Političen list za slovenski narod. f« pnjtauks Tel}»: Z* oelo leto predplačan 16 fld., ta pol leta 8 rld., la ^trt leta 1 fld., za en mesec 1 fld. 10 kr. 9 »dHlBlitrMUl |ir«]eB»n TelJA; Za celo leto 13 i^ld., za pol leta 6 fld., za eetrt leta I fM., M en neieo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. več na let«. Poiamezne številke veljajo 7 kr. Maieislnt prejema epravniltvo (adminiitraeija) in ekipedicija, Semeniške alice it. 2, n., 30. NainaBlU (imerati) m iprejemajo lo veljik triitopna petit-vnta: 8 kr., 5e ae tlaka enkrat; 19 kr (ie le tiska dvakrat; 15 kr., ee le tiika trik^ Pri večkratnem tiikanji le cena primerno imanji« Rokopisi M ne vračajo, nefrankovana pisma le ne iprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških alicah h. št. 2, I., 17. lahaja Ts»k dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. 301. 7 Ljubljani, v torek 2. septembra 1890. I^tnilc XVIII. "Vabilo na naročbo. S 1. septembrom pričela se Je nova naročba na »SLOVENCA", h kateri najoljadneje vabi opravništvo. Hj^" Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglaSaJo, pa ne dopoiljejo naročnine, se ne ozira. m(' od Žida! Neštevilnokrat smo že oa tem mestu opozarjali na nevarnost, ki nam preti od židovstva. Židje imajo v nekaterih državah že neomejeno oblast. Nadležni in prekanjeni židovski rod vrinil se je že povsod v javnem in zasebnem življenju. Ia odkar smo bili tako srečni, da smo dobili obrtno prostost, prosto prodajo zemljišča in domovja, bil je krivo-nosi prepeličar pri nas kakor vrabec v prosu. Ce ga desetkrat poženeš z njive, vrne se ti eoajstič. Odveč bi bilo, opisavati židovsko mdro in nadlogo. Naravna je povsem reakcija, ki se širi po deželah in ima v Avstriji že toliko moč, da je na dnevnem redu po časnikih in ima svoje zastopnike v državnem zboru. Antisemitizem poganja vedno močnejše korenine. Priznavamo, da smo tudi mi odločni antisemitje, ne z verskega, temveč s socijalno-političnega in gospodarskega stališča. Geslo naše je: Nič od ž i d a I Židje so Kartagina v Evropi, katere zidovje morajo narodi razrušiti, da jim ne uničijo nravne in ma-terijalne podlage. Ne čudimo se torej, da je ruska vlada izdala stroge naredbe proti židovom. Te naredbe se v bistvu glas^: 1. Židje v vsi Rusiji smejo le v mestih stanovati in ne na deželi. 2. Žid se ne sme drugje prikazati, kakor v šestnajstih provincijah, v katerih jim je dovoljeno bivanje. 3. Vse po postavi iz 1. 1865. na korist židovskim rokodelcem obstoječe izjeme gled^ na njih stanovališča so razveljavljene. 4. Židje ne smejo biti v nobeni zvezi z rudokopi. 5. Židje 80 izključeni iz šol, gimnazij in vse-I učilišč. Doslej je smelo biti pet židovskih učencev , na 100 krščanskih. Vsled tajnih naročil pa se bode skrčil tudi ta odstotek židovskih učencev. G. Vrata do višjih stanov naj se Židom zapro. 7. Židje ne smejo biti inženerji in vojaški zdravniki. Ko bi slišali javkanje židovskih pisačev. Zvijali so se same jeze. Po vsem velikem gozdu židovskega časopisja je vriščalo in hreščalo o grozovitem preganjanju izvoljenega rodu, o krščanskem fanatizmu in brezsrčnosti. Dunajski g. Szeps je kar divjal. „K»j enacega", je pisal Szeps, „ni se ukrenilo še proti nobenemu narodu; Židom sedaj prepovedujejo posest, delo in vednost. Jemljejo jim prostor, kjer naj bi bivaii. Zrak in svetlobo so jim vzeli ter jih proglasili za pregnance". I O ti strašni in grozoviti Rušil Židov ne pust^ na deželo, ker se boje, da bode žid v 10. ali 20ib I letih celo vds pridobil le pri pijači. Kjer so imoviti i kmetje, tam se žid nerad ustavi, ker v^, da mu ne kaže kupčija in goljufija. Ce je hotela ruska vlada storiti svojo dolžnost, morala je Židom prepovedati bivanje na deželi, sicer bi židovska pijavka prognala prebivalstvo v Azijo ali Ameriko. I Dalje židje ne smejo biti v dotiki z rudokopi in tovarnami. In to je prav. Oe ima žid tovarno ali rudnik, goni delavce, kakor hudobec polhe; zatira jih in izžema, da morajo naposled vojaki delati mir. Nasprotno pa morajo kupčevalci drago plačevati premog in tovarniške izdelke. Premogov kralj Gutt-mann, ki je že davno vitez, je na Dunaji tako po- dražil premog, da so se vsi pritoževali. Tako človek postane milijonar. Ako so kje kristijanu godi krivica, mane si žid roke. Ce pa kje pripro Židu predolge prste, kriče takoj po vsi Evropi židovski petelinje po časnikih. Vendar nas nesreča ni še izučila. Nesramna lakomnost in dobičkarija podpira krtovo delo predrznih Židov. Koliko je ljudi, ki pri Židih iščejo koristi. Visoki in nizki se klanjajo Judovi zvezdi, hrbte svoje krive pred židovskimi rokovnjači mnogi, katerim je vedno na jeziku: svoji k svojim! Poznamo jih v našem mestu, ki za kozarec vina brusijo petš za Žida, da jih suknja ne dohaja. In to 80 ljudje, kateri se vedno vrivajo v gotove kroge kot ,najboljši katoliki". Ko smo te dni imeli kratek javen razgovor z nekim Bolaffijem, pridrvi se urnih krač jedna taka podrepica: Za Boga, ta vas bo tožil, prekličite! Da smo mu dali odgovor, kakeršnega zasluži, ni treba nam zatrjevati. In če se korupcija nekje ne neha v kratkem, če bodo še ti agentje posredovali med židovi in gotovimi zavodi itd., spravili bodemo vse na dan ter naveli tudi imena, da sa svet prepriča, kako daleč že sežejo židovski parklji. Gospodje, katerim je na srcu blagor naroda, razvoj in napredek stolnega mesta, ne držite križem rok. Židovi so vedno številnejši v našem mestu. V rokah imajo že razne kupčije. S časom pridemo tako daleč, kakor so v Zagrebu ali celo v Pešti. Kupovalcem pa svetujemo: Ne kupite niti šivanke pri Židu, iu če vam dd polovico pod ceno. Ce židje ne bodo imeli dobička med nami, pobrali bodo takoj svoja kopita. Katoliški sliod v Koblenci. II. v zadnji javni seji je \Vacker govoril o važnosti občnih shodov za cerkev, narod, državo ia človeško družbo; bičal je tudi one klečeplazce, ki nosijo le katoliške krinke. LISTEK. štajerska deželna izložba v Gradcu. v Gradcu, 25. avgusta. Potujoč preko Gradca, ustavim se in pomudim nekaj dnij i v štirski stolnici, osobito radi tega, da obiščem tukajšnjo deželno štirsko izložbo. Prostor se nahaja na vzhodni strani mesta blizu cerkve oo. Dominikanov ob cesti na ogrski kolodvor. Tramva-jevi vozovi vozijo občinstvo do izložbe; vožni listki po 30 kr. dobivajo se v vsaki trafiki. Takoj pri vhodu se odlikuje zidano poslopje ^Industriehalle", h koji so po obeh straneh zgrajene lesene »dependence", koje so tudi z leseuimi hodbami spojene. Oudi je vse, kar izdeluje industrija iu obrt. Tik glasovirov stoje tu omare z vonjavami, m da imajo vzvišene dame vse priklad-nosti za toalete vkupe, je ondi tudi omara za klobuke, med kojimi je jeden bolj po novi šegi od druzega. Poleg jedne izložbene omarice prirejen je bil virček vonjavek, ki so kapale iz drobne cevice. Skoro nijedna Evina hči ui zabila zmočiti robca in Tzdihovaje si drgniti lica. Tem manj so se pa te dame brigale za lepe iu ukusne kuhinje in štedilna ognjišča; da, jedno sem čul celo vsklikniti pred krasnim izloženim faeto-nom: „Ach, Miianchen, das wiire etvvas fiir uns!" — Pri tapetarskih izdelkih, — stavim sto proti jedni, — da si je marsikaka slikala v duhu svoj prihodnji — salon. Ubogi mož, ako ne priženi ž njo vsaj — 100.000 ---- V istini se pa mora reči, da so povsem izleženi istinito umeteljni izdelki, in skoro vsaka druga tvrdka ima slovansko ime, — ime Jurinka n. pr. je na mnogih mestih kot predlagatelja in risbarja; dotični gospod je učitelj v obrtniški šoli. Posebno sem pogrešal pravega sistema ali reda; opažal sem tudi, da niso dobro izkoriščali prostora, ker je ostalo še povsod dosti praznih odprtin, in so vsled tega pripuščali v izložbo tudi tuje izdelke in predmete. Izmed vseh izloženih predmetov v „Industrie-halle" zanimali so me najbolj — in sem se najdlje pomudil — izdelki kranjske kovolivarske tvrdke g. Alberta Samasse v Ljubljani, zlasti prekrasni svečniki in kovinasti lestenci, koje sem videl v škofijski cerkvi v Mariboru. Lepši prijajo očesu, nego stekleni ali leseni pozlačeni izdelki. Štirska je jako bogato obdarjena dežela glede prirodnin, in je torej naravno, da jo posebno veliko poslopje namenjeno rudarskemu oddelku, kjer v.«ak občuduje izvrstne izdelke iz železa, n. pr. sloveče štirske kdse, orožje in železne posode. Vendar vsakdo rad postoji pred prekrasnim obrazom, predstavljajo-čim vrh Eisenerz z nameravano novo železnico, koja bode združila postajo Vordernberg z Eisenerzom. V posebno zgrajenem poslopji izloženi so na ogled predmeti, zadevajoči šolstvo. Nahajajo se tu obrazi, modeli, fizikalni aparati polnoštevilno. Za risbarije šolarjev in učenk ljudskih, mestnih in realnih šol se malokdo zmeni, skoro nihče teh zanimivih zvezčičev ne vzame v roke, in če kdo to učini, strmi zbog samih slovenskih imen učencev in učenk. Še pogleda nihče ne, koliko je tu nakupičene slovenske marljivosti in nadarjenosti od posamičnih, — da, cela zbirka neke južnoštirske slovenske šole, — škoda, da imena nisem zabeležil, — ležala je na tMh, jeden predmet na drugem! V poslopji zdravstvene izložbe, kjer so obiskovalcu razpostavljeni in izloženi vsi kirurgiški pripomočki in priprave, izgotovljeni iz štirskega jekla, nahaja se tudi turistični ali potovalni oddelek. V tem oddelku me je zanimala osobito zbirka petdeset fotografovanih bosenskih krajin, in sem se na teh obrazih uveril o prirodni krasoti zasedenih jugoslovanskih dežela. Nadzornik tega oddelka me je zagotavljal, da jih ne dti vsakemu na cgled. Smešno; čemu je pa potem poslalo te slike ministerstvo v Dr. Windtb orst je napravil pregled vseh obravnav, zahvalil vse, ki so kaj pripomogli k shodu, ter nadaljeval: Shod je bil jako pomenljiv, to kaže eloga, odločnost in navdušenost. Pripravljeni smo. Shod je sicer nemšk, vendar mej naroden. Zastopani 80 vsi stanovi, kar priča, da cerkev poravna vsa nasprotja. V Nemčiji so odločni katoliki v kočah in palačah, iu to naj si zapomnijo vlade. Važni so misijoni v nemški naselbini v Afriki. Te je treba podpirati. In ker so misijonarji večinoma redovniki, bode centrum v državnem zboru delal na to, da vlada zopet dovoli redovnikom bivanje v državi. Slabo se godi katolikom še na Meklenburškem in Brunsviškem. Tudi \Viudthorst se je pohvalno izrazil o cesarjevih ukazih z ozirom ua socijalno vprašanje. Socijalna demokracija se mora pobijati z Tsemi postavnimi sredstvi, toda podpirati pa se mora tudi vse, kar je opravičeno v delavskih zahtevah. V šoli morajo veljati verska načela, zato bode nemški centrum vedno ponavljal svoje zahteve. Toda tudi hiša mora pomagati pri vzgoji otrok. O položaju sv. očeta je omenil, da je svetna oblast pomenljiva, rimski papež pa najpripravnejši mirovni sodnik. Naposled je govoril nadškof dr. Krementz iz Kolina ter opominjal vse, naj vsakdo stori v svojem krogu svojo dolžnost; na tem ni ležeče, ali je vedno gotova zmaga, da ostanemo le vedno zvesti boritelji za dobro in pravo. Na Nemškem so katoliki v resnici občudovanja vredni. Vsi so izurjena armada, edini v načelih, v taktiki, navdušenju in ljubezni za cerkev, družino in državo. In v slogi je moč, česar pogrešamo mej avstrijskimi katoliki. Bes, razmere v Nemčiji so drugačne, kakor pri nas. Mi katoliki slovanskih rodov moramo svoje moči zastavljati tudi za ndrodnost svojo, za besedo materino; zakaj do cela smo prepričani, da bi naš narod tudi v moralnem in verskem oziru propal, ko bi ga kruti naši nasprotniki potujčili. A poglejmo nemške katolike v Avstriji! Bavno sedaj so mej sabo v srditem boju, ki pa more v prvi vrsti koristiti le skupnemu sovražniku, nemškemu liberalcu. V Nemčiji pa so vsi enega duha, in to je kar katoliški stranki in njenim zastopnikom v posameznih zborih daje ugled in večkrat odločilno besedo. Ta politika pa ima najtrdnejši temelj v stanovitni veri, versko-nravnem prepričanju in dolgoletnih skušnjiib. Na Nemškem so katoliški voditelji v vedni dotiki z narodom, čutijo njegove potrebe in želje, katoliške stranke v posameznih deželah so prave ljudske stranke. Vsak katoliški shod je ljudska demonstracija, ki ne ostane brez upliva. Na nobenem shodu pa katoliki ne napadajo protestantov, temveč naštevajo in pojasnjujejo le pozitivne svoje zahteve. In v tem tiči tudi velika moralna moč. Dalje imajo določen soeijalno-političen program, in s tem vplivajo na višje in nižje kroge. Kdor se vdeleži tacega shoda, kakor je bil zadnji v Koblenci, čuti se srčnejšega in bolj vnetega za svoje prepričanje, za resnico in pravico. Politični preg-led. v Ljubljani, 2. septembra. :9fotraii|« dežele. Premoienie društva „Pro Patria**. Zaduji predsednik razpuščenega društva „Pro Patria", dr. Cufler, je ponudil na podlagi društvenih pravil premoženje bivšega društva pod gotovimi pogoji občini tržaški. Premoženje znaša 40.524 gld. 67 kr. Irredenta. Pred več kot sto leti je bila mdda, da so na dvoru govorili jezik Dantejev; Italijani 80 sploh bili v šoli, cerkvi in uradu jednakopravni, nasprotno pa so ostali jeziki veljali kot narečja. In danes imajo Italijani v Avstriji popolne politične pravice. Iu s čim so hvaležni? S petardami in bombami? Celo vnanji svet spoznd, da imajo Italijani in Nemci v Avstriji prednosti. Tako piše .Nene Preussische Zeitung": .Irredentovske gibanje ima dvojen značaj: političen in naroden. Irredentizem v Trstu iu Tridentu hoče se odtrgati od Avstrije ter združiti z Italijo. Italijani v Avstriji pa najmanj trideset let niti v najmanjši meri niso zatirani. Nasprotno, skoro noben narod v Avstriji nima toliko prednosti, kakor Italijani; avstrijska državna uprava jim je do skrajnosti prizanesljiva. Irredenta v Italiji ima politične namene. Člani njeni so najhujši nasprotniki monarhije in krščanstva; namen njih je, da izženo kralja in papeža ob jednem ter ustanove republiko, ki naj bi združila vse Italijane. Glavni sedež avstrijske irredente je v Trstu. Glavno njeno zrno so židje, čeravno vsi niso pravi Italijani. Židje, katerih finančne in socijalne razmere segajo celo do pisarn tržaškega namest-ništva, imajo prvo besedo, Rovanje te klike bili bi že zatrli, ko bi avstrijska uprava odločno opirala se na državi zvesto prebivalstvo in uničila neomejeno oblast irredentovske židovske klike v Trstu. Tudi v Tridentu je zadnji čas živo gibanje. Tu ste dve stranki z različno taktiko in jednakimi nameni. Radikalna stranka je v tajni zvezi s tržaško irredento in gori za laško republiko. Druga, takozvana diplo-matična stranka, pa je zastopana v tirolskem deželnem zboru, v občinskih zastopih in društvih. Ta je liberalna in ruje proti duhovščini, ker je versko prepričanje prva overa njihovim političnim namenom." Tnanje držare. Srbija. Iz Belgrada se poroča .Beri. Tage-blattu": .Bivša srbska kraljica Natalija namerava objaviti vsa ona pisma, katera jej je pisal bivši srbski kralj Milan, ko je bil v boji proti Bolgarom premagan pri Pirotu in Slivnici, da ga bode, kakor [ sama pravi, pokazala svetu v pravi podobi. Vzrok tega koraka kraljice Natalije je neki ta, da jo imenuje kralj Milan vedno sovražnico Srbiji, rusko zastopnico in pansiavistovko. S temi pismi hoče Natalija pokazati Evropi, posebno pa Avstriji, da je bil Milan oni mož, ki je hotel uvesti v Srbiji rusko politiko in se od Avstrije popolnoma ločiti, in da ga je ona sama zavrnila od tega koraka. Istega mnenja kakor Milan je bil tudi Garašanin, ministri Frauasovič, Petrovič, Popovič in general Horvatovič so pa stali na strani kraljice Natalije. V času od meseca decembra 1885. 1. pa do meseca februvarija 1886. 1. je nameraval Milan vsak teden dvakrat ostaviti prestol in postaviti na svoje mesto Natalijo za srbsko kraljico; toda ona ni tega sprejela. Ona ga je navduševala, naj pride v Belgrad in s pomočjo generala Horvatoviča je učinila, da je bil Milan sijajno sprejet z bakljado". Bolgarija. Iz Sofije se poroča dne 31. p. m.: .La Bulgarie" prinaša povodom obletnice sultanovega izložbo? V prvi vrsti se pa odlikuje tu fotografski zavod dvornega fotografa Leop. Bude, ki se more meriti s svojimi izvori s prvimi na Dunaji in vsega sveta. Lepe izvore v tem oziru izložil je tudi fotograf L ainer, Ljubljančanom poznat; odlikuje se osobito v platinotipiji in večjih skupinah. V poslopji .Ftir Jagd und Fischerei" (lov in ribištvo) razpostavljene so v prednjem oddelku na-pažene gozdne in poljske živali, — mehovi vjetih živalij; dalje je tu retrospektivna izložba lovskega orožja, in konečno v zadnjem oddelku akvarija raz-ličuih živih postrvij in celo živi raki, med njimi pa štrli kvišku tridesetletna Jukka palma. V veliki posodi buli svoje oči štiriletni somec, poleg njega pa šviga semtertja veliki karp; nasproti je postavljen ribnik s 364 postrvmi. Poleg tega so tu tudi posode z umetno vzrejenimi postrvmi in zabojčki za razpošiljanje ribjih jajčec. In dasi Štirska ne meji do morja, lahko vsakdo občuduje tudi morske živali vkupe v jedni posodi. V tem oddelku za ribištvo je razsojevalec g. dr. Vok iz Ljubljane. V oddelku .živila" so osobito zastopana sloveči graški suhar (najstarejša tvrdka je E. Funder), peškoti, ovočni konservi, močnate jestvine, raznotere moke in likvori. Gledč ovočnih konservov in slaščic, kandiranega sadja odlikujejo se osobito tvrdke: K. Stuchiik, V. Huslik iu V. Grablovic; kaj ne, sama pristna nemška imena. Restavracij in pivarn je tu troje: švehatsko, steinfeldsko in puntigamsko marčno pivo, kamor občinstvo zvečer po 7. uri — ob tej uri se zaprč izložba — v tolpah vre, da pokuša izborno Gam-brinovo pijačo pri sviranji vojaške godbe. Prihodnje dni dospe sem tudi vojaška godba kranjskega polka iz Ljubljane, da tu koncertuje v izložbi, ker so radi vojaških vaj in koncentrovanja graške ovirane. Z izložbenimi poslopji spojena je tudi jako lepo prirejena okuševalnica, ali, kakor jej pravijo Grad-čani, .Kosthalle", različnih opojnih pijač, prirodnih in ponarejenih ali umeteljnih vin; toda ne sme tu goreti ni sveča, ni svetiljka, še manj pa pl n. Neki špekulant priredil je torej električno osvetljavo, ker ta ni bila omenjena v policijskem fermanu, toda zaplenili so mu — luč, goste prepodili, ž njimi je pa v egiptovski temi izginila marsikaka še nenačeta steklenica z dobro kapljo. Ker je bila izložba predvčerajšnim skoro na pol zaprta zaradi velike nevihte, obiskalo je izložbo včeraj celo 10.736 oseb. In tako od jutra do večera šumi in gomzi po izložbenih prostorih ter klije najživahnejše življenje in gibanje. ^ prestolnega nastopa njegovo podobo. V 'daljšem članku pa omeuja modro in previdno sultanovo politiko, s katero je zvezal a prijateljskimi vezmi Bolgarijo m Turčijo ter si zagotovil hvaležnost bolgarskega naroda. Buaifa. O zadnjem popotovanji nemškega cesarja na Rusko se je več pisalo in razpravljalo, kakor o vseh prejšnjih njegovih obiskih v Švediji, Belgiji, Angliji itd. To je pa tudi popolnoma naravno, zakaj zadnji obisic nemškega cesarja je veljal vladarju ogromne ruske države, katere moč gleda vsa ostala Evropa z nekako zavidnostjo. Vsi miro ljubni krogi so zrli pretekle dni zaupljivo proti severu, mčneč, da se ob tej priliki utrdi in zagotovi evropski mir ter bode konec neprenehanemu oboroževanju. Toda zagotavljalo se je po mnogih vero-jetnih časnikih, da ni imel napominani shod obeh vladarjev druge posledice, nego osebno sporazumenje. Na drugi strani pa zatrjuje neki peterburški dopisnik .Germanie", da bode imel ta shod ruskega in nemškega cesarja velik vpliv na evropsko politiko. Ko je prišel nemški cesar na Rusko, izrazil se je baje, da si želi večkrat razgovarjati se s carjem, na kar je opomnil car resno in počasi: .Da, če se le mir vzdrži!" — .V zagotovljenje mirii se nadejam podpore od Vašega Veličanstva," izpregovoril je nemški cesar. Na to reče car: .Moj program, gospod, je mir; toda Rusija stoji sama, in pol Evrope od Skandinavije in Britanije doli do Bo-spora gleda neprijateljske proti vzhodu ter zavida Rusiji njeno moč. Ce Vas je privedel semkaj načrt, postaviti se na čelo evropski zvezi, zamdn bi bila moja želja, zdržati mir." — Na to je opomnil nemški cesar: .Tega načrta do sedaj ni bilo še na mojej strani, in menim, d:i imam tudi toliko moči, da bi ga zavrnil nazaj onemu, kateri bi mi ga ponudil. In če evropski mir res le od naju zavisi, pokazati hočeva svetu javno, da nočeva vojne." Na te besede je car stisnil roko nemškemu cesarju. Nemčija. Dopisnik .Voss. Ztg." piše iz Peterburga, da sta se nemški cesar in ruski car v večji prijaznosti sošla, kakor razšla. Istotako se zagotavlja iz dvornih in finančnih krogov zgoraj imenovanemu listu, da 80 se vojaške vaje pri Narvi okrajšale zaradi nekega razžaljenja. Tudi v Petrovem dvoru se je kazala nekaka prisiljenost mej imenovanima vladarjema. Vzrok, zakaj je car tako hladan postal, tiči baje v nekem pogovoru o bolgarskem vprašanji, katero carja vedno razsrdi. — Mnogo se torej še piše o shodu nemškega in ruskega vladarja, a kakor se lahko uvidi, so vsa poročila o tem bolj nekako ugibanje. Kak vspeh bo imel obisk nemškega cesarja na Rusko, pokazalo se bode pač pozneje dovolj jasno v politiki ruske in nemške države. Francija. Okrajni svet mesta Nantes zahteva, da se mora poučevanje ljudstva osnovati na verski podlagi, ter utemeljuje svojo zahtevo tako-le: .Vsak dan skušnja bolj uči, da je pouk o nravnosti brez krščanskega nauka pomanjkljiv. To resnico kažejo uradna poročila sama. Število mladih hudodelcev se množi od dne do dnž. Leta 1887. je bilo obsojenih 29.000 otr6k, to je, manj kot šestnajst let starih oseb. Nekdaj ni bilo nikoli slišati o otrocih-samomorilcih, dočim kažejo danes uradna poročila, da jih je bilo 1887. leta 443 otroških samomorov. Ne dd se tajiti, da so te prežalostne novice v zvezi s šolskim poukom; zakaj državni pouk v nravnosti je brez vsake zaščite in torej vseskozi brezvspešen. Ta položaj je narodova nevarnost, katera se mora zaprečiti." Španija. O programu nove konservativne vlade Canovas se poroča iz Madrida mej drugim to-le: Ministerski predsednik Canovas del Castillo namerava predložiti prihodnji zbornici predlogo o pomiloščenji z ozirom na one, ki so bili zadnja leta zaradi politiških prestopkov obsojeni; vsem tem obsojencem naj se podeli zopet vse državljanske pravice. Imenovanega pomiloščenja ne bodo le častniki popolnoma deležni; zakaj, sicer pomiloščeni, ne bodo uvrščeni med prejšnje svoje vojaške dostojanstvenike v armadi. Tudi namerava baje imenovani ministerski predsednik dovoliti zopet upravno svobodo baskiškim provincijam, katero so bile izgubile 1876. leta vsled upora karlistov. S tem m^ni Canovas zdrobiti združeno moč karlistov in liberalcev, ki 80 nedavno Sagasto sijajno sprejeli, in ob jednem namerava tam ukrepiti vpliv konservativcev. Mumunsko. Kakor poročajo listi, pojde vojni minister rumunskil2 t m. na Sedmograško, da pozdravi našega presvetlega cesarja Franca Jožefa ter se vdeleži tamošnjih vojaških vaj. Izvirni dopisi. Iz šent Ruperta na Dolenjskem, 28. avgusta. V našej občini je bila 28. avgusta volitev župana. Izbran je stari župan g. Dolar, mož, ki je za ob-^ čino zavzet ter se nildejamo, da bode tudi v bodoče, kakor dozdaj delal po svojih močeh za blagostanje našega kraja. Posebnega priporočila je vredna nuša šola. Dozdaj smo imeli tukaj dvorazredno šolo. ali število otrok je tako ogromno, da je bilo potrebno po.skrbeti za tretjo učiteljsko silo, ker se bode že prihodnjo jesen odprl tretji razred. Velike troške bode imela sicer tbčina radi šolskega po.>.!opja, ker je dosedanja šola premajhna. Hoteli so dozidati na dosedanjo šolo ie eno nadstropje, kar bi bilo gotovo sajceneje, ali iz katerih razlogov so to opustili, mi ni znano. Kupili so pa za novo šolo neko hišo, katero bodo morali vso prezidati, kar jih bode vse vkup stalo veliko več, nego da so sezidali čisto novo šolo. S prezidovanjem se ne more nikdar šolsko poslopje tako spretno vrediti, kakor če se iznovič zida. V ostalem župan in občinski svetovalci menda ie vedo, zakaj so to hišo kupili in kako jo bodo za šolo priredili. Mnogo posestnikov šentruperške^'doline ima veči del svojih travnikov ob Mirni, ki pa skoraj vsako leto te lepe livade z vodo zalije. Mokronoški baron Berg in pa grof Barbo, ki imata tudi ob tej vodi svoje travnike, sta se bila močno zavzela, da se ta potok vravna, kar bi bilo za vso dolino velike koristi. In res je sklenjena že postava v kranjskem deželnem zboru o reguliranju tega potoka, ali o samem dela ni duha, niti sluha. Letos, ko imamo tako suho leto, bi se bilo moglo delo kaj labko začeti, ali kolikor mi je znano, se še priprave za to niso pričele. Interesenti, posebno oba omenjena veleposestnika, se zares čndijo, kako da se tako važna gospodarska vprašanja pri našem deželnem odboru tako počasi rešujejo. Prosimo zatorej naše deželne poslance, da nam v tej zadevi pomorejo in da pospešijo to vravnavo Mirne, kajti narod bi rad zboljšal živinorejo, pa je ne more radi slabe krme. Naša Dolenjska že tako propada, pa če bomo še v bodoče tako počasi ravnali v zboljšanju našega gospodarstva, potem moramo zares propasti. Kakor sem zvedel, popravila se bode še letos cesta iz Mokronoga v Pijavce. To je bil zares hvale vreden sklep mokronoškega cestnega odbora, ki je dal v kratkem časn že toliko cest preložiti. Veliko zaslug pri teh podjetjih ima zopet baron Berg, kateremu za to čast. Naj pri tej priložnosti sprožim še eno misel radi neke ceste. Kakor je znano, projektiran je za dolenjsko že1>'znico en kolodvor tadi v Trebnjem. Ta postaja bod" najbližja za prebivalce šentraperške doline. Ali sedanja cesta v Trebnje je kaj nespretna, speljana čez same hribe. Ne bi li dotični cestni odbori to zadevo vzeli v svoje roke ter poskrbeli za novo cesto, ki bi se dala čisto lahko po ravnem izpeljati od Mirne do Trebnjega. Eo bi se naredila taka cesta, bila bi skoraj za polovico krajša, nego sedanja in vrh tega še ravna. In ta cesta bode tadi potrebna, ko se začne železnica zidati, kajti naši ljudje bodo potem vozili vse v Trebnje, saj bode polovico bliže, nego v Sevnico. Tedaj na delo ! Zadnji vihar je naredil tudi pri nas precej škode, posebno pri strehah, katere je močno raztrgal in nekaj kozolcev podrl. Dežja je bilo pa le premalo, tako da se bojimo slabe letine, kajti jesenski pridelki bodo razven krompirja le slabi; ajdo je razven suše ofuril še jug ter jo morda ne bo še za beme. Po vinogradih kaže letina še precej dobro, ali tudi trti je že presuho. Peronospere je letos mnogo manje nego lani. Ce nam Bog podeli v kratkem gorkega dežja, n4dejati se moremo dobre kapljice. Iz ščavniške doline, dne 1. sept. (Blagoslovljenje cerkve sv. Duha.) Cerkev sv. Duha na Stari Gori v župniji sv. Jurja na Sčavnici je bila nekdaj priljubljena romarska cerkev, a v teku časa so se božje poti tje opustile, cerkev pa je postala zapuščena in skoro pozabljena. Sedanjemu župniku č. gosp. Ivanu Kunce-ju se je ta cerkev omilila, zato je kmalu po svojem prihodu dal to prostorno in v lepem slogu postavljeno cerkev od zunaj lepo osnažiti in, kar je bilo poškodovanega, popraviti. Na to so nekateri premožnejši farani se oglasili, da radi pripomorejo, če še hočejo tudi znotraj cerkev osnažiti in olepšati dati. Dva dobrotnika sta takoj večje zneske v denarji obljubila in i. g. župnik se je dela lotil ter tudi znotraj je vso cerkev mojster Brollo na presno lepo slikal, vsi al-tarji so znova pozlačeni in vse tako lično osnaženo, da se oko komaj nagleda vseh lepotij, ki se zdaj v tej cerkvi vidijo. Včeraj na angeljsko nedeljo je bilo napovedano blagoslovljenje te ponovljene cerkve, in sam mil. knezo-škof Mihael so prevzeli to opravilo ter se še v soboto zvečer pripeljali z našim rojakom stolnim kanonikom dr. Križaničem k sv. Jurju. Ne bom opisaval, s kakšnim veseljem in kako slovesno smo pozdravili prvi prihod našega višjega pastirja; ne bom omenjal, kako so ljudje k tej slavnosti od vseh strani hiteli, ker je bilo jako lepo vreme, — to si lahko vsakdo sam misli, ali cerkveno slovesnost moram nekoliko opisati, da ostane ta za cerkev sv. Duha najlepši dan tudi potomcem laglje v spominu ohranjen. Mil. knezo-škof so se točno ob Vi 10. uri pripeljali k sv. Duhu na Staro Goro, kjer jih je v šoli že mnogo duhovnikov pričakovalo. Od šole je bil potem slovesen vhod v cerkev, potem blagoslovljenje, pridiga in naposled slovesna ponti-fikalna sv. maša. Vse lo so v tesno natlačeni cerkvi in silni vročini opravljali sami mil. knezo-škof ter prestali skoro več truda, kakor bi si mi upali njib telesnim močem pripisovati. Zbrano ljudstvo je s posebno pazljivostjo poslušalo apostolske besede svojega višjega pastirja, v katerih so z močnim in ganljivim glasom razlagali pomen podob v prenovljeni cerkvi, ter kot apostol miru učili, kako si verni po vzgleda svetnikov, ki jih tukaj vidijo, obranijo mir božji, mir vesti in mir krščanski s svojim bližnjim. Ura je bila že poldne odbila, ko so se mil. knezo-škof spet k sv. Jurju odpeljali. Upamo, da je prošnja višjega pastirja, katero so na koncu pridige izrekli, našla v srcih vernih poslušalcev lepo mesto, naj bi namreč zdaj, ko so cerkev sv. Daha tako lepo obnovili, tudi ne pozabili svoje farne cerkve sv. Jurja, ki ni potrebna tolikega olepšanja, kolikor bolj povečanja, ker je za tako obširno faro dosti premajhna. Podjetni gospod župnik bode gotovo pri tem delu še rajši žrtvoval svoje moči in svoj trud, posebno če bode videl pri faranih toliko veselja in požrtvovalnosti, kakor pri obnovljenji cerkve svetega Duha. Sosedje sv. Duha pa morajo vedno hvaležni biti dobrotnikom te cerkve, čast. gosp. župniku in predvsem mil. knezo škofu, ki so se sami potrudili, da so dokončali lepo delo, ki je na čast celi ščav-niški dolini. Dnevne novice. (Shod volilcev.) Gospod državni poslanec dr. Ferjančič sklicuje shod volilcev na 7. dan septembra ob 3. uri popoldne v Idriji in ua 8. dan septembra ob 5. uri popoldne v Planini. (Osebne vesti.) Gosp. prof. Franke je premeščen iz Ljubljane na novomeško gimnazijo; g. prof. S t u r m pa je iz Novega Mesta premeščen na realko v Sechshaus-u. (V Voloskem) je bil minolo soboto izvoljen za poslanca gosp. dr. Andrej Stanger z veliko večino glasov. (V Opatijo) se je včeraj zjutraj pripeljal nadvojvoda Ludovik Viktor v spremstvu svojega pribočnika. Visoki gost ostane v Opatiji štiri tedne. (Umirovljen) je c. kr. vadnični učitelj g. Ivan Miklošič v Mariboru. Tem povodom mu je naučno ministerstvo izreklo priznanje za dolgoletno, marljivo in vspešno delovanje. (Mestna hranilnica Ijnbljanska.) Meseca avgusta je vložilo 300 strank v mestno hranilnico ljubljansko 176.477 gld., vzdignilo pa 147 strank 74.320 gld. 50 kr. (Podmaršal Wattek,) poveljnik tukajšnje divi-zije, je obolel in se odpeljal v Karlove Vare. Di-vizijske vaje vodi generalni major vitez Schil-h a w s k y. (Volilo pokojnega g. Fr. Kotnika na Vrdn.) Za siromake domače občine je volil 3000 gld., za gasilno društvo na Vrdu 500 gld., za gasilno društvo na Vrhniki 200 gld., olepševalnemu društvu na Vrhniki 500 gld., cerkvi sv. Antona na Vrdu 500 gld., »Matici Slovenski" 1000 gld., »Družbi sv. Cirila in Metoda" 500 gld., dijaški kuhinji v Ljubljani 500 gld., revnim učencem na vrhniški ljudski šoli 200 gld. (Z Dunaja) se nam poroča: Ekscelencija deželni komtur nemškega viteškega reda, Teodor baron Risenfels, šel je včeraj v spremstvu višjega uradnika nemškega reda, Maksa Bittnerja, na vizitacijo, in sicer najprvo na Štajersko, od tam na Belokranjsko in Koroško. Ogledal si bode kot novi provincijal komende Veliko Nedeljo, Metliko, Črnomelj in Breže (Friesach-SandhoO, kakor tudi nemškemu redu vte-lesene župnije: Sv. Nikolaj, Velika Nedelja, Ormož, Središče, Metlika, Semič, Črnomelj, Vinica in Podzemelj. Potovanje bode trajalo ob ugodnem vremenu 16 dni. (Koledar drntbe sv. Mohorja.) Dne 11. avgusta smo pod črto priobčili sostavek, v katerem dotični pisatelj priporoča, naj se imenik iz Koledarja opusti. V 196 št. priobčili smo drugi in včeraj tretji dopis. Zadnja dva dopisnika pa ^e iz raznih razlogov potegujeta za Koledar. Prav bi bilo, da jih še mnogo izrazi svoje mnenje. — Od odbora družbe sv Mo- horja pa smo te dni prejeli nasljedoe vrstice, ki bodo tiskane v prihodnjem Koledarju. Naj jih vsakdo dobro prečita: »Večina naših društvenikov še morda nikdar ni premišljevala o tem, ali je pametno ali ne, da se vsako leto tiska imenik, tudi ne, kaj stane in kaj bi se moglo boljšega natisniti mesto njega. O tem pa so že pisali časniki ter nasvetovali, da se naj odpravi. Tako priporoča »Večleten ud družbe sv. Mohorja" g. S. St. v .Slovenčevem" podlistku dne 11. avgusta t. 1. (št. 183), da se naj spremeni koledarjeva uravnava in »da se naj imenik ali popolnoma opusti, ali samo vsakih pet let natisne." Razlogi, ki jih navaja za odpravo vsaj vsakoletnega imenika so ti-le: 1.) tisoči in tisoči so se izdajali za tisek in papir imenika, ki so prav za prav izvrženi; zakaj natisek imen služi le ničemurnosti, pa tudi imenik je kmalu doslužil; kdo ga potem še pogleda? 2.) Tisočaki potrošeni za imenik ne nosijo nobenih obrestij, boljše bi bilo, ako bi se obračali za natisek kake lepe knjige. 3.) Papirja za imenik gre na tisoče kilogramov, samo letos črez 4000 kilogramov. »Tekom 14 let (od leta 1875) se je uničilo 40.960 kilogramov papirja, ki bi danes imel veliko veljavo v našem slovstvu, ko bi bil počrnjen z ukovitimi spisi. 4.) »Kako duho- (in oči-) morno je delo za stavce skladanje in razmetavanje imenika ; kaka muka za korektorja; kako drag tako droben stavek!" Svojo razpravo končuje g. S. St. z besedami: »Kako zoperno je čitatelju pregledovanje tega črkastega morja, po katerem gomazi in miglje toliko tisoč in tisoč znamenj, ki pa vse skupaj nič ne povedo, nič čutov ne vzbujajo, nič ne blaže, marveč le pričajo, da svoje srce obešamo na nečimurnost in nji na ljubo žrtvujemo velik del narodnega blaga." G. dopisnik se obrača do preč. poverjenikov, da vprašajo ude za njihovo mnenje, katero potem naznanijo odboru. Pač v^, da se mora odbor ravnati po željah društvenikov, v prvi vrsti pa se držati pravil. Dosedanja koledarjeva vravnava je odboru po pra-' vilih odkazana in imenik izdajati sili ga tudi I skušnja. 1. § 1. vodil opravilnega reda pod b) se j glasi: »Da bode družba vsako leto na svetlo dajala ,K o led ar', ki bode obsegal mimo navadne pra-tike in imenika vseh družnikov, razne krajše pripovedke in druge poučne spise." Ako torej hočemo imenik itd. izpustiti, mora se omenjena točka pravil po postavni poti prenarediti, če se za to iz-rečete dve tretjini vseh dosmrtnih Mohorjevih udov. 2. Ko je I. 1869. družba izdala sedem knjig in se je imenik izpustil zaradi prepičlih dohodkov in bolezni tedanjega tajnika Antona Janežiča, dohajale so odboru od mnogih poverjenikov ostre pritožbe in svarila, naj odbor nikakor ne opušča imenika, ker ga udje zahtevajo; čitala se je celo opomba, naj se rajši kaka druga knjiga izpusti mesto imenika itd. Za točni red rabi imenik tudi odbor in kedar se opasti, morali bi prositi gg. poverjenike, da si napravijo prepis (duplikat) vpisanih udov, da moremo vpisovalne pdle tukaj shraniti zaradi kontrole pri razpošiljanju, o reklamacijah, premeščenju poverjenikov itd. — Obračamo se torej do vseh čč. gg. poverjenikov, naj ob prihodnjem nabiranju udov blage volje vsakega poprašajo, naj pove svojo željo gledč imenika v koledarju, da jo zapišejo v vpisovalno pdlo. To se najtočneje vredi na ta način, da k dosedanjim rubrikam pričrtajo še dve z naslovom: imenik želi a) vsakoleten, b) petleten, ter željo vsakega člana v dotičnem predalcu zaznamujejo s potezo I. Na podlagi tega občnega glasovanja ukrenil bode potem odbor, kakor bode kazalo." (Sokolska slavnost v Celjn.) Znano je našim čitateljem, da je celjski magistrat hotel zabraniti sokolsko slavnost. Župan dr. Neckermann se je peljal celo v Gradec, da bi izprosil pomoč proti ru-dečim srajcam. Kakor pa se nam je v soboto brzojavno naznanilo iz Celja, je namestništvo dovolilo slavnost dn^ 7. in 8. septembra. Vdeležba bode velikanska, ker so se oglasili že mnogi vdeleženci s Štajerskega, Kranjskega, Primorskega in Hrvatskega. (Slov. delavsko pevsko drnštvo »Slavec") priredi v nedeljo dne 14. septembra v čitalnični restavraciji pevski večer v dobrodelni namen. — Dd4 5. oktobra pa je v redutni dvorani velik »SlavčeV koncert s sodelovanjem vojaške godbe na čast novoizvoljenemu častnemu članu, g. Antonu N e d v e d u. Natančneje o tem koncerta o svojem času. (Iz pred porotnega sodišča.) Pri drugi porotni obravnavi sedel je včeraj na zatožni klopi 23letui Janez Ogrizek iz Hrušsvia ua Notranj>^kem. Ogrizek je služboval od 1. 1887. do 1888 kot postiljoa pri kr. pošti t Reki ter prevažal poštne pošiljatve it Reke y Baiter. Dne 2. januvarija 1888 je bilo na postaji Sušalcu oddanih 13 vrečic; Ogrizek pa ju jedno z vrednostjo 6660 gld. vzel iz slabo zaprtega voza mej potjo iz Sušaka v Baker. V Bakru službujoča odpravnica ui takoj pogrešila vrečice. 2a-toženec je še tri mesece opravljal službo postiljona v Reki, pozneje bil tudi v preiskavi, toda zaradi nezadostnih dokazov bil zopet izpuščen. Tudi odpravnica v Bakru in poštni uradnik v Sušaku sta bila dlje časa v preiskavi ; prva je bila tudi obsojena, da povrne Škode. Janez Ogrizek pa se je vrnil v svoj rojstveni kraj ter živel ob ukradenem denarju. Nekoč je izročil tisočak vaščanu, da mu ga menja t Trstu. V Trstu pa so prijeli dotičnika, ki je izpovedal, da mu je tisočak izročil Janez Ogrizek. Tega so prijeli in našli pri njem še tri tisočake, ostalih 2660 gld. je bil že zapravil. — Sodišče je Ogrizka obsodilo na pet let težke, vsak mesec s postom poostrene ječe. (Letina na Goriškem.) Trta ne obeta mnogo; — skoro po vseh vinorejskih pokrajinah je bilo manj zaroda od lani: to je očiten nasledek strupene rose ali peronospore, katera se je bila lani po večini vinogradov zelo razvila, vsled česar les ni mogel dozoreti in so pa tudi vremenske razmere spomladi na to uplivale, da se je zarod poizgubil. Sadja bo v obče tudi prav malo, na nekaterih straneh skoro nič. Pomladansko deževje je bogat zarod uničilo še v cvetju. Žito pa je povsod lepo obrodilo, zlasti v tenčicah iu plitvih zemljah, ker je imelo zadosti mokrote. Turšica je kazala prav lepo, krompirja je mnogo in do zdaj še ni slišati, da bi gnil. Sploh se je vsa poljščina dobro sponesia in košnja je obilna. — Velikanska suša zadnjih dnij pa je po Krasu, po Brdih, po Vipavski dolini in v goriški okolici uničila turšico, fižol in druge poljske pridelke, da ubogi kmet s strahom pričakuje zime. .Gor ca". Telegrami. Dunaj, 1. septembra. Na Franc-Jožefovi železnici je skočil danes blizu Dunaja vlak j s tira. Kakor se čuje, poškodovanih je se-j dem oseb lahko, dve pa težko. Promet se , zopet vrši. Dunaj, 2. septembra. Mejnarodni deželni in gospodarstveni kongres je bil otvorjen pod predsedništvom deželnega maršala vpričo naučnega ministra in ministra poljedelstva. Zadnji je pozdravil kongres ter mu zagotovil zanimanje vlade pri posvetovanji kongresovih sklepov. Posvetovanj vdeleževali se bodo zastopniki južne Avstralije, Danskega, Nemčije, Anglije, Francije, Italije in odposlanci mnogih kmetijskih društev teh držav. Vocklabriick, 2. septembra. Ker je neprenehoma slabo vreme, ni bilo danes vojaških vaj. Ob štirih popoldne zadnja dvorna pojedina, ob šestih se cesar odpelje v Tešin. Beli Grad, 2. septembra. Vsled prizadevanja srbske vlade je odredila dunajska vlada z ozirom na uvažanje prašičev na Ogrsko naslednje: za prevažanje namenjeni prašiči naj se zavarujejo osem dni, dobiti se mora privoljenje ogrskega ministerstva in zapro naj se srbske meje prevažanju rumunskih prašičev na Srbsko, za kar naj kolikor mogoče skrbi ogrska vlada. Sofija, 1. septembra. Princ Ferdinand in ministerski predsednik Stambulov sta brzo-javila sultanu v imenu vlade povodom obletnice njegovega vladnega nastopa. Rim, 1. septembra. Vsled silnega viharja v Formo di Soldo v provinciji Beluno so se sesule štiri hiše. Osemnajst ljudij mrtvih, trije so še pod razvalinami. Klel, 1. septembra. Princ Henrik je priredil včeraj obed na čast avstrijsko-ogrskemu brodovju ter napil pri tej priložnosti cesarju Francu Jožefu in cesarski rodovini, nadvojvoda Karol Štefan pa nemškemu cesarju in udom kraljeve rodovine. Obeda so se udeležili tudi princesinja Henrik, vojvoda Viljem Meklenburški, princ Beuški XXVI. in admiral baron Sterneck. Tremensko sporočilo. Cai opazovanja 7. u. zjut. a. u. po^. 9. u. zvec. Stanje zrakom«r« T mm imi" 733-8 733'4 toplomlecl. iiiiiv. rJi J. KOPRIWA| y mestni fizik (3) M ordinuje od 2.-3. ure popoldne v svojem stanovanji In] ^ Resljeva cesta St. 1, 11. iiadstr. ^ OIijr»ril.TII BARVS v koi)ltar«kili piiMieah po p«»l In JcmIcii kilo I>i»ipoi-oea iiajeeiieje ^ tovarna oljnatih barv, laka in firneža ss) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. :id4iatplj; Maiij« Kaltr. Odkocorui vrednik' (jjnicij Žit*iic T,rk .Kiitoli.škt TiRlciriit" ' v I,j«l liam