152 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 1 Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. Ljubljana, 1/1978 do X/1987. Desetletnica izhajanja osrednje arhivistične revije ponuja priložnost, da se ozre- mo na vsebino nad 1300 strani obsegajočih desetih zvezkov Arhivov. Od ugotovitve pred skoraj dvema desetletjema, da »na lastno znanstveno glasilo arhivov v Sloveniji ni misliti-" (Arhivi v Sloveniji, LJubljana 1970, str. 29) je to res lep razvoj. Se več: poleg Arhivov izhajajo od leta 1978 tudi Sodobni arhivi, zborniki vsakoletnih-posve­ tovanj Arhivskega centra za strokovno-tehnična vprašanja pri Pokrajinskem arhivu Maribor, od konca leta 1985 še informativna Obvestila Arhiva SR Slovenije, če pu­ blikacije Skart, arhivski občasnik, ki ga je jeseni 1986 pripravila skupina delavcev ljubljanskega zgodovinskega arhiva, niti posebej ne omenjamo. .. -•- , Arhivi, ki so začeli izhajati 1978 kot glasilo Arhivskega društva Slovenije in že naslednje leto postali tudi glasilo slovenskih arhivov, so si že v prvi številki zasta­ vili naloge: da »-morajo združiti arhivske delavce in jih spodbuditi, da bodo arhivska vprašanja tudi teoretično obdelovali, objavljali dosežke, izmenjavali izkušnje in pO' lemizirali ob rešitvah« (1/1978, str. 5). Zasnova revije je ostala praktično ves čas ista. Osrednji rubriki člankov in razprav (ta najpogosteje obsega prispevke z zborovanj in posvetovanj arhivskih delavcev) sledijo obvestila o pomembnejšem gradivu v do­ mačih in tujih arhivih, rubrika iz prakse za prakso in obilica poročil: o delu arhivov in o publikacijah. Vsako, navadno dvojno številko, zaključujejo koristne nove prido­ bitve slovenskih arhivov, bibliografija arhivskih delavcev in osebne vesti. V rubriki č l a n k i i n r a z p r a v e je tako zbrana bera arhivskih zborovanj in posvetovanj od 7. zborovanja v Slovenj Gradcu leta 1974 naprej, z izjemo zboro­ vanja v Kočevju, ko je izšla posebna publikacija' (Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi, Ljubljana 1978). Tako predstavlja ta rubrika vprašanja .usklajevanja dela arhivov s programom zgodovinopisja, na Slovenijo in Slovence nanašajo Če se arhivsko gradivo v arhivih zunaj Slovenije (1/1978), problematiko upravnih .orga­ nov in njihovo arhivsko gradivo za območje Slovenije od srede 18. stoletja do danes (11/1979), strokovna vprašanja valorizacije ustvarjalcev, arhivskih evidenc, vodnika in usmeritev arhivske službe v prvi polovici 80. let (HI/1980) ter arhivsko gradivo za slovensko gospodarstvo od srede 19. stoletja^do danes, kar je bila osrednja tema 10. zborovanja arhivskih delavcev Slovenije v Ankaranu (IV/1981). Razmeroma tenka številka petega letnika (V/1982) je prinesla dvoje temeljnih člankov o urejanju in popisovanju arhivskega gradiva (J. Žontar) in o kriterijih valorizacije (vrednotenja) dokumentarnega gradiva (V. Zumer), poleg prispevkov o narodnoosvobodilnem tisku in o emonskem arhivarju. Osrednja rubrika' naslednjega letnika (VI/1983) je bila obsežnejša. Vsebovala je referate z zborovanja v Čatežu na temo arhivsko gradivo družbenopolitičnih organizacij in društev. -Obravnava te teme je bila »odraz stanja oziroma pomena, ki ga ima to področje družbenega udejstvóvanja'v arhivih'po Slo­ veniji-" (prav tam, str. 150). Prispevki s seminarja o uporabi računalnika v arhivih — ta je bil ob 30-letnici arhivskega društva — tvorijo glavni del osrednje rubrike sedmega letnika (VII/1984), kjer najdemo še članek o kartografskem gradivu. Osmi letnik (VIIÏ/1985) je prinesel referate ž 12. zborovanja arhivskih delavcev v Ormožu o arhivskem gradivu družbenih dejavnosti: otroškem varstvu, socialnem skrbstvu, šolstvu in zdravstvu, pa tudi s slovenško-bavarskega arhivskega dne. Tam se je raz- pravljalo o organizaciji arhivov in težišču strokovnega dela na eni in drugi strani. Deveti letnik (IX/1987) je bil tematski, saj je cela številka obsegala referate in di­ skusijo s posvetovanja o tehnični dokumentaciii kot delu kulturne dediščine. Glavna tema jubilejnega desetega letnika (X/1987) je bila valorizacija dokumentarnega gra­ diva. Rubrika članki in razprave je prinesla dobro polovico od skoraj tridesetih re­ feratov z zborovanja v Portorožu, pa še tri o izobraževanju arhivarjev v registratu- rah. o gradivu zdravstvenih organizacij in o arhivski zakonodaji. Enajsti letnik, ki je že izšel, pa prinaša še preostale prispevke o valorizaciji ter referate s posvetova­ nja ob 100-letnici Arhiva SR Slovenije. Poleg tako predstavljene vsebine člankov in razprav naj opozorimo še na temo o arhivski zakonodaji, ki je bila prisotna v Arhivih bodisi kot pregled arhivske in spomeniško-varstvene zakonodaje (A. Zaletelj, IH/1980) ali pa kot prikaz nove zako­ nodaje s tega področja (J. Žontar, IV/1981). V tem in naslednjih dveh letnikih so ob­ javljeni tudi zakonski predpisi, ki se nanašajo na področje varstva kulturne in na­ ravne dediščine. Podobno opozorilo zaslužijo tudi posamezne zgodovinske študije, največkrat pripravljene kot uvodni prispevek posameznih zborovanj. Tako najdemo v Arhivih predstavljeno območje Gornje Radgone do začetka 17. stoletja (J. Mlinaric, 11/1979), rod Marije Javeršek, matere Josipa Broza-Tita (J. Kos - E. Umek, IH/1980), pa prispevke o jezuitu Gabrielu Gruberju v Rusiji (I.V. Curkina, IV/1981), strukturi delavstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno na podlagi moštvenih- knjig (J. Fischer, IV/1981), nato o grbu SR Slovenije (J.Kos), salzburškem Posavju do konca 16. stoletja (J. Mlinaric) in nacističnih deportacijah z območja brežiškega okrožja ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 153 1941—1942 (J. Vurcer: vse v VI/1983). V zadnjih letnikih so še članki o križnikih pri Veliki Nedelji (A.Ožinger) in Ormožu v zgodovini (P.P. Klasinc: oboje v VIII/1985) ter o ribolovu na srednjeveškem piranskem območju (D. Mihelič v X/1987). Rubriki o b v e s t i l a o p o m e m b n e j š e m g r a d i v u v d o m a č i h i n t u j i h a r h i v i h lahko sledimo od tretjega letnika (IH/1980), ko je predstavljeno gradivo za zgodovino Slovencev v Tirolskem deželnem arhivu v Innsbrucku (M. Smo­ le), nato (IV/1981) viri za zgodovino turških vpadov od 1580 do 1589 (V. Simomti), gradivo c.kr. finančnega ministrstva na Dunaju (E. Umek) in Arhiv Slovenskega šolT skega muzeja (A. Vovko). V petem letniku (V/1982) je predstavljeno gradivo sitarske i n ž i m a r s k e zadruge v Stražišču pri Kranju (R. Mladenovič), gradivo o vodnih na­ pravah na Kamniškem in Domžalskem (D. Bahun) in privatna fonda Lojzeta Udeta in' Ivana Murnika (P. Ribnikar). Ta rubrika obsega še za nas zanimive prispevke o medvojnih filmskih tednikih v Bundesarchivu v Koblenzu (I.Nemanič), o koloniza­ ciji Slovencev v NDH v času 1941—1945 (S.Sarič) in o novoletnih govorih ljubljan­ skega župana Ivana Hribarja 1896—1909 (M. Drnovšek), ki jih najdemo še v nasled­ njem, sedmem letniku. Nato so objavljeni še (VIII/1985) prispevki o Ljubljani z oko­ lico v luči jožefinskih deželnih merjenj (E. Umek), o karti Evrope miru iz leta 1866 (R. Savnik - E. Umek) in o filmskem gradivu v inštitutu Luce v Rimu (I.Nemanič). Deseti letnik prinaša v tej rubriki regeste pisem Mihaela Suttaka, upravnika posesti knezov Batthyanyjev v Prekmurju (I. Voje), pregled pomena vatikanskih arhivov za zgodovino Balkana (M. Jačov) in kratek zapis o restavraciji mostu na cesti P t u j — Krapina leta 1612 (K. Samperl - Purg). ' '" " • Preverjanju različnih rešitev strokovnih problemov v praksi je namenjena ru­ brika i z p r a k s e z a p r a k s o , ki se pojavlja od četrtega letnika (IV/1981), ko je predstavljeno mikrofilmanje gradiva občine Kranj (M.Pohar), navodilo za odbi­ ranje arhivskega gradiva osnovnih in srednjih šol (V. Zumer), pa tudi oprema arhiv­ skih skladišč. Naslednji letnik (V/1982) je prinesel navodilo za odbiranje arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij (L. Ciglar) ter članek o valorizaciji dokumen­ tarnega gradiva v SZ (V. Zumer), haaški konvenciji o varstvu kulturnih dobrin (I. Ko- melj) in mestu arhiva v izobraževanju (M.Grabnar). V šestem letniku (VI/1983) sta bila predstavljena fond občine Ribnica 1839—1947 in metodologija njegovega ure T janja (D. Bahun). ter navodilo za odbiranje arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij, tokrat na republiški ravni (M.Jeraj), v sedmem (VII/1984) pa urejanje in popisovanje arhivskega gradiva društev (B.Rozman). Osmi letnik je prinesel pri­ spevek o zgodovinskih obletnicah in arhivih (M. Oblak-Carni), deseti letnik (X/1987) pa ima v tej rubriki dva članka — o poizkusni avtomatski obdelavi podatkov arhiv­ skega gradiva (M. Bizjak) in krajše spraševanje, kateremu viru je verjeti (B. Ro­ zman). " Od petega letnika (V/1981) naprej so Arhivi prinašali tudi delovna p o r o č i l a i n p l a n e arhivov, a zaradi neaktualnosti — ko so bili plani za določeno leto ob­ javljeni je to (skoraj) že minilo — je rubrika z letnikom VIII/1985prenehala. Vklju­ čevala je poleg Arhiva SR Slovenije še vseh šest regionalnih arhivov in Arhiv IZDG. Tudi rubrika n o v e p r i d o b i t v e s l o v e n s k i h a r h i v o v je nekoliko selek­ tivna saj sledi pridobitvam Arhiva Slovenije, mariborskega pokrajinskega in ljub­ ljanskega zgodovinskega arhiva od leta 1976 (1/1978), pridobitvam ostalih štirih regionalnih arhivov, Arhiva IZDG in Nadškofijskega arhiva Ljubljana pa od leta 1977 čeprav nekateri predstavljajo svoje pridobitve redkeje in zato za več let sku­ paj V tej vedno zanimivi in tudi za raziskovalce uporabni rubriki je v desetem let­ niku (X/1987) objavljen seznam novo pridobljenih, fondov v letu 1986. Tudi rubrika b i b l i o g r a f i j a a r h i v s k i h d e l a v c e v ne predstavlja strogo »letno produk­ cijo-« temveč navadno seže še kakšno leto nazaj — in podobno kot pri poročilih ter novih pridobitvah ostajajo specialni arhivi v senci ilegale. Bibliografijo prispevkov o arhivih in arhivistiki, objavljenih v sredstvih javnega obveščanja, so začela pri­ našati Obvestila Arhiva SR Slovenije (II, 1986, št. 4), ki objavljajo tudi poročila o delu tega in še kakšnega arhiva ter druge informativne prispevke. Rubrika o s e b n e v e s t i je doslej trikrat prinesla prikaz kadrovskih spre­ memb v arhivih v letih 1945—1977 (1/1978) in 1977—1979 (11/1979) ter 1980—1985 (VIII/1985), objavlja pa še zapise ob jubilejih in nekrologe. V prvih dveh letnikih (1/1978 in 11/1979) revije Arhivi je na koncu dodanih še nekaj tujejezičnih povzetkov objavljenih člankov, s tretjim letnikom (HI/1980) je glasilo slovenske arhivistike dobilo slovensko-angleške sinopsise (a brez povzetkov), od naslednjega letnika pa je najti poleg povzetkov večjega števila člankov tudi si­ nopsise. V zadnjih letih so povzetki v nemščini. Od letnika IX/1986 imajo Arhivi tudi trijezično kazalo (še italijansko in rusko, oziroma v desetem letniku italijansko in nemško) Naj; vsaj omenimo še, da enajsti letnik Arhivov (XI/1988), ki je izšel v začetku leta 1989, prinaša tudi dragoceno b i b l i o g r a f s k o k a z a l o revije za prvo desetletje njenega izhajanja, ki jo je razvrščeno po UDK sistemu pregledno pri- 154 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 pravila M. V. Erjavec, a je površnost pri tisku žal onemogočila večjo uporabnost abe- cednoimenskega kazala. Revija, ki jo urejuje uredniški odbor, v katerem so zastopniki slovenskih arhi­ vov (glavna urednica E. Umek do VIII/1985, nato V. Kološa) večkrat izhaja ob zavze­ tosti dveh-treh ljudi. Pri tem velja omeniti vsaj še prizadevanja obeh tehničnih urednikov (M. Kafol, B. Rozman) za njeno izhajanje. Arhivi sicer niso brez tiskarskih pomanjkljivosti, a upati je, da se bo ob oblikovno bolj mikavni naslovnici zadnjih dveh številk našla volja in čas tudi za to, saj je vsebinska raven revije solidna. Odprti za vsa aktualna vprašanja arhivov in arhivistike, objavam virov in prikazom arhivskega gradiva, si žele Arhivi tesnejšega sodelovanja zgodovinarjev — uporab­ nikov arhivskega gradiva kot bralcev in piscev revije. B r a n k o Š u š t a r OBVESTILA OBVESTILA O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 1. Finančni obračun izhajanja Zgodovinskega časopisa 42/1988 izgleda v primer­ javi s predhodnim letnikom (prim. ZC 42/1988, št. 1, s. 155) takole: Dohodki Letnik 1988 Letnik 1987 Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije Dotacija Kulturne skupnosti Slovenije Dotacija Področne izobraževalne skupnosti za družboslovje Dotacije drugih sofinancerjev Naročnina Prodaja tekočih številk ter starejših letnikov ZC Prodaja knjig Zbirke ZC Obresti Skupaj din 88,306.406 16,888.000 2,644.926 16,590.000 7,824.000 1,980.000 1,640.000 5,100.000 140,973.332 din 38,978.000 6,000.000 1,679.800 2,180.000 2,706.000 845.000 1,478.000 0 53,866.800 Izdatki Tiskarski stroški rednih številk Tiskarski stroški ponatisov Tiskarski stroški Zbirke ZČ Avtorski honorarji Uredniški honorarji Stroški uredništva in uprave Skupaj ~ Razlika Letnik 1988 din 77,462.990 5,208.700 5,830.000 40,814.715 4,245.000 8,245.000 141,585.725 -612.393 Letnik 1987 din 20,258.050 10,523.565 3,481.925 16,322.645 1,847.000 3,604.300 56,037.485 —2,170.685 K lanskemu obračunu je treba povedati, da je sedaj primanjkljaj že v celoti po­ krit z nekaterimi naknadnimi subvencijami in z dotokom naročnine in prodaje. V strukturi dohodkov letnika 1988 sta se precej zmanjšala deleža Raziskovalne skup­ nosti in Izobraževalne skupnosti, povečale so se subvencije drugih (predvsem Znan­ stvenega inštituta Filozofske fakultete in nekaj tudi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU), nova pa je postavka obresti. Povečanje tiskarskih stroškov je v odstotkih še večja od izkazanega, saj je pri primerjavi treba upoštevati, da je bil letnik 1988 opaz­ no tanjši od predhodnega. Pri izplačilu honorarjev smo lovili vsaj spodnjo mejo s spo­ razumom med založbami in avtorji predpisanih zneskov. 2. Zahvaljujemo se tistim članom-naročnikom, ki so po našem pozivu v prejš­ njem zvezku ZC že poravnali naročnino. V začetku junija bomo (smo) razposlali po­ ložnice vsem zamudnikom in jim do konca meseca omogočili plačilo še nerevalorizi- rane naročnine (32.000 din, upokojenci 24.000, študentje 16.000). Od 1. 7. 1989 bodo za ZC 1989 veljale naslednje cene: člani zgodovinskih in muzejskih društev 52.000 din, člani upokojenci 39.000 din, študentje 26.000 din in domače ustanove 80.000 din letno. 3. Za poletno številko ZC so v tiskarni že postavljene razprave Andreja Pleter- skega, Igorja Grdine, Ignacija Vojeta, Predraga Belica in Marjana Britovška, tako da upamo, da bo izšla do predvidenega roka 30. julija. J a n e z S t e r g a r