Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V sredo, dne 26. oktobra 1927 St. 243. Posamezna itevllka 2 Dli Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedei|»kn Izdaja celolemo vJujjo-alavljl SO Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l slolp. peUl-vrsla mali oglasi po 1 30 ln2D,ve£|l oglasi nad 43 mm vtftlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednilkrmdelu vršilca po IO Din o Pr. večjem r naročilu popuai Izide ob 4 zjufral razen pondelika ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitar! e v! ulici šl. Silil ttokoplsl se ne vratafo, ne franki rana pisma ae ne sprelemafo - Uredništva telefon št. 2030, upravnlštva št. 232S Poll/lčen lisi za slovenski narodi Uprava fe vKoplinrlevI ul. št. 6 ■«■ Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.630 In I0.34P xa Inserate, Šurafevošt. 7363, tagreb št. 39.011, Praga In Dnnaf šl. 24.797 Propadla. Včeraj sta gg. Pribičevič in Radič dobila znova z loparjem. S pompom, kakršen bi bil morda primeren za napoved bikoborbe, sta ta dva šefa opozicijskih strank poslala v svet svojo ponudbo demokratski zajednici iu ponudila v slovesnem pismu g. Ljubi Davidoviču vodstvo nove parlamentarne formacije, v kateri bi onadva imela v rokah škarje in sukno. Telefon nam javlja iz Belgrada, da so demokrati oferto hvaležno odklonili in se izjavili, da nočejo z imenovanima gospodoma imeti nobenega opravka. Ta izid je posebno v Sloveniji itak vsakdo pričakoval. Ljudje so se namreč že tako navadili na jutrovske trompete, da slišijo in razumejo vselej ravno nasprotno, kot pa doni po »Jutrovih« predalih. Zato za Slovenijo včeraj-šen izid razprav v klubu demokratske zajednice ni nikaka senzacija. Vendar je dobro, da pri tej priložnosti pregledamo notranje vzroke, ki tirajo SDS in HSS v tako usodno izolacijo in brezpomenib-nost. Tu namreč navadni računi, kje se upoštevajo zunanja dejstva, odpovedo. Demokratska zajednica bi po Pribičevič-Radičevi ponudbi, dobila naenkrat vse to, za kar se sedaj z velikimi težavami peha in trudi. V novem bloku ji je na razpolago ministrsko predsedstvo, notranje in zunanje ministrstvo in še vrsta drugih najvažnejših resorov. Nova formacija bi imela toliko večino, da bi mogla vladati vsaj toliko časa, da bi demokrati mogli kviti-rati nekaj obračunov s svojimi nasprotniki radikali v ljubljanskem ozemlju. To so zapeljive vabe, ki jih g. Davidovič in mnogi demokratje ne podcenjujejo. Da so se kljub temu odločili, da oba ponudnika gladko odklonijo, morajo imeti velike, tehtne vzroke. Kje naj jih iščemo? Po njih delu jih poznajo. Najznačilnejše in najpopolnejše skupno obeležje SDS in HSS je neznačajnost, breznačelnost, nemorala in nezvestoba. Zgodovina teh dveh strank je niz izdajstev, zahrbtnosti, vrsta zločinov proti političnim prijateljem in zaveznikom, /Jočinov proti narodu in državi. Še par pogledov na vsako izmed obeh strank. SDS je nastala z izdajstvom. Ob svojem nastanku je poteptala ves program in vse dotedanje delo ljudi, ki so jo ustanovili. Rodil ijo je pohlep po oblasti za vsako ceno. Od tedaj do danes je SDS prehodila že prav vsa pota politične nedoslednosti. Na skrajni reakcionarni desni, kjer je proglašala cele narode za protidržavne, cele stanove in sloje stavila pod izjemne zakone, organizirala lastno strankarsko teroristično bando in njej zasužnjila državno policijo in žandarmerijo, javne ustanove pretvorila v svoje strankarske banke in botege pa do revolucionarne levice, kjer je SDS obetala kri, državljansko vojno, upor vladi in dinastiji, revolucijo naroda, klicala proti državi tuj svet in mu dajala s svojim nastopom materijai za gonjo proti njej — povsod srečujemo isto SDS, tega prvega ponudnika in inspiratorja »bloka celokupne demokracije«. Sekundira mu in za njim caplja hrvatska ljudska zapeljivka, radi katere je narod preko Kolpe že ves čas v tej državi politična ničla. HSS s svojim vodjem smatra itak vso politiko za komedijo, usoda naroda ji je igra z lutkami. V taki komedijantski predstavi se seveda Radič more združiti tudi s svojim največjim sovražnikom, s tistim, ki je njega samega vtaknil v luknjo, nad njegovo stranko proglasil izjemen zakon, njegove volivce pa v ječe metal in s škorpijoni do krvi pretepal — v komediji je tudi to mogoče. HSS to zvezo prav tako lahko prenese kot je prenesla tiste svoje izjave, v katerih je izpovedovala, da je pet let svoj narod varala, ga za prevaro republike učila in mu Hrvatstvo zabičevala. To je pač komedijant. Dve poliiični sleparski str.mki, prva kruta in oblasti željna, druga nosilka politične prismojenosti, to sta SDS in HSS. S takima dvema je imela opraviti demokratska zajednica, ko je včeraj sklepala o svojem nadaljnjem ravnanju. Čakala jo je družba dveh zahrbtnih, nezanesljivih zaveznikov, ki po svojih dosedanjih nastopili jamčita, da bosta nove prijatelje demokrate, če bi jim le-ti podali roko, ravno tako brezvestno pustila pri prvi priliki na cedilu kakor sta doslej pustila še vse svoje zaveznike. Th strah in pa bojazen pred odgovornostjo, da bi morala demokratska zajednica nositi vse grehe in posledice avantur Radiča in Pribičeviča, kar bi ta dva napravila kot zavezni- Pribičevič-Radičeva ponudba je romala v arhiv. Seja demokratske zajednice. r Belgrad, 25. okt. (Izv.) »Zgodovinski akt je našel svoje zgodovinsko me~to v arhivu,« tako je izjavil v prisotnosti in z odobravanjem večjega števila demokratskih poslancev po današnji seji kluba DZ znan prvak, demokratski prvak g. dr. Slavko Sečerov. Mislil je pri tem na gg. Radiča, Pribičeviča in Joco Jovanoviča, ki so z aktom pozvali klub DZ, da ustanove skupen klub oziroma blok celokupne demokracije. Ker se v tem pismu zahteva odgovor dc nocoj, je smatrati gornjo izjavo kot odgovor na ta njihov ultimatum. r Belgrad, 25. oktobra. (Izv.) Seja demokratske zajednice, ki so jo politični krogi tako nestrpno pričakovali, je bila kratkotrajna. Trajala je samo od pol 7. do 7. ure zvečer. Tem živahnejši so bili razgovori med člani demokratske zajednice dopoldne in popoldne pred sejo. Na teh sestankih se je izdelala resolucija, katero je klub sprejel. Sejo demokratske zajednice je otvoril član predsedstva g. dr. Ilalidbeg lirasnica. Prvi je govoril g. Marinkovič o delu vlade na zboljšanju razmer v upravi, o rezultatu posvetovanj medministrskega odbora za redukcijo nekvalificiranih uradnikov v policijski in upravni stroki. Nato je govoril g. Grol, nakar se je klubu predložila resolucija, katero je klub sprejel. O seji se je izdalo sledeče uradno obvestilo: »Po Marinkovičevem poročilu o položaju in po Grolovem govoru je demokratska zajednica soglasno sklenila resolucijo, v kateri daje zaupnico g. Davidoviču in nalaga ministrom, naj glede vseh svojih korakov v vladi sproti obveščajo parlamentaren klub, da bo med klubom in ministri tesnejše sodelovanje in boljša zveza. Klub demokratske zajednice prosi svojega predsednika g. Davidoviča, da s sainozatajevanjeni, s katerim je vedno vodil klub, posveti vse napore vzpostavitvi reda v vseh odnošajih naše stranke, da bo, kakor doslej, tudi vuaprej prednjačila v skrbi za državo. Klub demokratske zajednice jemlje na znanje poročilo demokratskih ministrov o spremembi gotovega števila uradništva v notranjem ministrstvu kot prvi ukrep za ustvaritev boljšega stanja v upravi. V tej smeri bo z živahno pozornostjo spremljal to delo. Tudi pri tej priliki izraža svojo zahtevo, da se zajamči delo na reformah na vseh poljih državnega življenja z dobro premišljenim programom in najboljšo izbiro ljudi iz vrhovne državne uprave, ki naj ta program izvršujejo. V zvezi s tem važnim poslom, katerega država zahteva s tolikšno nestrpnostjo, je klub demokratske zajednice z dolžno pozornostjo dočakal predlog upozicionalnih skupin, samostojnih deiuokratov, HSS in zeniljoradui-dnikov o ustanovitvi skupnega bloka. Važnost tega predloga in položaj demokratske stranke v današnji koalirani vladi klubu ne dajeta možnost, konkretno sklepati v katerikoli smeri o tem, ne da bi se poprej o tem temeljito ne razmišljalo. Kar pa klub demokratske zajednice lahko takoj reče brez rezerv, je sledeče: Ne samo iz idejnih razlogov, ki govorijo za zbližanje demokratskih elementov, ampak tudi iz državnih razlogov, smatra takšno zbiranje moči za koristno, bodisi, da bi se izvedlo s tem, da se politične sile zedinijo v dve, tri velike parlamentarne skupine, bodisi, da bi v tako težkem položaju prišlo do kombinacije, ki bi s svojimi močmi obvladala najtežje probleme, finančne, upravne in gospodarske, in poja-čala naš zunanji položaj. Svojemu šefu, g. Davidoviču demokratski ka demokratov — strah pred temi specifičnimi lastnostmi SDS in HSS je diktiral demokratom včerajšnje sklepe, s katerimi so defi- I nitivno odklonili Pribičevič-Radičevo ponud- j bo. Za Slovenijo naj bi bil sklep Davidoviče- j vih demokratov jasno in odločno navodilo, | da je že skrajni čas, da se tudi mi popolnoma otresemo te tovarišije. Te dni imajo slovenski obrtniki prav lepo priložnost, da slede temu zgledu. | klub prepušča, da se popreje porazgovori z demokratskimi zastopniki v vladi in v klubu, in išče najboljšo in najbolj pripravno rešitev teh in drugih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Klub DZ prosi g. Davidoviča, da s soglasnim zaupanjem kluba nadalje vodi njegove posle, kakor tudi v demokratski stranki, za katero pomeni danes njegovo ime lavnoto-liko, kakor njen program. VUKIČEVIČ: VEČINO IMAM. r Belgrad, 25. oktobra. (Izv.) Zunanji minister g. Marinkovič je takoj po seji demokratske zajednice obvestil predsednika vlade g. Vukičeviča o rezultatu današnje seje DZ. G. Vukičevič je bil ob 8. v dvoru, odkoder se je razgovarjal s Topolo, kjer se kralj še vedno mudi. Ko je odhajal iz dvora, je g Vukičevič izjavil časnikarjem: »Z večino, s katero sedaj vlada razpolaga, sem popolnoma ;»dovoljen. Več mi ni treba.« Nihče ni zadovoljen. r Belgrad, 25. okt. (Izv.) Resolucija demokratske zajednice ni bila v krogih opozicije sprejeta simpatično, ker je odbila njen predlog za sestavo takozvanega bloka celokupne demokracije. Vendar misli opozicija, da niso vse njene nade izgubljene in da se bo kmalu našla nova možnost, da se to vprašanje znova postavi na dnevni red. Demokratski poslanci, ki so za koalicijo, so mnenja, da je resolucijo presojati kot kompromisno formulo med obema znanima nasprotnima stališčema. Pri tem je vpošievati dejstvo, da se je klub demokratske zajednice soglasno izrekel za sedanjo vladno koalicijo in da je soglasno odbil ponudbe opozicije. Za pritrditev pravilnosti teh trditev navajajo ti poslanci, da se Davidovič kljub prejšnjim izjavam, da ne bo popuslil, nikakor ni upal zagovarjati svojega stališča in v klubu zahtevati glasovanje za ali proti. Samo zaupnico g. Davidoviču je po zatrjevanju teh poslancev smatrati za zaupnico zgolj osebi starega voditelja, ne pa zaupnico njegovim nameram in nastopu. »Če so g. Davidovič s takimi zaupnicami zadovolji,« nam je izjavil ugleden član demokratske zajednice, »jc to stvar njegovega pojmovanja, na javnosti pa je, da pravilno oceni, ali je resno ali smešno od državnika, ki vsak dan preti in se junači, potem pa zadovolji s priznanji, ki se mu morajo dati iz vljudnosti.« Tako demokrati, ki so za koalicijo. Drugi krogi so mnenja, da stanje demokratske zajednice še vedno ni takšno, da bi vlada mogla pristopiti s potrebnim elanom k izvajanju programa, ki ga ljudstvo od nje pričakuje. Neprestani konflikti med obema strujama v demokratski zajednici motijo in ovirajo uelo. V interesu ljudstva in države je, da čimpreje prenehajo, da bi imeli v parlamentu končno čist položaj. č Zagreb, 25. okt. (Izv.) Današnji »Narodni val« piše o političnem položaju, posebno z ozirom na vesti, ki so prišle iz Belgrada, da je prišlo do pomirjenja med Marinkovičem in Davidovičeni ter da bodo Davidovičevci ostali v vladi. Iz uvodnika, ki ga je napisal Stjepan Radič, se vidi, da so te vesti nenavadno neugodno vplivale na Radiča in njegovo okolico. č Zagreb, 25. okt. (Izv.) »Obzor« piše o političnem položaju v uvodniku iti pravi, med drugim: Komedija v Belgradu gre h koncu. Danes se bo demokratska zajednica odločila, ah ostati v vladi z radikali, ali iti v opozicijo z Radičem in Pribičevičem. Odločila se bo za vlado. Provinca misli, da gre za velike ideje, , Fairhurst 3. Enajsta igra: Thomas zmaga nad Valesom, Marschall nad BUrgerjem, Bogoljubov nad Fairhurstom, Winter nad Vidmarjem, Tartakover nad Retijem, Niemcovič nad Coll.?jem. Capabla.nca-Aljrhin. v Newyork, 25. oktobra. (Izv.) V 20. igr> med Capablanco in Aljehinom je po 40 potezi prišlo do remisa Aljehin ima enega kmeta v dobro, Capablanca pa ima boljšo pozicijo. Trockij in Zinovjev izključena. Trockij in Zinovjev sla bila ključ ena iz centralnega komiteja, tako da bosta mogla priti 1. novembra na kongres stranke. Volitve v zbornico TOI. POJDITE PO GLASOVNICE NA POŠTO. V nekaterih krajih ne dostavljajo selski pismonoše priporočenih pisem na'dom. Tam je treba pouje na pošto. Ponovno prosimo, dvignite vse, da crc-do po ta pisina osebno na pošto. Računajte, da gre za vsak glas. Noben ne sme v izgubo. Nasprotniki delajo na vse kriplje. Nc zaostajajmo. ZADNJI DNEVI! 30 oktober jc zadnji termin volitev. Ta dan mora biti vse pri volivnem odboru v zbornici i'Oi. Vse kasnejše je zamujeno. Kdor sam oddaj« na pošto, naj odda gotovo vsaj 28. oktobra. V skrajnem slučaju 29. oktobra. VSA PISMA PRIPOROČENO! Oddajte na pošto vse priporočeno. Ne stan? nič. Uredba zahteva, da je vsako pismo z glasovalnimi' listinami priporočeno. Pazile, prosimo, na to. ZADRUGE JIH ŠE BOLE. »Slovenski Narod- goni svojo, da bi pre-varil naivneže, ki šc bero to glasilo duševnih počasnežev. Še vedno trdi, da so od ministra Spaha prišla navodila, da nimajo volivne pra-vicc zadruge ki davka ne plačajo. Ponovno moramo poudariti, da takega dopisa ni bilo, četudi so demokratje v potu svojega obraza intrigirali v Belgradu. Na intrige je prišel prvi dopis 27 septembra t. 1. pod št. 383/III. V tem je povedano, da ima volivno pravico tisti, ki plača davek in tisli, ki bi ga sicer moral plačati, a jc s posebnim zakonom oproščen. Tega ne spravi iz sveta nobeno demokratsko taje-nje. Vse besedičenje naprednjakarskega« časopisja samo potrjuje, da so sc gospodje veliko trudili, pa nič dosegli. Prišel je na nadaljnje spletkarjenje dopis ministrstva z dne 13. oktobra 1927, št. 20.9%, ki pravi izrečno, da imajo volivno pravico zadruge, ki imajo trgovski ali obrtni karakter. Naj si te dopise gospoda ogleda, saj niso ni-kaka strašna tajnost. Čc ste pošteni, morate priznati, da je volivni odbor ravnal v smislu gornjih dopisov. Če pa hočete svoje uboge bralce naprej varati, ie seveda njih stvar. Duševnim revežem "je pač težko pomagati. »NEVELJAVNOST« OGRINOVE LISTE je oznanjalo napredno* časopisje svojim »naprednim* bralccm Nekaj se jih je res dobilo, ki so verjeli. Nasedli so tisti, ki vse verjamejo, kar pride z Narodne tiskarne. To pisanje o neveljavnosti Ogrinovc < liste jc tipičen dokaz, na kako nizkem nivoju stoji čita-teljski krog »Jutra«. Največjo bedastočo jim servira njih list in ti sveto verjamejo. Brez stvarnega dokaza si nekaj izmislijo, pa trobijo kot da bi hoteli Jeriho osvojiti. Niti ene stvari niso navedli proti naši listi, da bi držala. Niti ene! Vedeli so, da je bila vložena en dan preje kot demokratska, vedeli, da nima nobene napake in vendar huronski krik — v varanje javnosti in v tolažbo obupanim demokratom. Somišljenike pa prosimo, da nam naznanijo vse one, ki so te vesti širili po deželi in sleparili za demokratsko obrtno listo, da jim stopimo na prste. P4PEŠKA KOLONIJA. »Česar je srce polno, o tem usta rada govore« Naši ^naprednjakarji« v svoji pobožnosti ne mislijo drugega kot na Rim in papeža »Narod« je pogruntal, da jc Slovenija »papeška kolonija«, odkar nima več prve besede dr. Žerjav. Bog zna, kakšna kolonija je bila poprej? Zanimivo pa je, da je papež posegel tudi v boj za obrtni odsek TOI. To je brezdvomna zasluga »Slov. Naroda«. NASILJE DEMOKRATOV. Brez laži in lasilja ne izhaja v volivni borbi pravi patentirani demokrat. Laž in nasilje je njegovo orožje. Poročali smo že o grdih lažeh »Jutra« in »Naroda«; pribiti moramo tudi to. kako so nasilno skušali iztrgati glasovalne listine našim volivcem. V Šmart-nem pri Litiji je demokratski agitator javno skušal iztrgati kot ropar kuverto našemu volivcu. Le navzočnosti drugih naših somišljenikov se jc zahvaliti, da se mu ni posrečilo. V Ljubljani sta prišla h krojaču Ivanu Lipovšeku neki R Saksida in Tršan. Ne d3 bi jima s kakim znakom dovolil, sta kratkomalo vzela njegovo kuverto z okna in jo odnesla. Mogli bi navesti še več sličnih zgledov. Take so metode demokratske politične morale. Enkrat jih bo konec, enkrat bodo zlomljene. Nasilje in laž bosta smrt 2erjavove stranke. i lVedo«»«cjl|iva Eaii de Coloqne Chypre Bour|oln — Pariš Bolgarska vlada dobila zaupnico. ZUNANJI MINISTER BUROV ZAGOVARJA UKREPE VLADE. — KREDIT DRŽAVE NI BIL OŠKODOVAN, AMPAK POJAČEN. - ZA DOBRE ODNOŠAJE S SOSEDII — DEMOKRATI Z VLADO! v Sofija, 25. oktobra. (Izv.) V sobranju se je danes nadaljevala debata o obsednem stanju v okrajih Petrič in Čustendil. Govoril jc zunanji minister B u r o v. Burov je najprej konstatiral, da vse stranke obsojajo atentate in da odklanjajo vsako odgovornost od vlado. Nato je odgovarjal na posamezne argumente opozicije. Ravno zato, ker je bila jugoslovanska deinarša v prijaznem tonu, jc bila razglasitev obsednega stanja potrebna, da se bolgarska vlada izogne eventualnim represali-jam in prisiljenju k temu koraku. Storila je to tudi zato, da pokaže absolutno lojalnost. Ta korak ni bil odveč in ni neučinkovit. Na očitek, da je odlok protiustaven, jc odgovoril Burov, da bi se, ako bi radi neodreditve obsednega stanja sledile težke komplikacije, vlada gotovo lahko obtoževala, da se je igrala z interesi države; če se bodo atentati po ukinitvi obsednega stanja ali prej zopet začeli, se ni bati nobenih novih korakov, ker je Bolgarija dokazala, da je napram tem atentatom brez moči in da je treba iskati vzroke izven države. Če Bolgarska žc sedaj vse stori, bo moralično ojačena. Na vprašanje, ali niso s tem ukrepom oškodovani krediti države, jc odgovoril, da bi krediti trpeli ravno, če bi politična napetost radi nedelavnosti vlade ostala. Bolgarska si prizadeva, da si pridobi zaupanje svojih sosedov in Evrope. — Ministrski predsednik Ljapčev je potem zavrnil napad macedonskega govornika, da je Jugoslavija postopala nedostojno in nepolitično. — Nato je bila vladna odredba o obsednem stanju sprejeta z glasovi vladne stranke in demokratov. Pejsnski konvikt ugrabPen. Reina in dr. Ricardo de Lucca odšla. Policijski komisar v Podbrdu dr. Ricardo de Lucca je premeščen na obmejno postajo Ventiiniglia. Izmed Slovencev nihče ne žaluje za njim. — Italijanska vlada je sekrestrirnla pazinsk-' ' »nvikt, pri katerega zgradbi je sodeloval i pokojni dr. Mah nič. Za konvikt je prispevala krška škofija 60 odstot. Dejanje fašistovske vlade torej ni samo lokalnega značaja in pomeni višek dosedanjih nasilstev. K"r je jugoslovanska škofija udeležena z 60 odstot. na konviktu, ima besedo tudi jugoslovanska vlada. — Zaplenjen je tudi shranjen denar v znesku 20.000 lir. — Največji tiran slovenskega učiteljstva v Julijski Krajini Reina, ki je bil grobokop slovenskega šolstva in ki je bil krvnik učiteljev ter radi katerega je g. poslanec dr. Besednjak imel v pralameutu ostre spopade s prosvetnim ministrom, je bil te dni prestavljen, ko je dovršil rabeljsko delo. na Sicilijo, odkoder je prišel. KLJUB VOJNEMU STANJU DELUJEJO! v Atene, 25. oktobra. (Izv.) Poročila od grške in bolgarske meje javljajo, da je kljub proklaniaciji vojnega stanja v okraju Petrič bolgarski revolucionarni komite v zadnjih dneh zopet poostril svoje delovanje. Komite je v zadnjih dneh usmrtil dva s»roja člana, ker sta kršila pokornost. ČETVEROZVEZA? v Newyork, 25. oktobra. (Izv.) Listi poročajo, da se angleški zunanji minister prizadeva, ustvariti zvezo štirih držav, Anglije, Francije, Nemčije in Italije, proti nadaljnjemu širjenju boljševiške propagande. Nemčija bi dobila za novo politično orientacijo kolonialni mandat v Kamerunu, ki ga sedaj upravlja Francija, Francija pa bi dobila oblast v Maroku in sirski mandat odstopila Italiji. S kitajskim zidom se obdaja. v Budimpešta, 25. okt. (Izv.) Od danes zvečer je telefonski promet med Belgiadoin in Bukarešto prekinjen. V poučenih krogih se smalra, da ne gre za kako tehnično motitev, temveč za političen korak romunske vlade. Aretacija Manoilesca pomeni, da ima vlada Bratiana pred seboj ' karlističen pokret. Priuc Karel je s svoj' prijatelji storil energične korake za vrnitev ter je odločen, da stopi na prestol. Zato je romunska vlada ukinila telefonsko zvezo, kaikor je to storila že tudi v prejšnjih slučajih, da ukine zvezo z inozemstvom. v Bukarešta, 25. okt. (Izv.) Glavni list stranke Avaresca >Infreptarea« objavlja komunike stranke, s katerim se protestira proti aretaciji Manoilesca. Aretacija se proti vi ustavi, ker nihče ne sme biti aretiran brez sodnega povelja. LUPESCU JE ŠLA — LUPESCU NI ŠLA ... v Pariz, 2j5. oktobra. (Izv.) Razpor med bivšim romunskim princem Karlom in go. Lupescu je bil samo navidezen, da se dvigne prestiž princa v njegovih prijateljskih krogih Romunije. V resnici pa sc nahaja Karel z go. Lupescu v zadnjem času na gradu Cousmes v departementu Orne, ki ga je pred kratkim kupil gospej Lupescu. SARACIJU NAENKRAT NI NIČ ZNANO. Truplo Cena bega odpeljano v Trst. v Dunaj, 25. okt. (Izv.) Z ozirom na vest o udeležbi albanskega konzula Saracija na Dunaju pri umoru Cena bega se z uradne strani izjavlja, da ua Dunaju ni nič znano, ali je imel Bebi kak razgovor s Saracijein. Ko je morilec na Dunaju bil pri tujski kontroli preiskan, je predložil svoj redni potni list. Bebi je izjavil, da je prišel na Dunaj, da bi lam študiral, pa je zapustil meslo takoj drugi dan. Glede trditve, da se je Saraci udeležil tudi atentata na bivšega albanskega fin. ministra Kucija, javljajo listi, očividno iuspirirani po albanskem konzulatu, da se je v procesu v Bariju izkazalo, da je bil Saruci v ta proces zapleten samo radi nekega nesporazumijenja, ker je bil nekemu udeležencu zelo podoben, da pa je bil tudi ta udeleženec oproščen. v Praga, 25. okt. (Izv.) Ob 11 dopoldne so truplo Cena bega odpravili z vlakom v Trst, odtam pa ga bodo prepeljali v Bari, potem pa v Ti rano. Socijalisti in njihovi demokratski zagovorniki blamirani. Maribor, 25. oktobra 1927. I RADIKALNI KANDIDATI ZA ODBORE, r Belgrad. 25. oktobra. (Izv.) Danes popoldne je imel radikalni klub sejo. na kateri je določil člane odborov, ki se bodo izvolili na jutrišnji seji narodne skupščine. Nositelj liste za finančni odbor je g. Subotič, za zakonodajni odbor g. I.aza Markovič, za administrativni g. Stepo Kobasica, za imunitetni g. Milnn Simonovič, za odbor za prošnje in pritožbe g. Krsta Miletič, za odbor za pro-učavanje stanovanjskega zakona g. Bogoljub Kujundžič. V političnih krogih je posebno vzbudilo pozornost, da se nahaja na listi članov radikalnega kluba za posamczn<- odbore precejšnje število tako zvanih pašičevcev. Mariborski socijalisti so si izbrali v dopisniku Jutra« dr. Reismanu svojega zagovornika in svctovalca. Pri sodniji jih po lastni javni izjavi zastonj zagovarja, v svojem listu pa jih tudi — zastonj priporoča! Njegov klient Eržen je postal nosilec liste socialistične stranke. Bilo jc žc vse pripravljeno, generali žc oblečeni, zdaj pa — nastop! Tako se je zgodilo, da so socijalisti vložili svojo kandidatno listo za mesto Maribor že 19. t. m. Kot prvi njihov namen jc bil: biti prvi, prvi pri skrinjicah, prvi pri občini itd. To so hoteli doseči posebno radi tega, ker so mislili, da bodo naše ljudi begali, ki so se res navadili že na prvo skrinjico. Lista je bila vložena, v »Jutru« objavljena in po vsem mestu je šlo: Socijalisti so prvi! — Nc-lc to! »Jutro« je dobilo celo sporočilo, zakaj da SLS ni prva, kar je vendar dosedaj redno bila? -Prepir imajo! Kdo bo prvi!« — Vsevedno »Jutro« pa se jc to pot urezalo! Vidi se, da dopisnik ni iurist, ali pa vsaj nc pozna dovolj zakona o volitvah v občinske zastopc. Ta zakon namreč zahteva, da sc morajo kandidatne liste vložiti na podlagi pravomočnih volilnih imenikov. Volilni imeniki pa sedaj, ko reklamacije niso rešene, šc niso pravomočni. Občina jc dolžna po zakonu vpisati vse rešene reklamacije, nato pa volilni imenik javno razpoložiti. Ko bo občina s tem gotova, bo objavila, da so volilni imeniki pravomočni, drugi dan po tej objavi se lahko začno kandidatne liste vlagati in to skozi deset dni. Zakon jc določno o tem predpisal, kako nai sc to zgodi. Veliko županstvo je dalo vsem glavarstvom, ki so to želela, tudi pojasnilo. Tri glavarstva v oblasti pa so liste prehitro sprejemala. Zato je veliko županstvo dalo ponovno vsem glavarstvom navodilo, da se bo sedaj povsod enotno postopalo. Zaradi tega jc bila včeraj socijalistična lista zavrnjena kot prehitro vložena. Socijalisti bodo morali tako kot drugi čokati na čas v smislu zakona, ker tudi zanje veljajo zakoni kot za druge. S tem pa jc pojasnjeno, zakaj SLS še ni vložila svoje kandidatne liste. Zato jc ni, ker še ni bil čas zato! Enako pa je s tem »Jutro« postavljeno na laž, da bi »prepir, kdo bo prvi« oviral, da še nismo liste vložili. Laž ima vedno in tako jc imela tudi v tem slučaju kratke noge! »Jutro« in njegovi klienti socijalisti pa so se temeljito blamirali, da sc jim danes ves Maribor smeje! Pravijo, da je to omen, ali slabo znamenje: Socijalisti pod varstvom demokratov računajo, da bodo prvi, pa — bodo potisnjeni nazaj. Nc izdamo nobene skrivnosti, čc povemo: Maribor nc bo imel socialističnega župana! Drobne vesti od povsod. I/, Borno se nam poroča, da se je začelo 12. zborovanje komisije, ki nadzira upravo nad deželami z mandati. Seja je važna radi toga, ker se je udeležuje prvikrat nemški zastopnik. Moskovsko vojno sodifčc jc zopet obsodilo :t na smrt in sicer Vladimirja in Cirila Prove ter Korepokova. Obtožeui so bili špijonaže v prid Angliji. V London je prišel ministrski predsednik i/, Egipta Sarvat Paša, ki se bo z zunanjim ministrom razgovarjal o visečih vprašanjih. Huska opozicija se množi in sicer se ji je pridružil rimski poslanik Kauienev. Lloy Ge-orge napoveduje boljševizmu 10—20 let življenja. Nato bo prišla diktatura onega /. močno roko, ki naj bi bil Trookij, eden najsposobnejših. Občinski proračuni. Ne o načinu, kako morajo biti proračun' sestavljeni, nameravamo pisati, marveč o nečem povsem drugem na naslov naše centralnc uprave. Strokovna navodila spadajo v strokoven list za občine — v »Občinsko Upravo« ki bodi toplo priporočena. — Točno in hitro reševanje občinskih proračunov in takojšnje dovoljevanje občinskih doklad in raznih drugih občinskih davščin ic poglavitni predpogoj, da so občine v stanu izvrševati svoje nc male gospodarske naloge. Če ostajajo nerešeni občinski proračuni, je s tem že zavrto redno občinsko gospodarstvo, in poslcdicc so lahko nedogledne. Od kod pa naj jemljejo občine denar, nego iz davčnih virov, direktnih ter indirektnih davščin. Treba je ugotoviti: Centralizacija, čeprav nc splošna, ki pa vseeno pridržuje ministrstvu za finance (generalni direkciji državnega računovodstva, oddelku za samoupravne budžete), daje znatno kompetenco za reševanje dobršnega dela občinskih proračunov, vse-kako ni umestna, ni potrebna ter se mora jenjati. Po členu 83. finančnega zakona za leto 1927-28 o d o b r u j e občinske proračune z dokladami k neposrednim davkom preko 300 odstotkov minister za finance, ali pa organ, ki ga odredi ta ministt r. To določilo velja tudi za razne nove davščine, po katerih morajo včasih segati občine, če hočejo, da vzdr-žc ravnotežje v občinskem gospodarstvu. Sedaj pa pomislimo: Samo iz Slovenije s Prekmurjem bi bilo treba predvidoma poslati vsako leto najmanj 350, morda do 400 občinskih proračunov ministrstvu, da jih odobril Kje so pa drugi deli države, za katere velja prav tisto določilo finančnega zakona. — Ali je sploh mogoče — fizično in tehnično, da bi ministrstvo obvladalo to ogromno delo? — Ni nam treba dokazovati, da je to absolutno izključeno. Proračuni ne morejo čakati na odobritev in rešitev celo leto, kaj šele več let. Rešeni morajo biti takojl — To velja zlasti za Slovenijo, kjer pobirajo občinske doklade k direktnim davkom davčni uradi, ki jih morajo prej pravočasno repartirati (porazdeliti po različnih odstotkih) in predpisati strankam. To daje davčnim uradom res ogromnega dela. — Ali naj izvrše davčni uradi vse to delo morda v decembru, v zadnjem mesecu proračunskega leta, posito seveda, da bo proračun dotlej sploh odobren in rešen, kar jc — na žalost je treba to ugotoviti — ob znani kaj majhni ekspanzivnosti in komodnem aparatu naše centralne uprave baš v vseh računskih strokah — vse preje nego verjetno. — Ali naj sc vleče rešitev v naslednje leto? Mi že danes lahko postrežemo s konkretnim dokazom. — Proračuni mariborske oblasti z nad 300 odstotnimi dokladami k direktnim davkom, ki sc bili letos poslani generalni direkciji državnega računovodstva, oddelku za samoupravne budžete, še do danes niso rešeni, ko štejemo že zadnje dni oktobra. In teh proračunov ni malo. Lahko si je misliti, s kakimi denarnimi in gospodarskimi težkočami se bore prizadete občine, ki ne dobivajo celo leto nikakih dohodkov, ker niso rešeni proračuni. Opravičeno toži delegacija ministrstva za finance v Ljubljani, ko prosi, da bi se pospešila rešitev proračunov rekoč, da je to nujno tako s stališča erarja, kot s stališča samoupravnih edinic. Zaradi neodobrenih proračunov zastaja namreč pri davčnih uradih delo, osobito reparticija in davčna cksekucija. Radi tega se davčnim zavezancem nc more pojasnjevali niti naznanjevati, koliko znašajo njihove definitivne davčne obveznosti, dasiravno bi jim morali davčni uradi po obstoječih predpisih žc do 20, oktobra vročiti poštne položnice o davčnih predpisih, ki dospo dne 1. novembra v plačilo, in jim dati tudi obračune. Neodobreni proračuni imajo pa tudi za posledico, da davčni uradi ne smejo avtonomnim korporacijam toliko časa izplačevati dpklad, dokler ne dobe obvestila, da je do-klada za tekoče leto dovoljena, in pa naloga, da sc la doklada pobira in izplačuje županstvom. — Po členu 210. finančnega zakona za leto 1926-27 dospevajo davki z dokladami vred za I. četrtletje v plačilo dne 1. februarja. Ako naj davčni uradi redno pobirajo avtonomne doklade, je nujno potrebno, da se naznanijo davčnim uradom odstotki dovoljenih avtonomnih doklad vsaj do konca januarja proračunskega leta. Iz vsega tega sledi vprašanje: Ali no more finančni minister pooblastiti finančnega delegata, da rešuje in odobrava proračune v njegovem imenu? Saj je zato tu, da zastopa ministra. — Na vsak način pa je treba v interesu javnosti in pa brezhibne uprave izločiti iz finančnega zakona določbo, da se kakršnikoli proračuni predlagajo v odobravanje centralni vladi. — Čemu so p? potem samoupravna nadzorstvena oblastva? F. K—n. Stresemann in dr. Marx obiščeta Dunaj in sicer, kakor je defiuitivno določeno, v dneh 14.—-16. novembra. Debata o razorožitvi se prične v Ženevi '10. novembra. Predsednik pripravljalnega odbora je London. — Nemška vlada uradno priznava. da je v konfliktu z reparacijskim agentom Parkerjem, ki pazi na Davvesov načrt. Preveliki izdatki naj bi ta načrt onemogočili. Hravca ene same lenjige se Jjofim Jesen odgrinja zapahe društvenih in knjižničnih omar. V kabinete slovenskega kulturnega delavca in v študijske sobe njegovega naraščajnika se je vselila duševnost, ki prhuta nad odprto knjigo. A lilerat s knjigo-tržcem in založnikom loži: Nekje ni nekaj v redu. Ne moremo, nečemo, smo plitvi, teži nas peza razmer ali v Čem je problem ? Finžgar pravi: Pridisujmo za knjigo. »Bravca ene same knjige se bojim,« no trdili Se stari Rimljani. Danes pa je doba, ko po vsem cvetu ljudje bero vse in nič, to se pravi, ljudsko elo po »ščegetanju ušes«, kakor pravi sv. Pavel, nasičajo časopisi, za dobro, tehtno knjigo gine smisel in zanimanje. V Londonu se proda tehtne knjige komaj od tri do pet tisočev, dočim kake športne ali zabavne plehke knjige prodajo do treh milijonov. Povsod isti znak časa. To površno, plitvo, nekako športno-mašinelno življenje je resna škoda za pravo kulturo. Mi ne smemo na to pot. Nič bi ne bilo težko dobiti dovolj praznega, enodnevnega, pa za sedanji čas zelo mikavnega čtiva. Tega je še preveč. Zato je prazen strah, da so knjige pretežke (n. pr. Čuda in tajne življenja). Pi«ma, katera dobivam, dokazujejo, da to ni res. Več globine, več resnosti, trajnih kulturnih vrednot! Ljudje so prečesto »trudni praznega hrupa«. Naj se po temeljiti knjigi njih duh spočije, oplodi, zresni in poglobi ter otme plitvin, po katerih blodi sodobnost. Ulico prebiti, pa pridigati je ♦reba za knjigo! France Koblar pa: Pišimo o bridkosti današnje knjige. 0 današnji knjigi in vsem, kar je ž njo v zvezi, bi se povedala skoraj sama trpka poglavja. Ker današnja knjiga ne najde pravega odziva v javnosti, bi bilo morda bolj zanimivo slišati mnenje tiotih redkih ljudi, ki še iščejo zveze z leposlovjem, a današnjo umetnost odklanjajo. Gotovo imajo vzroke za to. Je v resnici nastal prepad med občinstvom in pisateljem. S precejšnjo gotovostjo pa trdim, da je občinstvo največ po lastni krivdi izgubilo zvezo z lepo knjigo. Vse naše življenje se je poplitvilo in udarja v samo zunanjost. Zmisel za duhovne vrednote je radi tega padel. To se čuti celo pri gledališču. Kino s svojim razkošnim videzom je postiU užitek za proletarce, gledališče pa se zdi težko in dolgočasno. Sedaj pa vzemimo knjigo! Razvoj knjige in umetnosti gre danes v popolnoma nasprotni smeri, gre odločno v stran od tega občinstva. Stremi za bistvom stvari in življenje, išče zmisla in tal; knjiga ne more bili več zabavna in fabulama, hcče pa biti tehtna in resnobna. Zato je navečji očitek današnji knjigi ta, da je pretežka in nejasna. Slabemu občinstvu na ljubo se danes pospešuje šund. Današnje opredeljeno občinstvo pa se ponižanja samega sebe ne zaveda in hoče celo ukazovati, kdor piše tej masi, se mora docela prodati. Da je take vrste literatura pri nas mogoča, so zgledi kaj blieu. Tak je najbližji tip naše današnje ljudske knjige. Imena so odveč, poglejmo okoli sebe, že družbe ustanavljnmo zanje. Knjige se tudi malo kupujejo. Starejšo našo književnost so podpirali dijaki, duhovniki in tedanji maloštevilni slovenski izobraženci. Danes je res veliko revščine, ponajveč med izobraženslvoin, a kje so gospodarski krogi, številni trgovski in industrijski izobraženci? Trgovec in podjetnik se res ne bo veliko vkvarjal z leposlovjem — ima pa ženo in družino. Toda ne najdeš lepe knjige v družini, vsaj domače ne. Zato je nevednost v šali, praznota v družbi, dasi zadrega radi tega pri teh ljudeh ni kaj velika. Tujo knjigo še stakneš, bero jo radi jezika, slovenske knjige zanje ni. Včasih je prišla vsaka nova knjiga po pošti, ker je bila stalno naročena. Danes je ta navada ponehala. Kaj bi povedali šele o naši znanstveni knjigi, ki je tudi pisana za nas in ne za tuji svet! Ali je že kdo objavil, koliko izvodov sc proda Časopisa za slovenski jezile, književnost in zgodovino, ali pa Razprav? Semkaj spada tudi beseda o naših revijah. Tudi te danes nimajo ne prijateljev ne naročnikov. Tij) naših revij je še vedno leposlovni list, ki prinaša romane, povesti, črtice, pesmi in še nekaj književnih poročil. Taik list hočejo naročniki, ker je to stara tradicija iz časov, ko je bil tak list skoraj vse naše leposlovje in je učil ljudi slovenskega branja. Dvanajst mesecev je potrpežljivi brnvec čakal na konec povesti. Če je stvar vredna tiska, bi danes morala iziti v knjigi, revija pn naj bi povedala o nji svojo besedo. Kajti pomen leposlovne knjige je danes samo ta, da naj posreduje med umetnikom in občinstvom, da naj kaže pregled in smer našega duhovnega življenja in naj rešuje vrednote, ki bi se sicer ne opazile. Revija naj ima duhovno vodstvo, ne pa jioscl zabavnega kramljačn. Zato mora tudi imeti svojo očitno smer in resen izraz. Med današnjo revijo in občinstvom je nastal še večji razdor kot ga vidimo pri leposlovju Občinstvo je obsedelo in treba bi bilo misliti, s čini bi mu vzbudili vest, zavest in ponos. Krivdo, da propadajo naše knjige, nosijo v veliki meri naši dnevniki. O športu berr-.no dolge kolone suhih številk. Ali dobi vse kulturno življenje skupaj toliko prostora? Včasih so listi poročali o vseh novili knjigah, sedaj še reklamnih lističev ne ponatisnejo. Marsikak balast, ki ga sedaj morajo prinašati najrazličnejši listi, bi dnevniki lahko opravili bolje in vse povedali ob pravem času, seveda, če bi se zavedali svoje dolžnosti do občinstva. Tako bi tudi marsikak list postal odveč, število listov bi se samo z dobrim dnevnikom samo po sebi reguliralo, gotovo pa bi izginil tip žurnaiistične revije. Nazadnje še založništva. Staro slovensko založništvo pa jo z malimi izjemami propadlo ne samo radi občinstva, ampak tudi radi svoje nepod-jetnosti in okorelosti. Danes so samo še prodajavci knjig. Ali je mogoč kuriozum, da založnik danes oznani neko knjigo kot svojo izdajo, ko ve vsa javnost, da je knjiga izšla pred leti v drugi založbi hi da je ta založnik vso naklado le pokupil, ne pa, knjige založil. Pa to ni smmo slučaj, to je praksa. Izgovor, da današnje književne družbe iz/podkopujejo književni trg, skoraj ne drži, lepa knjiga je svojevrstna kultura, ki kliče po izbranem občinstvu in kulturnem založniku. Vse te besede sem povedal zato, da vidimo, kako smo kljub resničnemu razmahu našega narodnega življenja postali premajhni in preslabi ljudje. V čem vidi Jugoslovanska knjigarna težave? S kakimi težavami se ima boriti povojni knjigarnar? Prvič: List nas je izpodrinil. Tendenca lista gre za tem, da nudi občinstvu za en dan povprečno hrano, kar zlasti vi sami najbolj veste. Drugo je pa tole: Uradništvo nima denarja, seveda drugi sloji tudi ne preveč, a glavni konsumet jo bilo preje le uradništvo, oziroma inteligenca sploh. Zdaj na jesen po večletni dobi stagnacije se čuti malo večja živahnost. Inteligenca si pomaga s knjižnicami, a te so »varčne« pri nakupovanju. Pridemo do istega, da namreč ni denarja. Licejska knjižnica bi n. pr. rabila 250.000, ima pa 10.000 Din. V kolikor se pa knjižnice oglašajo, pristavljajo zelo rade: Dajte nam zastonj! Pogledati je samo bilance. Če računamo z z zlato valuto, bi moral znašati promet sorazmerno 50 krat toliko kot pred vojno, zlasti še, če se vpo-števa, da 90 se tiskarski stroški podražili ISkrat. To vpoštevajoč dobite komaj 50 odstotkov predvojnega prometa ali z drugo besedo: Trg je padel za polovico. Kako odpomoči? Drugod imajo organizacije za zbiranje in posredovanje s knjigami. Pomisliti je. da je starih knjig mnogo poškodovanih ali pa raznešenih. Vrzeli v vsakteri knjižnici so torej občutne. Po posameznih oddelkih bi situacijo razvrstili nekako tako: Beletristike se proda malo, a še tu je glavni abonent knjižnica. Dobro gre tehnika in gotovi časopisi. Tudi igre so se dvignile. Zanimanje za gospodarske knjige popušča in daleč zaostaja za neposredno povojnimi leti. Šolske knjige so poglavje zase. Vprašanje o stikih z južnimi kraji bi se od naše strani odgovorilo nekako tako: Pred vojno s Hrvati nismo imeli stikov. Hrvatska je od nas več rabila kot mi od nje, zlasti kar se tiče socialno-po-litične literature. Po vojni so se odnošaji bistveno izpremenili in rabimo mi več od njih kot oni od nas. Srbske in hrvatske knjige potrebujemo že radi praktičnosti. Gotovo pa bi bili stiki mnogo boljši, če bi trgovanje z jugom bilo organizirano in bolj zanesljivo. V tem oziru imamo dan za dnem iste skušnje. Obstoja sicer knjigotrško združenje, a je šele v povojih in slabo organizirano. Odpomoč? Kot sem žc namignil, bo razvoj morda nujno narekoval organizacijo knjig. S kol-portažo pri nas ne bo nič, ker se kolporterji ne obnesejo. Morda bi se bolje obnesle potovalne knjižnice in organizirano posredovanje. Kako jc s tujo literaturo? Nemška, in to brez ozira na stroke, je še vedno na prvem mestu, vendar pa beletristika pada. Francoska ne zmore niti 5 odstotkov nemške. Drugi jeziki pridejo le v podrejeni vrsti v poštev in to le, če je kaj novega. S šolskimi knjigami je pa tako: Največ škode je napravil Pribičevičev odlok, ki je raztrgal stari učni načrt. Od tedaj se trpi na stalni nestalnosti. Načrt za načrtom dežuje, zato g prof. ali ne pišejo učnih knjig, ah pn je za založnika preriskantno, da jih izda N. pr. kdaj se bo vendar odločilo, v katerem razredu naj se začne z nemškim poukom, da se potem izda učna knjiga? Če pa vzamemo šolske stvari v širšem smislu, stoje na prvem mestu tehnika, nato naravoslovje in versko znanstvo. Tudi pedagoških stvari gre nekaj in kak izvod Foorsterja se še zmeraj proda. Šo nekaj moramo vpoštevati, ko govorimo o stanju slovenskega knjigotrštva. Primorski Slovenci so odpadli in ti so bili pred vojno dober odjemalec. Tudi med ameriške Slovence je romalo pred vojno mnogo sloven. knjig. Tmeli smo zveze s Slovenci na Westfalskem in v Egiptu. Slednji je po vojni popolnoma e 'povedal. Drugo, kar je bolj skrilo, je pa dejstvo, da je jk> novem pravu lažje ustanavljati knjigarne kot poprej, da je sedaj več svobnde, n manj prometa in veliko strankarskih protekcij, zlasti pri zalaganju šolskih knjig in tiskovin. To je itak znana zgodovina. Morda je pa to začetek lepih časov, da sie se sploh odločili sprožiti problem v širši javnosti? Nova Založba: Cankar in Finžgar gresta! Ker smo se ustanovili šele pred desetimi leti, no moremo v povojnih težavah govoriti o predvojnih sladkostih. Hočete nekaj vidikov našega dela. Ti le so: Kot drugi, tudi mi ne bi shajali s samo založbo. Zato že 5 let trgujemo in v tej smeri ni pritožb. Knjige, ki smo jih mi sumi založili, imajo različno usodo. Cankar in Finžgar gresta dobro. Izdali bomo vse njune spise. Cankar je na prvem mestu. Težje je s Sliakespearjevimi prevodi. -Tudi šole jih ne konsumirajo. Steletov »Oris« gre počasi. Od 10(X) izvodov Keleminove »Literarne vede« računamo, da bo šla polovica. Za Božič izdamo VI. zvezek Finžgarjevih zbranih spisov. Kaj občinstvo kupuje? Za nas pride v jx>štev v prvi vrstj leposlovje. Tri leta pa čutimo občutno stagnacijo. Odpovedali so tako zasebniki kot knjižnice. Mladinskih knjig pa manjka, dasi je po njih precej povpraševanja, zlasti za mladino med 10 do 15 leti. Nekaj stvari je pa razprodanih, n. pr. Fin- žgarjeva »Veriga«, Cankarjeve »Podob iz sanj«, deloma pa gredo posamezne izdaje že h koncu. A vkljub temu morali smo se vreči na trgovino če smo hoteli sploh še kaj izdajati. Nekaj novega bo naš katalog slovenskih knjig, katerega iz/lamo za Božič z uvodom g. prof. Koblarja. Tedaj bo založba praznovala 10 letnico. Gre pa tudi za to, da Slovenci sploh vemo, kaj imamo. Kar so tiče literature, stoji v prvi vrsti nem-ščiun s svojim znanslvom. Pozna se, da imamo lastno univerzo v Ljubljani. Francoskega gre malo, imamo pa veliko abonentov za domače in tuje liste in revije. Če torej kratko reosumiramo usodo naših zalog, gredo prav dobro Cankarjeva in Finžgarjeva dela, vse drugo pa životari. Zakaj in kje je vzrok, da sameva n pr. tehtna slovenska znanstvena knjiga, o tem pa naj se izjavi kdo drugi, čigar sodba je kompetentuejša od naše. Z založbo smo začeli, s trgovino jo pa vzdržujemo, to je znak časa! In praktičen knjižničar? Dovolite najprej tole opazko: Ljudsko knjižnica je po mojem mnenju samosvoj organizem z lastnimi cilji in metodo dela, je najuspešnejše sredstvo narodno-prosvetnega in vzgojnega dela. Do tega spoznanja se pa pri nas še nismo povspeli in ne ločimo ljudske knjižnico od navadne izposojevalnice, ki je trgovsko podjetje in ima zato v svojih seznamih stvari, ki i gredo«, ki morajo nest i in preživljati lastnika, za intelektualni, duševni in moralni uspeh pri čituteljih jim pa ni. Knjigo iz ljudske knjižnice pa mora čitaielj doživeti, ga mora notranje preroditi, mu mora biti šola, ki beleži uspeh metod in išče novih potov, zabava, uči in vzgaja. Zato je potreba tudi strokovno izobraženih posredovalcev med knjigo in čita-telji. Naše javne ljudske knjižnice so mešanica med ljudskimi knjižnicami in iaposojevolnicami. Toda to razmotrivanje bi zavedlo predaleč, ker hočete nekaj iz prakse, kaj iu kdo bere. Kdo največ bere? Uradništvo in dijnštvo, v manjši meri trgovci in delavci; ženske imajo visok odstotek. Zakaj berejo? 80 odstotkov za zabavo in odpočitek j>o dnevnem delu. Mladina sega največ po napetih, pustolovskih zgodbah, in sicer segajo moški po detektivskih in kriiniialnih romanih, ženske pa rade doživljajo v knjigah srečne zakone. Blaga le vrste je v slovenščini malo, zato pa se zatekajo k Hrvatom, kjer ima Kari May več popolnih izdaj. Starejši ki razumejo še nemščino, hočejo nemške knjige. A imen teh avtorjev ne iščete v literarni zgodovini. Naravnost ganljivo je, kako so pri ženskah priljubljene pisateljice kot Courts-Mahler, Lehne, \Vothe, Marlitt in druge. Najslavnejši pisatelji bi si obl iz-1 nili vseh deset prstov, če bi bilo po njih tolike popraševanja kot po teh literarnim zgodovinarjem povsem neznanih avtorjih in avtoricah. Veliko je povpraševanje po dobrih podlistkih, katere hočejo imeti v posebni knjigi. Knjig ni mnogo. Nedvomno je krivda tudi v tem, ker slovenski knjigotržci ne vodijo sistematično reklame, priporočil in seznamov. Različnih nemških »Ver-zeichniss-ov« pa kar mrgoli in sicer tekoče. Ali ne bi mogel za Jugoslavijo iziti seznam vsaj enkrM na mesec? Problem se mi zdi v tem: Vzbuditi razumevanje za ljudske knjižnice, za dobre knjige in gojiti zanje več premišljene reklame. BI. P. Slavko Savinšek: »Govedo!" Naše kulture si kmalu sit. Vsaj človek, ki misli, vidi prepogosto, da je naša kutura samo nekaj, česar ni, aii bi bolje bilo. da ne bi bilo. Zato se tudi kulturi rad umakneš in se potopiš v naravo, v breg, v travo, v gozd, za skalo, da uideš tej kulturi. Dobro ti de, ker je niti ne vidiš, je ne ovohaš, je ne čuješ. Kulturo, našo kulturo zdaj lahko tudi vohamo! Če ne veruješ, pojdi samo na promenado. Pa kaj, — promenada! Samo med tri ženske stojii, mlade, čeprav kmetske ali delavske, pa boš takoj čutil vonj kulture! Vsemu temu sem se često hotel izogniti in sem se zaletel v gore. Na Gorenjskem nimaš nikjer daleč v planine. Komaj dobro zastaviš korak iz mesta, iz vasi, pa si že pod planinami in je treba koj kreniti vkreber. Navadno sem imel srečo, kadar sem bežal v planine pred kulturo. Samo planinskih koč sem se moral ogibati. In dosledno sem se jih. Pn seveda se ti včasih obesi kdo nn vrat, ki te sj.ravi ludi v planinsko zavetišče, ali vsaj v bližino njegovo. Tak obešnjak je bila takrat, ko se je zgodilo, kar vam bom zdaj povedal, moja preljuba sestrica, tista, ki leze rada jjo planinah in ji pravijo nekateri -.skalaši« — gams! Bog ji njen greh odpusti! Jaz sem ji ga že. ker je sicer zelo dobra sestrica. Zagnala sva se mimo Tunjic tam za Kamnikom proti Krvavcu. Nalašč sva se umikala marki- ranim potom, da nisva srečavala ljudi. Pa vendar naju je spuk zanesel pod sv. Ambrožem na markirano pot, iii prvo v kar sem spotoma sunil z nogo, je bila visoka ženska peta, prav taka od pro-nienadnega lakastega čeveljčka. »Šent bubji!« mi je ušlo, da je sestrica kar planila od mene proč, misleča, da je njej veljalo, šele, ko je videla moj predmet spodtike, se je unesla in buluilu v smeli. »No, ta bo pa malo obutve prinesla nazaj s Krvavca!« se je ponorčevala tudi ona iu si šla ogledat peto malo bliže. »Ali naj jo poberem iu neseni za njimi? So morali prav malo pred nama iti,« vpraša skrbno sestrica. Ker vem, da imajo ženske, posebno mlade, za vse stvari dober nos, nisem dvomil nad sestrino domnevo. Zato pa sem brž poprosil: »Poslušaj, Marica, raje kreniva mimo kam! Morda kar pod kočo v desno na križko planino in od tam na vrh Krvavca. Gospoda je gotovo šla v kočo.« »Seveda! Saj bova midva tudi!« »Raje ne, Marica, je bolje! Saj veš, da nisem prijatelj takih turistov!« »Temu se treba privaditi« mi je zugostolela sestrica pod nos in se pognala v breg, da sem komaj dohajal, ter je morala spotoma večkrat ruti iz mojih napol zaprtih ust pridušeno: gams! Pri sv. Ambrožu, kjer sva se nmlo oddahnila, sem pokazal sestrici slavni mežnnrjev skedenj, kjer se je nekoč dobremu prijatelju And rejcu v glavi vrtelo. Iu sem ji povedal, kako je bilo: Dež uus je dobil, štiri turiste, že pod Ambro- žem, pa smo morali prenočiti v mežnarjevera skednju. Som stori mežnar nas je popeljal notri vzel vile in pričel odmetavati seno, ki ga je bik velik kup, da nam napravi ugodneje ležišče. An drejte pa, vedno ves v skrbeh za svoje življenje je poredno pogledal sturega mežn rja, pa mu pri poročil: »Le o^mečite malo, oče. le, da ne bo previ soko! Mewi se rado v glavi vrtilv Stari mežnar je Andrc-jca neverjetno | gle dal, pa molčal. Si je bržkone svoje mislil. — To sem povedal svoji sestrici, ki je seved obljubila, da razbobna zanimivost med jeseniški mi »skalaši«. Pa 3va krenila dolle. Malo pod kočo na Kr vavcu sem pričel tiščali stran od poti, sestra pa I koči. Zavedam se v< dno, da ima ženska zmiraj sad njo besedo, pa sem se raje preje udal ler sledil sestri.. Videti m bilo nikogai pred kočo. Sedla sva na klop od koče strni i« šla naročit čaja. Pa se jc brž vrnila. »So tu! Dve gospodični in gosjiod ž njimi Zdaj jih ni v koči, so odšli nek;;m ven. Oskrh niča ini je povedala.«. Tako sem se dal pregovoriti in še sam sl< pj v kočo na čaj. In se mi ni prav nič pripetilo. Naložim zopet nahrbtnik, n sestrica še noč» e!alje. »Saj je tako lep razgled od tu, počakaj št malo; časa imava dovolj!« Zopet sem bil slabič in sem se udal. A ko maj sediva par minut, ko zaslišiva izza koče trla Dnerue novice KOLEDAR. Sreda, 26. oklobra. Evarist, Demetrij, Amand. Otvoritev soj narodne skupščine. Solnce vzide ob 6.29 zj. in zaide ob 4.58 pop. * * * ATmrl je dne 23. t. m. v Naklem g. Ivan Aljančič, brzojavni mojster v pokoju. Pokojni zapušča štiri sinove in štiri hčerke. Dva sina sta f' .nčiSkana in sicer p. Stanko iu p Jožef, ena hčerka je pa usmiljenka. Truplo blagega pokojnika so prepeljati v Ljubljano v kapelico pri Sv. Krištofu, odkoder se je včeraj popoldne vršil pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! ir Umeščena sla bila včeraj, dne 25. oktobra 1927: gosp. Jožef H ar t man, župnik v Blagovici, nu župnijo Križe na Gorenjskem iu g. Jakob Š t r e k o l j, tajnik škof. ordinariata in škof kaplan, na župnijo Blagovico. ir Profesorska imenovanja. Profesor Tomo Cajnkar je premeščen z realke v Ljubljani nu gimnazijo v Maribor, diplomiran filozof Peter Martin je nastavljen za suplenta na učiteljici! v Cakovcu Na drž. realki v Ljubljani je imenovan za suplenta g. Silvo Bros k v n r. + Učiteljska imenovanja. V Studencih pri Mariboru je nameščen Ciril Mohorko, učitelj v Cadramu, Danica G o s t i n č a r, učit. abitu-rientka je nastavljena v Zižik v Prekmurju, Natalija Hrast je nameščena v Makolah, v Žetaiah je nastavljen učit. abit. Jožef Zupan, v Pil-štanjnu Rudolf Zupančič, pri Sv. Juriju ob Ščavnici Janez Belec, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Jordan Jože, I r m a Bernik . abi-turientka je nameščena v Runfru. Pavla Neu-man v Lučah v Savinjski dolini, Ftorenini A m a n d a v Galiciji pri Celju, Z o 11 a n Kari, učit. abiturient, je nameščen v Puconcih, v šmartnem ob Paki, Papež Boris, Len S c h a u r , učit. abiturientka v Mariji Brezjem pri Mariboru, Mihaela V a u p o t v Velenju. ir Za tolmača za angleški jezik je imenovalo višje deželno s ml išče g. Ferdinanda Majarona, odvetniškega kandidata v Ljubljani. ir Tabora »Svete vojske« se bosta v 1. 1928 vršila na Brezjah in na Trsatu. Istočasno se bodo predvidoma vršili tečnji za voditelje pokreta in tečaji za brezalkoholno produkcijo. ic Zemljiška knjiga pri viš. dež. sodišču na Dunaju. Obnovitev knjig je že toliko napredovala, da sodišče poziva sedaj vse interesente, da prijavijo svoje pravice in zahteve, podkrepljene z izvirnimi dokumenti, da bo obnovitev čim bolj točna. Obnovitev vrši dež. sod. za civilne zadeve na Dunaju L, Herrengasse 17. ir Razpisana so sodniška mosta na Vranskem, v Višnji gori, mesto okrajnega sodnika in tri sodniška mesta v Mariboru. ir Duhovniki prijatelji treznostnega gibanja v lavantinski škofiji se vljudno vabijo na sestanek, ki se bo vršil na vernih duš dan ob 2. popoldne v avli bogoslovja v Mariboru. Poslušali bomo en referat ali dva in se razgovarjali o tem. kako povzdigniti treznostno misel in organizacijo. Na svidenje! ir Družba i Treznost« pri Sv. Križu pri Moravčah je priredila preteklo nedeljo protialkohol-no predavanje s skioptičnimi slikami. Kljub slabemu vremenu ie bila udeležba prav dobra. ir En četrt milijona je največia premija Časnikarske loterije, katere žrebanje se "bo vršilo od 15. do 28. januarja 1928. Vseh dobitkov je 13.887. Med temi vila v kateremkoli kraju države v vred- Kako se zanesljivo obvaruješ Ni boljšega, če se vedno, ko greš iz toplega na mraz, oblečeš v ko suknjo ali raglan tvrdke pn^n - Ljubljana nahoda? toplo z i m s nosti 150.000 Din, 50.000 Din v gotovini, »Fiat«, avto, spalna oprava, pianino itd. Cena srečki je 10 Din Preprodajalci imajo 10 odstotkov provizije. ir Hrvatski narod za svojo mladino. »Narodna ZaStita« v Zagrebu, glasilo istoimenske Zveze hrv. dobrodelnih društev, poživlja v svoji zadnji številki celokupni hrvatski narod, dn zopet liapohu njene blagajne, ki so se tekom leta popolnoma izpraznile. Letos so razne vremenske katastrofe nalagale Zvezi posebno težke naloge. Preskrbela je 532 stra-dajočiti ni zapučeuih otrok, kar jo jc stalo 401.872 dinarjev. i-Zašlita . se opira največ na, kmetsko ljudstvo, kamor daje v odgojo tudi večino svojih varovancev. Zaštita« š:eje danes nad pol milijona članov. ir Od Trbovelj do Ljubljane na Gosposvetsko cesto je dolga pot. Za karto-dopisnico namreč, ki je bila oddana v Trbovljah 2. okt. Če je bil dotični. ki je s tako zamudo prejel karto, dodobra vznevo-ljen, mislimo, da je bil k temu vsekakor upravičen. ic Znameniti zgodovinski dnevi: 26 oktobra 1842. se je rodil ruski slikar Vasilij Vasiljevič Vc-reščagin v Čerepovcu. Umrl jo 13. fobr. 1904. v pristanišču portarturskein ob potopu vojne ladje »Petropavlov.sk«. Glavne njegove slike iz rusko-turške vojne predstavljajo grozote vojne z brezobzirnim naturalizmom, da bi vojno označile kot barbarsko. Pod Renanovim vplivom je naslikal ciklus Kristusovih slik. — 26. oktobra 1892. je umrl v Lipskem jurist Bernhard Windscheid. Bil je član komisije za izdelavo nemškega državljanskega zakonika. Izdal je učno knjigo pandektnega prava. S tem delom je znatno vplival na prvi načrt nemškega občinskega državnega zakonika. — 26. okt. 1914. so Avstrijci prvikrat brezuspešno bombardirati Lovčen. — 26. oklobra 1578. je umrl slovenski protestantski pisatelj Jurišič. — 26. oklobra 1912. so Srbi zavzeli Skoplje. — 26. oktobra 1914. jo Avstrija vpoklicala črnovojnike 1K92—1894. — 36. oktobra 1874. je umrl v Mainzu visoko nadarjeni komponist in pesnik Peter Cornelius. Koinponirat je opere (»Bagdadski brivec , Cid«, in nedokončana »Gunlodr), pesmi in zbore. Za večino svojih kompozicij je sam spesnil besedilo. ic Privatnim nameščencem! Od Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, podzveza Ljubljana, smo prejeli: >V zadnjih mesecih započeto aktiviranje našega gibanja zavzema vedno trdnejše oblike. S sodelovanjem doslej neorganiziranih privatnih nameščencev je stvorila Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« s svojimi podružnicami v Ljubljani, Mariboru, Celju. Ljutomeru, Logatcu, Rušah in v Kranju solidno bazo za daljnji razvoj gibiinja privatnih nameščencev v Sloveniji. Hoteč združiti pod svoje okrilje vse neorganizirane, trgovske in privatne nameščence, je postavila svoje delovanje na strogo strokovno podlago, izključujoč pri tem vsak vpliv bodis te ali one politične struje. Temu je dalo izraza tudi članstvo »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« s tem, da si je izvolilo v odbore trgovske in privatne nameščence najrazličnejših političnih naziranj. Ta povsem spontan izraz članstva daje najboljše garancije zn strogo politično nevtralnost naše organizacije in obenem onemogoča vsako mišljenje, da je »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« podvržena vplivu katerekoli politične ideologije. Vsa eventualna taka sumničenja so s prednjim dejstvi najtemeljitejše ovržena. — »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« ima samo en cilj in eno ideologijo: združiti vse trgovske in privatne nameščence v enotno strogo nepolitično strokovno organizacijo in potoni rje izvojevati izboljšanje splošnega položaja trgovskega in privatnega nameščenstva! — Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podzveza, Ljubljana. ic Lovski kongres. Dne 29. t. m. se vrši v Ljubljani lovski kongres, ki se ga udeleže delegati lovskih društev iz cel države. Zborovanje se prične sen smeh in vrišč. Izza vogala stopijo tri osebe: •Ive gospodični in gospod. >Na, zdaj si sita!« se mi utrga nad sestro. »Eh, snedel te bo kdo. sitnež!« mi vrne. Jaz pa sem v srcu sklenil, da niti ne pogledam več tja v prišlece; zamerilo se mi je takoj, ko sem jih zagledal: oblekce kakor v Šelenbur-govi ulici v Ljubljani. Ali radovednost, ta grda človeška slabost! Navadno jo samo ženskam očitamo moški, pa nismo sami prav nič boljši. Posebno, če imaš še tako sestrico poleg sebe, ki te venomer dreza in su-je, češ, poglej jih, poglej jih no! Pa pogledaš! In vidiš: Tudi oni so nas opazili. Gospod je stopil v kočo, gospodični pa sta sedli nama nasproti na klopico. In brž se je pričelo: nekakšen zabojček, ali torbico, ali nekaj podobnega sla si položili v naročje, odprli, da so se solnčni žarki jezno razleteli iz zrcal okrog po koči in njima v obraz, iz vlekli šminko, puder, belo šapico, barve, lepotiki in Bog zna, kaj še vse, ter si pričeli muzati obraz, obrvi, oči, ustnice, nohte, in kaj vem, kaj še vse! Suval sem sestrico, prosil jo, naj greva dalje; ona pa kakor nalašč: ne še, še malo počakaj! Onima dvema še ni bilo dovolj; čeprav ju je zeblo v tenkih svilenih krilcih, jopicah in nogavicah, dn ste kar drgetali, ste pričeli še s česanjem, čeprav je veter sproti izpod roke odnašal lase. »Veš kaj, Marica, zdnj mi je pa dosti! Ce ne greš, greni pa sami Babnice salamenske, vsaj v planinah naj bi nam prizanašale s svojo vonjivo kulturo iu ne kvarile zdravega zraka ter slfkc-božje narave!« sem zarenčal glasno, da me je sestrica kar plaho pogledala in si pričela oprtavati nahrbtnik. Pa ste me morali slišati tudi oni dve. Steknili sta glavi skupaj, se prezirljivo nasmehnili in mlajša mi je zalučala v obraz: Govedo!' Bil bi morda rekel katero nazaj; pn sem se spomnil živine in pastirjev na križki planini in sem zavil s sestro proti pastirskim stanom. — ln ko sem se mleka napil in slišal zopet zdravo kme-tiško govorico, me je obšla zopet dobra volja; pozabil sem na dogodek in s sestrico sva vesela pri-vriskala na vrh Krvavca, odkoder se mi je videl svet pod nama tako majhen in njegova kultura lako daleč, tako strašno daleč ... ob 10. v mestni dvorani. Po zborovanju so vrši ob 13. v beli dvorani hotela »Union« banket. Zborovanje je omejeno le na delegate razen poslušalcev na galeriji, dočim je udeležba pri banke!u za (Mane društva ir prijatelje lova neomejena; vendar je svojo udeležbo prijaviti najkasneje do 28. t. m. pri blagajniku podpisanega društva g. Ivanu Zupanu, ravnatelju Dobodarstvenega urada, Ljubljana, Gosposvetska cesta. — .Slovensko lovsko društvo«. •k Avtomobilska aveza Gorcujavas-Skoljaloka naznanja, da bo avto začenši z 2. novembrom vozil od opoldanskega vlaka iz Škofjeloke. ir Konferenra horrcgovinskih sadilcev tobaka. Včeraj so se v Mosturju sestali sadilci lo-baka iz vse Hercegovine- Navzoči so bili tudi zastopniki občin Na konferenci so razpravljali o postavljanju strokovnjakov pri odkupu tobaka. Zahtevajo tudi, da imenuje vsaka občina 2 osebi, ki bosta sodelovali pri oceni tobaka pri odkupu. Velike poplave v ("'rnigori. Iz Podgorice poročajo, da v Črnigori žo par dni neprestano dežuje, posebno v okolici Podgorice in KolaSina. Reka Lini je na cesti Bei.me-Bijejo Polje odnesla vse mostove. V občini Gornja M orača je voda porušila 5 mostov in 9 mlinov. Tudi iz drugih krajev poročajo o veliki škodi, ki jo je napravila narasla voda. ir Težka nesreča v Zagrebu. V ponedeljek popoldne se je v " grobu na Horvačanski "nsti pripetila težka nesreča. V tovarni za krtače je bil zaposlen 50 letni delavec Štefan Vincnr. Ko je opravljal svoje delo, ga je naenkrat zagrabil stroj in pričel vrteti okoli. Ko so stroj ustavili, je Vincar obležal nezavesten in ves krvav. Prepeljali so ga \ bolnico, kjer se bori s smrtjo. -i- Uboj nn Bizeljskem. V nedeljo zvečer je šla skupina fantov iz Gregovc v bizeljski občini skrivaj pit v hrame svojih starišev. Med fanti sta bila ludi prijatelj Te^e TCitvst in Tone Domitrovič. Med fnnli ni bilo nobeneca prepira. Nazaj grede je Jože Domitrovič z nekim drugim tovarišem pri-š»l pred Jo-žetoni Knnstom domov. Ko je prišel Kunst Jože 7. ostalimi tovariši v Gragovce, je že Tone Domitrovič pred svojim domom zaukal. To ukanje je dalo povod, da sta-se Jože Kunjl in Tone Domitrovič — ki sta bila v treznem stanju dobra prijatelja -- sporekla. Po kratkem prepiru je Domitrovič udaril Kunstn s palico, Kunst pa se je branil ■/ nožem. Vsled pijanosti in temne noči je Kunst z nožem zabodel Domitroviča tako nesrečno v prsa, da ga je zadel v srce in je po par urah izdihnil. Kunst se je takoj streznil ter se sam javil sodišču. ir Zgodovinski dnu bo 13. november, ko se bo vršilo žrebanje prve loterije v Prekmurju; namreč velike loterije »Martinišča« v Murski Soboti. Odločalo se bo o usodi 700 dobitkov. Kdor hoče dobiti avtomobil ali kak drug večji ali manjši dobitek, naj takoj nuroči srečke — pri ravnateljstvu ^Marlinišča« v M Soboti. — Gg. župniki in drugi razprodajalci srečk naj takoj vrnejo ne-razprodane srečke odboru, ker jih nujno rabi. ir Žrtev alkohola. Pretekle dni je k trgovcu Antonu Vahčič na Vidmu prišel 65 letni Znideršič, doma iz Zabukovja ter je trgovcu prodal vinski kamen, ki ga je pokupil pri raznih vinogradnikih. Vahčič je Znideršiču, ki je bil precej vinjen, dal tudi večerjo in prenočišče in je domača hči svetila, da je šel po stopnicah na hlev spat. Znideršič pa je zopet zlezel po stopnicah v hlev ter govoril še s hlapcem. Ko je šel hlapec k večerji, je Znideršič zopet hotel na hlev. Vsled vinjenosti pa je na stopnicah omahnil, padel na glavo in obležal na tleh. Ko je prišel hlapec od večerje, je bil Znideršič že mrtev. iT Smrtna nesreča. Z voza je padel in obležal mrtev na Muli livar Sužec, posestnik v občini Št. Primož nad Muto. ir Kap je zadela na Spodnji Muti tamkajšnjega posestniku in čevljarskega mojstra Antona Fišerja. Rajni je bil obče znana in markanlnn osebnost trga Muta. Svoje blago srce je pokazal v življenju s lom, dn je bil oče občinskih ubožcev. •k Požar v Bukovcih. Dne 17. t. m. zjutraj ob pot 2. uri je izbruhnil požar pri posestnici Ivani Solina, ter upopelil hišo in celo gospodarsko poslopje. Na kraj nesreče so prihitele poleg domače požarne brambe ludi iz Moškanja in Stojnic ter z veliko požrtvovalnostjo ogenj omejile, da se ni razširil na sosedna poslopja. Škoda je velika, zlasti sedaj, ko so žo vsi pridelki pod streho. ir Nesreč«. Francu Domanjku iz Kelevasi je mlatilnica zagrabila roko ter mu jo do rame zmečkala. Prepeljali so ga v ormožko bolnico, kjer so mu roko odrezali. ir Škrlatinka je zelo razširjena v Zagrebu in bližnji okolici Več oseb je že umrlo. V ponedeljek je ležalo v bolnici za nalezljive bolezni 110 oseb, hotelih za škrJntinko. T^- Štiri konje ukradli. V Zagrebu so kmetu Antonu Starčeviču ukradli neznani zlikovci dva konja, vredna 8000 Din. Tudi kmetu Nikolaju Ru-i.nvini iz Zagrebške okolico so talje ukradli dva konja. ic Smrtna nesreča. V Zagrebu je padel zidar j Gjuri Furdi raz oder 14 metrov globoko in obležal i nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je ■ dragu dan umrl. OBLAfTLA TVRDKE ,!. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. 15. Vrlo dobra bo reklama, če poskuša jed sc sama: kupi kake tri pakete, da noskusiš C r v i se predstavi. Drugi : >Drago nij jo. Škoda, da se ne moreva od bližje seznaniti!« (Dalje prih.) Vodilna mori« na svetovnem tržišču M. Joss & Lowenstein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za gospode ir Stenico! najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogerijj Kane, Židovska ulica. ir Lesna industrija. Ia remseheidske žage za jermeniue, mlinske, krožne in druge, smir-kove plošče itd. kupite najceneje in v vsaki dimenziji pri »Jeklo«, Stari trg, Ljubljana. Ljubljana © Proslava češkoslovaškega narodnega prai-nika. V petek, dne 28. oktobra t. 1. se bo vršila v uradnih prostorih češkoslovaškega konzulata na Bregu 8-1 med 10. in 12. uro recepcija v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Na to proslavo dovoljuje si konzul vabiti vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda. 0 »Mlinar in njegova hči« na Ljudskem odru. Nedeljska popoldanska predstava se prične točno ob 3., to pa radi tega, da je dana prilika tudi občinstvu iz okolice in onim, ki zvečer nimajo časa poseliti te igre, ki je ena najbolj priljubljenih predstav na naših odrih in ki jo gleda rado staro in mlado, inteligenca in priproatt sloji. Igra ima veliko pretresljivih scen, pa tudi humorja, ki ga povzroči grobokop Luka. Po predstavi ima občinstvo zvezo z vsemi večernimi vlaki. Večerna predstava na praznik vseh Svetih se pa prične ob pol 8. uri. Predprodaja vstopnic kakor običajno. O Kočna služba lekarn: Nocoj imata nočno službo sledeči lekarni: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. O Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi velik shod v nedeljo, dne 30. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Na shodu se bo razpravljalo o novem stan. zakonu in o akciji proti podaljšanju stanovanjske zaščite, nadalje o občinskih nakladah v Ljubljani za leto 1928. ter o mestnem gospodarstvu v splošnem. Na ta shod se vabijo vsi ljubljanski in okoliški hišni posestniki ter posestnice k obilni udeležbi. © Tone Jamar ne ordinira do nadaljnjega! 0 Električne ure po mestu. Kakor smo že poročali, namerava mestna občina postaviti nekaj električnih ur v mestnem območju. Projektirana oblika svetlobno reklamnih stebrov, ki nosijo na vrhu ure na električni, pogon, bo jako lična in bodo ti stebri glede na praktično stran sigurno le v okras zunanjosti našega mestn. Zaenkrat bodo te ure postavljene pred glavnim kolodvorom, na križišču Dunajske in Gosposvetske ceste, na Aleksandrovi cesti in na Kongresnem trgu. Umestno bi bilo, da bi se taka ura postavila tudi na Marijinem trgu, ki je pač pravi center našega inestn. Tu se steka kar šest prometnih cest". Mislimo, da ta trg vsekakor zasluži prednost in naj bi pri določitvi mest, kje bodo stale električne ure, v prvi vrati prišel vpoštev. O Na naslov g. vladnega komisarja na mestnem magistratu. Nedavno je izšel z mestnega magistrata oklic za podpisovanje investicijskega posojila. Med drugim je H',, citati tudi, da je Ljubljana v zadnjih letih 'ila za olepšavo mesta, zlasti cest, ulic in i. , s je. Veliko se je iz-vršMo in zgradilo. To.i; videti je, da se na eni strani gradi vse za udobnost in lepoto, na drugi strani pa se ne popravi niti najnujnejšega. G. vladnega komisarja povabimo, da si ogleda Križevni-ško ulico, ki ni Ljubljani ne v olepšavo in ne v kras, ampak naravnost v sramoto. Sredi mesta dokaj prometna ulica pa je v takem stanju, da bi se je sramoval marsikateri podeželski župan. Vzporedna Cojzova cesta knže res velikonieslen napredek, Križevniška ulica je pa žalostna slika slabih časov in razmer. Nujno prosimo, da se ulica še v tej seziji popravi, da ne bo po zimi pasanlom v nemarnost. — Tink pred Križansko cerkvijo je v tako slabem stanju, da je za mesto naravnost škandal. Obiskovalci te ljubke cerkve prosimo, da mestni magistrat ta tlak popravi, da ne bodo naše noge v nevarnosti, da -n jih polomimo. © Umrli so v Ljubljani; Dne 23. t. m.: Miha Štaparlin, 73 let, rudar iz Hrastnika; Anton Mordej, 19 let, pekovski pomočnik iz Zagorja ob Savi; oba sta umrla v bolnici. Dne 24. I. tn. so umrli: Marijana Dovč, 73 let, v mestni ubožnici; Franc Rudi, 62 let, žel. kovač.. Hranilnici- - c. 12; Zdravko Bizjak, sin knjigovodkinje, 1 lete i/. Spodnje Loke pri Kranju, umrl v bolnici; Franc Govekar, 6 let, rojen ec, Ižanska c. 2; Minka Mihelič, 15 let, učenka meščanske šole, Jernejeva ul. 19. O Stavka pekovskih pomočnikov še vedno traja. Pekovski pomočniki morejo ugotoviti s precejšnjim zadovoljstvom, da je v njihovih vrstnh le prav malo stavkokazov, pač pa jih je temveč iz drugih stanov. Izgleda pa, da si pekovski pomočniki niso iz-brali ravno JiajpviniGrncjŠPga Čosa, ker je zima pred durmi ln z njo nevarnost splošne brezposelnosti Morda najdražjo pa bo plačala stav-ko socialistična stranka, ki je radi znanih docod- kov v tej stavki izgubila mahoma še zadnje svoje ( simpatijo, kt jih je Imela med delavstvom. O Notna odisejadn pijanca. Francelj M. je delavec na neki stavbi v Rožni dolini, doma pa je iz štajerskega ter je na to silno ponosen, ker pokaže ob vsaki prlk svoje globoko zančevanje napram manjvrednim »Kranjcem«. V nedeljo zvečer so se znašli tovariši v neki rožnodolski gostilni ter kmalu — ko jim je vino stopilo v glavo — uprizorili silno bitko med Štajerci in Kranjci. Zmagali pa niso ne prvi ne drugi, temveč je zmagal tretji — stražnik, ki je bil Primorec. Ta je oba tabora razgnal. Naš Francelj, kot pravi Štajerc, pa seveda ni mogel ukrotiti svoje togote, marveč je Sel po Rožmi dolini, držeč nož v roki in glasno grozeč, da zakolje vsakega Kranjca, ki ga sreča. Srečal ga je zopet .ažnik, ki mu je nož vzel in ga spravil domov. ..jutra j se je Francelj prebudil v veži na cementnih tleh ves v krvi, tako, da je morala gospodinja poklicati rešilni avto, ki ga je prepeljal v bolnico. Tu so ugotovili, da ima Francelj na desnem stegnu 22 cm dolgo in zelo nevarno rano. Kakor je dognala preiskava, se je Francelj zadel ob kos ostre pločevine, pritrjene na zid in se tu tako hudo poškodoval. Zanimivo pa je, d.i se Francelj zjutraj sploh ni spomnil, kaj je počel ponoči in nili ne, kje je dobil nevarno rano na stegnu. 0 Revni vojni invalid z majhnimi otroci se priporoča slav. občinstvu za popravilo starega pohištva, forniranega in barvanega. Gre tudi na dom. Poizve se v trafiki na Bregu St. (j. 0 Vlom v barako. Zidarski mojster Ivan Kopitar je prijavil policiji, da je v noči od 23. na 24. t. m. neznan storilec odtrgal pri delavski ba- i raki na stavbišču zadruge Bajtar« v Sp. šiški tri deske in odnesel iz barake devet vreč cementa ter nekaj drugih predmetov. Kopitar tipi 400 Din škodo. O Taivine. Robertu Konigu, posestniku v Marmontovi ulici, je bil ukraden 850 Din vreden bakren kotel s pokrovom, d očim jo tat pustil pri miru bakrene cevi. Kotel se jo rahli pri žganje-kuhi. — Trgovki Tereziji Dularjevi, stanujoči na Turjaškem trgu, je nekdo poneveril znesek 39.000 dinarjev. Ker je o tej aferi uvedena občiirna preiskava, bomo poročali o njej še prihodnjič. © Kolo v vodi. Včeraj smo poročali, da je kleparski pomočnik Ciril Kramar našel v Gra-dnščici pod kolezijskim mostom staro kolo. Kakor se je izkazalo, gre lu za kolo, last Delavske pekarne na Viču, ki je bilo dne 22. t. in. ukradeno iz pe-kamiških prostorov. Trgovcu s kurjavo. Rudolfu Velepiču v Spodnji šiški, je bilo dne 24. t. m. odpeljano izpred Mlakarjeve trgovino na Koroški cesti 1100 Din vredno kolo znamke ->E«l;a«. O Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi v, perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Z a r g i , pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra ccsta. © Krasni otroški plaščki, oblekce in predpasniki. Kristojie-Bučar, Stari trg 9. 7266 0 Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5 Tvrriiča JULIO MEINL. d. d., uvoz kave "m čaja priredi v četrtek 27. oktobra v podružnici v Šelenburgovi ulici 3 — BREZPLAČNO POSKUSNO KUHANJE ČAJA NOVIH ŽETEV - ter cenjeno publiko vljudno vabi. Maribor □ Prosvetni večer bo jutri zvečer ob 8. uri v dvorani Zadružno-gospodarske banke. Predaval bo g. dr. Kotnik o malo poznanem ali izrednem koroškem ljudskem pesniku Drabosnjaku. □ Aufbiksarjem v »Večerniku«. Ce že tako doktrinarsko razpravljate o »jezik očistete peg«, pa nikar ne zavajajte ljudi z napačnimi citati! — To bi vas Koseski, ako bi vedel, da ste njemu vzeli izrek in ga naprtili Jurčiču: »Kdor zaničuje ee sam!« □ Politiziranje na shodih stanovanjskih najemnikov se vedno bolj očitno pojavlja. Ljudje, ki so do zdaj mislili, da je to društvo v Mariboru res nepristransko ter mu je le za stvarno rešitev vprašanja, ki zadeva vse brez razlike, uvidevajo, da si socijalisti lastijo komandiranje nad društvom in da odbor ni dovolj odločen, to usiljevanje socijali-stov primerno zavrnili. Tako je za zadnji shod bilo v seji sklenjeno, da se razen trem od odbora določenim govornikom nikomur drugemu ne dovoli govoriti. Pa je seveda posebej nastopil govornik Eržen in moral to vprašanje vreči na politično plat in je zato dobil primeren, a stvaren odgovor od g. poslanca Vesenjaka. Enako je tudi demokrat Reis-man mislil, da brez njegovega napadanja sedanjega ministra za soc. politiko dr. Gosarja, shod ne sme miniti. Vsi, tudi odbor, pa je konstatiral, da je bila udeležba na shodu slabejša kot preje kdaj. Najemniki uvidevajo, da se s političnim blatenjem stanovanjsko vprašanje ne bo rešilo, najmanj pa ga bodo rešili socijalisti, ki v Mariboru še pasje hišice niso postavili, kaj še stanovanjske hiše, ter raje ne gredo več na take shode. Odbor društva bo storil najbolje, da odločno zavrne socijalistični pa-tronat nad seboj! [~l Danes sestanek kongrepncije akademikov ob običajni uri v Alojzijevi cerkvi. Prosimo polno-številne udeležbe. AVT0BUS-PR0MKT V MARIBORU. Ta teden se bo začel v Mariboru avtobus-pro-];j i..; y Mariboru nadomestov«! električno železnico Prvi dan, ko se bo promet otvoril, je določen za 28. oktobra t. 1. ob 6. uri zjutraj. Avtobue-promet bo imel tri proge Prva bo: Glavni kolodvor (pozneje tudi iz Lajtersperga)— Glavni trg—Kadetnica—(oziroma Studenci). Druga proga: Glavni trg—Pobrežje. Tretja proga: Studenci —Glavni trg—Melje, Za enkrat se 28. t. m. otvorita le prvi dve progi. Postajališča bodo označena s posebnimi napisi, ld jih bo vodstvo avto-prometa dalo te dni po mestu postaviti. Na teh postajališčih bo tudi ocnačen vozni red. Čas vožnjo. Vozilo se bo vsak dan od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer nepretrgoma. Smer bo urejena tako, da se bo vedno mogoče pravočasno pripeljati k vlakom. Razlika v isti smeri bo torej približno četrt ure. Pozneje, kn bo promet živahnejši, se bo ta razlika zmanjšala na 8 minut. Vozne cene. Vodstvo avtobus-prometa je predlagalo in je mestni svet odobril sledeče ceno: za 1 km 1 Din. Torej do 3 postaj, recimo Glavni kolodvor—Glavni trg 1 Din. 5 poataj 2 Din, 8 postaj 3 Din, 9 do 10 postaj 4 Din, nad 10 postaj 5 Din. Studenci—Melje torej 5 Din. Vozila. Avtoomuibusi so firme Chevrollet in imajo nalašč v to prirejeno, doma napravljeno karoserijo. Za vstop in izstop so zelo priročni, da se bo promet lahko naglo vršil. V vsak voz gre 20 oseb in bo to za vpeljavo prometa gotovo zadostovalo. Mestna občina je s tem svojim delom znova napravila velik korak naprej, je v resnici ustregla splošni želji, da se promet v mestu pospeši. Ta napredek je dokaz, da župan SLS g. dr. Leskovar in finančni referent mestne občine monsignor dr Jerotšek vidita občino tako, da celo nasprotniki morajo priznavati: xla delajod Moste pri Ljubljani Stavbeno gibanje je v naši občini zelo živahno. Leto za letom nastajajo nove ulice. Odseki: Zelena jama, Novi Vodmat, Selo bodo kmalu za-zidiuii. Tovarne, ki so bile pred nekaj leti [»stavljene z.unaj na polju, bodo kmalu sredi hiš in vrti-čev. Med največjimi podjetniki je pa naš župan g. Oražem, ki je postavil že cele ulice liiš na obeli straneh železniške proge. Gradi na lastni rizilco, ali pa po naročilu. Te dni so njegovi delavci postavili temelje za petnajsto hišo. Toliko jih je zgradil samo letos in tako brez vseh ceremonij izdatno odpomogel stanovanjski bedi. Vsega skupaj je pripravil letos 26 stanovanj. Ta stanovanja imajo 26 kuhinj, 50 sob in deloma še pritikline. Stanovanja niso baš luksurijozna, a so zelo prikladna. Udobnost povečujejo vrtički, ki jih bodo lastniki pač uredili po potrebi in okusu. Žal pa nam je, ker se župan nekaj kuja in pravi, dn bo moral z delom prenehati, ker mu davčna oblast dela težave in neprilike, katerih ne bo zmogel, liilo bi pač žalostno, ako bi davčna vrvica zadrgnila stavbeno podjetnost. Lastno župnijo in cerkev hočemo! Z naraščanjem prebivalstva v občini nastajajo nove razmere in nove potrebe. Tedaj, ko so postavili na naši zemlji velike tovarne in se je raztegnil preko polj mogočni glaiS siren, tedaj je bil to signal za delavne ljudi, da so prišli v bližino tovaren in so si | ondi postavili svoje domove. Okolica Zelene jame, j v kateri so se nekdaj vežbali trobentači avsirijske vojske, je oživela in v par letih je zrastlo stotine hiš, v katerih prebiva nekaj tisoč ljudi. V Novem Vodmatu so po zamisli pokojnega dr. Kreka nastale cele ulice hiš, v katerih so naseljeni mali obrtniki in rokodelci, uslužbenci železnice in drugih podjetij, delavci itd. >,a Predovičevem selu so nastale velike stanovanjske kasarne. Zida se povsod. Čim dalje več je hiš in manj praznega prostora. Lastniki njiv so svoj svet parcelirali in ga prodajajo ljudem, ki hočejo imeti lasten dom. Skoraj bo vse zazidano in h tisočem ljudi, ki že zdaj todi prebirajo, pridejo nove stotine, novi tisoči, Pred dobrimi dvajsetimi leti je zadostovala eno-razrednica, ki je bila nastanjena v šentpeterski mežuariji, a zdaj iman.o dve veličastni šolski .poslopji, v katerih je naslovljenih 33 učnih oseh. Vse je drugače, samo naša fara, naša cerkev sv. Petra je ostala ista, daleč od nas tam v mesiu v soseščini belih hiš, ki so zrastle okrog nje. In pri lej cerkvi je isto število duhovnikov, kakor jih ie bilo pred dvajsetimi, petdesetimi leti in še prej. Ni čuda, d:* je naš stik z njimi vedno bolj rahel, da se nam zdi farna cerkev vedno bolj daleč, vedno bolj od rok. Res imamo cerkvico pri Karmeličankah in l apelico v Mladinskem domu, kjer se veliko stori v verskem oziru, vendar =f> nam zdi, da to še nikakor ne zadostuj" Je pač premajhno in preodročno. Mi potrebuiemo cerkev v središču naselbine, da ho med vriskanjem siren planil iz cerkvenega zvonika glas zvona in dramil ljudi, ki tonejo v materijali-zem. Skrajni čas je. da se zganemo. Zdr.j je še prilika, da se dobi primeren stavben prostor na pri-ličnem kraju, ako bomo čakali, da bo vse zazidano, ledaj bo že prepozno! Ne odlaša imo! Poglejmo na Vič, v Šiško! Tudi tam so morali začeti. Vsi vi. ki ste poklicani, vi, ki čutite hrepenenje po cerkvi: zganite se in z,ačnite s pripravami! Litija Šmartno pri Litiji. Dalj časa je že smrt prizanašala župniji, v ponedeljek sta bila pa kar dva pogreba. Med tema je bil 15 mesecev star otrok Jožefa Kavška, delavca iz Brezja, ki je poslal žrtev nesreče. Stara mati je jemala iz peči velik lonec kropa. Otrok je stal pri ognjišču. Po nesreči je vreli krop pljusknil v otroka, ki jc dobil hude opekline, katerim je podlegel. Dva nova sejma. Prošnja občinskega odbora za dva nova sejma je bila ugodno rešena. Za enkrat sta dovoljena samo živinska sejma za dan po sv. Treh kraljih in torek po cvetni nedelji. Kmetijska nadaljevalna šola se otvori v mesecu novembru, do sedaj je priglašenih 16. Želeti bi bilo, da se jih priglasi več. Volitve v obrtno zbornico ne potekajo brez nasilja. Tako jc neki nasprotni agitator v nedeljo javno na trgu hotel volivcu Permetu Valentinu vzeti volivuo kuverto. Oba sta jo držala. K sreči jo je volivec dobro držal in je bilo zraven par naših somišljenikov, tako je moral nasilni agitator odnehati. Drug slučaj nasilja je, da je bila ena volivna kuverta z zvijačo dvignjena, ne da bi volivec vedel za to. Tretji slučaj je, da je bila volivna glasovnica brez dovoljenja volivca skrivaj oddana nasprotnemu agitatorji. Splošno je postopanje dobro znanih agitatorjev več kot vsiljivo. Največ se trudijo oni, ki žive po večini od naših somišljenikov. Da jim agitacija za nasprotno stranko ne bo koristila, to je več kot gotovo, zato bodo že skrbeli naši zaupniki. Čim večja vsiljivost in nasilje, tem večji odpor. Kočevje Iz volivne borbe. Preteklo nedeljo so naš g. župan sklicali shod, na katerem so svojim vernim ovčicam povedali marsikaj lepega, pa tudi žalostnega. Pritožili so se, da so sc proti njim zvezali klerikalci, samostojni demokrati in Nemei. Pozabili so pa pri tem oča župan povedati, da gre pri teh volitvah za to, da se izvolijo v občinski odbor možje, ki bodo tekom prihodnjih Ireli let res kaj naredili v prospeh občine. Tudi o stanovanjski akciji so govorili g Župan, dotaknili se pa niso regulacijskega načrta, po katerem naj bi se zidalo. Najprej regulacijski načrt, potem šele zidanje. V svojem govoru so oča župan pozabili omeniti, da so bili včasih najboljši prijatelj g. ravnatelja na rudniku, danes pa hočejo biti oče revnemu in' ubogemu delavcu-sotrplnu-sodelavcu. In tudi tegn niso povedali, da so jim bili Nemci-Kočevarji, čez katere sedaj tako udrihajo, svoj čas prav mili in dragi in da bi se jih tudi danes ne branili, če bi le Nemci hoteli iti z njimi. Poroke. V soboto sta se poročila Anton Čer-nič, rudar, in gdč. Katarina Smalc, poseslnikova hči. Franc Reberšek, rudar, se je poročil z gdč. Marijo Jarc iz Velikega Lipovca. Brežice ob Savi Predrzen vlom na kolodvoru. Kljub živahnemu prometu na kolodvoru v Brežicah so neznani vlomilci v noči od 20. na 21. oktobra obiskali na peronu se nahajajočo okrepčevalnico, last gostilničarja Ivana Volčaušck. Vlomili so z železom | zadnja vrata, naložili v košaro, ki sc je tam nahajala, čokolade, likerjev, cigaret, cigar in tobaka za vrednost nad 2000 Din in neznano kam odšli. Vloma sumljiva sta tujca-Hrvata, ki sta preko i dneva sumljivo hodila okrog okrepčevalnice in ki sta po vlomu izginila v smeri proli Zagrebu. Smrt najstarejše Brežičanke. V četrtek, dne , 20. oktobra, je umrla v Brežicah ga. Antonija Wresnig roj, Bezuh, zdravnikova vdova, v 97. letu j svoje starosti. Vdova je bila 40 let. Pogreb je bil v soboto, 22. oktobra, ob obilni udeležbi. Prenovitev starinskega spomenika. Pri brežiški podružnici Sv. Lenarta sc nahaja starinska kapela božjega groba. Po mnenju strokovnjaka jc bila zidana ta kapela v 17. stoletju kot zadnja po-staja križevega pota, od katerega jc ohranjena še ena postaja pri cerkvi sv. Roka, dočim so bile druge tekom let porušene. Kapelo božjega groba so dali obnoviti Šentlenartčani sami. Slovenska Krajina zagledal« v vdovlnega ženina. Stara nevesta je dejala, da bo v par dneh zopet zdrava in bo nate tahko poročila svojega ženina + Cesar Viljem proti ffledališkemii ravnatelju. Bivši nemški cesar Viljem II. je poslal po svojem odvetniku ravnatelju velikega gledališča Piskator v Berlinu pismeni protest proli vprizo-ritvi dramo Raspulin, v kateri nastopa tudi cesar. Ravnatelj pa je izjavil, da se no cesarjev protest ne bo oziral, pač pa da bo na vsak način vprizoril dramo, ki jo je spisal ruski pisatelj Aleksander Tolstoj. + Otroci so hoteli videti železniško nesrečo. V Dannemarie-en-Montoisu na Francoskem se je pripetila železniška nesreča, ki so jo zakrivili trije otroci, stari 6 do 8 let. Otroci so si zaželeli železniške nesreče in ker so hoteli videti, kako izgleda, »i vtaknili v kretnico kamen. Mimo je privozil 1o-vorni vlak, ki je takoj skočil s tira in se prevrnil v jarek. Sreča v nesreči je bila, da se ni noben železničar ponesrečil. Materijnlna škoda je pa zelo velika. Naše dijaštv® Jug. Kat. Akad. Društvo Sv. Cirila in Me-! toda v Belgradu je izvolilo na občnem zboru dne I 22, oktobra 1927 sledeči odbor za zimski seme-i ster: Predsednik Andrija Glavaš, stud. ing.; podpredsednik Sidonija Selgrad, cand. med.;' tajnik Jago Zorič, stud. iur.j blagajnik Dušan Gašparac j stud. pliil/ knjižničar Katica Pflug, stud. phil,; gospodar Avgust Ruter, cand. med. Za revizorje so izvoljeni starešine: ing. Luka Krstinič in Sibe Zaninovič, advok. pr. Društveni prostori so v Mi-šarsko ul. Žalostna smrt. Pretekli teden jc bil v Gomi- j lici pokopan posestnik Ivan Zver. S sinom, snaho j in nekimi sorodniki se je vračal iz D, Lendave. , Med potjo ga je začela noga, ki ga je že večkrat i nadlegovala, tako boleti, da se ni mogel opreti I na njo. Naslonil sc je na sina in snaho in je tako j prišel s težavo do Polane. Tam je popolnoma oma- , gal. Pri neki hiši so ga spravili v živinski hlev, i da bi v njem prenočil. Ponoči so bile bolečine tako strašne, da je na vso moč kričal. Krik se je slišal ven, a domači niso šli v hlev, ker so mislili, da ni nič hudega. Drugo jutro so našli nesrečnega Zvera mrtvega. Na nogi je imel odprto rano, poleg pa je bila inlakuža krvi. Trpin se je v silnih bolečinah premetaval in pri tem zadel z bolečo nogo ob trd predmet, ki je rano predrl in mu je kri iztekla. Mrliča so prepeljali domov. Na zadnji poti ga je spremljala tako rekoč vsa vas, ker jc bil zelo priljubljen. Bil jc odločen pristaš SLS in dolgo vrsto let občinski odbornik. Bodi mu Bog usmiljen sodnik! Regulacija Lendave. Danes v sredo bo na okrajnem glavarstvu v Murski Soboti ofertna licitacija za popravilo nasipov potoka Lendave v Okraju Murska Sobota. Popravilo jc bilo že prej zelo potrebno, zato sc vsakdo veseli, da se z delom naposled vendarle začne. S'(i oznanila Ljubljanska sodaliteta se snidc danes ob 17 (5 popoldne) v semeniški kapeli in dvoranr.. Poroča g. vseučiliški profesor prelat dr. M. Slavič o sadovih svojega letošnjega potovanja v sveto deželo in na Sinajsko goro. — Predsednik, Spor/ Kranj. Zadnjo soboto in nedeljo v oktobru priredi naš Ljudski oder hrvaško narodno igro s petjem »Graničarji . Vsebina gane človeka do solz. Obsodba nedolžnega v smrt nam pretrese notranjost in to tem bolj, ker je obsodbo povzročil pokvarjenec, razbojnik brez duše. Tragedijo spremljajo ves čas smešne scene, v katerih nastopata priznana naša komika. Delo je z nastopajočim blaznežem in pokopališčem primerno vsem Svetim. Žal bo vsakomur, kdor bi zamudil to priliko. Iz Motnika. V nedeljo je bil velepomemben dan za trg Motnik. Ta dan se je blagoslovil in otvoril novi Društveni dom našega Kat. prosvetnega društva v Motniku. Celo prireditev je povzdignil najprvo blagoslov, katerega je izvršil domači g. župnik in nato slavnostni govor prof. in oblastnega poslanca Iv. Mazovca iz Ljubljane. Prireditev se je zaključila z narodno igro »Krivoprisežnik«. Te redke slavnosti se je udeležilo ogromno število domačinov in tudi iz sosednih župnij so prišli. Giištanj. Smrtna kosa. Pretekli teden je umrl v bolnišnici v Slovenjgradcu tukajšnji občinski tajnik Jožef Šorn na ledvični bolezni. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke, najmlajši ima komaj štiri lela. Bel je prej v Trstu pri nekem slovenskem odvetniku, pa je moral radi narodnosti zapustiti Trst. — Naše ceste. Naš magistrat se pripravlja na zidanje, ozir. povečanje ubožne hiše; upati je, da bo prihodnje leto delo končano. No smelo pa bi se pozabiti na ceste, ki so deloma potrebne jesenskega nasipavanju. Posebno je tega potrebna cesta na Kotijo in pa Cerkvena ulica. Zadnja bo kmalu slabša kakor kaka hribovska pot; nemara bodo zadostovale te vrslice, da ne bo treba z močnimi topovi streljati. Naš župan se precej briga za občino in bi nemara tudi kaj ukrenil radi Cerkvene ulice, ko bi kedaj tam hodil. — Poroči 1 s e j e v ponedeljek ugledni kmetski fant- posestnik g. Peter Rezar z gdč. Marijo Steklovo. Ženin je član Apostolstva mož, nevesta je bila Marijina družbenica. Marijina družba se je poslovila od svoje sestre v lepi pesmi, gospod župnik je pa v krasnem nagovoru razložil zakrament sv. zakona. Bilo srečno! + Očctomor. V vasi Zabojki pri Tarnopolu je mlad kmetski fan^ zažgal hišo svojega očeta. Ko je oče hotel skočiti skozi okno. da bi se rešil iz ognja, je fant vrgel ročno granato, ki je očeta raztrgala na kose. Nečloveški sin je bil aretiran. Ko so ga zaslišali, je izjavil, da se je hotel očeta znebiti, da bi tako prišel do posestva. + Strašno linčanje. V Grodeku v Galiciji )<• živela mlada žena nekega kmeta, ki jc bila daleč na okoli znana po svojem nemoralnem življenju. Ko se je žena pred kratikim zopet pregrešila, so ogorčeni kmetje vdrli v njeno hišo, privlekli ženo na cesto, jo kamenjali in bičali z bodečo žico. Nalo so jo vlekli skozi vas in končno vrgli v vodo. kjer je utonila. + Stara nevesta žrtev ljubosumnosti. Iz Bor- deauxa poročajo: 76letna vdova Marija Barričres bi se imela prihodnje dni poročiti z nekim 36 letnim posestnikom iz Bordeauxa. Te dni pu so našli vdovo nezavestno ležati v njeni kuhinji. Imela je več ran. Ko se je zavedla, je povedala, da jo je napadla njena 40 letna soseda Marija Frances. Fran-ces je izjavila, da je hotela iz ljubosumnosti vdovo umoriti in da jo je k temu dejanju nagovorila kuharica iz uekega bližnjega gradu, ki se je tudi S. K. -Jadran. Danes od 16. ure dalje trening za vsa moštva na igrišču v Kolcziji. Načelnik. Srednješolski iu akademski Inhknatlctski mceting. Lahkoatletska sekcija ASK Primorje priredi v soboto dne 29. I. m. in v nedeljo 30. t. m. prvi dan ob 15., drugi ob 10. uri interni lahkoatletski meetlng. Prijaviti se morejo verificirani in ne-verificirani atleti ASK Primorja, dalje srednješolci in akademiki, ki niso verificirani za noben klub. Tekmuje se v sledečih disciplanah: prvi dan: 100 metrov, 1500 m, met krogle, skok v vis., met diska, 400 m; drugi dan: 200 m, skok v dalj., 800 m, met kopja, 5000 ni, troskok. — Prvoplasirani dobijo kolajno in priznanico, drugi in tretji priznanieo. — Prijave je postati po dopisnici na naslov: ASK Primorje, Masarykova c. 1, lahko se tudi prijavi vsak dan (ob lepem vremenu) popoldne na igrišču tik pred startom. — Prijavnine ni nobene. — V slučaju številnih prijav za poedine točke se bodo razdelili atleti v več kategorij po starosti in doseženih rezultatih. — Tekmovanje se vrši na igrišču j ASK Primorje, tekališče je dolgo 395 m z dvema j nedvignjanima zavojema in je iz leša. — ASK Primorje. LAHKA ATLETIKA. Na ženskem lahkoatletskem meetingu ASKa v Zagrebu jc startala tudi četvorica atletinj ljubljanske Ilirije. Rezultatom se deloma pozna, da ! se lahka atletika približuje koncu sezone; atletinje namreč niso več v najboljši formi; morda je lahka atletika v zadnjih mcsecih res tudi vobče nekoliko zastala, ker jc vodstvo zveze in nekaterih podzvez v slabih rokah. V skupnem plas-manu sta dosegla Ilirija in oba ASK po 36 točk. Ker pa jc Ilirija dosegla več prvih mest, je pripadla končna zmaga in razpisani pokal SK Iliriji. Atletinja Bernikova, ki je dosegla kol posameznica največ točk (15), si je priborila posebej plaketo. Prvi rezultati: tek na 60 m: Bernikova 8.8 sek., štafeta 4X60 m: ASK 34 sek., krogla: Bernikova 10.17 m, kopje; Bernikova 23.84 m, disk: Tratnikova 26.81 m, skok v višino: Tratnikova 138 cm, skok v daljavo: Prestini 444 cm. Lahka atletika se nahaja pri nas sicer na kraju sezone. V Sloveniji z letošnjim razvojem atletike nimamo vzroka biti zadovoljni. Neurejene razmere v podzvezi, ki jih je kriva predvsem zagrebška zveza, so upropastile celo vrsto lahko-atlctskih meetingov. Da jc v teli okoliščinah nazadovala ambicija pri samih atletih in da je nazadovalo zanimanje za atletiko med publiko, jc razumljivo. Lokalni rekordi slovenskih atlctikov so ostali v glavnem na dosedanji stopnji. Komisarijat v podzvezi je bil v zadnjem času odpravljen, novoizvoljeni odbor pa še ni prevzel svojih agend. Definitivno ureditev razmer v naši lahkoatletski organizaciji jc mogoče pričakovati šele na rednem občnem zboru, ki naj bi sc pač vršil čitn prej mogoče. HAZENA. Tekme za državno prvenstvo v ženski ha-zoni so bile prvotno določene na 9. t. m., nato pa preložene na 23. t m., ker se je v belgrajski podzvezi lokalno prvenstvo zakasnilo. Ker jc ostalo prvenstvo v Belgradu tudi sedaj nedokončano, je odredila zveza, da se Belgrad letos sploh izloči iz tekem za državno prvenstvo. Odločilno tekmo bosta igrala tako v nedeljo, 30. t. m., v Ljubljani ljubljanska Ilirija in zagrebška Concor-dia, prvaka ljubljanske in zagrebške podzvezc. Pripomniti bi bilo še, da zavlačuje belgrajska podzveza že dve leti odigranje državnega prvenstva. ČEŠKOSLOVAŠKA - ITALIJA 2 i 2. Tekma v Pragi se je v dežju in ob navzoč-nosti 20.000 glcdavcev končala neodločeno, 2 : 2; ' polčas 1 : 1. Rezultat letošnjih deželnih tekem, ki jih je vojevala Češkoslovaška, so sledeči' Čslov,-Italija v Ližge (Luttich) 3:2, Čslov.-Italija v Bo-logni 2 : 2, Čslov.-Avstrija na Dunaju 2 : t, Čslov.. Belgija v Pragi 4:0. Čslov.-Ogrska v Pragi 4:1, Čslov,-Jugoslavija v Belgradu 1:1, Čslov.-Avstrija v Pragi 2:0, Čslov.-Ogrska v Budimpešti 2:1, Čslov.-Italija v Pragi 2:2, skupaj 22:10. _ Sest zmag, tri tekme neodločene, 22 točk, nasprotniki 10. 1500 METROV POD 4 MINUTAMI. 15 je letos število tekačev, ki so preteki! 1500 m pod 4 minutami. Takole gredo po vrsti: Francoz Wiriath 3:56.1, Nemec Bochcr 3:56.6, Ne. mcc dr. Pcltzcr 3:57. Finec Nurmi 3:57.7, Finec Ejno Borg 3:57.9, Finec Kinuncn 3:58.3; nato kai štirje 3:59, in sicer Francoz Martin, Šved Ekldf Šved Sjogren in Angicž Moore; daije Francoj Pelč 3:59.2, Anglež Ellis 3:59.6, Finec Lagerstron 3:59.6, Anglež Ashby 3.59.8 in Finec Koroel« 3:59.9. Kulturni pregled CfublfansKo gledišče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Sreda, 28. oktobra: POLNOČ. Red C. Četrtek. 27. oktobra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Red A. OPERA Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 26. oktobra: Zaprto. Četrtek, 27. oktobra: TRAVIATA. Red B. Prvu ponovitev Kulundžičeve »Polnoči« bo danes zvečer. Šestorico nastopajočih oseb igrajo ga. Marija Vera, gdč. Debelakova, gdč. Vida Juva-nova ter gg. Jan Gregorin in Cesar. Režijo ima g. Ciril Debevec, inseeniral je arh. I. Spinčič, glasbo zložil g. M. Bravničar. Predstava je za red C. Začetek ob 8. uri. Euripidova Mcdeja na našem odru. Prihodnji mesec, bedo vprizorili v Narodnem gledališču Me-dejo. najboljšo tragedijo grškega tragika mojstra Euripida v prevodu, ki ga je napravil dr. Fr. Bradač. (Prevod je izšel 1. 1924.) V slovenskem jeziku se bo igrala prvič, v ruskem so jo igrali pred dvema letoma Hudožestveniki pri nas in so imeli krasen uspeh. Dasi ni moglo občinstvo do podrobnosti slediti dejanju in mislim, je bilo vendar navdušeno za to krasno dramo. Tem večji užitek bodo imeli prijatelji draine letos, ko se bo Medeja vprizorila v slovenskem jeziku. Glavno vlogo bo igrala naša odlična igralka ga. Danilova, ki vodi tudi režijo, ostale vloge so v rokah najboljših moči, tako da se lahko nadejamo, da bo nudil ta večer izreden užitek. Iz gledališke pisarne. V četrtek dne 27. t. m. se izvaja v operi Gounodova opera »Faust« za abo-nente B, pri kateri nastopi kot gost v vlogi Margarete bivša članica dunajske Volksopere ga. Staller-Stotterjeva. Ostale vloge izvajajo ga. Poličeva, Medvedova iu gg. Banovec, Rumpel, Holodkov in Šu-belj, kot soloplesalka nastopi gdč. Wisiakova in ves balet, — V petek dne 28. t. m. se poje priljubljena Verdijeva opera Traviatat za red C, pri kateri nastopijo poleg običajne zasedbe, v vlogi Alfreda g. L. Kovač, a njegovega očeta Germonda debutant g. Pomorišac. — V soboto dne 29. t. m. gostuje v vlogi Leonore ga. Zinka Vilfan-Kunc iz Zagreba v Verdijevi operi .Trubadur* za abonma A. — V nedeljo dne 30. t. m. pa se vrši druga repriza uspele opere: Zaljubljen v tri oranže*. Je to zadnja predstava te opere pred odhodom g. Štritofa v Prago, kjer dirigira sinf. koncert slovenske glasbe. Mariborsko gledišče Sreda, 26. oktobra ob 20. uri: TRAVIATA. Ab. C. Kuponi. Četrtek, 27. oktobra ob 20. uri: PYGMALION. Ab. B. Kuponi. Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota. 29. oktobra ob 20. uri: BAJADERA. Ab. A. Znižane cene. Kuponi. Mariborski abonenti C se opozarjajo, da je v sredo dne 26. t. m. »Traviata« za ab. C in ne kot je bilo preje javljeno, za D. £fudsUi oder v Ljubljani Nedelja 30. oktobra ob 3 popoldne: MLINAR IN NJEGOVA HCI. Torek, 1. novembra ob pol 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HCI. Glasba Spored koncerta komornega kvarteta Zika, ki se vrši v petek dne 4. novembra 1927, ob 20. uri v Unionski dvorani. 1. Schulhoff: pet komadov za komorni kvartet. 2. Skerjanc: Sonatina de camera za godalni kvartet. 3. Suk; Godalni kvartet op. 11 v b-duru. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Matični knjigarni. Koncerti v novembru. Prve dni novembra se vršita v Ljubljani dva pomembna koncerta in sicer koncertirajo v petek dne 4. novembra Zikovci, ki so se pred nedavnim časom vrnili z izredno uspele koncertne turneje po Južni Ameriki, kjer so Zikovci danes vsaj takG dobro znani, kakor pri nas v Ljubljani. V ponedeljek dne 14. novembra pa kon-certira operni baritonist zagrebške opere, nekdanji član ljubljanske opere g. Nikola Cvejič. Koncert Zi-kovcev je v Unionski dvorani, Cvejičev pa v Filhar-monični dvorani. Knjige in revije Skopuh. L'Avare 1668. Spisal Moliere. Komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret. Ljudski oder XII. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 18 Din. Komediji »Scapinove zvijače« sledi sedaj še »Skopuh«, ki je tako lahko vprizorljiv, da mu bo kos vsak podeželski oder. Zapravtjivec. Čarobna pravljica v treh dejanjih. (S slikah.) Spisal Ferd. Raimund. Za slovenske ljudske odre priredil in predelal Adolf Robida. Ljudski oder XI. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 18 Din. Igra je nastala pred kakimi 100 leti in je še danes mlada in učinkovita kot bi bila napisana včeraj. Zapravljivec je tako prirejen, da ga bo, ako se bo ravnal po opombah prireditelja vprizoril lahko tudi najmanjši podeželski oder. Marceilin Berthelot. Ob stoletnici njegovega rojstva. Dne 25. t. m. je poteklo sto let, odkar sc je rodil največji kemik vseh časov: Marceilin Berthelot.. Ves kulturni svet se je udeležil proslave tega dne, a v Parizu so v ta spomin položili temeljni kamen mogočni zgradbi, ki bo nosila naslov »Dom kemije«. Marceilin Berthelot se je rodil kot sin pariškega zdravnika in je prejel ljubezen do znanosti že od njega. Po zvršetku študij je postal asistent znamenitega Balarda; leta 1860. je bil imenovan za profesorja na Ecole de pharmacie, leta 1865. pa je dobil stolico na College de France. Tu je uredil nov organični laboratorij in razvil obsežno znanstveno delavnost. Francoski narod ga je obsipal s častmi. Leta 1876. je bil imenovan za generalnega nadzornika visokih šol v Franciji, leta 1881. je postal član drž. sveta, leta 1886. je bil imenovan za naučnega ministra, leta 1889. za stalnega tajnika Akademije in leta 1895. so ga proti njegovi volji celo prisilili, da je sprejel zunanje ministrstvo. Tudi inozemstvo ga je častilo: leta 1896. je bil na Lie-bigov predlog imenovan za člana bavarske akademije v Milnchenu, leta 1894. je postal častni član nemške kemične družbe v Berlinu. Leta 1901. pa so ga sprejeli med nesmrtnike francoske akademije. Umrl je Berthelot dne 18. marca 1907. na srčni kapi; pokopali so ga z velikimi častmi v Pan-theonu. Znanstveno delo M. Berthclota je ogromno. Obogatil je tehniko, fiziko, biologijo, fiziologijo, agrikulturo in arheologijo. Po pravici ga imenujejo »kralja kemije«. Prvo Berthelotovo delo se je raztezalo na organske kisline in maščobe; posebno se je pečal z glicerinom in odprl pot do ugotovitve njegove kemične narave in do utemeljitve teorije o večatomskih alkoholih. Leta 1860. je izdal delo: »Organična kemija, temelječa na sintezi«, v katerem je dokazal, da morejo luč, toplota in elektrika povzročiti nele anorganske, marveč tudi organske spojitve lementov. Posvetil se je proučavanju razstreliv in mravske kisline in termokemije. Važne uspehe je dosegel pri proučevanju elementa tellur. Velike zasluge si je pridobil za kmetijstvo z raziskavanji vegetacijskih, biokemičnih dogodkov pri rastlinah. Ogromne zaklade svoje znanosti je položil tudi v ^Zgodovino kemije starega in srednjega veka«. Delal je Berthelot do svoje smrti in zapustil svojemu narodu in človeštvu neminljive uspehe svojega genija. * * it Igra »Graničarji«, ki jo je uprizorila dvakrat (15. in 16. t. m.) »Krekova mladina« v Ljudskem domu, je izpadla z zadovoljivim uspehom. Videlo se je, da so se igralci vsestransko potrudili in še dokaj dobro rešili svoje vloge, med katerimi je bilo nekaj prav težkih. Predvsem je treba omeniti Grogo (T. Vodišck) im Karobno (S. Sečnikova), ki sta s svojim izbornim komičnim nastopom zabavala publiko pri celi predstavi. Dokaj dobro sta rešila svoje vloge Andrej in Marjana (Iva Orehkova). Gotovi prizori so bili še precej dobri, vendar pa so še bili tu pa tam premalo uglajeni, premalo naštudirani, posebno scene, kjer nastopi masa itd. Tudi petje je bilo včasih slabo. Obisk je bil bolj slab. Vsekakor pa je »Krekova mladina« s tem svojim uspehom lahko zadovoljna. t Bora Stankovič. Minoli petek je umrl v oddaljenem belgrajskem predmestju Bora Stankovič, eden najboljših srbskih pisateljev. Bil je sin skromnega čevljarja v Vranju, rojen 1. 1876. Dovršil je gimnazijo v domačem mestu, v Belgradu pravno fakulteto in nato študiral še v Parizu. Vrnivši se v domovino je nekaj časa deloval kot časnikar, 1. 1893. pa je dobil v finančnem ministrstvu državno službo. Po svetovni vojni je bil referent v umetnostnem oddelku; meseca maja t. 1. je bil vpokojen. — Pisateljevati je začel Stankovič že kot dijak ter so izšla prva dela 1. 1898. v »Iskri«. L. 1899. je izdal knjigo povesti »Iz sta-rog jevar.djelja«, 1. 1902. je Matica srbslka izdala njegove »Božje ljudi«, Srbska književna zadruga pa povest »Stari dani«. To leto je izšlo tudi nije-govo najznamenitejše in najpopularnejše delo »Koštana«. Potem je napisal še ravna druga dela, izmed katerih je roman »Nečista krv« naibolj znan. Belgrad ob Stankoričevem pogrebu. O priliki pogreba pisatelja Borisava Stankoviča dne 23. t. m. piše belgrajska »Politika« v uvodu svojega poročila: »Skromen in tih je bil Stankovičev pogreb. Morda zato, ker Belgrad najmanj ume, da izkaže spoštovanje svojim književnim veličinam. Nekoliko osebnih prijateljev, nekoliko sosed in sorodnikov je krenilo včeraj popoldne iz Vr-šačke ulice. Ni bilo godbe ne pevskega društva. Niti ni bilo mladine, ako danes sploh imamo mladino in ako sploh ve za književnost. Ni bilo ne dijakov ne profesorjev. Zato, morda, da bi naši veliki pisatelji ostali tragično osamljeni v smrti kakor v življenju.« Žena. Z mož<>m v Pantheon. Francozi so za časa velike revolucije izpremenili cerkev sv. Genovefe v Parizu v Pantheon, to je v častni tempel, v katerem pokopavajo svoje najslavnejše in najzaslužnejše može. Znamenito je, da je francoski narod priznal to čast tudi ženi, ki ni izvršila nobenih glavnih činov in sploh ni delala v javnosti, marveč je bila vsa njena zasluga v tem, da je osrečila v ta k on u enega največjih trancoskih znanstvenikov: Marcelina Berthelota, čegar stoletnico rojstva je minole dni slavil ves kulturni svet. Berthelot je kot vseučiliški profesor zasnubil hčerko tovarnarja Bregueta v Parizu, katero je že kot dijak natihoma obožaval. Bil je to eden najlepših zakonov na svetu. Eden Berthelotovih sinov piše o tem: »Moj oče ln moja mati 6ta drug drugega obožavala m nikdar ni najmanjša i»enca zatemniln njune sreče. Razumela sta se od prve ure dalje. Bila sta ustvarjena, da drug drugega izpopolnjujeta. Moja mati se je nasproti svojemu možu umikala vedno v ozadje, dasi je bila zelo izobražena in inteligentna; bila je eadovoljna, da osrečuje svojega moža in na ta način podpira njegovo veliko življenjsko H«ln« — Na staro* se je Berthelot popolnoma umaknil na svoj dom. Toda srečo družinskega iivljenjfl mu je za-ielo kaliti skrb za ženo, ki je bolehala na srčni Od Soče do Piave. Iz dnevnika vojaka slovenskega planinskega polka. Sreda, 24. okt. 1917. Včeraj ob 2 zjutraj se je začelo pri Kobaridu. Grmelo je na celi fronti, da se je tresla zemlja in pokalo skalovje. Proti večeru je ogenj nekoliko ponehal, zato, da je danes ra-vsezgodaj začelo bruhati iz tisočerih žrel že huje. Žvižganje, sikanje in udarjanje granat vseh mogočih kalibrov in min je neznosno. Stiskamo se v kaverni drug na drugem, luči nikakor ne moremo prižgati, ker je značni pritisk presilen. Par metrov smo zariti v živo skalo, toda vse nič ne pomaga. Peklenščka sila je močnejša od skale: ruši se in lomi. Zrak v naši luknji je neznosen. Ventilator neprestano deluje, toda komaj za silo. Ko je ta šiba božja nekoliko odjenjala, je odšla napadalna četa, da razgleda položaj. Že se čujejo strojnice in ročne granate... Toda moti se, kdor misli, da morejo temu peklu enkrat poiti sile. Ponoči so naši molčali, izkoristili pa so majhen laški presledek iu vse to, ali pa še več, kar smo mi že danes doživeli, doživljajo Italijani. Medtem smo mi že morali na delo. Kramp in lopato v roke, pa hajd v jartke popravljat, kar je zrušenega! In tega ni malo. Na nekaterih mestih je vse zravnano, zavetišča razbita, vmes pa kri in meso. Ze stoje novi na mestih, sključeni, raztrgani in zamazani in srepo zro na Kajti hrib in dolino pod njim. Toda laške loterije še niso ugnane. Začele so zopet bruhati, dim se je valil po Vol-kovnjaku, Fajtjem hrilbu, kota 126 sc pa sploh ne vidi iz njega. Vidi se, da so obojestransko dobro pripravljeni na ta krvavi ples! Zopet smo čepeli v luknjah in se dušili, zopet je trgalo človeško meso in škropilo slovensko kri po i-zbičani domači grudi. Toda, kdo se meni za to! Samo razbijaj in mori! Noči se prej ko ponavadi. Dež lije še neprestano, ogenj pa pojenjuje. Ze so zopet krampi in lopate na delu. Poljske straže se že plazijo skozi razvaline ... Telefonske zveze so vzpostavljene, pride depeša: Mrzli vrh zaseden! — Razbita človeška bitja so že nadomeščena z živimi mrliči, ranjenci v zavetju. Noč je temna, le sempatja se odtrga blisk, ki za trenutek razsvetli tmino, votel grom se zapodi po kotah in moti tišino. Lopate se pa liho zasajajo v blato in delajo nove jarke. Četrtek, 25. oktobra 1927. Kdo bi si mislil, da bo po takem dnevu in noči tako lepo jutro! Solnce je grelo tako zapeljivo, da je marsikoga zvabilo na plan. Pred kavernami je bilo precej živo in tu pa tam se je zavalil cigaretni dim preko jarka. Taka predrznost pa Italijanom očividno ni všeč, zato je poslal par precej težkih sem 6ea» Ni se še dosti 6ulo sikanje, že smo bili vsi naenkrat paed nagimi luknjami. Prvi niso stopali dosti hitro navzdol, zadnji pa niso mogli dovolj hitro zginiti s površja, zato so pritisnili na prve. V takem slučaju pa nimaš časa iskati in tipati stopnic, zato smo se proti volji peljali po zadnjih v naše »hotele«, pripeljali pa srečno v — mlako, ki se je nabrala na dnu od včerajšnjega dne. Pa nič za to, samo da smo kožo odnesli oelo. Zunaj se je zopet lomilo kamenje... Vreme je kot nalašč za aeropla-ne, ki so to tudi izkoristili. Ker je ves ogenj osredotočen na aeroplane, smo že zopet zunaj in kot vešči generali motrimo igro v zraku, obenem pa sušimo naše »boljše delec, ki so se malo prej namakali. Popoldne so začeli Italijani dražiti, kar je pa naše raztogotilo in so tako »pritisnili«, da so Lahi kar ostrmeli. Ker ni bilo odziva, smo si zopet upali na svetlo in opazovali učinke naših granat, žvižgalo, sikalo in treskalo je s tako silo, da smo se čudili, odkod naši jemljejo. Toda vsake godbe je enkrat konec, tako tudi te. Z naše strani je pojenjavalo, zato so se pa Italijani oddolžili. Bilo je nekaj strašnega, kar se je godilo nad našimi glavami. Vse mogoče prikazni so razbijale po naših pozicijah in rušile in ubijale, kar so dosegle. V našo smolo je vlekel še veter proti nam, z vetrom se je začel valiti dušljiv plin in že je pred kavernami pel z zamolklim glasom zvonec: napad s plinom. V trenutku so se naši obrazi spremenili v kljune: maske so čakale na plin. Zagorela je pripravljena skladovnica drv, da bi na ta način »panali« plin. Vse te priprave so pa bile skoro odveč, ker se je veter naenkrat premislil. Hudomušneži so rekli, da so Lahi spustili toliko plina, da ga veter ni mogel nesti naprej in je opešal. Naj bo kakor hoče, snemali smo maske in že debelo zijali v ordonanca, ki je vpil: »Kuk, Podlešče itd. zavzeli naši!« Pri tej novici postanemo kar razigrani. Do grla smo že siti tega blata in mlakuž, zato si želimo drugam... Orglice se glase, podgane v naših luknjah pa zijajo, kaj to pomeni. Smo namreč precej domači s to živalico. Skoro živimo ž njimi v taki skupnosti kot z ušmi. Človek se vsemu privadi. Pozno zvečer se privale v kaverno »strahovi« s kotli in vrečami. Spojni jarki razbiti, žarometi pa tako svetijo, da so se morali plaziti po trebuhih, če so nam hoteli kaj prinesti za želodec. S telesno hrano smo pa dobili tudi duševno. »Slovenec«: 6000 Italijanov pri Bovcu ujetih. Lahi se umikajo... bolezni. Berthelot, ki je bil sam bolan na srcu, je mnorro noči prečul ob ženini postelji. Nekega dne — 1. 1907 — je Berthelot za par ur odšel od doma. Ko se je vrnil, ga je sin sprejel z besedami: »Materi ni dobro«. Berthelot je ptthitel k postelji svoje žene. a našel je le še mrliča. Zajokal je in uro na to je bil sam mrlič. Francoski narod ni mogel lepše počastit spomina svojega velikega sina, nego da je dal mesta ob njegovi strani v Pantheonu tudi njegovi ženi. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBI 4 AN I priporoča: Radio. Osnovni pojmi o radiotehniki s 214 slikami k besedilu. Spisal prof. Leop. Andrče. Broš, Din 00, vez. Din 76. Parni stroj in parna turbina. Knjiga za strojnike in obratovodje. — Spisat inž. Gvidon Gulif. Vez 80 Din. Parni kotel. Navodila kurjačem, posontnikom parnih kotlov in delovodjem. Spisal inž. Gvidon Gulič. Vez. 30 Din. Ojačen beton. Učna knjiga zn stavbne šole in za stavbne obrtnike. Spisal inž. Jiroalav Foer-ster. Cena 12 Din. Praktična perspektiva. Spisal inž arh. Rado Kregar. Cena 43 Din. Justični umor. Na Angleškem imajo po dolgih letih zopet slučaj, da so nekoga 18 let pustili po nedolžnem v ječi. V Glasgowu je prebival nemški žid, po imenu Oskar Slater. Bil je na zelo slabem glasu ter živel neredno življenje. Nekega večera, par dni pred Božičem leta 1908., je Miss Gilchrist poslala svojo služkinjo Heleno Larnbie po časopis. Gil-olirist je bila stara samica, ki je ljubila na svetu samo svoje dijamante, a bila v stalnem strahu, da bo nekoč izropana. Ko je dekla odšla iz hiše, so kmalu začuli stanovalci eno nadstropje nižje, da je zgoraj nenavaden ropot. Pogumni so se takoj pripravili da gredo pogledat, kaj je temu vzrok ter so ob istem času s služkinjo stopili v stanovanje. Ko je služkinja stopila v kuhinjo, je mimo nje snvutail nesnan človeik, ne da bi ga kdo iamed navzočih prijel. Ko 60 vstopili v sobo ter videli na tleh umorjeno Gilchrist, je bilo že prepozno, da bi šli za morilcem. Ker je bila vsaka sled za morilcem brez uspeha, je padel puim na žida Slaterja. Obtežituo je bilo zanj, ker je v zastavljalnici zastavil dijaTnainfcno broško, slično, kot je bila ona umorjene. Drugič je bilo sumljivo to, ker jo je kmalu po umoru popihal v Newyork in pa ker je imel pri aretaciji v Newyorku pri sebi kladivo, s kakršnim je bila stara samica ubita. Priče so izjavile, da je Slater oni, ki je usodni večer prišel iz kuhinje na hodnik. Bil je obsojen na »mrt, pozneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Sedaj pa je dokazano, da je bila broška oni le slična ter da jo je Slater zastavil že pred umorom ter da se je namenil izseliti v Ameriko že davno poprej in tudi vozni listek je že plačal, kladivo pa, kaitero so našli pri njem, je bila navadna otroška igrača. Toda to ni osamljen slučaj v angleški justici, pač pa ima beležiti celo več umorov nad obsojenci, ki so bili nedolžni, kakor se je pozneje izkazalo. Nekoč je prišel v gostilno v Oxfordu bankir Hayes ter naročil dve sobi za prenočišče, eno zase, drugo za svojega slugo. Pri sebi je nosil težiko torbico. Kmalu za tem sta prišla dva tujca, ki sta tudi najela sobi. Kmalu po polnoči sta se ta dva tujca zbudila, ker sla začula nenavaduo vpitje. Šla sta takoj [ogledat, kaj je vzrok ponočnemu šumu, a ko sta odprla vrata, odkoder so prihajali glasovi, je sta! sre;li sobe gostilničar Bradford, v roki držeč dolg nož. Na postelji pn je ležal bankir že mrtev; imel je osem ran. Ta dva sta se vrgla na gostilničarja ter ga izročila policiji. Bil je obsojen na smrt ter bil kmalu za tem obešon. F.kseVuHjn »e ie Izvršila kljub zatrjevanjem Bradforda, da je nedolžen in kljub temu, da je torbica ieginila iz sobe umorjenega, četudi se gOPtilničaT iz isle ni ganil in pa da njegov nož ni bil popolnoma nič okrvavljen. Dvanajst let po eksekuciji Bradforda pa je sluga umorjenega bankirja na smrtni postelji izpovedal, da je on umoril svojega gospodarja. Po čudnem naključju sta oni umor nameravala izivršiti oba, sluga in gostilničar, a sluga je bil hitrejši. Ko je ravno vršil svoj grozni posol, je za čul bližajoče se korake, pograbil torbico ter v temi i ir ginil na nasprotnem koncu gostilne. Sluga ni bil niti trenutek osumljen, ker ko so ga iskali, da mu povedo grozno novico, je trdno »spal« v postelji. Edini slučaj svoje vrste pa je oni umorjenega Harisona.. William Harison je šel nekega dne od (loma, da inkasira najemnine stanovalcev, vrnil pa se ni več domov. Del njegove obleke so par dni za tem našli v grmovju, a bila je vsa okrvavljena. Osumljen je bil njegov sluga John Perry. Pred »odmiki je Perry v teku preiskave povedal tri popolnoma si nasprotujoče povesti. Prva je bila, da je njegovega gospodarja umoril neki potujoči klepar, katerega pa je pozneje umoril neki grajski hlapec. Truplo umorjenega kleparja bodo našli tam-in tam, kar se je pa izkazalo kot izmišljeno. Druga je bila ta, da na dan umora njega sploh ni bilo v kraju, kar se je zopet izkazalo kot neresnično. Tretja povest pa je bite najgroznojša, kajti sedaj .je obdolžil samega sebe umora, toda pomagala sta mu pri tem njegov brat in oa lastna mati. Pred poroto je povedal, da si je vse to izmislil, toda porotniki so jih spoznali krivim in vsi trije so bili obešeni. Po dvah letih pa je prišel v domači kraj »umor/eni« Harison. Povedal je, da so ga neznani roparji prijeli ter odvedli na ladji, po raznih čudnih naključjih da jim je pobegnil. Ali je bilo to izmišljeno, ali pa resnica, tega niso mogli dognati, a trije nedolžni ljudje so bili po nedolžnem obešeni. Psihijatri so mnenja, da je bil Perry psihično abnormalen in da je pod vplivom te napake in vsled bojazni pred smrtjo izpovedal razne neresnice, katerih posledica je bila trojna smrt. ZAMORCI NA RUSKEM. Malokdo ve, da živi na Ruskem skoro en tisoč zamorcev. Pomešali so se sicer z domačini, toda so ohranili no polt, jezik in poganske navade. Zamorci bivajo v Abkazijj na Kavkazu. Njih središče je vas Adzjubža blizu Suhuma. Predniki teh črncev so prišli na Kavkaz v srednjem veku kot sužnji. Republika Genova je imela ua Ruskem svoje kolonije in kupovala črne delavce. Po propadu italijanskih naselbin pod' Tatari so postali zamorci prosti. Oženil so se z abkaškimi domačinkami, toda še govorijo afrikansko narečje. Zdaj opazuje Akademija znanosti njih navade, po-božnosti, plese, zanimivo lončarsko industrijo in slično. Go&podturstvo Ali še potrebujemo novih bank? OBRESTNA MERA PRI NAS IN DRITOOD. Ljubljana, 25. oktobra. Kadarkoli sc sestanejo zastopniki bank iz celo države ali iz posamičnih (»krajin, navajajo med razlogi, ki ovirajo prosperiteto naših bank, v prvi vrsti in skoro edino ta razlog: davčna preobremenitev. Priznavamo: mnogo in še preveč je žalostne resničnosti v tem ln vsekakor bi bilo potrebno omiljemje, ki bo ščasoma moralo priti. Potrebno pa je, da se tudi banke same pobrigajo za znižanje svojih režijskih stroškov, kar bo omogočilo od vseh tako zaželjeno znižanje obrestne mere predvsem v drugih pokrajinah naše države, ne pa, da pričakujejo od države podpor v obliki znižanja davkov. Treba je torej, da v prvi vrsti v svojih vrstah napravijo red, in tako dajo zgled tudi drugim panogam našega gospodarstva. Danes nam statistika nazorno kaže, da imamo v primeri s predvojnim Časom veliko več bank. Ali pa se je temu primerno povečal tudi volumen našega denarnega in sploh trgovskega poslovanja? Z letom 1018 so se razmere našega goispodarstva Belo izpretnenile. V novi državi smo se morali bolj zanimati za zunanjo trgovino, katero je doslej imela v rokah tuja trgovina v tujih velemestih. Pred vojno je bil pri nas devizni promet zelo majhen, sedaj pa znaša na desetine milijonov tedensko. Seveda ni tako velik, kakor je bil v inflacijskih letih. Toda ali se je obseg naše notranje trgovine povečal. Zmanjšal sc najbrže ni, večji pa tudi ne bo, kakor je bil predvojni. Iz vsega navedenega jasno sledi, da je pri nas bank preveč. V inflacijski povojni dobi so se na debelo ustanavljale banke, visoke številke razvrednotenega denarja so zapeljale dosti konjunkturistov. Podružnična mreža je postajala vedno gostejša, vedno več ljudi je sililo v banke kot uradniki. Saj se je dalo jamo pri deviznem in valutnem poslu, ko jc dinar tako variiral. mnogo zaslužiti. V inflacijski dobi 50 bili zaslužki bank veliki, z naraščajočo konsolidacijo gospodarskih razmer pa so se začeli mnnj-Sati in kar po vrsti so morali slabši zavodi opuščati podružnice Prišel je polom Slavenske banke. V Sloveniji se je nadalje Trgovska banka fuzionirala i Ljubljansko kreditno banko ter je ob tej priliki lahko odpadlo več filial v onih krajih, kjer sta imeli obo banki svoje podružnice. Nadalje so vse banke začele odpuščati uradništvo v mali meri, onih iz propadlih bank pa drugi zavodi niso mogli prevzeti. Toda vkljub temu se ponovno razpravlja o redukcijah uradništva, ki so zlasti v Zagrebu aktualne in so radi tega pri vodilnih osebah v zagrebškem denarstvu nastale osebne borbe, ker morajo pač, ,če hočejo banke kaj imeti od redukcije, izpasti razni ravnatelji in drugi visoki uradniki. V takem momentu se pa nam najavljajo ustanovitve novih bank za gotove namene, kar bi lahko opravile naše banke. Ustanavljajo se pač zaradi inozemskega kapitala, ki hoče imeti svoje ljudi vsopovsod. Sicer pa se opaža v našem bankarstvu, da prevladuje tendenca za znižanje režijskih stroškov. Fuzijsko gibanje v Srbiji je pa še zelo potrebno poživitve. Še vedno čitamo o ustanovitvah novih miniaturnih denarnih zavodov s kapitalom 500.000 dinarjev ali 1 milijon Din ali celo 2 milijonov dinarjev, če hočemo doseči znižanje obrestne mere, moramo skrbeti, da dajemo starim denarnim zavodom dovolj zaslužka, ki ga potegnejo nase novi denarni zavodi. Na drugi strani pa je zlasti Slovenija interesirana na znižanju obrestne mere, ker odhajajo velike množine zlasti kratkoročnega kapitala v ostale pokrajine države, kjer dosežejo večje obrestovanje kakor pri nas (znani so slučaji celo po 40 odstot.!). Zato je potrebna taka finančna politika, da se kolikor mogoče izenači obrestna mera, seveda ne tako, da bi se Slovenija prilagodila drugim in bi pri na« obrestna mera narasla, nasprotno se mora v interesu tumošnjega gospodarstva znižati obrestna mera in približati našim razmeram. Valorizacija na Madiarskem. razlogov podpisali, letno rento, za kar bo parlament votiral 10 milijonov pengo letno (okoli 100 milijonov Din). Veliki podpisniki so si že med vojno pomagali in so lombnrdirali pri Avstroogrski banki svoje zueske do 75%. Druga skupina obsega zasebnoprnvne terjatve in dolgove. Odločilno je iu sledeče: V koliki meri je uspelo dolžnikom od upnikov zaupane jim vrednosti rešiti pred devaloriziranjem. Odgovarjajoče se upoštevajo zahteve ujmikov pri valorizaciji. Glede viog pri bankah je izjavil j>ravosodni minister, da se terjatve vpoštevnjo, če se dokaže, da je bankam uspelo vloge vzdržati, kakor morejo tudi banke dobiti od upnikov, če jim dokažejo, da so ohranili svoje premoženje. Glede hipotekarnih dolgov se postnvlja zakon na staro stališče: >krona je krona« in se no bodo torej valorizirale. Po dolgih posvetovanjih je tudi Madjarska dobila svoj valorizacijski zakon sledeč zgledu češkoslovaške in Avstrije. Novi zakon naj stopi v veljavo 1. januarja 1028. Vse terjatve so po novem zakonu razdeljene v dve skupini: prva skupina obsega terjatve proti državi in dolgove države, ki se ne valorizirajo, zlasti ne vojna posojila, to se namreč obravnava posebej. Tu je predlagano, da dobe vsi podpisniki vojnega posojila, ki so revni in ki niso iz egoističnih Spor kmet. ministrstva i hmeljarskim društvom. Dne 22. 1. m. se je vršilo zborovanje širšega odbora hmeljarskega društva, na katerem se je razpravljalo o sporu med društvom in kmet. ministrstvom, ter je odposlalo ministrstvu sledečo vlogo: Hmeljarsko društvo za Slovenijo, ki deluje že 48. leto, je vsikdar upoštevalo nasvete, od katere-sibodi strani glede napredovanja hmeljarstva v Sloveniji, posebno pa one, ki so došli od strani obla-stev. Dosedaj ni še nobena oblast, tudi ne kmet. ministrstvo, dala konkretnih navodil, kako bi sc zamoglo hmeljarstvo Slovenije dvigniti na višjo stopnjo. Vodstvo radi tega naproša kmet. ministrstvo, naj sporoči vse one nasvete, ki bi zamogli dvigniti hmeljarstvo Slovenije, ozir. naznaniti ono točke, v katerih bi društvo nasprotovalo v smislu že objavljene odredbe. Očividno so se dogodila ne-sporazumljenja in je nujno potrebno, da se zadeva pojasni. Društvo bo radi soglasnega sklepa širšega odbora 22 t. m. na izrednem občnem zboru dne 20. nov., sklepalo o celi zadevi, prosi pa ministrstvo, da do takrat reši vlogo društva. Prevoz krompirja skozi Trst. Italijansko ministrstvo za gospodarstvo je sklenilo, da dovoli prevoz krompirja avstrijskega, češkoslovaškega, poljskega, jugoslovanskega in madjarskega izvora, določenega za vkrcanje v luki Trst ter naslovljenega izven Italije pod sledečimi pogoji: 1. Vsaiii pošiljki mora bili priloženo spričevalo o izvoru in izpričevalo, da je krompir prost naslednjih parasitov: Phorimaea operculella, Synchytrium endobioticum, Doriphora decemlineata, epitrix cucumeris. 2. Razkladanje vagonov s krompirjem je dovoljeno izključno v prosti luki Trst. Blago, ki bi se eventuelno razložilo izven proste luke, se mora sežgati. 3. Železniški vagoni in vozovi, ki so služili za prevoz, se morajo takoj po razložitvi razkužiti. 4. Blago se bo deponiralo v posebnih skladiščih proste luke, v katerih se ne bo smelo skladati drugega blaga. Po izvozu blaga se bo moralo skladišče razkužiti ter ostanke, vključno smeti sežgati. Stroške za razkuženje in za drugo, nosijo interesenti. Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave trt-nih vrvic in motvoza. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekon. oddelku. — Ravnateljstvo drž. rudnika v Velenju sprejema do 2. nov. ponudbe glede dobave 250 ni3 sejanega dolomitnega peska. —- Ravnateljstvo drž. rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 8. nov. ponudbe glede dobave 22.000 kg sena. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 17. nov. ponudbe glede dobave raznega materijala (klobučevlria, platno, igle, čopiči, omolni papir, pergaraontni papir, jelove deske itd.). — Vršile sp bodo naslednje ofert licitacije: Dne 27 I. m pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobavo 1000 kg letošnjega fižolu. — D.ie o. nov. t. I. pri Ravnateljstvu drž. železnic v Subotici glede oddaje 5000 pil v ostrenje, dne 7 nov. pa glede dobave plošč od azbest cementa iu žebljcv za iste. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vjiogled. Nova konferenca o pre/adolženosti kmetskegu stanu. Kakor nam poročajo iz Belgrada, se je na anketi, ki se je vršila na poziv kmetijskega ministrstva, izvolil odbor; ta odbor bo zbral podalke od vseh kmetijskih ustanov in organizacij ter bo na podlagi zbranega materiala predlagal ministrstvu konkretne korake o kmetijskem kreditu. IZ o raz a Dne 25. oktobra 1027. DENAR. Na deviznem trgu ni izprememb. Curih, Dunaj, London, Proga, Trst so ostali neizpremenjeni. Slabše je tendiral Berlin radi mednarodnega nazadovanja Privatnega blaga je bilo primeroma dosti. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih, Dunaj in Newyork, v katerih je bil tudi največji promet. Ljubljana. Berlin 13.55—13.505, Curih 10.94— 10.97 (10.955), Dunaj S 8.03 (8.015), l.ondon 276.70 bi., Newyork 50.035—50.835 ( 56.735), Praga 168.40 bi., Trst 309.25—311.25 (310.25). Zagreb. Berlin 13.545—13.575, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 8—8.03, London 270.3—277.1, New-york 50.61-56.84, Praga 108—168.80, Trst 309.0— 311.0. Belgrad. Berlin 13.55—13.58. Budimpešta 9.925 9.905, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.997— 8.027, London 270.30—277.10, Ne\vyork 50.01 — 56.81, Pariz 222.30—224.30. Praga 107.97—108.77, Trst 309.58- 311.58. Curih. Bolgrad 9.13, Berlin 123.78, Budimpešta 90.05, Bukarešt 3.22, Dunaj 73.17. London 25.2525, Ne\vyork 518.375, Pariz 20.355, Pragu 15.30, Tsrt 28.34, Sofija 3.70, Varšava 58.2. Trst. Belgrad 32.23—32.20, Curih 352—354. Dunaj 255.2—261.2, London 89.13—89.15. Ne\vyork 18.27-18.28, Pariz 71.7—71.9. Dunaj. Devize: Belgrad 1241.5, Kodanj 189.85, London 34.49, Milan 38.725, Newyork 708.20, Pariz 27.805, Varšava 79.40. Valute: dolarji 706.75, francoski frank 27.805, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.8975. Praga. Neizpremenjeno. Dinar: Ne\vyork 170.05, Berlin 270.00, London 7.37. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani zopet zaključena Ljublj. kreditna po 135, blago se še vedno ponuja v velikih količinah. Praštediona je poskočila na 902 denar brez blaga. V Zagrebu in Belgradu je vojna odškodnina padla radi realizacij pri malenkostnem prometu. Vevče zaključene po 135. Ljubljana. Celjska 104 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, 1'raštediona 890, 900, 802. vse denar, Kr. zavod 100 den., Vevče 133 den., Rušo 290—300, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 81, agrari 54—54.5, vojna odškodnina 394—395, dec. 399—400, Hrvat. esk. 91, IIIpo 50, .Tugo 92, Praštediona 90G—910. Ljublj. kredit. 135, $ečerana 013, Drava 570—586. Slavonija 13—15, Trbovlje 176—482. Vevče 135. Belgrad. Narodna banka 5120, Izvozna 1250. 1% invest. posoj. 83.25—83.5, agrari 54—55, vojna odškodnina 394—398, po zaklj. 397.5 (promet 400 kom.), okt. 397.5—398, dec. 403—407. Trst. Adria 181.5, Assicurazioni Gener. 4.67C Cosulich 190.5, Kamione adriatica A. 2225,, B 2220, Tripcovich 258, Split cement 220, Lloyd 765 Dalmatin 90, Oceania 95. Dunaj, 25. okt. Podon.-savska-jadran. 82.75 Jugo 11.25, Alpine 47.85, Greinitz blago 12.10, Trbovlje 58.20. Gutmann 20, Slavonija 1.52. BLAGO: Ljubljana. Les: Oglje buk. suho vil., fko t. n. p. 1 vag. po 78, buk. drva kr. suha brez okr.. fko v. n. p. 1 vag. po 19.5, deske smreka-jelka 18 mm III. fko v. n. p. 1 vag. po 350, remeljni smr.-jelka ostror. molite (»-08, 78-78 od 4.5—6 m fko v. meja 1 vag. po 540; iščejo se sinr. drvu, ne preveč grča-va, zdrava obelj. od 50 in 100 cm, 15—20 cm okrog in od 20 cm dalje, klano fko m. via Rakek. Zaklj.: 4 vad. Tendenca neizprem. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slojj. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): Pšenic« 78—79 kg, 2%, bač. 337.5—340, nov. 340—342.5, sr 335—337.5, slav. 332.5- 335, koruza bač. 242.5-245, nav. vozn. 245—247.5, um. suš. 235—237.5, n. vozn. 240—242.5, moka O g vag, bi., plač. po prejemu 480, zaklj. —; tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica 78—79 kg, 2%, bač. 287.5-290, bač. 79 kg, 2%, 290—292.5, ban. 282.5—285, sr. 285—290; rž bač. 280- 290; oves bač. in sr. 207.f —210, ban. 202.5—205, slav. 210—212; ječmen sr 60—01 kg, 225—230, bač. 05—00 kg, 245—250, bač. 08—69 kg 260—270; koruza bač. 205—207.5, suš. 200-202.5, sr. 12-1 185—190, n. 3—4 210-212.5. bela 1—2 215, bela 3—4 227.5—230, ban. 202.5-205, novn 12—1 185—187.5, sr. 205— 207.5, n. kval. gar. 172.5—175. n. 12—1 ia5—190, suš. 200—202.5; fižol bač. iu sr. beli 370- 380, bač. beli prebran 8. VViener Boden 38.25—38.75, koruza 27.50— i 28, oves tuz. 30.50—81. ogr. 31.75—31.15. Chicago, 25. okt. (Začetni tečaji.) Pšenica: tendenca se je vzdržala, dec. 122.87, marec 126.12. koruza: tendenca se ie vzdržala, dec. 83.12, marec 87.12, rž: tendenca vzdržana, marec 99.50. Itudinipcšta (terminska borza). 25. okt. Ten-i denca za pšenico medla, za rž trdna. — Pšenica ! okt. 30.02. 29.81, zakl. 29.88—29.90, marec 31.90. 31.82, zaklj. 31.84 —31.86. — rež okt. 28.30. 28.14, zaklj. 28.16—28.18, marec 30, 29.90, zaklj. 29.01 do 29.90, koruza maj 24.70, zaklj. 24.70—24.78. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del Vremensko poročilo Meteoro!o§ki zavod v Ljubljani dne 25. oktobra 1927. Višina barometra 308'8m Opazovanja Barometer loplolo » C' Kel. »Int)e Veler In brzino v m Oblačnost n—ln Vrsta padavin ta m II k ml rfts Ob opazovanju vni9d*7h L|ubltana 8 769-4 5-9 90 E 2 0 13-8 5 4 Maribor 763-8 5-0 88 NW 10 0 15 3 Zagreb 768-8 9-0 85 E 2 3 16 8 Belci r&d S 768-1 100 72 mirno 8 dež 3 18 V) Sara;fvo 767-5 9-0 74 NE 4 10 21 8 Skopife 763-9 14-0 78 NVV 4 10 dež 2 20 12 Dubrovnik 762-1 18-0 65 mirno 3 19 10 Split 7 763-1 15-0 62 NE 8 0 21 14 Praga 766-5 6-0 — W 4 10 21 0 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 26. oktober: Jasno in toplo, v severnih Alpah megla. 47 Mark T\vain: Kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Stari možak je še vedno nemirno stopal semin-tja, nehal govoriti na glas in začel mrmrati. Kralj je porabil to priliko, da mu je povedal, kako je v resnici ž njim; govoril je z gorečo zgovornostjo, s katero ga je navdajal strah in nemir. Toda puščavnik je mrmral naprej in se ni zmenil za njegovo govorjenje. Še vedno mrmrajoč je stopil h kralju in rekel: »Psstl Razodeti ti hočem veliko skrivnost!« Sklonil se je, da bi jo povedal, a je obstal, kakor da bi prisluškoval. Čez trenutek, dva, je stopil k oknu, pomolil glavo ven in se oziral po temini; nato pa se je vrnil po prstih zopet nazaj, sklonil obraz prav do ušes malega kralja in mu šepnil: »Jaz sem veliki angel!« Kralj se je močno zdrznil in dejal sam pri sebi: »Dal Bog, da bi bil zopet pri klatežih, zakaj sedaj sem ujetnik blaznega človeka!« Obšel ga je silen strah, ki se mu je jasno videl na obrazu. Puščavnik pa je z zamolklim, vznemirjenim glasom nadaljeval: .:-Knkor vidim, že občutiš mojo navzočnost in .sveto okolico. Sveti strah se ti bere z obraza. Ni človeka, ki hi bival tukaj, da ga okolica ne bi tako prevzela. Zakaj ta kraj preveva prav ozračje nebes. Prav na tem kraju so me izvolili za velikega -uigela — pet let je tega — angeli, ki jih jc poslulo nebo, da bi mi podelili to silno dostojanstvo. Njihova navzočnost je napolnjevala ta prostor z neiznosno svetlobo. In pokleknili so pred menoj, kralj, resnica, pokleknili so pred menoj, zakaj bil sem večji od njih. Hodil sem po dvorih nebes in se razgovarjal z očaki Dotakni se moje roke — ne boj se — dotakni se je. Tako — sedaj si se dotaknil roke, ki so jo prijeli Abraham in Izak in Jakob! Stopal sem namreč po zlatih dvorih in zrl Boga iz obličja v obličje!« Pri teh besedah je utihnil, da bi bile šc bolj učinkovite. Te-dajci pa se mu je obraz iznenada izpremenil in iz-nova se je vzravnal pokonci in rekel srdito odločno: »Resnica, veliki angel sem; zgolj veliki angel! — Jaz, ki bi bil lahko vse kaj več. Gola resnica to. Pred dvajset leti mi je nebo v sanjah to razodelo. Ej, resnica, obljubljeno mi je bilo, da bom postal kralj — in moral bi bil postati kralj, saj mi je samo nebo tako obljubilo — toda naš kralj je izvedel za moje sanje. Pridrl je z vojsko nad mene, mi vzel grad in vse premoženje. Rešil sem si komaj golo življenje in sedaj se skrivam po svetu in čakam, da pride ura maščevanja!« Prj teh besedah je začel iznova momljati in se v brezmočni togoti lolči s pestjo po čelu; zdajpa-zdaj mu je iz ust privrela strupena kletvica, včasih pa je tudi zinil ganljivo tožeče: Zavoljo tega nisem drugega kot veliki angel — jaz, ki bi bil moral biti kralj!« Tako je govoril in ravnal dobro uro in ubogi mali kralj je ves čas sedel, ga poslušal in trpel. Kar naenkrat pa je vsa blaznost zapustila starca in bila ga je sama milina in krotkost. Glas se mu je omehčal, stopil je z oblačnih višav na zemljo in je začel brbljati tako preprosto in človeško, da si je kmalu dodobra osvojil kraljevo srce. Slari velikaš je pomaknil dečka bližje k ognju, da mu je bilo bolj lagodno, in mu s spretno in nežno roko obvezal male praske. Nato je še! pripravljat in kuhat večerjo; ves čas je venomer zabavno klepetal, tupatam pobožal dečka po licu. ali ga pogladil po glavi tako nežno in ljubeznjivo, da se je v prav kratkem času vsa dečkova bojazen in rnrž-nja. s katero ga je navdal ta veliki angel, izpremenila v spoštovanje in ljubezen do starega možaka. To srečno razmerje in razpoloženje se je nadaljevalo tudi med večerjo, ki sta jo zavŽila. Nato ie čudni puščavnik položil dečka v posteljo v majhni sosednji sobici in ga zavil lagodno in ljubeznjivo v odeje kakor mati. V slovo ga je še enkrat prijazno pobožal, odšel in sedel k ognju, kjer je zamišljeno razgrebal ogorke. Zdajci je prenehal; potrkal si je nekolikokrat s prsti po čelu, kakor da bi si skušal poklicati v spomin neko misel, ki mu je ušla iz glave. Naenkrat je planil naglo kvišku, stopil v sobico svojega gosta in rekel: »Ali si res kralj?« »Res,« se je oglasil zaspani odgovor. »Kakšen kralj pa?« »Angleški.« »Angleški! Torej Henrika ni več!« »Na žalost ga ni več. Njegov sin sem.« Temačno se je pomračilo starcu obličje in stisnil je koščene pesti z močjo, ki mu jo je narekovalo maščevanje. Nekoliko trenutkov je hitro sopel in večkrat se mu je zaletelo, nato pa je rekel s hresčečim glasom: »Ali veš, da je bil on tisti, ki me je pognal brez strehe in brez doma po svetu?« Nobenega odgovora ni bilo slišati. Starec se je sklonil, motril pokojni dečkov obraz in poslušal njegovo mimo dihanje. Spi — trdno spi, je rekel in gube, ki so se mu bile nabralo na čelu, so izginile in se umaknile izrazu zločeste zadovoljnosti. Hahel nasmeh je hušknil preko obraza sanjajočega dečka. Starec je zagodrnjal: . Tako — srce mu je srečno, in okrenil s<> je od njega. Tihotno je stopal po izbi, kakor bi nekaj iskal; zdaj pa zdaj je obstal in prisluškoval, zdaj pa zdaj je naglo obrnil glavo in se brzo ozrl proti postelji; med tem pa je ves čas godrnjal in momljal sam pri sebi. Naposled je našel, kar je po vsej priliki iskal — zarjavel star mesarski nož in brusilni kamen. Nato se je splazil nazaj lc ognju, sedel in začel tiho brusiti nož na oslici, venomer godrnjajoč in momljajoč. Veter je vzdihoval okoli samotne koče, tajnostni nočni glasovi so iz daljave plavali mimo. Svelle oči predrznih miši in podgan so poknkavale iz razpok in skrivališč proti starcu, ta pa je zamaknjen nadaljeval svoje delo iu ni opazil ničesar. =111=111 ss ca > r O ta ' i-i O 3 B « S o č B" S g S"« - vi C ST tr o r m tsi 2. ir M cr - > g; P f sr IO <1* — w pr* se ? 8.2 t* ?? P o > <2. " _ kl f- 5 £ r? o «> H" <8 E. 0 * » is o. < D - W s alf N N W - O O, to K. 5 o F a- s U i 9 P - t>r ~ D <1 <® 1 S gr i- er « O B ¥ g" __ ^ ° r B" t M f* «> i S v a 5 S" w n> o Z. H s v ' V) o c N S ro "g' s i. s>r iS n " 2: > -S • - N n S < man &> N T cr o "g- vj 111 = 111 = 0'';iiI*§§LlE POTREBŠČINE ZH 0PHL06RHPH PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI LUD. BHRHGR, LMBLSflHH ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 6/1. TELEFON ST. 2980 MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 150 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. StSBBTVSTTCl n^jf. 16 le*, zdrava UvMC in močna, želi službe pri boljši krščan. družini; vajena jc kuhati in vsakega dela. Naslov v upravi lista pod: 8188. UIČA nova, dvodružin-• »lOH ska — z lepimi stanovanji in vrtom ob Dunajski cesti, Stožice pri Ljubl|ani, ugodno naprodaj. Več pri F. Jerko, Črnuče, p. Ježica. 8434 DVA HLAPCA | zanesljiva voznika, poštena, vajena konj, neporočena, vojaščine prosta, se sprejmeta v stalno službo pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Stanovanje perilo in hrana v hiši. Blagajnlšarka , bivša prodajalka — se sprejme. Hrana in stan -vanie v hiši. Ponudbe na opravo lista pod značko: »Blagajničarka« 8460. Pozor! Iščejo se okraini ZASTOPNIKI Dober zaslužek zagotovljen, oosebno znanje se ne zahteva Ponudbe na upravo '»Slovenca«, Celje pod: »Dober raslužek«. MIZARJE Izvežbane delavce za potniško vagone in tramvajske vozove, sprejme Tovarna vagonov, BROD na Savi. 8-186 Večje kmečko m> POSESTVO -»c z vsem gospodar, poslopjem - naprodaj. Cena po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod it. 8496. Ajdov med fini, razpošiljam po najnižji ceni. Naslov se izve v upravi lista pod: 8402. "JABOLKA debela, in ŠTAJER. KOSTANJ sc prodaja najceneje pri GOSPODARSKI ZVEZI, Ljubljana. Pouk na daljavo (Femstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadč-mie Polvtechnique: Quai Amercoeur. 51 Liege — Bclgiia Prospekti 10 D. KOLESARJU Znižane cene. 0-:!e|te si zalogo dvokoles na)finet&«ga tipa Tribuna, Rekord. Scnamplon. Stvrla, Stanki, Fafor, Perla, Dlan1 ant že od Din 1300--uapre). Pneumatlka Dnnlop, Mlchelln. Ceniki franko. Prodala na obroke .Tribuna* f. S. L. L|aD!jana rovama dvokoles ln otrofik vozičkov. s pregreto paro tvrdke »Lanz Mannheim«, 26 do 42 HP, iz L 1922., novo, izborno ohranjena, šc v obratu, zaradi povečanja obrata takoj naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod številko 8363. Preselitve s pohištvenimi ali plato-▼ozovi, brzo in najce-neiše špedicija »Slove-nia Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36, telefon 2718. 7734 Na hrano in stan se sprejme gospod. -Stari trg 2, I. nadstr. Cnhirn oriprosto in dUMJl/U majhno, išče gospod, ves dan odsoten. - Ponudbe je poslati na J upravo lista pod šifro: ■ »Do 30. novembra 8494«. C OD A opremljena in OUDM zelo lepa, se se odda takoj 2 solidnima gospodičnama ev. dijakoma, v Vodmatu, v bližini postaje cestne železn. za solidno najemnino. Na-slov v upravi »Slovenca« pod številko 8487. Amerik anska okrožna žaga (Lattenkreissag:) dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v upravi lista pod številko 8364. Prodam več prvovrstnih HARCER KANARČKOV po 200 Din kom., lastna vzgoja. - Dolinar Rafael, Kolezijska št. 26 Ljubljana (Trnovo). 8471 BUKOVO OGLJE Iščem dolenjskega dobavitelja, producenta. - Ponudbe: Bnčar, vratar bolnice, Kandija - Novo m. NAGROBNI OKVIR pri Sv. Križu naprodaj za 80. Din. Naslov pove uprava lista pod št. 8498. Poravnajte naročnino ! HLODE bukove Ia. in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI — Ljubljana. 7490 Kupi se za neko lesno skladišče pribl. 200 tekočih metrov poljskih tračnic ter 2—3 vozičke za les. Naslov pove uprava lista pod številko 8362. Staro OBLEKO in pohištvo, kupim. Dopisnica zadostuje. M. Prc-kuh, Gallusovo nabr. 23. Kupim vsako množino SULCEV po najvišji dnevni ceni. Ponudbe poslati na: E. VAJDA, čakovec. RAZPISUJEMO dobavo 22.000 kg sena za konje. Pogoji interesentom na razpolago. - DIREKCIJA DRŽ. RUDNIKA ZABU-KOVCA, POŠTA GRIŽE. f* f. . *:> :...•{•• ' ' Debele luskinaste otrobe kupite najceneje pri tvrdki A, VOLK. Uubllana Resljeva cesta !4. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po 3V najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4. Priporoča se trgovina i železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. DAMSKE KLOBUKE najmoderneje (filc in bar-žun), priporoča ANGELA SMREKAR, modni salon. Kongresni trg 4. 8437 Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v veliki ali T pa tudi v priprosti najbolj majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj priporočljiv! Nova ve/ika, lepa povest iz našega domačega življenja V gotiških plazov® Spisal Slavko Savinšek. Povest se godi v enem najlepših delov Slovenije, na Golici in v gorah od Kepe do Stola ter na pobočju in v dolinah, na kranjski in koroški strani teh gor. — Osebe v tej povesti so naši lcmelje, ki se bore za svoj obstanek in kruh z zemljo, finan-carji, viharji in plazovi. Glavna junakinja v zgodbi je Hribarjeva Cilka v svoji neomajni poštenosti, zvesti ljubezni, nežni dobrosrčnosti in neklonljivi odločnosti. — Vsa naša nepokvarjena mladenka. Povest je začela ravnokar izhajati v tedniku Domoljubu. Krasilo jo bo blizu 30 izvirnik slik. Kdor jo hoče od začetka brali, naj takoj naroči „Domoljuba", ki slane do konca tekočega lela samo 10 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani POPRAVILA Mehanik M LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. Fina šivilja izdeluje najmoder. plafče po 100 Din, kostume in obleke najceneje. - Kje, pove uprava pod št. 8495. PRODAM MLIN na štiri tečaje z malim posestvom ob cesti na prometn. kraju, pripravljen tudi za valjčni mlin. Naslov se izve v upravi Deske-kratice, od 1—4 m ter tretjo in četrto vrsto, 4 m dolge, vse 12 ali 13 mm, kupim. Ponudbe z navedbo ccne pod: »Za zaboje« it. 8422 »Slovenca« pod št. 8479. ■ na upravo »Slovenca« Zakaj? Zato! opažate, da se Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo manj pozornosti, kot ste pričakovali v začetku? ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka: Kdor ne oglašuje, ne napreduje! Osrednja čipkarska zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo kieklanih čipk, pristno ročno delo iz Ia češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenili čipk. — Pri njej dobite tudi vse kleklarske potrebščine. — Vse po najnižjih cenali! da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalnlca In tvornlca poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva nllca 6/11. flPMSBRMfflKS! Zatekelse ic pes j volčje pasme. Odda naj i se proti nagradi. Gustav j Puc, Tržaška cesta. 1 "S "iS "S 1 " zeleno francosko žganje d-JLA RAJ^J*1*^.!. je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavno zaloga: Vitorair Dolinšek, agentura „Juniper" Celje. Gosposka ulica 26. • ■ .. . v>. . '".'• rt - „ ■ ••v' preproge podaljšana prodaja do sobote popoldne v JANEZ TRDINOVI ULICI, hiša na vrtu (za sodiščem). VSAK more zastonj imeti najnovejše Radio-cevi (Schrack, tipa RD4), če plača naročnino za poljudno ilustrirano Radio-revijo „RadlOwelt" za eno leto in doda 25 Din za poštnino in zavojnino. Poskusna številka zastonj. Wiener Radio Verlag, Wien I., Pestalozzigasse 6/14. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča zu praznik Kristusa Kralja: Bartinunn, Dr. B., Jesus Christus unser Heiland und Kiinig. 054 strani, vez. Din 144. Bettenburg C., Gcdatiken zu Predigten iiber das Konigtum Jesu Christi. 94 str., nevez. 30 Din. Cohausz S. J., Jesus Christus der Konig der Welt 158 str., vez. 40 Din. Drexel, Jesus und dic Seele. 96 str., nevez. 11 Din. Fnustmann K.. Christi; iinigsfcst. Sechs Vortrage nach den Gedanken der Christkonigs-Enzy-klika Pius XI. 87 str., nevez. Din 31.50. Gersler P. T. V., Jcsu soziales Konigtum. Pri-igt-zyklus. 81. str., nevez. Din 13.50. Haendly P. A., Gott — Christus. ReligiSse Zeit gedanken. 92 str., nevez. 27 Din. Hiittenschvviller P. J., Christus - Konig. 31 Le-sungen uber das Konigtuin Christi. 144 str, nevez. Din 16.50. Jehle Dr. E., Der gottliche Heiland, mein Fiihrer zum Lebensglilck. 96 str., nevez. Din 19.50. Kross Dr. J., Thron und Rcicliszeirhen des Konigs Jcsu Christi. Sechf. Predigten iiber das Ivonig-tum Jcsu Christi. 38 str., Din 23. Lucas J., Die Reichtiimer de giittlichen Borzen* Jesu. 128 str., vez. Din 80. Marinion D. C., Christus das Leben der Scelc. 463 strani., nevez. Din 91. Mateo, Hin zum Kiinig der Mehe. 307 strani, vez. Din 62.50. Meyenberg A., Jesus der Konig nnd sein Konig-reich in der III. Schrift. 64 str., novez. 28 Din. Pitynek A.. Am Herzen Jcsu. 33 Zeitgemasse Le-sungen. 278 str., vez. Din 70. Rohrniiiller G.. Jesus Christus der Gottmensrh und Geliiscr. Zvezek I.-III., nevez. 115 Din. GSttig J., Der Rasttag am Herzen Jesu. Anleitung zur monatlichen Geistessammlung. 149 f.tr_ vez. Din 32.50. Schenz Dr. A., Jcsiib und wir im Spiegel de« Kirckenjahres. 136 str., nevez. 38 Din. Schumacher W., Christus unser Kiinig. Zeitgemasse Gedanken uber Kttnigtum Christi. 65 str., nevez. 30 Din. Oficij D. N., Jesu Christi Regis, za brevlr. 7 Din Mašni formular D. N Jcsu Christi Regis za mi-sale 5 Din. Spisal Andrej Andree Broširan Din 60'—, vezan Din 76'— Jugoslovanska Knjigarna v LMgani. • Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. FeUcita Kaliašek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Za praznik »Kristus Kralj« priporoča Jugoslov. knjigarna v Ljubljani KIMOVEC FR.: »Srce Kraljevo«. Za me- šani zbor in orgle, Din 1.50. Lepa in učinkujoča skladba; za ta praznik prav primerna. PREMRL ST.: »Povsod Boga« za enoglasni in mešani zbor z orglami. D'n 1.50. Za spomin Vernih duš pr poroča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom : FOERSTER A.: Sedem pogrebnih pesmi za me- Sani zbor. — 10 Din. HLADNIK I.: Requiem za en glas in orgle. — 16 Din. KOKOSAR I.: Requiem za nizki glas in ortfle. — 12 Din. MAROLT FR.: Nagrobnice za moški zbor. — Vez. 20 Din, broš. 16 Diu,