj. pfjmiri razdnžeiie živce in obudi veselje do življenja. Vse to dokazujem mnf.".» ziihvali- in priiti.zir.mj.i. Zeliščno vino se dobi v steklen eah po jrUl. l-.Vi in -2- v L-karnah v'(Joiiei. Koi- ] imnii. Ajelu. Čam lun^u. llradežu. IlomaiiMi. KiunmVlu. •Jrailisču ob Soči. Itonkah. Ogleju, | Tržiču, Kanalu, V.dma, Palmauovi. Tolminu Idriji, Ajdovščini, S,.L:vni. Vipavi, Portofrniani. \ Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-i-treiske monarhij..- In bližnjih deželah. I.ek.r.na | G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklen:e zeliščnega v'na po oViginalnih cenah po vsi Av.-triji. j 11^* Opominja se na različne ponaredne! "*•• -Zahteva naj se izrecno Hubert UHrieh»ovo zeliščno vino. ¦ Moje z'liščno vino ni nikaka sk.ivucs!, ono obstoji iz: Mnla^a vina I"jO,o j Sparila UiH.t), jrlicerine Hii».U. mdečej-M vina iHl.O. soka jerehikovih ja^nd loU.O, č \:\ ma.ie :i .0. Vse te dele naj se zmeša! in-kepi [ .Ljubljanska kreditna banka" y Ljubljani ipifalsfce ulice ftt. 2. ? Nakup in prodaja J vseh vrHt rent, ilr7.aviiili papirjev, zastiivnlli 0 I piHetn, srefk, novcev, valut Itd. po najkulant* A 1 nejSIh pogojih. K «po80Jila.,»miM-jfii* i...« »i»«» o „. rtSSssra sarasi^ ** m orcituin. Ijkoiito s 4'i^uim obrekovanjem od dne vloge Zavarovanje proti kurzui Izgrnbi. Promese k vsem žrebanjem. obrekovanjem od dne vloge do dne vzdisr«. EskompL menjic najkulantnejo. Borzna naročila. ]