I^ raagniln drzav Mažarska državnika odpotovala v Rim. Zadnji ponedeljek, 18. julija, sta se peljala &kozi našo državo v Rim mažarski ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya. Maiarska ima urediti po priključitvi Avstrije Nemčiji celo vrsto vprašanj z Italijo, s katero so tvorile Mažarska, Italija in Avstrija trozvezo. Pri tokratnem obisku v Rimu eg bo odločilo: ali se bo naslonila za bodoče Mažarska v svoji politiki na Nemčijo in Italijo, ali pa si bo poiskala druge prijateljice in zaveznice med sosednimi državami. Razbesneli nemiri v Palestini. Palestina, nad katero vrši po svetovni vojni Anglija pokroviteljstvo, se je v zadnjem času razbesnela v nepomirljivem sovraštvu med judi in Arabci. Dnevno se vršijo najbolj srditi napadi z bombami, zavratnimi umori voditeljev iz obeh taborov in odkrite bitke, ki zahtevajo po več mrtvih ter ranjenih. Z oboroženo silo, katero je vzdrževala Anglija običajno v Palestini, daleč ni bila kos nemirom. Angleži so odposlali v Sveto deželo nove čete iz Malte ter iz Egipta na križarkah. Nemiri se kljub t^mu širijo od morske obali in iz Jeruzalema proti severu in je že bila vsa severna Palestina 12. julija en vrel kotel, ki je bil cdrezan od pravega prometa, ker so uporniki pretrgali vse brzojavne in telefonske proge. Doslej so se odigravali najbolj krvavi spopadi v Haifi, kjer so v premoči Arabci. V Haifi so zažgali Arabci judovsko molilnico ali sinagogo, šolo in celo vre-to judovskih hiš. Nemiri v Haifi so zavzeli tolik obseg, da -je morala zamenjati angleška oblast pomorske strelce s pehotnimi bataljoni. Uradno obvestilo o zasedbi Paracel otočja. Zadnjič smo poročali, da so zasedli Francozi v zaščito svoje Indokine in ker so si prisvojili Japonci otok Hajnan, Paracel otočje. Francoski poslanik je že tudi uradno obvestil japonskega zunanjega ministra, da so poslale francoske oblasti v Jndokini na Paracel otoke svoje upravne uradnike in policiste. Francija pa possbej naglaša v svojem sporočilu, da se ne bo dotaknila gospodarskih koristi Japoncev na otokih Paracel, kakor ribištva in izkoriščanja fosfatnih gnojil. Seveda Francija ni uradno povedala Japonski, da se je zbralo v bližini Paracel otočja več francoskih vojnih ladij, ki skrbno zasledujejo gibanje japonskega brodovja. Francozi so izkrcali na omenjenih otokih veliko orožja, streliva in živil. Pri najnovejšem sporu, katerega imata Francija in Japonska, še do danes ni pojasnjeno, čigavi so prav za prav Paracel otoki. Žalostna 20Ietnica. V noči na 17. julij je minulo 20 let, kar se je odigralo v ruski revoluciji eno najbolj krvavih in brezobzirnih dejanj. To noč so postrelili odposlanci sovjetske politične policije v sibirskem mestu Jekaterinburgu vso bivšo rusko carsko rodbino in njene najzvestejše opremljevalce, njihova trupla polili s petrolejem in jih sežgali. Jekaterinburg se Lmenuje danes Sverdlovsk v čast prvemu predsedniku sovjetske republike, ki je z Leninom vodil iz Moskve usmrtitev poslednjega ruskega carja Nikolaja II. Romanova. Zadnji ruski car in njegova rodbiiia so bili postreljeni v ov^e^V-rem me- stu v kleti hiše Ipatijeva. Ta Ipatijev je bil zadnji zastopnik tiste veje Ipatijevih, ki so ustanovili nekdaj samostan, v katerem se je skril pred poljskim preganjanjem mladi ustanovitelj vladarske hiše Romanovih, boljar Mihael. Ruska cerkev v Berlinu. Pred nedavniin so v Berlinu blagoslovili novo rusko pra- voslavno cerkev Ilristusovega vstajenja. Stavbišči za cerkev je darovalo mesto Berlin, denar za stavbo — okrog 70.000 mark — je dala nemška država. Pri blagoslovljenju so bili navzoči zastopniki .nerriške vlade, metropolit Anastazij, za- stopnik srbskega patriarha in bolgarske cerkve. Obletnica smrti inaršala Tuhačevskega. Za obletnico nasilne smrti maršala Tuhačevskega so se vršile v Rusiji razne demonstracije. V Moskvi so na Rdečem trgu neznanci na LenLnov grob položili venec z napisom: »Veliki maršal, mi ne pozabimo tvojih morilcev!« Pod stenami Kremla, kjer je pokopanih več odiičnikov revolucije, je bil najden šopek s trakom in napisom: »Rdeča armada se spominja Tuhačevskega.« Spodaj je bil podpis: Zveza osvoboditve Rusije. To dejstvo je zanimivo, ker po poročilih listov so bili vsi člani te zveze zasačeni in zaprti. Toda zveza očividno nadaljuje svoje delo. Znana radio-postaja se je tudi spominjala maršala Tuhačevskega in ga je imenovala »velikega človeka ruske revolucije, za čigar smrt bo Stalin odgovarjal pred sodiščem«. V vojni akademiji so bili razmetani letaki s podobo in življenjepisom ustreljenega maršala; na stenah so bili prilepljeni napisi z zahtevo, da se umore morilci duhovitega voditelja rdeče armade. V zvezi s tem so zaprli v akademiji več oseb, med njimi načelnika akademjje polkovnika Šemjučkina. Politilta sovjetov. Francoski časnikar Rajmund Neconly poroča sledeče: Sovjeti z nobeno državo nočejo imeti odkritega spora. Zato povsod popuščajo in ne vojna, marveč že mobilizacija bi jih vrgla z oblasti. A oblast ohraniti — to je edin^, Stalinova briga. Edina vojna, lcot jo bolp Seviki žele, je državljanska vojna ali vojna sploh za mejami Rusije, kot je zdaj v Španiji. V kalnem ribariti — to ie njihov namen. Medsebojna moritev državljanov, ubijanje »buržujev«, duhovnikov in menihov, ropanje cerkva, streljanje talcev — to je sovjetska »špecialiteta«, to so ^ovjetske sanje!