8554 A 60 L00200 OSREDNJA KNJIŽNICA ^»bb. pSSe? Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 268 (10.180) TRST, nedelja, 12. novembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Vlada na prepihu se politiki z njo u- >. - ™uiije zaKunuuajne (J*0®’. praviio celo, da je s• ki še preostaja vladi, št Rimu se je spet začela širiti J? najbolj priljubljenih nacionalni iger: imenovali bi jo lahko rfokrizat, V tridesetih letih ita-'jonske republike sq s R Politični komentatorji yorjali nič kolikokrat, včasih tu-1 ® Prav dramatičnih okoliščinah. n °hrat Pa so v staro igro vnesli °»o varianto: vprašanje, na ka-treba odgovoriti, ni več, ' bo do vladne krize prišlo, ali jf’ P°č pa, kdaj bo izbruhnila. J?rai osi namreč soglašajo, da 0 Ploda ne bo mogla vzdrža-Un i ®°' vsekakor gotovo ne do Cq sedanje zakonodajne dobe. treba _____ šteti ne Rešetih, ampak v tednih. q e oomeravamo se spuščati v 0>>’ posebno, ker je po-!CRt družbeni in gospodarski tak, da je vsaka igrivost ec■ Ne bo pa odveč na kratko jjvJJkdnti elemente, ki silijo h nje/’ l*ste' k* govorijo proti ^nth elementov je vsak dan J; Eben glavnih je v osnovni ^^ciji, ki označuje sedanjo «» l' ie vida, ki razpolaga v a*° široko večino, kot še nikoli n.!adnjih desetletjih, po drugi stra-Pa jo sestavljajo člani ene same a,!fce. Odtod izvirajo težavni od-jJ! ned vlado in strankami, ki jo Vr !nrai°' kor je že dalo povod za j.S° Polemik in nasprotovanj, ki ^Počno ošibila vladno večino. tiari °č*tnem nasprotju s širino čas ^ ve^xne 3e tudi izredna po-in neučinkovitost vladne da ’-S izhaja tudi iz dejstva, -■ . le treba večkrat ponovno pre-ki so pirati točke tier programa, dogovorjene. Tipičen pri-^ ie prav vprašanje kmetijskih ki so v tem trenutku ena teatri*1 ierx' °h kateri bi se u-B 'la Andreottijev? barka razbiti. ^ ediJo zakona je bilo izdelano ^.Petmesečnem dogovarjanju, seka •>a’ bi moral parlament do-jencno odobriti dogovorjeni tekst, dvom* skupai sPet postavljeno v U^a tudi to ni nič novega. Dej-dtk *e’ novi zakon prizadeva >ast! 6re iuterese, ki jih je doslej y ,°Pala Krščanska demokracija. Kt)S*ern. trenutku pa se je znotraj Ig ,P°iavil odpor: zemljiška ren-be.le nedotakljiva, ali z drugimi ton ri novi mkon 0 zemljiških im .oh je treba za psako ceno (]q i po qcl tako razvodeniti, tile ° Zad°voljeval tudi veleposestih e tor popolnoma prezrl intere-jt ?P°l°vinarjev, v korist katerih j,1 Prvotno zasnovan. (jgoda ne gre niti samo za to, pfgS? 0Proženi interesi, ki so, kot stVr.1 Carolis, tmoralno boga- i„h .Tščanske demokracije». Vpra- uernuKTUvijv** vpiu- krši ^S^tiiskih pogodb je demo- 2*."” pljuje anska desnica izbrala kot s katerim naj prepreči nate sodelovanje s komunisti in oblaš(°i njihov rdolgi pohod» k hjn ta^o smo pri glavnem elemen-nestabilnosti, to je v te n.^ sP°rih v stranki relativ->a $ ecJne' ki j*h bližanje kongre-»ec,^ °°lj zaostruje. V zadnjih me-ntVr sm0 bili priča tvelikim ma-tefjjj0”1* vseh starih struj, o ka-diij so na zadnjem kongresu trnitj’ “a bi morale postopno izgi-^ptofno pa so se utrdile in *ner X0Hle. V tem pogledu je pri-t>ore* ®nnat Cattinom izredno zgo-*terKot je znano, je bil mini-Ijeti Z<1 industrijo pred časom izvo-kQr Za namestnika tajnika KD, % 5e nezdružljivo z ministr-brQj Akcijo. Andreotti je že iz-tifjt Smlednika, uglednega ekono-to|j^g Romana Prodija, ki je ka-0dbo:■ *w Predsednik vlade Andreotti je odpotoval v Luksemburg na razgovore neluxa o novem evropskem monetarnem sistemu. Na sliki ga vidimo nom, z ministrom Pandolfijem in vladnimi predstavniki Nizozemske z vladnimi predstavniki držav Be-z luksemburškim premierom Thor-in Belgije (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitfiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii« DRAMATIČEN RAZPLET PREISKAVE O POKOLU PRI PATRICI V SPOPADU PRT LATINI KARABINJERJI HUDO RANILI DOMNEVNEGA BRIGAD ISTA Gre za 26-letnega Stefana Sebregondija, ki je obtožen sodelovanja pri ugrabitvi Mora LATINA — Dramatičen razplet preiskave o pokolu pri Patrici: v spopadu s karabinjerji je bil pri tovorni železniški postaji v Latini hudo ranjen domneven terorist. Gre za 26-letnega Stefana Sebregondija, prijatelja rimskega tiskarja Enrlca Triace, ki je osumljen sodelovanja pri pokolu v lil. Fani ter pri ugrabitvi Ih umohi predsednika krščanske demokracije Aida Mora. Karabinjerji neapeljskega preiskovalnega odseka so prišli (kot kaže s sodelovanjem častnikov posebnega protiterorističnega oddelka gen. Dalla Chiese) fantu na sled včeraj popoldne, malo pred 18. uro, v okviru preiskave o pokolu, v katerem so bili ubiti frosi nonski državni pravdnik dr. Cal-vosa, njegova spremljevalca Pa-gliei in Rossi ter terorist Roberto Capone. Vnel naj bi se spopad, katerega dinamika še ni bila povsem pojasnjena zaradi neprodir-ne molčečnosti organov javne varnosti. Zaenkrat ni niti znano, če je bil ranjeni terorist, ki se v ................................................................................... NASTOP VOJAŠKE VLADE MOČNO STOPNJEVAL NAPETOST V IRANU VODJE OPOZICIJE POZIVAJO K OBOROŽENI VSTAJI Vojaki priprli predsednika ^nacionalne fronte* Sanžabija -Nove človeške žrtve TEHERAN — Odkar je na šaho-vo pobudo poprijela za vladno krmilo vojska, se napetost v državi neprestano stopnjuje in botruje vse številnejšim pouličnim spopadom med režimu nasprotnimi demonstranti in policijo. Predvčerajšnjim izgredom v Ba-dolu ob Kaspijskem morju, med katerimi je bilo ob življenje osem oseb (od tega trije agenti), Amo-lu, Mashadu in Semanu so sledili včeraj še drugi v Ahvazu, Khor-ramshahru in kopici manjših mest, ki so zahtevali najmanj sedem človeških žrtev in okoli 30 ranjenih. Demonstranti so uničili več bank in kinodvoran. V samem iranskem glavnem mestu je bil položaj miren, zato pa je vojska v svoji za-tiralni vnemi poskrbela za razvnetje duhov s tem, da se je lotila nič manj kot vodje «nacionalne fronte*, to je najpomembnejšega laičnega opozicijskega gibanja v državi, Karima Sanžabija. Preprečila mu je tiskovno konferenco, ki jo je sklical za kakih 80 tujih časnikarjev, ga odvedla na vojaško poveljstvo, kjer je moral seznaniti najvišje častnike z vsebino izjav, namenjenih tisku, nato pa h Guvernerju. Ista usoda je doletela glasnika fronte Damsha Sarufarja, pač pa so vojaki pustili pri miru novinarje, ki so vstopili v Sanžabijevo Stanovanje; tam jim je predstavnik »nacionalne fronte* Salamatian nemoteno povedal ono, kar jim je hotel sam voditelj tega gibanja, Ta okoliščina je kajpak nemalo presenetila tuje opazovalce in diplomatske kroge. . - i Salamatian je zagotovil, da se bo boj za demokracijo in svobodo V Iranu, oziroma za zrušenje šahove monarhije nadaljeval, kajti noben člen opozicije se ne bo pogajal s kakršno koli kompro- Vsakdanji prizor s teheranskih ulic (Telefoto ANSA-UPI) bolnišnici v Latini bori s smrtjo, neposredno vpleten v pokol, dasi prisotnost frosinonskega pravdni-ka dr. Faizolija v Latini, vsaj delno potrjuje domnevo. Po dosedanjih izsledkih kaže, da so fanta izsledili s pomočjo železniške vozovnice iz Cisterne v Neapelj z vmesno postajo v Latini, ki so jo našli v Caponejevem žepu. Ker so v bližini tovorne postaje v Latini odkrili tudi ukraden fiat -131 s frosinonsko evidenčno tablico, so zastražili postajo. Prežanje se je včeraj popoldne obrestovalo: iz večernega vlaka, ki pelje iz Neaplja v Rim je izstopil mlad fant, ki se je namenil proti vozilu. Karabinjerji so nemudoma posegli in zahtevali od neznanca dokumente. Če naj verjamemo poluradni verziji, se je takoj vnel spopad, ker naj bi mladenič skušal seči po orožju. Organi javne varnosti pa naj bi bili hitrejši in naj bi ga pokosili z rafalom iz brzostrelke. Vendar, kot rečeno, dinamika ni bila še povsem pojasnjena tudi zaradi nepredirnega molka preiskovalcev, ki sploh niso hoteli odgovoriti na vpiašanja časnikarjev. V takih pogojih je težko presoditi osnovanost govoric, ki so se razširile. Po eni naj bi fant sploh ne bil oborožen in naj bi se orožniki prenaglili; po drugi naj bi bil mladenič v spremstvu pajdaša, kateremu naj bi uspelo pobegniti. Prav tako ni znano, ali je gen. Carlo Alberto Dalla Chiesa osebno prevzel vodstvo preiskave, dasi bi njegova prisotnost v Neaplju lahko potrjevala domnevo. Takoj po spopadu so hudo ranjenega domnevnega terorista prepeljali v bolnišnico v Latino, kjer so ga zdravniki sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo. Kaže, da je njegovo zdravstveno stanje brezupno, saj naj bi mu krogle karabinjerjev prebile prsni koš in predrle pljuča. Fantovo istovetnost so ugotovili šele pozno zvečer, ko je iz Rima pirispela Sebregondijeva mati. Ženska, ki se je javila na policijski postaji, je povedala, da misno vladavino. Stranke in skupine, ki sodijo v opozicijo, je pozval k enotnemu nastopu. Tiskovni konferenci sta priredila tudi verska voditelja Telega-ni (znan po svojih prokomuni-stičnih simpatijah, zaradi česar je v zaporu že presedel 8 let) in Madari, ki sta izrecno pozvala k oboroženi vstaji ljudstva. Novi predsednik vlade Azhari je medtem predstavil Rezi Pahlaviju štiri nove ministre, tri civiliste In generala, (dg) NAIROBI — Ugandski predsednik Amin je včeraj Izjavil, da bo odpoklical svoje.čete iz Tanzani je, v zameno pa se Tanzanija m bo vmešavala v notranje zadeve U-gande. iiiiiiiliiiiiiiiiMiiiHiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiintniiiimitmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii NA MEDNARODNI KONFERENCI V MADRIDU Soglasna obsodba fašizma v Čilu MADRID — S soglasnim sprejetjem sklepnega dokumenta se je včeraj v španskem glavnem mestu zaključila mednarodna konferenca o solidarnosti z zatiranim čilskim narodom, ki se je je u-deležilo nad tisoč predstavnikov držav z vsega sveta. V sklepnem dokumentu je med drugim rečeno, da drama, ki jo živi Čile od 11. septembra 1973. leta ni samo posledica hude krize, v kateri se je nahajala ta latinskoameriška država. Tu se je u- resničil namen strategije imperializma, ki si je hotel podjarmiti celoten čilski narod in teritorij, na katerem ta narod živi. Mednarodna konferenca v Madridu, je še rečeno v resoluciji, pa je u-trdila enotnost med demokratičnimi državami in podkrepila obsodbo Pinochetovega fašističnega režima ter zahteva odločen nastop komisije za človekove pravice pri Združenih narodih, da enkrat za vselej naredi konec nečloveške-tnu divjanju fašizma in se zavza- me, da bo čilsko ljudstvo živelo človeku podobno življenje. Solidarnostno brzojavko je poslal tudi italijanski predsednik republike Pertini, ki med drugim ugotavlja, da je današnja situacija v Čilu podobna položaju v Italiji po prvi svetovni vojni, ko se je fašizem uveljavil predvsem zaradi nesoglasja med demokratičnimi strankami. Fašizem pa se lahko pregazi samo z enotnim nastopom vseh napredno mislečih ljudi. (mč). jo je nekaj ur prej nekdo anonimno obvestil po telefonu, da je bil Ste-faho hudo ranjen v spopadu s karabinjerji in da se v bolnišnici v Latini bori s smrtjo. Zdi se, da je ženska v ranjencu res spoznala sina, vendar preiskovalci vesti niso uradno potrdili. Policija in karabinjerji so iskali 26-letnega domnevnega bri-gadista, od kar so konec spomladi v Ul. Pio Foa v Rimu odkrili tiskarno - skrivališče in a-retirali Enrica Triaco ter nekaj njegovih somišljenikov. Na osnovi zbranega dokaznega gradiva je dr. Gallucci podpisal za Sebregondija zaporni nalog in ga osumil sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani ter pri ugrabitvi in u-moru predsednika krščanske demokracije. Dejstvo, da je bil nekako v stiku s Caponom potr- juje domneve o povezavi in ak-* cijski enotnosti rdečih brigad ter skupine »prima linea*, zlasti še ker so kopije dokumentov, ki jih f '_3o) imel mladenič pri sebi (na ime Vincenza Tarquinia) pred dvema mesecema našli v milanskem skrivališču terorista Cor-rada Alunnija. Dramatičen spopad v Latini je zasenčil druge izsledke preiskave o pokolu, ki pa niso nepomembni. Kaže namreč, da so preiskovalci dokončno ugotovili, da je mladi Capone sodeloval pri u-moru neapeljskega kriminologa Paolelle in da so odkrili eno od skrivališč njegove skupine. Na osnovi zaplenjenega gradiva naj bi ugotovili istovetnost nekaterih domnevnih teroristov, ki jih sedaj vneto iščejo, (vt) iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiuimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii« VČERAJ POPOLDAN PRI MILANU Tragičen epilog ugrabitve šestnajstletnega mladeniča Gre za Paola Giorgettija, ki so ga trije neznanci ugrabili v četrtek in nato zažgali MILAN — V noči med petkom in soboto so karabinjerji našli v parku v predmestju Cesateja zažgano »alfetto*, v njej pa zoglenelo truplo. Trupla niso mogli zlepa identificirati, saj ni imelo nobenega znaka, ki naj bi koristilo pri prepoznavanju. Šele po obdukciji so ugotovili, da gre za 16-letnega Paola Giorgettija, ki so ga trije neznanci ugrabili v četrtek, medtem ko je bil mladenič na poti v šolo. S silo so ga zvlekli v modro »alfetto* in nato izginili neznano kam. Starši ugrabljenca so 48 ur zaman čakali, da bi se ugrabitelji oglasili in zahtevali odkupnino, vendar telefon v hiši Carla Glor-gettija, lastnika neke tovarne pohištva in očeta nesrečnega Paola, ni brnel. Oglasili so se samo brezvestni šakali, ki so še stopnjevali obup prizadete družine. Vsak up, da bi bil 16-letni dijak še živ, je splahnel včeraj, ko so, kot že rečeno, v modri »alfetti* našli zoglenelo truplo in ga pozneje identificirali. Drama se je tako tragično končala, brutalnost in surovost u-grabiteljev pa ima le malo prece-densov v kriminalni dejavnosti ugrabiteljskih tolp severne Italije. Preiskovalci menijo, da so Paola Giorgettija ugrabitelji ubili takoj po ugrabitvi v četrtek, potem ko so mu dali vdihovati preveliko količino uspavalnega sredstva, ne upoštevajoč, da je imel mladi Paolo lažjo astmo in je že zaradi tega slabo dihal. Tako iz-vršilcem tega kriminalnega dejanja ni preostalo drugega, kot da se znebijo trupla in to na najbolj surov način. Avto in v njem Giorgettija so zažgali in izginili brez sledu. Paolo Giorgetti Tragični epilog ugrabitve je dramatično odjeknil po vsej Lombardiji. Družina Giorgetti je bila deležna solidarnosti celotnega mesteca Mede, v katerem je Paolo stanoval, nekaj desetin delavcev, zaposlenih v očetovi tovarni, pa je tiho postalo pred hišo umrlega mladeniča in se s tem poklonilo njegovemu spominu, (mč) Atentat na sedež RP1 v Vidmu VIDEM — Še neidentificirani teroristi so prejšnjo noč skušali zažgati vhodna vrata pokrajinske federacije KPI v Vidmu. Atentat je spodletel, saj je ogenj le nekoliko očrnil duri. TRŽAŠKI DNEVNIK RAZGIBANA POLITIČNA DEJAVNOST NA DEŽELNI RAVNI Programska večina na deželi pred prvimi preizkušnjami Deželni kongres PLI, na katerem je govoril vsedržavni tajnik Zanone - Sestanka deželnega odbora KD in svetovalske skupine KPI narodnostne skupnosti je nekako vključil v ta okvir, češ da je treba tudi narodnostne, jezikovne in druge probleme reševati v širšem evropskem sklopu. Od tod vabilo vsem avtonomističnim, etničnim ter drugim gibanjem za skupni nastop pod praporom liberaldemo-kracije. Pred Zanonejem je poročal deželni tajnik Trauner, ki je obrazložil odločitev stranke, da izvaja opozicijo tudi na deželi. V pripravi deželna konferenca o prometu Deželni odbornik Cocianni je sklical za jutri na sedežu deželne uprave v Trstu izreden sestanek o problemih prometnih zvez v Furlaniji -Julijski krajini in med našo deželo in sosednima državama. Na sestanku, ki se ga bodo udeležili člani deželnega odbora za promet, tukajšnji senatorji in poslanci ter člani pete stalne komisije deželnega sveta, bodo obravnavali vsebino doku- Včerajšnja politična kronika beleži nekaj pomembnih dogodkov deželne razsežnosti. V Trstu je bil včeraj deželni kongres liberalne stranke, katerega sta se udeležila tudi vsedržavni tajnik Zanone ter podtajnik Biondi. V hotelu Enalc pri Nabrežini se je sestalo deželno vodstvo KD, ki je obravnavalo politični položaj na deželi v luči sporazuma med strankami, ki je privedel do sestave nove deželne vlade. O nalogah deželnega sveta ter o glavnih vprašanjih, ki si jih zastavlja prebivalstvo naše dežele, je včeraj razpravljala tudi svetovalska skupina KPI v deželni skupščini. Politično dogajanje na deželi je pred torkovo obnovitvijo dejavnosti v deželnem svetu sploh v središču pozornosti širše javnosti in bo v tem okviru priložnost za preverjanje nove večine, ki se je s sicer precejšnjimi napori skovala na deželi. In prav v tem sklopu je treba tudi ocenjevati včerajšnje politične sestanke. KD je na svojem sestanku v bistvu potrdila omenjene sporazume med strankami. Daljše poročilo je podal tajnik Coloni, ki je na koncu tudi podal ostavko, o kateri pa se vodstvo stranke še ni izreklo. Glavni kandidat za prevzem njegovega mesta je vsekakor Videmčan Paolo Braida. V svojem poročilu je Coloni pozitivno ocenil programski sporazum med strankami' ter dejal, da je to febiro narekoval poseben položaj, v katerem se nahaja naša dežela. Glede odnosov med strankami je Coloni dejal, da je odklonilno stališče do vstopa komunistov v deželno vla do znak, da ni hotela KD oškodovati manjših strank, predvsem socialistov, katerim priznava pomembno vlogo v političnem življenju države in dežele. Dokaz temu je tudi potrditev socialista v predsedstvu deželne skupščine. Glede odnosov do avtonomističnih gibanj pa je Coloni dejal, da ne gre do njih zavzemati a priori diskriminatorskih stališč. Komunistična svetovalska skupina je posvetila svojo razpravo konkretnim problemom, kot so obnova potresnih krajev, reševanje industrijskih podjetij v krizi, problemi šolstva, zdravstva itd. Načelnik skupine Pascolat je ob tem poudaril, da je za reševanje teh vprašanj potrebna širša enotnost. Deželni kongres PLI je bil nekakšen prolog v vsedržavni kpn-gres stranke, kot ga je opredelil vsedržavni tajnik Zanone, *Ri je svoj poseg osredotoči! predvsem na volitve v evropski parlamenti V tem okviru naj bi po Zanonejevem mnenju ravno v naši deželi, kjer je prišel protest prebivalstva proti 'neučinkovitosti vlade in političnih si} najbolj do izraza, ustvarili pogoje za širšo liberalno demokratično enotnost, ki naj bi se odražala ravno pri evropskih volitvah. Tudi nedavno srečanje z delegacijo predstavnikov slovenske Veselo martinovanje na Proseku 1* menta, ki je bil sprejet ob zaključku nedavne vsedržavne konference o prometu ,v Rimu in dokument, ki ga je ob tej priliki predložila deželna uprava Furlanije - Julijske krajine. Razprava bo služila kot priprava na posebno deželno konferenco o prometu, ki jo namerava odbornik Cocianni sklicati v najkrajšem času. • Vodstvo konzorcija za prevoze ACT sporoča, da danes ne bo vozil tramvaj proge št. 2, nadomestili ga bodo z avtobusom, ki bo vozil po običajnem tramvajskem umiku. Jutri se sestane pokrajinski svet Jutri se ponovno sestane tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je predvsem razprava o programu novega odbora, ki ga je na zadnji PO PODATKIH MEJNE POLICIJE Obmejni promet v oktobru nekoliko manjši od lanskega Čez mejo skupno 2,526.687 ljudi - Italijanski državljani zredčiii svoje obiske na sosedna območja Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo je na območju tržaške pokrajine v preteklem oktobru nekoliko nazadoval v primeri z oktobrom lanskega leta. Po podatkih, ki jih je pravkar objavila statistična služba mejne policije, je namreč v letošnjem oktobru prestopilo mejo v obe smeri 2,526.687 ljudi, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 2,884.756. Padec je pripisati izključno, manjšemu obsegu prometa z obmejno prepustnico, saj se je mednarodni promet (s potnimi listi) nasprotno nekoliko povečal v primeri z lanskim letom. V mednarodnem prometu je namreč prestopilo mejo skupno 1 milijon 474.866 ljudi, medtem ko so jih lani našteli 1,416.011. Na italijanske državljane je od tega odpadlo 422.050 (lani 615.151) prehodov, na tujce pa 1,052.816 (lani 800.860) prehodov. Podatki torej kažejo, da se je v prometu italijanska komponenta vidno skrčila, padec pa je kompenziral promet tujih državljanov. V maloobmejnem prometu se je prav tako zmanjšal- italijanska komponenta, in sicer z 1,158.306 prehodov v lanskem oktobru na 723.764 prehodov letos. Število prebivalcev z jugoslovanskega mejnega pasu, ki so v oktobru stopili k n:m, pa se je nasprotno povečalo z lanskih 310.439 na 328.057. Vratuša obiskal V. Kocjančič-Špclo Ob koncu svojega obiska na Sežanskem je predsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Anton Vratuša obiskal v Sežani Dom upokojencev in se zanimal za oskrbo ostarelih, med katerimi je tudi sedem nekdanjih partizanskih borcev iz zamejstva. Zlasti prisrčno je bilo srečanje s predvojno komunistko in nosilko partizanske spomenice Valerijo Kocjančič - Špelo. Ta znana tržaška Slovenka je bila med vojno v Trstu sodelavka dr. Antona Vratuše. Skupaj z drugimi aktivisti je opravljala odgovorne in nevarne naloge, ki so bile zelo pomembne za razvoj NOB na tem področju. Med pogovorom sta dr. Vratuša in Špela obujala spomine, tudi na posamezne drobne dogodke iz let, ko se je dr. Vratuša kot odgovoren član narodnoosvobodilnega gibanja ilegalno zadrževal v našem mestu. NOVA PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI Mojstrska Kabaivanska v Puccinijevi «Tosci» Orkester in zbor strokovno neoporečna Rajna Kabaivanska ni redek gost tržaškega opernega gledališča. In vendar menimo, da se bo petkov nastop znamenite sopranistke bolgarskega porekla trajneje vtisnil v spomin tržaškega občinstva. S svojim mojstrstvom je namreč resnično oplemenitila tudi sicer izvrstno odrsko postavitev Puccinijeve Tosce. Rajna Kabaivanska m le prepričala sladokusce belcanta z zanesljivim obvladanjem svoje glasovne nadarjenosti, z rahlo vezenino svojih pianissimov, z bleskom svojih akutov; prevzela je občinstvo z mojstrsko dodelanostjo svoje gledališke kretnje. Med dragocene učinke te njene vrline smemo šteti ne le preprosto zvestobo o-sebnosti glavne vloge (pač operne pevke Florie Tosce) kolikor prej rahljanje izrazne nabreklosti, ki pogosto preži za gledališkim in glasbenim tkivom te izjemne in večznačne opere. Tako se je skozi tančico zunanje gostobesednosti večkrat izrisala zanimiva in tako rekoč preroška ekspresionistična žila in odkrivala poslušalcem neslu-tene poteze trezne, smotrne sodobne preobčutljivosti. Sopranistke vredna protiutež je bil tenorist Franco Tagliavini, dasi se z o- seji prebral predsednik Ghersi. PRIPRAVE NA KMEČKI SHOD V ČETRTEK, 23. T.M. V TRSTU Deželni kmetje bodo na manifestaciji zahtevali uzakonitev globalne zaščite Kmetje s Tržaškega bodo priiakali delovne tovariše iz vse dežele pred postajo, od koder bo krenil sprevod do Trga Goldoni V četrtek, 23. t.m., se bo pred železniško postajo zbrala ob 9. uri velika množica kmetov iz vse dežele, od koder bo krenil sprevod po tržaških ulicah, ki se bo zaključil z manifestacijo na Trgu Goldoni. Pripeljali se bodo kmetje s Furlanske nižine, iz Karnije, s pordenonskega gričevja, prišli bodo tudi slovenski kmetje Skupaj z italijanskimi z Goriškega, napovedani so tudi rojaki iz Beneške Slovenije. V Trstu jih bodo pričakali, s svojimi transparenti in s traktorji, ki bodo vodili sprevod, tržaški kmetje in polkmetje, v z italijanskimi delovnimi tovariši. Deželno manifestacijo kmetov ^prireja Kmečka konfederacija, napract-na enotna organizacija, ki je nastala iz združitve Alleanze dei conta-dini, UCI in Federmezzadri. Namen množičnega protesta je opozoriti pristojne obla ti, v prvi vrsti deželno upravo, na nestrpnost obdelovalcev zemlje spričo dolgoletne zgrešene gospodarske politike, ki jih je po dohodkih in po družbenem priznanju žrtvovala namišljenemu (in neure- sničenemu) razvoju, ki naj bi slonel le na industrializaciji in spričo neopravičljivih zamud pri obljubljenih reformah in pri izvajanju že sprejetih zakonov. Lepak konfederacije, ki bo v teh dneh objavljen v italijanščini in slovenščini po vsem ozemlju dežele, postavlja vladi in deželni upravi zelo jasne zahteve. Od države zahtevajo kmetje nov zakon o kmetijskih po- Poziv predsednikov županu Rajonskim svetom je treba omogočiti stvarno delovanje Na sedežu škedenjske konzulte so se sestali predsedniki 11 izmed 12 rajonskih svetov (manjkal je le liberalec Trauner za Novo mesto - Novo mitnico), da opravijo pregled začetnih del teh pomembnih organov decentraliziranega upravljanja. Po izčrpni razpravi so sklenili nasloviti županu in pristojnemu občinskemu odborniku brzojavko, v kateri zahtevajo, da nujno skličeta posebno občinsko komisijo za decentralizacijo, ki naj opravi splošen pregled in naj omogoči stvaren začetek delovanja rajonskih svetov. Predsedniki poudarjajo, da je vsak odlog neopravičljiv, saj jih težijo resni problemi, sredstva, ki jih imajo rajonski sveti na razpolago so pa zaskrbljujoče nezadostna. Brzojavko so podpisali Slavo-Ijub Štoka (zahodni Kras), Karlo Grgič (vzhodni Kras), Dennis Visioli (Rojan - Greta - Bar-kovlje), Gianfranco Benci (Ko-lonja - Škorklja), Ghana Wolf (Sv. Vid - Staro mesto), Teresi-ta Barbo Millossovich (Stara mitnica), Mario De Pretiš (Sv. Ivan), Sergio Aita (Kjadin -Rocol), Silvano Minkusch (Sv. Jakob), Salvatore Cannone Skedenj - Čarbola) in Luciano Hlacia (Sv. Ana - Naselje sv. Sergija). godbah in izenačenje kmetov pri pokojninah z drugimi delovnimi kategorijami. Zahtevajo tudi, kar je posebne omembe in pohvale vredno, saj priča o visoki demokratični zavesti deželnih .obdelovalcev, hitro uzakonitev globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini. Od dežele pa zahtevajo pospešeno izvajanje zakonov o obnovi potresnih področij, odpravo zamud pri dodeljevanju javnih prispevkov, izdelavo in izva- Pevka zahteva svojo vlogo, ............................................... : janje conskih načrtov za razvoj kmetijstva in stvarno podporo zadružništvu. Geslo manifestacije je v bistvu: «od besed k dejanjem*, saj so se kmetje naveličali obljub. Kmečka zveza je prevzela, glede na to, da se bo manifestacija odvijala v našem mestu in na še poseben pomen, ki ga ima v naših krajih utrditev kmetijstva za ohranjevanje narodnostnega ozemlja, dober del odgovornosti za organizacijo. Zato je že začela vrsto pripravljalnih sestankov po vaseh, ki jih bo nadaljevala tudi ta teden. Poleg o-kr9pfoice...članw»:-je • naslovila-,,tudj spomenico vsem javnim upravam, demokratičnim strankam, sindikalnim in zadružnim organizapijgm, da jih seznani s smotri manifestacije in jih zaprosi za podporo. V tem smislu bo že jutri v Boljuncu shod, ki ga Kmečka zveza prireja pod pokroviteljstvom in s podporo dolinske občine, ker je znamenje pravilnega razumevanja pomembnosti krajevne-nega kmetijstva za splošno korist naše narodnostne in obče krajevne skupnosti. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIHIIHMIIIIlIlHIIIIinmiltlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllllllllllll POKRAJINSKO SREČANJE ZŽI ŽENSKO GIBANJE SE MORA UČINKOVITO ORGANIZIRATI Samo množičen in odločen nastop lahko zagotovi zadovoljive rezultate Kako mora in more delovati ženska organizacija v današnji družbi, ki pa ob splošni krizi prinaša višjo stopnjo ženske osveščenosti? Vprašanje si je ponovno zastavila Zveza žensk Italije, ki je na temo organizacijskih prijemov in množičnosti priredila včeraj v Trstu pokrajinsko srečanje. Ponovno, kajti vprašanje se vleče že dolgo let, vendar pa je zadnje čase, predvsem zarati množičnejše-ga pristopa žensk k najbolj perečim problemom, ki v prvi vrsti prizadenejo žensko, postalo še zlasti aktualno. Nikakor pa ni to zgolj tehnično vprašanje, čeprav je bila organizacija v strogem pomenu besede šibka točka drugače zelo močnega ženskega gibanja nasploh. Z njim je tesno povezana vsebina delovanja, oziroma izbira glavnih ciljev, ki jih hoče ZŽI v sodelovanju z drugimi ženskimi in feminističnimi organizacijami doseči. Povezava z vsemi posameznicami, skupinami ali organizacijami, ki so svoje delovanje osredotočile predvsem na tako imenovano »žensko problematiko* je namreč po mne- Lepo sončno vreme je včeraj privabilo na Prosek veliko število Tržačanov in prebivalcev bližnjih vasi. Letošnje martinovanje je bilo torej nadvse veselo. Sicer pa so se domačini na praznovanje dobro pripravili. Na dvorišču Soščeve hiše so pripravili dobro založeno osmico, ki je privabila veliko število gostov. Polne so bile tudi vaške gostilne, kjer so stregli tradicionalno »marti-novsko* hrano: domače klobase z zeljem in novo vino, prav tako natrpane pa so bile vaške osmiee. Sicer pa tudi zabave ni manjkalo. Od vrtiljakov do srečolova in do stojnic, kjer so se sladkarije kar same ponujale, vse je pripomoglo k temu, da se je razposajeno vzdušje nadaljevalo še pozno v noč. Po dobri stari navadi se je na malem vaškem trgu tudi letos pojavil trgovec s prašički, ki so šli, kljub visoki ceni, še kar dobro v prodajo. Skratka, letošnje martinovanje je vsestransko uspelo. KMEČKA ZVEZA priredi S POKROVITELJSTVOM OBČINE DOLINA (utri, 13. novembra 1978, ob 20.30 v gledališču «France Prešeren« v Boljuncu JAVNI SHOD O PEREČIH VPRAŠANJIH KRAJEVNEGA KMETIJSTVA Načrtovanje kmetijstva v okviru umne uporabe ozemlja Problem razlastitev Delovanje kmetijskega in gozdarskega nadzorništva Reforma socialnega in zdravstvenega skrbstva Uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji SHODA SE BODO UDELE2ILI UPRAVITELJI DOLINSKE OBČINE IN PREDSEDSTVO KMEČKE ZVEZE Vabljeni vsi kmetje in občani k številni udeležbi nju članic ZŽI neločljivo vezana na vprašanje notranje organizacije. Najpomembnejši uspehi zadnjih let na tem področju nesporno dokazujejo, da lahko le množičen, skupen in odločen nastop privede do zadovoljivih rezultatov. Kljub temu pa udeleženke včerajšnjega srečanja niso mogle mimo ugotovitve, da je v ženskem gibanju nasploh in tudi v sami zvezi še veliko pomanjkljivosti. Predvsem je treba najti ključ, po katerem bi mogle pravilno uskladiti ustaljene navade več kot tridesetletne organizacije s potrebami in težnjami da-dašnjega časa, tak ključ, ki bi končno razrešil zahtevo, da bi velika večina, če že ne vse članice ZŽI, v zvezi sami in v ženskem gibanju nasploh bolj aktivno sodelovale. (bp) Predor pod mestom bo končno dograjen? Po dvajsetih letih »intenzivnega* dela bo krožni železniški predor pod mestom končno kmalu dograjen? Mi-minister za javna dela Stammati je včeraj sporočil posl. Belciju, da je podpisan odlok o finansiranju zadnjih predvidenih del v predoru, in sicer gre za položitev dvojnega tira in ureditev elektrifikacije. V ta namen daje odlok na razpolago vsoto 1 milijarde 927 milijonov lir. 1 • Jutri bo na sedežu Italijansko ameriškega združenja, Ul. Roma 15/n., srečanje z operno pevko Roberto Knie, ki nastopa v operi «Fidelio». Srečanje bo ob 18. uri. V torek bo gost združenja ameriški konzul v Trstu in Venetu James W. Shinn. Srečanje s konzulom bo ob 18. uri, Umetniki se za svoje pravice bo rijo tudi s fantazijo, seveda če jo imajo. . . Ne smemo se torej čuditi, če vidimo na Trgu Unita operno pevko, ki se je sama uklenila ter obdala z lepaki, na katerih so zapisane hude besede proti »mafiji v opernih hišah*. Uklenjena pevka je bila sopran Sylva Sebastiani. Predvčerajšnjim se je javila k ravnatelju gledališča Verdi in zahtevala, naj ji podpiše pogodbo za vlogo, ki so ji jo svoj čas obljubili. Svojo zahtevo je pevka podkrepila s trditvijo, da imajo tudi umetniki pravico do dela. Uprava umetnici pogodbe ni podpisala, Sebastianijeva se je zato odločila za svojevrsten protest. Marsikdo, ki je včeraj gledal uklenjeno pevko, je mislil, da gre za kakšno »finto* ali reklamo. Seveda ni šlo za to, pevka je protestirala proti stanju v opernih hišah, ne vemo seveda, če ji bo protes' pomagal. Podeljena priznanja «srebrnc lopatioe» Na Gradu sv. Justa so včeraj po delili priznanja «srebrne lopatice*, ki jih pokrajinsko združenje obrtnikov vsako leto namenja najbolj zaslužnim pleskarjem in dekoraterjem z našega območja. Priznanje so prejeli: N. Bertoja, A. Gerdol, G. Le-narduzzi, A. Varesano, L. Varesano, M. Zerial in L. Vidmar (20 ali več let v obrtništvu), diplome za krajšo delovno dobo (od 15 do 20 let) so prejeli: M. Meriggioli, I. Smilovich, R. Bitežnik, F. Zettin, B. Parovel, M. Russignan, S. Sancin in A. Sca-ramella. Svečanosti se je je med drugimi udeležil tudi direktor SDGZ Vojko Kocjančič. drsko okretnostjo ne more ravno postaviti. Finec Kari Nurmela se je v vlogi policijskega načelnika grofa Scarpie izkazal s členovito in prožno glasovno izraznostjo, s skrbnejšo izgovarjavo pa bi se še bolj proslavil. Režijsko zasnovo in scensko postavitev lahko označimo za tpravovemh in čedni orkestrov in zborov delež pa za strokovno neoporečnega. Ravel Kodrič • V torek bo v dvorani pokrajinskega laboratorija za higieno in pro-filakso v Ul. Lamarmora 13 srečanje v okviru ciklusa «za boljšo kakovost življenja*. Govor bo o zamrznjenih jedilih. Začetek ob 18. uri. V ZAVODU «Ž. ZOIS* Danes občni zbor združenja staršev Združenje staršev državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu vabi na redni občni zbor ki bo danes, 12. novem. 1978, v zavodski zbornici, ob 9.30 ob prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju. Brežani proslavili oktobrsko revolucijo Sinoči so v občinskem gledališča »France Prešeren* v Boljuncu n Žani proslavili 61. jubilej oktobr revolucije. Organizatorji so pnP vili kar se da preprost, a živan program in tako omogočili sode}®, nje večjega števila ljudi iz razp prosvetnih društev iz Brega- v šotne je pozdravil tajnik seK J KPI Doline Germano Švara. s« nostni govornik je bil deželni sv valeč KPI Boris Iskra, ki je ril o pomenu oktobrske revoluc J • Za Iskro je povzel besedo deze., svetovalec KPI Claudio Toneti kulturnem programu so nast0IJ ■ pevski zbor «Slavec» iz - - j »Slovenec* iz Boršta in »Venturini od Domja. Za slavnostno vzdušje J poskrbela godba na pihala 6 iz Brega. • Sekcija KPI »Vostok* pri^f danes ob 17.30 v gostilni «Ex & la d’Oro», Ul. S. Cilino 46/1 P1®-nik včlanjevanja. Govoril bo P" krajinski svetovalec KPI Silvan Tarondo. • Tržaška občina obvešča, da P zakladnici v Ul. Nordio U 1ZP čujejo deželno dodatno podporo civilne invalide, slepce in SluIIV me za dvomesečje september tober. Trebf Al- Zveza bivših borcev iz ANPI izreka globoko sožalje bertu in svojcem ob izgubi «e Viktorja. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona FRANČIŠKA ŠKRLJ vd. CARLI Pogreb bo v torek, 14. novembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče. Žalostno vest sporočajo: sinovi Albin, Miro, Edvard, hčeri Valerija in Klara, sestre, vnuki, pravnuki ter drugi sorodniki Trebče, 12. novembra 1978 Nenadoma nas je v 81. letu življenja tiho in za vedno zapustila naša ljubljena VALERIJA GERBEC roj. ŠIROK , i/iUlDOUUg ‘Oi J t j | .tbUMuuw .< Pokopali smo jo 7. novembra v ožjem družinskem krogu na Žalah|fV Ljubljani1 in namesto nagrobnih vencev in rož na-menili 'prispevek' v škladlTz 'rijeM Žirjo"-lza slovensko šolo v Ulici Donadoni v Trstu, poimenovano po njenem bratu Karlu Široku. Po dragi rajnici žalujejo: Gerbčevi, širokovi, Deklevovi in drugi sorodniki Ljubljana, 12. novembra 1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta VIKTORJA KRALJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Sin Albert z ženo Justino Trebče, 12. novembra 1978 ZAHVALA Vsem, ki so v težkih dneh z nami žalovali, sočustvovali 'n nam s tolažbo lajšali bolečine, se ob nenadomestljivi izgubi naše drage ADE KALC iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem darovale«*® cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin. Družine Calzi in Jejčič Gropada, 12. novembra 1978 • V tednu od 30. oktobra do 5. novembra so v tržaški občini zabeležili en smrtni primer salmonelo ze in še naslednje primere nalezljivih bolezni: 3 primere noric, 2 primera srbečice, 3 primere naiez ljivega vnetja jeter ter po en pri mer škrlatinke, ošpic in vnetja p> ušesne slinavke. Ob smrti našega dragega v v dr. FRANETA TONČIČA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se ga kakorkoli spominjali. Posebna zahvala gre osebju in zdravnikom tržaške bolnišnice ter bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani, SZDLS, generalnemu konzulu v Trstu Ivanu Renku, društvu Pravnik, č.g. Dušanu Jakominu, pevcem posvetnega in cerkvenega zbora, dr, Branku Agnelettu, dr. Živku Zobcu, Borisu Racetu in dr. Dragu Štoki za poslovilne besede ob odprtem grobu, darovalcem vencev in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Sorodniki In ožji prijatelji Trst, 12. novembra 1978 SIALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI! KULTURNI DOM SEZONA 1978/79 CARLO GOLDONI NER GA C komedija v 3 dejanjih (2 delih) PREVOD KOSTUMI SCENA LEKTOR REŽIJA MIROSLAV KOŠUTA MARIJA VIDAU FRANC VECCHIET ANA MLAKAR ADRIJAN RUSTJA V petek, 17. novembra, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski * soboto, 18. novembra, ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri ’ nedeljo, 19. novembra, ob 16. uri , ABONMA RED C — prva nedelja po premieri V sredo, 22. novembra, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo Gledališča 16. uri red «prva ne-duchessa di Amalfi* v izvedbi Teatra Stabile Rossetti Ditoes ob £eI'a» *La ftt6rja' RwUnna- V abonmaju: kupon št. 2. Vembr'aC'ie P°nov"ve dne no' ^DITORIJ Oanes ob 16.00 J. Silvani v reja p- triestin in ca rega*. Reži-iem *appo Crivelli. Za abonente iz-T®00 50 od sto popusta. Rezerva-prfjttjPli osrednji blagajni v Pasaži verdi ^nes ob !6. uri ^re ridelio. šesta ponovitev GLASBENA MATICA Trst jutri, 13. novembra, ob ' v šolski dvorani Gallus v Trstu, Ul. R. Manna 29 Klavirski recital k 8a izvaja INGRID SILIČ T®°lventka klavirskega oddelka T^demije za glasbo v Ljubljani ^ed - prof. Zdenka Novak). Vljudno vabljeni! Kino Art,5aPPella Underground Zaprto. 15.15- 17.30 - 19.45 - 22.00 «Ca-jn r?J>>- Liza Minelli, Michael York Rit? i r'sa Berenson. 15.30 «Pari e dispari*. Ter-JjjnCe Hill in Bud Spencer. ® 16.00 «Saxofone». R. Pozni fjj ^lelato- C. Ponzoni. Barv- uce 16.00 »Sinfonia d'autunno». Bergman in Liv Ullmann. arvni film. '"“•'e 16.30-20.45 «Dottw Živa-Omar Sharif, Julie Christie, Gra,.ra ^'ne Chaplin. Barvni film. 'beieio 16.00—22.00 «Eulanasia di ^ 3more». Omella Muti in Toni On‘e. Barvni film za vse. r,.,Sl0r 16.00 «Grease» (Brillanti-ton Travolta in Olivia New- John. Barvni film. cJb0.1) 15.00 «Slip*. g bilo 15.30 «Swarm incombe*. Elina ni film- p. ranunatico 15.45 «Ragazze a Ramento*. Barvni film. P repo-N](1.| ’m mladini pod 18. letom. r,.erno 14.30—21.30 «Paperino sto-Anr ‘ Harvna risanka, u Pa 16.00 «Alta tensione*. Mel C tooks. 16.00 «L’appuntamento». Montagnani. Prepovedan Vlttf8”10' 14. letom. „,'rio Veneto 14.30 «McArthur il g erale ribelle*. Gregory Pečk. O'* film. jvf 15.00—21.30 «Zorro». Alain V«itBarvni film. lata 15*Pane- burro e marmel-Pr Enrico Montesano, Rosanna ^sta. Barvni film. Pri ^ Sirena in PD Barkovlje v danes, 12- novembra, p. društvenih prostorih v Ul. ^tTeto 12 Martinovanje prešli vam bomo z domačo 0 in s pristno kapljico. Za-vas bo ansambel. VABLJENI ! Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev javlja, da imajo tržaški člani dne 18. t.m. na razpolago avtobus št. 45, ki odpelje s Trga Oberdan ob 10. uri v Veliki Repen. Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz občine Dolina priredi v soboto. 18. novembra, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boijuncu KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA SKUD «SVOBODA» iz Kočevja pod vodstvom Ive Staniča ter instrumentalnega tria. Vabljeni! Mešani pevski zbor «MARIJ KOGOJ* iz Trsta priredi v nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri v cerkvi na Montuzzi KONCERT s sodelovanjem sopranistke ljubljanske Opere VILME BUKOVČEVE Spremlja organistka MIRJAM TOZON iz Ljubljane Zbor vodi NADA ŽERJAL -ZAGHET OBVESTILO Pevci — godbeniki Tržaškega partizanskega pevskega zbora bomo- v torek, >14. t.m.v-ob 20.30 imeli, v Bazovici generalko za nastop v Kopru, ki bo v četrtek. 16, t.m., zvečer in ki sovpada z jubilejem slovenske radiotelevizije. Odbor PD RDEČA ZVEZDA SALEŽ sklicuje v petek, 17. novembra 1978, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v občinski ambulanti v Saležu redni občni zbor DNEVNI RED: 1. otvoritev 2. poročila 3. razprava 4. razrešnica staremu odboru 5. volitve novega odbora 6. razno Odbor KMETIJSKA ZADRUGA TRST vabi vse pridelovalce oljk na POSVETOVANJE GLEDE PRIHODNJEGA PREDELOVA-VANJA OLJK IN DELOVA-NJA ZADRUŽNE TORKLE, ki bo v četrtek, 16. novembra, ob 19. uri v mali dvorani gledališča «F. Prešeren* v Boijuncu. STALISCE GOSPODARSKEGA ODBORA SKGZ Celotno občino Devin-ffabrežina usmeriti v turistične dejavnosti V poštev pridejo predvsem navtične in ustrezne komplementarne strukture Tržaški del odbora za gospodarstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze je v petek vzel v pretres dokument o turističnem razvoju v devinsko-nabrežinski občini, ki ga je izdelala posebna komisija strokovnjakov komunistične in socialistične stranke ter Slovenske skupnosti. Dokument je občinska uprava predstavila na zadnji seji občinskega sveta. Sedaj je v teku razprava, ki naj bi privedla do dokončne odobritve. Odbor za gospodarstvo je v temeljiti razpravi ugotovil, da vsebuje dokument globalen pristop do razvoja in perspektiv turizma na celotnem občinskem teritoriju in da temelji na pozitivnih izhodiščih in načelih. Obenem je bil mnenja, da je dokument osvojil nekaj pomemU nih točk kritičnega stališča, ki ga je SKGZ zavzela po odobritvi regulacijskega načrta občine Devin-Nabrežina, ki ne ustreza potrebam smotrnega razvoja. Vendar se že danes kaže potreba po čim točnejši opredelitvi koncepta turizma, ki najbolj ustreza občinski skupnosti. Gre torej za potrebo po detajlnem definiranju turističnih dejavnosti v funkcionalni povezavi z vsemi produktivnimi in servisnimi dejavnostmi na občinskem teritoriju, torej tudi z agro-turizmom, ki mora seveda najti v tem prostoru svojo specifično obliko. Nujno je zato, da razvoj ovrednoti obstoječe gospodarske dejavnike severnega dela občine Devin-Nabrežina. Glede tega je odbor menil, da je velikega pomena, da občinska uprava doseže, da postane celotne občina usmerjena v turistične dejavnosti in zato tudi podvržena posebnim ugodnostim, ki jih taka proglasitev prinaša. Sam dokument nakazuje usmeritev predvsem v navtične in njim komplementarne dejavnosti, ki nikakor ne smejo omogočiti reziden-cialnih gradenj. Kajti te so prva in največja nevarnost za spremembo etničnega razmerja v občini. In glede tega bistvenega vprašanja je dokument zavzel jasno stališče, da mora ravnotežje ostati nedotaknjeno. Prisotni so izrazili prepričanje, da je turistični razvoj v devinsko-nabrežinski občini povezan z interesi ostalega prebivalstva tržaške pokrajine in v prvi vrsti ostalih kraških občin.. Zato je še kako pomembno sodelovanje ter usklajevanje s kraško gorsko skupnostjo, to je z ustanovo, ki naj bi imela globalaa^tdz^o prostorskega in gospodarskega razvoja. Nedvomno .-j^še^vrsta perečih in odprtih vprašanj In najbrž bo le razčlenjena in poglobljena analiza socioekonomskega stanja v občini Devin - Nabrežina lahko pokazala kakšne so dolgoročne perspektive turističnega razvoja in v kateri tip turizma naj bi se občina usmerila. (s.k.) V Saležu srečanje SPZ - Rdeča zvezda V sklopu serije sestankov in srečanj med Slovensko prosvetno zvezo in včlanjenimi prosvetnimi društvi je bilo v sredo v Saležu srečanje med predstavniki SPZ in odborom PD Rdeča zvezda. Društveni delavci so orisali probleme in načrte društva pred bližnjim občnim zborom, ki bo prihodnji teden, predvsem pa je tekla razprava o moškem pevskem zboru, ki je začel lani z vajami in je v približno dvajsetčlanski sestavi nasledil mladinski pevski zbor. Trenutno pa ima zbor probleme zaradi pomanjkanja pevovodje, vendar pa zgleda, da bodo društveni delavci to vprašanje kmalu rešili. Delovanje društva samega pa je trenutno precej omejeno zaradi nedokončanih prostorov, ki jim jih je dala v uporabo občinska uprava. Čeprav je dvoranica skoraj povsem dokončana, pa je skoraj nemogoč dohod do nje. ker niso dokončane stopnice. Sedaj pa bo društvo skušalo ustanoviti otroško folklorno skupi- no, ki bi morala »ričeti z delovanjem že v kratkem. R. Pečar ZAHVALA Za 80. rojstni dan se Karlo Hrvat iskreno zahvali vsem prijateljem in znancem, ki so se ga tistega dne spomnili. Zahvali se še cerkvenemu in prosvetnemu zboru «SIovenec» za prijeten večer ob slovenski pesmi. Primoža in Alekseja Možino je osrečil prihod male MARJETICE Vso srečo jim želi taborniška družina Šumečih borov s Proseka - Kontovela. Te dni je na tržaški medicinski jakulteti doktorirala SONJA LOVRIHA ji iz Za opravljeni študij srca čestitajo starši. Čestitkam se pridružujeta družini Slavec in Žerjal. Dne 8. septembra je doktorirala SONJA LOVRIHA Iskreno ji čestitata Anamarija in Nevenka. V BARKOVLJAll Marija in Franc Ukmar praznovala 60 let poroke Prosvetno društvo FRANCE PREŠEREN Boljunec, 12. 11. 1978 Prejšnji mesec sta praznovala 60 let skupnega življenja Marija in Franc Ukmar iz Barkovelj. Poročila sta se pred slovenskim župnikom Kjudrom 5. oktobra 1918. Medtem ko je Marija prava Bar-kovljanka, je Franc prišel v te kraje še kot mladenič in seveda ga imajo Barkovljani za svojega. Rodil se je 11.9.1893 v Gornji Branici pri Vipavi. Po končani šoli je pomagal očetu na kmetiji, nato se preselil v Trst, kjer se je zaposlil kot delavec pri raznih tvrdkah. Prvo svetovno vojno je Franc preživel po raznih frontah od ruske do italijanske in se v začetku leta 1919 srečno vrnil domov. Njegova soproga Marija se je rodila v Barkovljah v družini Tav-čer 8.9.1897. Po šolanju se je izučila za šiviljo in dolgo let šivala tako svojim kot drugim, da je pomagala družini. Leta 1939 sta Marija in Franc prevzela «mandrijo» in obdelovala zemljo od jutra do večera ter nad 30 let prodajala zelenjavo na trgu. Za časa NOB sta oba delala in pomagala za našo stvar. V njuni hiši so se predstavljali nešteti tovariši in zbirali razni material za partizane. Oba sta zelo veselega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiintn,, iiiiiinn, miiimnnmmmmmm SESTANEK Z UPRAVITELJI DEVINSKO - NABREŽINSKE OBČINE Krajevni sveti o dokumentu za turistični razvoj občine Razvoj mora zajeti celotno področje in ne samo obalni del občine V prejšnjih dneh je devinsko-na- brežinska občinska uprava priredila javni sestanek z izvoljenimi predstavniki v krajevnih svetih v Sesljanu, na katerem je predstavila dokument »sa turistični razvoj v devinsko-nabrežinski občini, župan Albin Škerk tok podžupan Caldi in odbornik so številnemu občinstvu orisali in obrazložili dokument, nakar je sledila živahna diskusija. Naj omenimo poseg občinskega tajnika KD, ki je član sesljanskega krajevnega sveta. Le-narduzzija. ki je sprožil nemalo kritik na račun osnutka dokumenta, čeprav se je z njim načelno strinjal. Lenarduzzi je med drugim poudaril, da je zahteva po ohranitvi etničnega razmerja v občini nemogoča, saj bi morali za to prepovedati vsako gradnjo ter kritiziral razvoj kmetijstva, češ da se posebno kmečki turizem v občini identificira kvečjemu z odprtjem osmič, kjer pa kmetje ne nudijo domačih pridelkov in pristnega vina V odgovor mu je predsednik krajevnega sveta za Mavhinje in Cerovlje Ivan Antonič dejal, da ta trditev ni resnična, saj zlasti v devinsko-nabrežinski občini kmetje nudijo povsem domače pridelke. V nadaljevanju razprave je bil PD Slavec Ricmanje - Log sklicuje v torek, 14. novembra t.l., ob 20. uri v društveni dvorani JAVNI SESTANEK DNEVNI RED: L Občinska hiša v Ricmanjih 2. Ustanovitev občinske glasbene šole za pihala Vljudno vabljeni! a°es’ NEDELJA, 12. novembra VP . EMIL lft.3g Vzide ob 7.00 in zatone ob la Dolžina dneva 9.38 — Lu-'n zal°ne °k 4.03 ’ p°nedkljek. 13. novembra v STANISLAV V11,. N p vceraj: naj višja temperaturi) la stoPinj. najnižja 5,7 stopinje, '627,3' Urj R stopinj, zračni pritisk 'Vrjuni^ rahlo pada, vlaga 63-fVie a’ • netx> Jasno, brezvetrje, '5,2 ^0. temperatura morja t>n°',STVA. SMRTI IN POROKE Vilo a n°vembra se je v Trstu kV,. ^Irok, umrlo pa je 8 oseb. V, SO SE: Valentina Modu-yisan Vele Cecconi, Flavia Tre- "la?.2p Dagmar De Paolis, Flavia a ' Martina Nardini. Manue-°nZan' Nicolctta Cinti. °° Vd ^ ^O: 67-letna Bruna Per-Shiet ' ^nte. 67-letni Salvino Vec-1 Vna ,€tni Vincenzo Canderlic, S. 7a 'sabella Negrisin vd. Bra-r'etn tV Antonio Villanovich, to ^°ra Pcrissini oor. Zala D>Sito it*na Maria D’Amico vd. h' letni Alfredo Godenigo. 4 Ssich ■ e'ekfromehanik Seigio Va » 'n trg. pomočnica Rosa 'Vion ra°e' obrtnik Franco Bor- jUglj. In uradnica Screna Soizza-Nt-mVradnik Radojko Starec in 'Vhco l Ana Švagelj, dninar ^ Urbas in natakarica Bar- Včeraj-danes bara Scarpa, strugar Giovanni Zan-ni in trg. pomočnica Donata Lec-cese, funkcionar Franco Slataper in knjigovodkinja Barbara Rieper, administrator nepremičnin Alfredo Stefanelli in učiteljica Elsa Corra-do, uradnik Michele Capriglione in učiteljica Anna Colucci, bolničar Silvio Gotti in bolničarka Caterina Pitacco, vojaški oodčastmk Giusep-l>e ScognamiUo in gospodinja On-dina Tochich, mizar Bruno Reiter in delavka Hinka Kresevic, finan-car Alberto Corvigno in gospodinja Manuela Deponte. arhitekt Franco Stagni jn laboratorijski tehnik Gra-zia Rimini, delavec Walter Sirotich in čistilka Sonia Sain, študent Clau-dio Gentilli in gospodinja Isabella Bellingacci. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30) Drevored XX. septembra 4: Ulica Bernini 4; Ul. Commerciale 26; Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INA.M in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma od 7 ure dneva Po prazni ku To velja za zavarovance INAM INADEI., ENPAS Dnevni imziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141 - Božje polje; Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. loterija BARI 58 61 37 86 31 CAGLIARI 77 81 44 6 67 FIRENCE 37 52 51 74 32 GENOVA 39 26 25 83 17 MILAN 21 46 86 18 73 NEAPELJ 68 49 36 51 33 PALERMO 86 84 37 63 41 RIM 13 9 37 50 18 TURIN 61 41 1 4 66 BENETKE 88 65 37 77 86 ENALOTTO X 2 X X 1 2 2 12 2 X : 1 KVOTE: 12 točk - 25.458.000: 11 točk — 574.200; 10 točk - 16.200 Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti. Krzna iz vseh koncev sveta po tonkurenčnih cenah! Viale XX. Settembre 16 - TRST še govor o dejstvu, da bo občinska uprava stremela za turističnim razvojem vse občine in ne samo o-balnega teritorija. V ta namen bo sesljanska avtonomna letoviščarska irr "turistična ustanova razširila svoje delovanje na celo ptodročje občine. V prihodnjem tednu bodo krajevni sveti posebej razpravljali o dokumentu za turistični razvoj občine. Do konca tega meseca bo seja občinskega sveta, na kateri bodo verjetno odobrili dokument. (w.l.) SPDT prireja danes, 12. t.m., izlet po Krasu za osnovno šolsko mladino. Izlet bo potekal od Naselja sv. Sergija, mimo Domja in Zabrežca na Hrib sv. Mihaela nad Boljuncem. Zbirališče je ob 9.30 na Trgu Stare mitnice pred začetno postajo avtobusa št. 21. Povratek iz Bo-ljunca bo z avtobusom ob 17.10 pred glavno železniško postajo v Trstu Izlet bodo vodili vodiči SPDT. VABLJENI! Potovalni urad AUR0RA vabi svoje kliente na zaključni izlet v KRANJSKO GORO dne 9. in 10. decembra t.l. Vpisovanje pri Aurori, Ul. Ci-cerone 4. Potovalni urad AUR0RA sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest za potovanje v MOSKVO in LENINGRAD od 7. do 14. decembra Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. AVTONOMNI ZAVOD ZA LJUDSKE HIŠE V TRŽAŠKI POKRAJINI RAZPISUJE javni natečaj z izpitom za dve mesti tajnika v pravnem uradu zavoda v upravni službi ter v pravni službi (5. službeni stalež) Za udeležbo pri natečaju se od kandidatov zahteva: a) da niso stari nad 35 let, razen v z zakonom določenih izjemah b) spričevalo o dokončani srednji šoli. Prošnje na kolkovanem papirju se morajo predložiti na tržaškem IACP najkasneje do 18. ure 30. novembra 1978. Za podrobnejše informacije ter za ogled razpisa naj se zainteresirane osebe obrnejo na personalni oddelek IACP — na Trgu Foraggi 6 vsak delovni dan, razen ob sobotah, od 8.30 do 11.30. Predsednik dr. Luigi Stasi in še kar mladostnega značaja ter pri tako visoki starosti še kar zdrava in čila. Čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružuje naš dnevnik, katerega sta slavljenca zvesta čitatelja in naročnika od vsega začetka, z željo, da bi v zdravju dočakala še mnogo let. (m m) MARIJA in FRANC UKMAR praznujeta 60. obletnico skupnega življenja. Družini Žagar in Grdina jima prisrčno čestitata in jima želita še mnogo srečnih iet. KAKO SE BREŽANI SMEJEJO? Kako je s smehom v Bregu? Ali se Brežani še smejejo? VPRAŠANJA NAM BO RAZKRIL PRVI LITERARNI NATEČAJ, KI GA RAZPISUJE PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN IZ BOLJ UNCA 1. Natečaja se lahko udeležijo vsi prebivalci dolinske občine. 2. Udeleženci natečaja bodo razdeljeni v dve skupini: I. skupino bodo sestavljali kandidati od 10. do 15. leta; II. skupino pa bodo sestavljali kandidati od 15. leta dalje. 3. Vsak kandidat si lahko sam prosto izbira stil pisanja. Prispevki so zato lahko v obliki skeča, spisa, anekdote, vica, pesmi ipd. Delo naj obsega največ 3 tipkane strani. Dela so lahko v pravilni slovenščini ali pa v narečju. Prispevki naj bodo izvirna dela kandidatov in ne prepisi. Kandidati bodo predložili svoje prispevke v treh kopijah. Prispevke bomo sprejemali vsak torek in petek od 20. do 21. ure vključno do 19. januarja 1979 v gledališču France Prešeren v Boijuncu. 8. Vsa prejeta dela bo pregledala izbrana komisija. Najboljša bodo nagrajena ter objavljena v dnevnem tisku, slovenskih revijah in posneta za radio. 9. Ob koncu literarnega natečaja bo v gledališču F. Prešeren zabavni večer, na katerem bodo prebrana in nagrajena najboljša dela. 10. Za prvo skupino bodo knjižne nagrade. Za drugo skupino pa bodo naslednje nagrade: I. nagrada 50.000 lir II. nagrada 30.000 lir III. nagrada 20.000 lir Od IV. nagrade dalje pa bodo praktična darila. 11. Društvo si pridržuje pravico, da pravilnik lahko spremeni. 12. Vsa potrebna pojasnila lahko dobite vsak četrtek od 20.30 do 22. ure v gledališču France Prešeren v Boijuncu. ODBOR 4. 5. 6. 7. iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim um mi mn 11 iiiimi im mn imiimii m miiiiiiiniiiiiiMiiMiiiMimmiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiimiimmimmiiiimimmiiimimmnnmiin Darovi in prispevki Za nagrado Albina Bubniča V spomin na dr. Franeta Tončiča daruje sestrična Ivanka Butinar 10.000 lir. V spomin na strica Franeta Tončiča daruje Anica Mičovič z družino 10.000 lir. Do sedaj skupaj 1.519.000 lir. Za vzdrževanje spomenika bazoviškim žrtvam Pepi Starc daruje 10.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu Ob rojstnem dnevu ljubega nono-ta darujejo Sara, Marko in Samo 30.000 lir. V spomin na Karla Štoko darujeta Pepi in Marija Prašelj 5.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku Drago Cibic darijje iO.OOO liP/K-da Verša daruje 5.000 lir. TJ> T ^ _ JI Za Kulturo it Miom Prosek- - Ken-tovel V spomin na pak. Karla Štoko daruje družina Križnič 20.000 lir. V isti namen daruje družina Komar (Fernetiči) 6.000 lir. Namesto cvetja na grob Karla Štoke darujeta Vida in Karla Ban 10.000 lir. Za Skupnost družina Opčine V spomin na pok. Ado Kalc darujejo vaščani iz Gropade 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Zorota Kalca daruje družina Kalc (Dolina 52) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Zorota Kalca in Ade Kalc daruje Marija Pregare (Domjo 2186) 10.000 lir. Ob 7. obletnici smrti Otona Uhana (9.11.) daruje brat Pio 5.000 lir. V spomin Ade Kalc darujejo Tončka Kalc 5.000 lir, Francka in Karlo Kalc 3.000 lir, družini Rado in Franc Križmančič 10.000 lir, Ivan Brce 5.000 lir. Sonja in Aldo Gornik 5.000 lir. V spomin Viktorja Kralja daruje družina Kralj (Gropada 83 ) 5.000 lir. Za poimenovanje osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih V počastitev spomina Marja Ižanca daruje Dragica Jagodic 5.000 lir. V spomin na Terezijo Bucik daruje Bianca Frandolič 10.000 lir. Darujejo: Ana in Giusto Pisani 5.000 tor Anica Cijak 10.000 Ur. V počastitev spomina Marja Ižanca daruje Dorka Perhavc 5.000 lir. V spomin na dr. Franeta Tončiča daruje Ema Kerševan 5.000 Ur. Za poimenovanje osnovne šole v Šempolaju po Stanku Grudnu Darujejo vaščani iz Trnovce: Slavko Švara 5.000, Luigi Škerk 15.000, Ema škerk 10.000, Eljo škerk 10.000, Albert Škerk 5.000, Marcelo Kočevar 10.000, dr. Jože Škerk 50.000, Alojz Markuža 10.0C0, Božič Kante 10.000, Bruno Škrk 10.000, Janko Markuža 5.000, Ivo Paulina 10.000, Jožefa Purič 5.000, Marta Vodopivec 5.000, Zdravko Švara 5,000, družina Suban 5.000, Boris Purič 5.000, sestrična Natalija Šušteršič -Daizovi 50 dolarjev. Za poimenovanje škedenjske šole po Ivanu Grbcu Darujejo: Marija Franceschinis 5.000, Josipina Hafner 5.000, Josip Lukoč 5.000 ter Angela in Anton Lukoč 10.000 lir. Za poimenovanje osnovne šole na Opčinah po Francetu Bevku Darujejo: Bernard Škerlavaj 5.000 lir. družina Ferlat 5.000, Rug-gero Pieri 15.000, odv. Berdon 10 tisoč, Nada Cosolini 5.000, družina Vascon 5.000, družina škerlavaj 2.000, F. Berginc 10.000, družina Petelin 3.000, družina škerlavaj 3.000, družina CarU 2.000. Srečko Simoneta 10.000, Nadja in Zdenka Sosič 15.000, Hilda Bogateč 5.000, Marija Batič 3.000, Majda Gregoretti 5.000, Eieo-nora Sosič 1.000, Danica Sferza 500, Toros 3.000. Simeoni 500, Susana Sosič 10.000, Ernest Brišček 5.000, Dinči Gorup 5.000, TuUio Cobec 5.000, Majda Malalan 10.000, Lojzka Grilanc 2.000, Carla Smotlak 10.000, Fiorella di Sciascio 10.000, Ana Besednjak 3.000, Bar Vatta 10.C00, Di Stanislao 1.500, Sosič 1.500, Sta-megna 1.000, Bruno Bresciani 5.000, Boutique Valentina 3.000, Foto Rus-so 5.000, Drioli 2.000, Profumeria Zappi 2.000, Zlatarna Sosič 5.000, Manifatt. Podobnik 5.000, družina Kalin 5.000, Cartslibreria (Narodna 48 - Opčine) 10.000, Dario Faggin 5.000, Slaščičarna Latin 5.000, Vogrič - Gastronomia 10.000, Agraria Močilnik 5.000, Ulian 5.000, družina Ulgheri Pavat 5.000, družina Marija in Angelo Kralj 15.000, trgovina jestvin Škabar 30.000, Neva in Jelka Danieli 10.000, Kozmetika «90» 10.000, Danilo Garavello 5.000, mesnica Marino Daneu 20.000, Start Šport 5.0C0, Ernest Malalan 1.000, mlekarna Vilhem 5.000, Eda in Vinko Milič 20.000, mlekarna Gnjezda 1.000, Armida in Danči (slaščičarna) 50.000, Nada Vilhelm 5.000, trgovina otroške konfekcije 5.000, Vremec 500, Elena Sossi 500, Lidja So-,sič, 5,0Q0, .herezija,.Škerlavaj 5.0C0. Dana Citer 10.000, Emma Sosič 1.500, Kramar 2.000, Fabjan 5.000, ,Norka S<>ŠTČ! 5.006', Pierina Sosič 1.660, Brecelj 1.000, Danilo Sancin 5.000, Poženel 3.000, Artač 5.000, Gori 10.000, Slabič 4.000, Maria Sosič 2.000, Ščuka 2.000, Anton in Elvira Feri 20.000, Cicilja Ferluga 10.000, Hotel Daneu 10.000, Zora Čok 10.000. Vasja Gulič 10.000, Olga Šonc 10.000 in Karlo Purič 3.000 lir. V spomin na dr. Franeta Tončiča daruje Štefan Lovrenčič 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Kristino Kocijančič por. Conte Manzoni daruje Štefan Lovrenčič 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Franeta Tončiča darujeta Milči in Pepi 10.000 lir za Dijaško matico. Tov. Lucijan Malalan (Trebče) daruje 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob tete Rozalije Križmančič darujeta Viktorja in Oskar 20.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Milana Kalca daruje Anton Kalc 2.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Rozalije Križmančič darujejo družine Andrej Pečar in Čukovi 10.000 lir za TPPZ. Ob smrti Valerije Gerbec roj. širok darujejo svojci 100.000 lir in 1.700 N-din za šolo Karla široka v Ul. Donadoni. V spomin na dr. Franeta Tončiča darujejo družine Kodrič in šiškovič 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin na Pierino Vaclik daruje Marija Nussdorfer 10.000 lir za SPD Tabor. V spomin na pok. Ado Kalc darujejo vaščani iz Gropade 8.000 za ŠZ Gaja in 8.000 lir za šolo K. D. Kajuh. V počastitev spomina dr. Frane ta Tončiča daruje Mimi Tomažič 10.000 za sklad Sergija Tončiča. Ob 6. obletnici smrti moža in očeta Josipa Sancina darujejo Pavla, Sergij in Divna 10.000 lir za PD Prešeren in 10.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob odvetnika Tončiča daruje Vilma Sancin Sefič 10.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja v Skednju. Ob drugi obletnici smrti Marije Prašelj daruje družina Ferfolja 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Ivana Cotiča darujeta Mirko in Alojz Ferfolja 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina odv. dr. Franeta Tončiča darujejo tržaške slovenske srednje in višje šole 110.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina dr. Franeta Tončiča daruje Antek Terčon 10.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin na dr. Franeta Tončiča darujeta Dimitri in Sonja di De-metrio 10.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin na dr. Franeta Tončiča daruje Tončka Tomažič 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Ob 7. obletnici smrti Otona Uliana (9.11.) daruje brat Pio 5.000 luža ŠD Polet - Opčine. V spomin na Ivana Cotiča darujeta Viljem in Danila 5.000 lir za Skdanc. V spomin na Franeta Tončiča darujeta Silva in Frane Puntar 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Ob 5. obletnici smrti nepozabnega moža Angela Vodopivca daruje žena Silva 20.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na dr. Franeta Tončiča darujeta Judita in Adolf Močnik 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Ob ustanovitvi Mladinskega krožka Prosek - Kontovel daruje Enio Puzzer 2.000 lir za istoimenski krožek. V počastitev spomina Angele Če-bulec darujeta družini Vremec in Hrovatin 5.000 lir za ŠD Polet, 5.000 lir za SPD Tabor in 5.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na dr. Franeta Tončiča daruje podjetje Agroforest 50.000 lir za Dijaško matico. Justina in Anica Danev darujeta 25.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina drage Marije Ravber darujeta Stanka in I-vanka,,Hrovatin 10.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina dr. Franeta Tončiča daruje družina Josip Panjek 30.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina dr. Franeta Tončiča daruje Dragica Blaževič 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marja Ižanca daruje družina Jurkič 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marja Ižanca daruje družina Ižanc 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Dore Samec - Sancin daruje Avguština Švab 10.000 lir za PD Prešeren. V spomin na dr. Franeta Tončiča darujeta Josip in Peter Merku 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin na dr. Franeta Tončiča darujejo Anica Jerič, Marta in Pavle Merku 30.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin na dr. Tončiča darujeta Milka Racman in Valerija Pše-nička 10.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina dr. Franeta Tončiča daruje Ubald Vrabec 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina dr. Franeta Tončiča daruje Nada Godina 10.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob dr. Franeta Tončiča daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob dr. Franeta Tončiča daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na dr. Tončiča darujeta Jarmila in Mirko Luin 50.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin na strica Franeta Tončiča daruje Anica Mičovič z družino 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin na dr. Franeta Tončiča daruie sestrična Ivanka Butinar 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina odv. dr. Franeta Tončiča, bivšega člana nadzornega odbora, prispeva Hranilnica in posojilnica na Opčinah 50.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev scomina dr. Franeta Tončiča daruje Stanko Pertot 50.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin na 11. obletnico smrti nepozabnega sina Dragots Paneerca daruje mama Justina 10.000 Ik za Dijaško matico. Šolske vesti Ravnateljstvo iu zavod ni štet srednje šole Simon Gregorčič iz Doline vabita starše učennp>. da se udeležijo srečanja, ki 00 v soli v Dolini v jutri, 13. novembra, ob 20.30. Na srečanju se bo razpravljalo o raznih šolskih in izvenšol-skih dejavnostih ter o volitvah predstavnikov staršev v razredne svete, ki bodo v nedeljo, 19. t.m. V torek, 14. t.m., bo ob 20. uri v osnovni šoli F_ Milčinski na Ra-tinari predavanje dr. Pavla Fonde na temo »Agresivnost pri otroku*. DRUGAČNO KOT V SOSEDNI TRŽAŠKI POKRAJINI V vseh državnih vrtcih na Goriškem imajo v tem letu celodnevni urnik To velja za več kot sto vrtcev v pokrajini, med temi tudi za vse slovenske - Bo ta teden končno urejeno vprašanje druge sekcije slovenskega vrtca v Štandrežu? Na tržaški strani našega dnevnika beremo v teh dneh o protestih staršev otrok, ki v sosedni pokrajini obiskujejo državne otroške vrtce ker ni v njih celodnevnega pouka. To je pač odvisno od načina kako je osrednja šolska o-blast v Rimu ugodila prošnjam in zahtevam krajevnih šolskih oblasti in šolskih skrbnikov po dodelitvi dodatnih vzgojiteljskih moči za te vrtce. Goriška pokrajina je v tem privilegirana, ker je dobila, med redkimi v Italiji, dovoljenje za namestitev vseh dodatnih vzgojiteljic, ki jih je šolsko skrbništvo zahtevalo. To velja za več kot sto razredov državnih otroških vrtcev in med njimi tudi za sedem slovenskih razredov. Že nekaj tednov, takoj ko je bil med sindikati in ministrstvom za javno vzgojo v Rimu dosežen sporazum o postopnem uvajanju celodnevnega urnika v državnih vrtcih in ko je goriško šolsko skrbništvo dobilo dovoljenje, da vzame v službo otroške vrtnarice za vse razrede, je v vseh vrtcih na Goriškem v veljavi popoldanski urnik. Prva vzgojiteljica je v vrtcu od 8. do 13.30, druga pa pride v vrtec že ob 11. uri, v njem ostane do 16.30, ko vrtec zaprejo. V vrtcih je urejeno tudi za opoldansko kosilo za vse otroke. Sko-ro povsod starši sami upravljajo menzo in od njih je odvisno ali morajo tudi vzgojiteljice prispevati svojo vsoto za kosilo. Tako je tudi v slovenskih vrtcih, kjer, vsaj v nekaterih, kažejo starši zelo veliko zanimanje za življenje v vrtcu. Celodnevni pouk imajo slovenski državni vrtci v Pevmi, Podgo-ri, Štandrežu, Sovodnjah, Rupi in v Doberdobu. Od letošnjega šolskega leta dalje sta torej v vsakem vrtcu po dve vzgojiteljici, v Doberdobu celo štiri ker sta tu dva razreda otroškega vrtca. Tak porast zaposlenega osebja je pomenil veliko za na novo nameščene vzgojiteljice, med katerimi so tudi nekatere, ki so diplomirale na tečaju za vrtnarice na slovenskem učiteljišču v Gorici. Gre torej za prve naše vrtnarice z opravljeno slovensko šolo. Ko smo že pri vrtcih smo hoteli izvedeti tudi, kako je z drugo sekcijo slovenskega otroškega vrtca v Štandrežu, o kateri je že bilo toliko povedanega in napisanega. Kot je našim bralcem znano, sta v pred nekaj leti zgrajeni stavbi vrtca v Štandrežu po ena slovenska in italijanska sekcija. Slovenskih otrok pa je več kot za eno sekcijo in letos se jih je za drugo slovensko sekcijo v tem kraju nabralo kar petnajst, kar je bilo dovolj, da je občinska uprava sprožila postopek za drugi razred vrtca v Štandrežu. Stvari so šle tako daleč, da je občina sklenila začasno pregraditi večji prostor v stavbi vrtca, da bi tako pridobila prostor za drugo sekcijo, šolski skrbnik pa je obljubil učno moč, ker mu je eno mesto vrtnarice o-stalo na razpolago: občina Ronke se je za letos odpovedala mestu v novem italijanskem vrtcu, ker nima na razpolago ustreznih prostorov. Šolski skrbnik pa je obljubil, da bo dal to učno moč v Štandrež. Stvari so bile torej že skoro u-rejene, pa so posegli vmes faktorji, ki so nasprotni našemu pojmovanju. Vzgojiteljici in nekateri starši v štandreškem vrtcu so se protivili namenu občine, da bi pregradila sobano, češ da bodo imeli sedanji otroki slovenske in italijanske sekcije premalo prostora na razpolago. Očitno niso ti pro-tivniki mislili, da potrebujejo vrtec tudi tisti otroci, ki jim ni uspelo priti v seznam tistih, ki so bili sprejeti v omenjeni dve sekciji. Stvar je šla tako daleč, da je bilo prepovedano delavcem, da bi sredi sobe postavili pregrado. Ta je že nekaj tednov v Štandrežu in čaka delavce. O zadevi smo se včeraj pozanimali na didaktičnem ravnateljstvu, na županstvu in na rajonski kon-zulti za Štandrež. šolski skrbnik je zahteval, da stvar nemudoma uredijo. Enako je poseglo vmes didaktično ravnateljstvo. In tudi predsednik rajonske konzulte za Štandrež Valter Reščič je v petek zvečer v pogovoru z odbornikom za javna dela dobil zagotovilo, da bodo delavci še ta teden to premično steno v vrtcu vendarle postavili in tako omogočili petnajstim štandreškim otrokom, da pridejo v vrtec. Predsednik štandreške konzulte pa nam je dejal, da mora biti na rešitev le začasnega značaja, kajti občina mora preurediti nekdanjo pogorelo stavbo vrtca. V njej pa bodo lahko našli prostor še ena sekcija vrtca, en razred osnovne šole, knjižnica, ambulanta in tudi sama konzulta. Kar se tiče druge sekcije slovenskega vrtca v Štandrežu menimo, da je ta za vso slovensko prebivalstvo izredne važnosti in da morajo biti na prvem mestu splošni interesi naše manjšine, ne pa ozki osebni interesi nekaterih posameznikov. Martinovanj« danes v Sovodnjah in Štandrežu Tudi letos bodo v naših vaseh praznovali Martinovo, star običaj, ki je še zelo živ zlasti pri našem kmečkem prebivalstvu. Iz Sovodenj so nam sporočili, da bodo danes dopoldne domači kmetje na običajnem prostoru ponujali svoja vina, na uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiitiimiiiiiiiiiiutTiimiu razpolago bo tudi domači kruh, še prej pa bodo po vasi šli kmetje s svojimi traktorji. Podobno bo tudi v Štandrežu, kjer se bodo domači kmetje zbrali na trgu pred cerkvijo po maši in bodo nudili kmetijske pridelke in domače vino. Skupščina PSI o regulacijskem načrtu Danes ob 10. uri bo na sedežu socialistične stranke v Gorici skupščina članov, kjer bodo razpravljali o protipredlogih regulacijskemu načrtu, ki ga je v začetku oktobra o-dobrila večina v goriškem občinskem SMAG LETOS ŽE TRETJIČ Tudi letos na Espomegu sejem kmetijske opreme Od 29. novembra do 4. decembra bodo razstavljeni stroji 300 tovarn - Oprema bo letos v treh paviljonih Že tretjič bo letos ob koncu novembra in prvih decembrskih dneh, sočasno z jugoslovanskimi državnimi prazniki in goriškim andrejeva-njem, sejem kmečke mehanizacije, tudi tokrat v razstavnih halah gori-škega Espomega. Tudi letos prirejajo ta sejem združenje trgovcev go-riške pokrajine, trgovinska zbornica v Gorici in goriška občina, organizacijo vodi podjetje Cei pubblici-ta. Sejem bo od 29. novembra do 4. decembra, letos bodo ob tej priliki priredili tudi razstavo italijanskih in tujih kvalitetnih belih vin, znano pod imenom «Bianco e Bianco*, ki so jo pred leti prirejali spomladi . a sejmu Espomego. Kot so nam povedali prireditelji bo imela letošnja razstava kmečke mehanizacije večji obseg od prvih dveh, kajti stroji bodo tokrat raz svetu. Konec tedna zapade namreč stavljeni v vseh treh paviljonih rok za ugovore temu načrtu. | ter še na odprtem. Tudi letos bodo itfiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM OB AKTIVNEM SODELOVANJU OBČANOV Urbanistična politika občine Doberdob si prizadeva posodobiti središča krajev V okviru revizije gradbenega načrta in zazidalnega pravilnika, ki je v teku, je potrebno ohraniti živo vaško jedro razstavljene nekatere novosti na področju kmetijskih strojev, poleg italijanske, nemške, francoske, a-meriške in drugih tovrstnih industrij bo prisotna tudi jugoslovanska industrija kmetijskih strojev. Gorica zavzema zelo važno mesto v trgovini kmetijskih strojev za sosedno jugoslovansko področje. Tukajšnje dobro založene trgovine s temi stroji delajo skoro stoodstotno z jugoslovanskimi klienti in to je zelo važna postavka v goriškem trgovinskem izvozu. To poudarjajo tudi tukajšnji gospodarski krogi. Zato so sprožili tudi precejšnjo reklamno kampanjo v jugoslovanskem časopisju, tako da bi v Gorici prišlo za to priliko čimveč obiskovalcev. Ker bo sejem združen z andreje-vanjem so prireditelji prepričani, da bodo na razstavo belih vin prišli tudi sladokusci, saj bodo razstavljena hi v pokušnji zares najboljša vina naše dežele in tudi iz drugih krajev. Na eni strani bo ta razstava pomenila nadaljevanje tradicije vinskih razstav z goriškega Espomega, na drugi pa skuša biti to nekako nadomestilo za nekdanjo razstavo vin, ki so jo prirejali ob priliki andrejevanja na pokritem trgu. Tudi občinska uprava v Doberdobu se ubada z urbanističnimi vprašanji. Prejšnji četrtek se je pod vodstvom podžupana Maria Lavrenčiča sestala komisija za revizijo gradbenega načrta in zazidalnega pravilnika. Razčlenila ter preučila je pripombe, ki so jih občani poslali podobnim komisijam, u-stanovljenim v vseh krajih, se pravi v Doberdobu, Jamljah, Dolu in na Poljanah. Vaške komisije so bile ustanovljene pred nekaj meseci ter imajo nalogo, da zberejo predloge krajanov, njihove sugestije in zahteve, kako izboljšati gradbeno dejavnost ter zavarovati interese občanov. Na seji občinske komisije, ki so ji prisostvovali občinski odborniki ter arhitekt Jože Cej, so tovrstno dejavnost preučili z vseh aspektov. Govorili so o zelenih površinah ter o zagotavljanju površin .fia pobude gradbenega značaja, ki bodo prišle od zadrug, od ustanove za ljudske hiše itd. Beseda je nadalje tekla o takšni urbanistični politiki, ki naj ustvari pogoje, da bodo občani, ki živijo v središčnem delu kraja, ostali doma in da si ne bodo vradili novih hiš v okolici. S tem namenom so ugotovili, da je potrebno omogočiti popravilo starih »zgradb, omogočiti dozidave in, skratka, posodobiti stanovanjski fond v središčih, da se ne izpraznejo. S tem v zvezi so omenili možnost deželnega prispevka. Komisija svojega dela ni še zaključila ter bo potrebno še več preverjanj urbanističnih vprašanj Majda Klemše, hči Lorete in našega delovnega tovariša Via-dota, je dobila krepkega bratca. Srečni Klemšetovi družini želijo člani naše redakcije in uprave obilo sreče. na sejah krajevnih komisij kot tudi na seji osrednje občinske komisije. Natečaj za mesto mehanika - šoferja Mestna podjetja sporočajo, da bo 15. novembra zapadel rok za vlaganje prošenj kandidatov, ki bi se hoteli kot mehaniki - šoferji zaposliti pri mestnem prevoznem podjetju. Pogoji za sprejem so naslednji: največ 35 let starosti, italijansko državljanstvo, diploma poklicnega zavoda, šoferski izpit za avtobus, vsaj deset let prakse. Za vsa nadaljnja pojasnila je na voljo urad za osebje mestnih podjetij. Tekmovanje barmanov v pripravi koktajlov V kavami Garibaldi v Gorici, ki je last Elvia Feriga, prirejajo od 13. do 27. novembra prvo serijo nastopov barmanov, se pravi strokovnjakov za izdelovanje koktajlov. V tem razdobju se bo predstavilo 12 barmanov iz naše dežele, povečini pa iz Trsta in Vidma, ki bodo med 18. in 23. uro postregli s svojimi specialitetami. Jutri, v ponedeljek, bo nastopil Giuliano Veljak iz »Rio bara» v Trstu, ki bo predstavil koktajl »rio* in long drink «sayonara». Naslednji dan, v torek, je na sporedu Giorgio Vidussi iz Trsta, v sredo Bruno Mainero iz Vidma, v četrtek Renato Maukigna iz Tržiča, v petek Lorenzo Forgiarini iz Vidma, v soboto Franco Diem iz Trsta, v nedeljo, 19. novembra, Carletto Gallo iz Vidma, v ponedeljek, 20. novembra, Gianni Se-dran iz Vidma, v torek, 21. novembra. Gabriella Visintin iz Ronk, v sredo, 22. novembra, Leonardo Di Sopra iz Gradišča, v četrtek, 23. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIIIinillMIIIIIIHtMlltinillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIItllllllllllUllllllltllllll S SEJE RAJONSKE SKUPŠČINE Zahteva po dvojezičnem napisu na stenčasu za severno četrt Obširna razprava o spremembi urbanističnega načrta Na seji rajonske skupščine za severni del mesta in Placuto, ki se je pred dnevi pod predsedstvom dr. Giorgia Massija sestala v prostorih v Carduccijevi ulici, so domala ves razpoložljivi čas posvetili razpravi o primerih škode, ki jo spremembe splošnega urbanističnega načrta Gorice povzročajo posameznim lastnikom nepremičnin. Ker je predsednik prinesel na sejo celotno gradivo, ki zadeva spremembe urbanističnega načrta, so si prebivalci severnega dela mesta ogledali rešitve, ki jih predlaga strokovna kombija občine oziroma občina sama. Največ pripomb je prišlo iz vrst tistih hišnih lastnikov, ki imajo že dovolj pozidane površine in jim indeks ne dovoljuje več nobene nove prizidave. GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ABONMAJSKA SEZONA 1978-79 Program: TRIO TARTINI iz Ljubljane; ORKESTER, ZBOR IN SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE; KLAVIRSKI RECITAL MARINE HORAKOVE; PEVSKI ZBOR COL-LEGIUM MUSICUM iz Beograda; koncert, ki ja je treba določiti. PRVI KONCERT BO V TOREK, 21. NOVEMBRA 1978, V PALAČI ATTEMS S TRIOM TARTINI. Abonmaji: redni 8.000 lir, znižani 4.000 lir Posamezna vstopnica 2.000 lir, vstopnica za opero 3.000 lir Abonmaje lahko kupimo v pisarni SPZ, Ul. Malta 2 in v pisarni Arturja Koschute, Ulica Mameli 5. Rajonski svetovalci so se obvezali, da bodo svojim strankam in občini posredovali izpostavljene predloge občanov, ter sklenili, da se bodo sestali v času enega tedna ter vprašanje ponovno osvetlili. Rajonska skupščina je nato predlagala občinskemu odboru, naj tudi za severno mestno četrt, kot je to v veljavi za nekatere druge periferne četrti, namestijo na stenčasu dvojezični naslov. Naj dodamo, da so zadnjo sejo rajonske s' upščine, tisto, o kateri govori pričujoč zapis, sklicali z dvojezičnim na stenčasu izobešenim vabilom. Popravili bodo vrtec v Štandrežu Na petkovi seji občinskega odbora v Gorici so odobrili osnutek na črta za prenovitev nekdanje stavbe otroškega vrtca v Štandrežu, ki je pred leti pogorela. V tej stavbi bodo uredili prostor za rajonsko kon-zulto, ambulanto in dodatne šolske potrebe. Vrednost popravljalnih del bo znašala 80 milijonov iir. Načrt bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Na isti seji so odobrili tudi izdatek 30 milijonov lir .a nakup dvigalnih naprav v kanalizacijskem sistemu v industrijski coni. Občina bo tudi odkupila osemdeset izvodov knjige »Tricorno*. ki jo je izdal goriški CAI v spemin na 200-letnico prvega vzpona na Triglav, novemhra, Domenico Dapas iz Trsta ter v petek, 24. novembra, Be-pi Gheller barman kavarne Garibaldi, ki bo izven konkurence zadnji dan predstavil poseben koktajl santartic coffe*. V ponedeljek, 27. novembra, bodo ob 18.30 v prostorih trgovinske zbornice podelili nagrade. Stavka uslužbencev občinskih vodovodov Mesec dni po prvi stavki proglašajo delavci in uslužbenci vodovodov v Ronkah, Gradišču, Krminu in Tržiču drugo stavko, ki bo v torek, 14. novembra. Za to so se odločili na skupščini vodovodnih konzorcijev v teh občinah, da bi javnost, predvsem pa politične sile opozorili na neizpolnjene obveznosti, ki jih je predsednik pokrajinske uprave Pa-gura sporočil delegaciji konzorcijev ob mrvi stavki 10. oktobra. Na tistem sreemsju je Pagura sprejel obrezo; da bo vse stranke ustavnega loka opozoril na zahtevo stavkajočih u-službencev vodovodnih konzorcijev, da je potrebno te konzorcije občinskega značaja združiti v en sam pokrajinski konzorcij. Takšno zahtevo so utemeljili s tem, da bo enotni konzorcij za vso pokrajino bolj sposoben zagotovili oskrbo z vodo in plinom kot pa so to sposobni občinski konzorciji. Na skupščini, ki so jo uslužbenci občinskih konzorcijev imeli prejšnji dan, so ugotovili, da politične sile nimajo posluha za njihove zahteve in so se zato soglasno odločili za vrsto posegov, ki naj javnost opozorijo na neodložljivost omenjenega vprašanja. Mednje sodi tudi stavka, ki so jo oklicali za 14. november. Njen poglavitni cilj je ravno sklicanje sestanka strank ustavnega loka, na katerem morajo sprejeti sklep o ustanovitvi konzorcija za enotno pokrajinsko distribucijo vode in plina. «Cecilijanka» v soboto in nedeljo V soboto in nedeljo bo v Katoliškem domu letošnja cecilijanka, tj. revija zborov, ki delujejo v sklopu Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Na tej reviji pa sodelujejo kot gostje tudi nekateri zbori Slovenske prosvetne zveze, iz Slovenije in iz videmske ter tržaške pokrajine. Sobotni koncert se bo pričel ob 20.30. Peli bodo Dekliški zbor iz Devina, moški in mešani zbor iz štma-vra, mešani zbor Rupa - Peč, Fantje izpod Grmade, goriški ženski zbor, moški zbor Brda iz Krmina, Komorni mešani zbor iz Nove Gorice in Sovodenjski nonet. Na nedeljskem koncertu, ki se bo pričel ob 16. uri, p« bodo nastopili dekliški zbor »Danica* z Vrha, mešani zbor »Hrast* iz Doberdoba, mešani zbor »Planinka* iz Ukev, mešani zbor »Rečan* iz Benečije, ženski in mešani zbor »Lojze Bratuž* iz Gorice, mešani zbor iz Štan-dreža, moški zbor «Filej» iz Gorice in ženski zbor »Triglav* iz Bukovice. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se je že pričelo vpisovanje za smučarski tečaj na Ne-vejskem sedlu. Vpisovanje se bo zaključilo v soboto, 18. novembra. Na sedežu v Ul. Malta 2 bodo interesenti dobili podrobnejša pojasnila. V soboto. 18. novembra, bo na se dežu SPD v Ul. Malta 2. od 15. do 18. jre. tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Društvo slovenskih upokojencev javlja, da naj se goriški člani zberejo na železniški postaji dne 16. t.m, o-krog 9. ure, da se odpeljejo v Trst z brzovlakom ob 9.35. Prosimo, da se ravnajo po navedenih navodilih! DEŽURNA lekarna v gorici Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Mariini, Korzo Italija 89. Ul 24-43. Prosveta V Tržiču sestanki o zdravstvenem konzorciju Ustanovitev zdravstvenega konzorcija sodi med poglavitne programske naloge levičarske občinske uprave v Tržiču. Nova uprava bi namreč rada čimprej nadoknadila zamujen čas. Poprejšnja sredinska uprava tega vprašanja ni čutila, komisar, ki je vodil občino v kriznem razdobju, pa tudi ne. Vzporedno s prizadevanji Tržiča so tudi občine na tržiškem območju zahtevale s pismi, ki so jih poslale županu Maianiju, da se čimprej ustanovi telo, ki ga predvideva zdravstvena reforma in ki so ga v Gorici že ustanovili. S tem namenom je namreč prišlo prejšnji teden do sestanka županov v Tržiču. na katerem so pregledali nekatere splošne plati tega vprašanja ter se dogovorili, da se ponovno sestanejo prihodnji četrtek. Vzporedno s tem se o zadevi pogovarjajo tudi med strankami. Potrebno je določiti, kako bo sestavljeno vodstvo novega konzorcija, ki bo vključil čez eno leto ukinjeni INAM ter vse druge zdravstvene službe. Pogovor bodo nujno morali razširiti tudi na deželo, da zagotovi finančna sredstva, in tudi na osebje, ki ga po zakonu Bucalossi v sedanjem razdobju javne ustanove ne morejo nameščati. TOKRAT PRECEJ BOGATA SODNA KRONIKA Zmanjšana kazen tatovom dragocenega blaga pri uršulinkd Ponovno odložena obravnava proti devetim delavcem, so obtoženi ugrabitve, ker so med stavko zastražili vhod v tovarno dobili šele, ko so po dolgem zasjf dovanju na obalni cesti ustavili c ruzzija, ki je imel pri sebi del uB denega blaga. •. Prizivno sodišče je Petrucciju Baruzziju zmanjšalo kazen n& 8 leto zapora, kar se tiče ostalih tožencev pa je potrdilo odločitev g riškega sodišča. .. Na goriškem sodišču bi bik j" rali v petek soditi devetim del cem tovarne SNIA v Zdravšci®-so obtoženi, da so junija _ 1974. med protestno manifestacijo z®-L.« Pred tržaškim prizivnim sodiščem je bila v petek obravnava proti 32 letnemu Gianniju Barizzi iz Vigonze in 38-letnemu Giuseppu Petrucciju iz Torviscose, ki ju je lani prvostopenjsko sodišče v Gorici obsodilo na 3 leta zaporne kazni in 600 tisoč lir globe zaradi prikrivanja dragocenega blaga, ki je bilo ukradeno 25. avgusta 1975 v cerkvi uršulink, v Ulici Palladio. Pri tatvini sta sodelovala tudi 36. oz. 37-letna Tržačana Edoardo in Alma Mozenic, ki pa nista vložila priziva proti prvostopenjski razsodbi in 27-let.ni Ennio Uompagnone, ki je pred kratkim u-mrl v prometni nesreči. Preiskovalci so tedaj izsledili krivce skoraj po naključju: že takoj so osumili zakonca Mozenic, katerih avto so očividci opazili pri kraju tatvine, vendar so dokončne dokaze tiiMiiiiiiHiiiiiiiiMtiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiimiifiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimmiiiiiiiii Včeraj - danes žili vhod v tovarno ter onemogoči izhod trem uslužbencem, ki so tedaj v tovarni. Kljub velikemu Prj Slovenska prosvetna zveza vabi predsednike vseh včlanjenih prosvetnih društev na posvet, ki bo jutri, v ponedeljek, 13. t.m., ob 20. uri, na sedežu v Ul. Malta 2. Na posvetu bodo razpravljali o sodelovanju na mladinskem tednu za globalno zaščito in o reviji pevskih zborov Primorska poje. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nico-16, Ul. 1. maja, tel. 73-328. V času od 27. oktobra do 11. novembra so se v Gorici rodili: Augusta Šanson, Bruna Mininel, Adriana Ulian, Massimiliano Rocco, Francesca Comar, Laura Ticozzi, Ramon Vignut, Elisabetta Bosco, Nensi Pelos, Serena Zante, Emanuela Scamardi, Lorena Tessari, Stefa-no Menegaldo, Claudio Canerotto, Caterina Bodigoi, Laura Gordini, Annalisa Dri, Stefano Bevilacqua, E-rika Miklavčič, Sara Tognon, Do-nald Grahonja, Aleksandra Močilnik, Anna Spangher, Francesco Verze-gnassi, Stefano Gallo, Ana Černič, Simone Camillo, Elena Comuzzo, Pasqualino Cammarata, Michele Ko-rečič, Martina Izzo, Manuel Barbana, Alessio Visentin, Piero Tallan-dini. 3. sejem kmetijske mehanizacije 7. RAZSTAVA IN POKUŠNJA BELIH VIN GORICA 29. november - 4. december 1978 RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO Ta|ništvo: CEJ PUBBLICITA’ - Gorica, Ul. Formlca 1 Tel. (0481) 30881 UMRLI SO: 66-letni upokojenec Carlo Comuzzi, 78-letni upokojenec Peter Lapanja, 43-letni podčastnik Francesco d’Angelo, 21-letni finančni stražnik Martino Bernardo, 56-letni kmet Franc Petejan, 57-letni tehnik Attilio Peressutti, 87-letna Giustina Oblasciak vd. Moretti, 70-letna gospodinja Katarina Živec, 77-letni hišni pomočnik Vincenc Sveti-čič, 78-letni invalid Galliano Ardit, 68-letni upokojenec Nicolo Pecchia-ri, 108-letna gospodinja Maria Mac ca vd. Geraci, 68-letna gospodinja Teresa Morocutti vd. Rubin, 57-letni kirurg Mario Tomasini, 44-letna gospodinja Bruna Sfiligoi, 80-letna u-pokojenka Antonietta Travan vd. Gianesini, 85-letna gospodinja Ivanka Mozetič, 44-letna gospodinja Bruna Candotto por. Zucco, 52-letni Vini-cio Del Neri, 81-letna Anna Kusman, 76-letna gospodinja Anna Maria Sponton vd. Rigonat, 76-letna upokojenka Vera Ferlat, 22-letni čuvaj Walter Reisenhofer, 85-leni kirurg Giovanni Manzini, 88-letna upokojenka Vittoria Luxic vd. Rovis, 51-letni trgovec Egič Winkler, 17-letni dijak Maurizio Bucciol, 62-letna gospodinja Guerrina Trevisani por. Tomasi, 79-letni upokojenec Danilo Semolič, 55-letni delavec Sergio Sus-mel, 86-letna gospodinja Rafaela Stepančič vd. Peric, 85-letna gospodinja Alojzija Ciglič, 47-letna gospodinja Elizabeta Heric por. Frandolič. OKLICI: študent Flavio Poletto in študentka Paola Mastrorillo, profesor Giordano Pavšič in profesorica Fernanda Abiuso, delavec Graziano Gabellini in uslužbenka Loreta Co-lacino. POROKE: mehanik Sandro Dori-go in obrtnica Mirella Milesi, kirurg Marino Lutman in kirurginja Rita Arrigo, delavec Nereo Brandolin in uslužbenka Giuseppina Davino, študent Silvio Nanut in profesorica Augusta Scaramuzza, profesor Massimiliano Stabile in frizerka Giorgina Marizza, upokojenec Bruno Pavoni in gospodinja Vilma Severin, podčastnik Tiziano Tommasi in bolničarka Annamaria Uršo. c:. GORICA, Korzo Italijo 76 tel. «1-032 ^\J EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Dva koncerta v priredbi ARCI Po poletnem premoru obnavlja v teh dneh goriški krožek ARCI svoje delovanje. Tudi letos bodo predlagali publiki razne pevce in glasbenike. Prva prireditev bo v ponedeljek, 20. novembra v dvorani UGG, nastopil bo avtor in pevec Claudio Lolli, naslednja prireditev pa bo v športni hali pri Madonnini 27. novembra s pevcem in avtorjem Francescom Guccinijem. Prispevki Namesto cvetja na grob Danila Semoliča je družina Pierino in Otilija Deghenghi darovala 70.000 lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob Franca Petejana sta za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah darovala Anica Ožbot 20.000 lir in družina Bemardis 10.000 Ur. čakovanju (sodno dvorano so nili delavci SNIA, ki so izkazali ^ darnost z obtoženimi tovariši) J® la obravnava zopet odložena, nekaterim obtoženim delavcem niso poslali sodnih sporočil. V zvezi s tem procesom je enr, federacija tekstilnih delavcev o r vila protestno noto, v kateri s tavlja, da so delavci ravnali ve v skladu z zakonom in da ie.na v9. nost neosnovana obtožnica, ki 8 ^ ri celo o ugrabitvi, medtem k , šlo za upravičeno obliko sin®*" nega boja. Goriški preiskovalni sodni* Giancotti je v teh dneh nodpis® ^ tožnico proti štirim osebam, k* obtožene, da so marca lani Pre v tapile v Italijo 48.169 kilogr3 poljskih tekstilnih proizvodov. toženi so 49-letni Carlo Bonazz Verone, 49-letni Guido Auber iz ^ ja Crogole, ter dva Goričana; letni Osvaldo Tabano in 35-letnt . bino Ta to. Vsi štirje so °®um Lj-da so z različnimi vlogami 80 vali pri uvozu omenjenega b®§_ Izleti SPD sporoča udeležencem 5*^ novanja*, ki bo danes v DP ( da bo odhod dveh avtobus«. Travnika v Gorici ob 13.30, a Km me ob 13.35, z Podgore °U U 0 in iz štandreža ob 13.45. Pim®“ točnost. Kino Gorica CORSO 15.30—22.00 »Io tigro, W ^ gri, egli tigra*. Renato Pozzet Paolo Villaggio. j,, VERDI 15.30-22.00 «Cosi come * M. Mastroianni in N. Kinsky. povedan mladini pod 14. leD111' VITTORIA 15.00-22.00 «Razza sem va». - T. Hovard in B. Ekland. povedan mladini pod 14. letom- Tržič PRINCIPE 14.00—22.00 »La gna del dio cannibale*. AnnrpQQ „ EXCELSIOR 14.00-22.00 »Heidi v in citta*. J\ova Gorica in oktt!ica SOČA 16.00 »Tom in Jerry najb0^ sovražnika*. Ameriški film. 18.00-20.00 »Profesionalci*. We ki film. -.M SVOBODA 16.00-18.00 - 20.00 morilcev*. Ameriški film. ^ DESKLE 17.00-19.30 »Prevelika ** tev*. Mehiški film. Sekcija VZPI - ANPI iz melj izreka iskreno sožalje 3 «| žini Frandolič iz Dola ob izgubi Elizabete Heric. Slovenska prosvetna predsedniku prosvetnega «Kras» Dol - Poljane Janku HeIjve iskreno sožalje ob smrti njcS matere Elizabete. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo ,,vSlj5j ki so pospremili na zadnj1 ^ našega predragega Danila Semoliča Posebna zahvala gospodu ku Juraku in darovalcem cvetJ3’ Družina Scm»Iič Gabrje, 12. novembra 1978 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega FRANCA PETEJANA se toplo zahvaljujemo g. župniku, sovodenjskemu županu, sovo-denjskemu nonetu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Petejan in sorodniki Sovodnje, 12. novembra 1978 Priznano mednarodno aviopr«vozniško p«dj«lj« LA G O R IZIA N A GOBICA . UL Duca U Aosta 180 - tel 8845 - GOBICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA 10. 11. 1977 Ob 1. obletnici smrti 10. 11. I®78 JOŽEFA FERLETIČA se ga z žalostjo v srcu spominJ8 žena Marta. Selce, 12. novembra 1978 H -S a-* fe i-a S GORIŠKI DNEVNIK POGOVOR I MLADINCI, KI SO BILI PRVIČ V MDB Življenja v brigadah ni mogoče opisati: gre za izkušnjo, ki jo je treba doživeti Razmeroma kratko obdobje, ki smo ga preživeli v brigadah, je pustilo v nas veliko lepih sPominov» - Brigada ni samo delo, je tudi prijateljstvo, solidarnost, zanimive dejavnosti... Poletni meseci so že precej za na r)1 toda vsakdo se še rad z mislijo "Oe na počitnice, se spomni na r^e> ki jih je obiskal, na prija-**je, na vesela in manj vesela doži-etja, na nove izkušnje. To velja “Osti za mladino in še posebno za ~ote mladince, ki so se udeležili ™odinskih delovnih akcij v raznih ®Ajih Slovenije. Med temi so bili odi številni mladinci iz zamejstva, Predvsem s Tržaškega, pa tudi iz M°rice. Borisu, Igorju in Miranu, obiskujejo slovenske višje sredic šole v Gorici, smo zastavili ne-SJ vprašanj o spominih in vtisih, so jih odnesli iz brigadirskega “vjjenja. v •«če se ne motim, ste bili *} trije letos prvič v mladinskih elovnih brigadah. Zakaj ste se Pravzaprav odločili za udeležbo na MDa?» IGOR: «V brigade sem šel pred-Sem zato, ker so mi prijatelji, ki :°.®e jih udeležili v prejšnjih letih, eliko pripovedovali o življenju in tovariškem vzdušju med brigadirji. Hala me je tudi radovednost, da Izkusil kaj novega.* ho- • " *Kje in koliko časa pa ste d in kaj ste gradili?* , “ORIS; «Bil sem v Mladinski de-vni brigadi «Simon Gregorčič* iz °ve Gorice. Tri tedne smo gradili odovod do vasi Prevale v Suhi kraji11- Naša brigada je štela vsega KPPaj okoli 40 ljudi, skupaj z nami "So na 3 km dolgem vodovodnem P^ku delale še brigade iz Banja-Tf- iz Tetova in iz Maribora.* . MIRAN; «Z Igorjem sva se udeleži? delovne akcije v Brkinih. Teden oi sva preživela v družbi z drugimi jf^fjskimi brigadirji in s tovariši Nove Gorice, člani MDB «Simon ,regorčič». Tudi mi smo gradili vo-“®v°d, poleg tega pa smo še urejali sto v bližini vasi Tatre.* «Bi nam na kratko opisala ko Doteka dan v brigadah?* »... RIS; (Dnevni red je precej bodi ■ °b štirih je že vstajanje; sle Pospravljanje naselja, dviganje zajtrk itd.; od 6. do 13. ure a delo na delovišču; nato je po kosilu pa počitek; popol- kosilo, danski Postim, predavanjem, delovanju ^°y. tekmovanjem; ob 19. uri k, e ure so posvečene raznim de-«Vnor'' , ožkov popuščanje zastave, po večerji pa ato do 22. ure, ko mora v na-111 zavladati tišina.* IGOR: «Podoben dnevni red smo imeli tudi v naši brigadi. Večkrat smo imeli tudi udarne dneve, ko je bil dober del popoldneva posvečen delu na progi.* VPR.: «Kaj vam je pomenila izkušnja v mladinskih delovnih brigadah? Je. bilo brigadirsko življenje tako, kakršno ste pričakovali?* BORIS: «Težko je reči, ali je bila ta izkušnja takšna, kakršno sem pričakoval. Življenje v brigadah ni prav lahko: precej smo se potili, ko smo si s krampom in lopato utirali pot proti vasi, kamor smo morali napeljati vodovod. Toda kljub fizičnemu naporu je bilo delo lepše, ker sta v brigadi sami in v odnosih z domačini vladali tovariško vzdušje in resnično prijateljstvo. Brigada pa ne pomeni samo delo: omenil sem že delovanje raznih krožkov, tekmovanja in druge prireditve. Zame, ki sem prišel iz zamejstva, je bilo še posebno zanimivo samoupravljanje v brigadirskem naselju: vsakdo izmed nas je na tak način lahko konkretno sodeloval pri odločitvah o življenju v naselju.* VPR.: (Kakšen pa je bil odnos domačinov do vas? Ste imeli precej stikov z njimi?* MIRAN: «Domačini so nas sprejeli z velikim zadovoljstvom. Nekateri so delali z nami na cesti in pri gradnji vodovoda. Žal sem bil v brigadi premalo časa, da bi bolje spoznal Brkine in njihove prebivalce. Kljub temu pa so mi pustili v spominu zelo dober vtis, kakršnega upam, da smo tudi mi njim. Povem naj le, da skoraj ni bilo avtomobila, ki se ne bi ustavil, ko je videl na cesti brigadirja in mu ne bi ponudil vožnje v vas ali v brigadirsko naselje.* VPR.: «Kakšen pa je bil najlepši ali najzanimivejši dogodek, ki vam je ostal v spominu?* BORIS: «V treh tednih, ki sem jih preživel v brigadah, je bilo prijetnih trenutkov toliko, da bi ne vedel katerega omeniti. Gotovo pa je bil najlepši in najbolj nepozaben zadnji dan, ko smo dokončali še zadnji odsek vodovoda. Na trgu sredi vasi so domačini pripravili majhno svečanost, da bi proslavili dogodek in se zahvalili vsem brigadirjem, ki smo jim pomagali. Ko je voda prvič pritekla v vas je bilo navdušenje na višku: vsi smo se kar oblečeni okopali, če se je kdo upi- ral, pa najsi je bil vaščan ali brigadir, so ga ostali takoj spravili pod tuš, dokler nismo bili vsi popolnoma mokri. Veselja in navdušenja pa je bilo kmalu konec, ker smo se morali že isti dan vrniti domov. Ko smo se poslavljali od vaščanov in ostalih brigadirjev, nam je bilo precej težko pri srcu, venJar nas je tolažilo upanje, da se bomo srečali še kdaj.* VPR.: «Mladinske brigade so vam torej pustile veliko lepih spominov. Se boste prihodnje leto še udeležili delovnih akcij?* IGOR: «Skoraj gotovo bom šel prihodnje leto zopet v brigade. Gre namreč za iskušnjo, ki je ni mogoče opisati, ampak jo je treba doživeti. Zaradi tega bi tudi želel, da bi se nam prihodnje leto pridružili še drugi prijatelji in ostali mladinci.* MARKO MARINČIČ Upokojenec Janez Šumandl že dolgo let deli na obmejnem prehodu Rdeča hiša - Rožna dolina (Turistični informator* jugoslovanskim avtomobilistom, ki so namenjeni v Gorico In dalje v Italijo PO LANSKIH NASTOPIH V ZAMEJSTVU, LETOS OKROG NOVE GORICE Pridigarski maraton > Jožeta Zupana s pridigami Janeza Svetokriškega Doslej je v šolah, društvih in v gledališču imel že 138 «pridig» • Zelo so bili z Zupanom zadovoljni v lanski sezoni dijaki na naših srednjih šolah V vsaki gledališki predstavi je nekaj tveganja, bo uspela ali ne. Toliko bolj to velja za monodramo, v kateri z monologom nastopa le en sam igralec. Pred nosilcem take predstave je huda dilema: kako ga bo publika poslušala celo uro (kolikor tovrstne predstave približno trajajo), ko vemo, kako težko človek danes posluša: kako postati tako zanimiv, da se ljudje ne bodo dolgočasili in zehajoči odhajali od predstave. Jože Zupan je bil s svojo monodramo «En srečen, veseli inu vseh troštov poln dan voščim» Janeza Svetokriškega te dileme rešen že po prvih predstavah. Publika je v njegovi predstavi že na premieri v Ribnici na Pohorju zaslutila tnekaj severnjan-skega» (po znanem slovenskem i-gralcu, pokojnem Stanetu Severju) in ta topli sprejem pri gledalcih ........................................................nuni,im,imiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiii,mmn,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA, POSVEČENA IZKLJUČNO GORIŠKI «Eorica vabi» s turističnim informatorjem ki daje pravo vlogo in pomen mestu ob meji Na štiridesetih straneh turistično-komercialnega vodiča najde jugoslovanski turist obilo podatkov o Gorici in njeni okolici - Pozdravi zastopnikov občine in gospodarskega življenja V teh dneh so pričeli na mejnih prehodih in tudi znotraj Slovenije deliti jugoslovanskim turistom posebno številko «Turističnega informatorja*, ki ga izdaja Založništvo tržaškega tiska, in ki je posvečena izključno Gorici. Gre za stotrinaj-sto številko tega informatorja, ki je pričel izhajati pred 13 leti v obliki priloge Primorskemu dnevniku. Dosedanje številke v tem tako dolgem razdobju so bile skoro izključno posvečene Trstu, saj je tu založnik dobil skoro vse oglaševalce, le posamezniki iz Gorice ali Vidma so oglašali v tem mesečniku, ki so ................................................................................ §1- SONČNA URA NA VZHODNEM ZIDU GORIŠKE STOjJtltf V ... ,„ L.. . -110' I /n .Kl/dnni, 1 že dvesto let kaže Goričanom koliko je ura od zore do mraka Napravil jo je matematik in astronom Giovanni Giuseppe Barzellini 17. septembra 1778 - Znanstvenik je napisal precej strokovnih knjig Krp° 0zkl uhci za goriško stolnico dan več sto ljudi, ki žari^ v ozki pritlični urad nekda-dan Pa*ače deželnih stanov, kjer je dajgS Soriška kvestura in kjer iz-hJN ? Potne liste in obmejne pre-v,k/‘,lce- Malokdo dvigne pogled na L. . Drnriol rfnričlro ptnlnioo r»Q kat^000 Pročelje goriške stolnice na $air' ie že polnih dvesto let nari-stit, soočna ura, ki kljub svoji ča-la j’v* starosti še vedno dobro deti tierll senčni kazalec nam dan za letine koliko je ura (razen po-kateri Ve,ja v Italiji legalna ura, „4 ,se nobena sončna ura noče in^r° je napravil goriški astronom Barv ntematik Giovanni Giuseppe stvgj.6!1111' častitljiv mož in znan-o$eJ/lts\ ki je živel v drugi polovici knjj„naisteSa stoletja, napisal vrsto Za , P astronomiji in matematiki, telo aratne menjalce in bankirje h^čk' riStm ..a bili njegovi pripo-vaiutl o menjavi raznih evropskih hjavj' ,K«r so njegove tabele o ljajo£.Jjenarja izšla v raznih ponav- se in izpopolnjenih izdajah takrat zaporedoma, je dokaz, da takrat “ePrav je bila Evropa tudi flacj,1 razburkana, niso poznali in-ja Je 1,1 da je bila Vrednost denar-«o k^spremenjena. Njegove knjige 1*1 ti,rf® iskane v Vidmu, Benetkah Padovi. 0hr ^erzelliniju vemo bore malo. V poltena je le ena njegova slika Kriju raJlnskem muzeju na grajskem Umet'Avtor oljnate slike je neznan, tfetiJj, je po takratni navadi por- V g a! Barzellinija in sliki dodal, * kot znake njegove stroke: Pas. daljnogled, knjige in kom- Piei"1?’ 0 sončni uri na goriški stol-je c."10 malo. Znano je le, da jo do[Q I lsal Barzellini in da je bilo W;°"čano 17. septembra 1778. Ra-'ječi* je> da je ura pričela takoj Gorica se je tega znanega SlCer 0rn® *n matematika, ki ni bil V na/°ri5ke rodovine, živel pa je 'la u- e,h mestu, spomnilo s tem, Po n; ~'le posvetilo ulico. Danes se J.P1 imenuje le ulica med ulica-®0fišlf?Uro ln Cappuccini, kjer so Po g. zaPori. Prod več 1. " je bila ra, jjj ?ehiniju imenovano tudi uli-Bor?n if °d Ulice Sauro vodila na % je žtalia. Danes se ta del ime-generalu italijan-ke vojske Se nam zdi, da je dvesto; 'la rni^°n^ne 11 re na goriški stolnici S''stoiivu’ ne da bi se je kdo od spomnil. Ko smo za po-"tH g " a tej url vprašali v žup 1 Peb»U°u Periške stotoice, so padli marko vvaltritsch ga jugoslovanski turisti dobili zastonj na mejnih prehodih. Gre za zelo primemo obliko obveščanja jugoslovanskih kupcev o tem, kaj je moč dobiti v trgovinah v zamejstvu in akcija ZTT za ta informator sovpada z ono, ki jo oglasni oddelek podjetja vrši tudi v Primorskem dnevniku samem ter v drugih lastnih publikacijah iri v vsem jugoslovanskem tisku. Zakaj posebna številka tokrat prvič za Gorico? (Vzdušje, ki je nastalo, je tudi pripomoglo do podpisa osimskih sporazumov med sosednima državama in vsi, ki ob tej meji živimo, si želimo, da bi se to vzdušje sodelovanja in izmenjave razširilo s turističnega in trgovskega še; na druga ipodročja*, je reče-to goriški številki še obstajajo sile, ki skušajo dobrososedsko vzdušje skaliti, kot tudi ne mimo dejstva, da so kraji ob meji, ki so bolj dovzetni za še večjo poglobitev medsebojnih stikov in odnosov. Prav ta ugotovitev nam je narekovala odločitev, da izdamo to posebno izdajo za Goriško, kajti Gorica je brez dvoma mesto, ki je na naši strani meje še najbolj razumelo bistvo in pomen dobrih odnosov med državama.* To je tudi razvidno iz vsebine go-riškega turističnega informatorja, kjer najdemo tople pozdrave jugoslovanskim turistom in klientom tako s strani goriškega župana Pasgua-la De Simona, kot ravnatelja pokrajinskega združenja trgovcev za Goriško dr. Antonia Scarana in podpredsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za goriško pokrajino Viljema Nanuta. Vsi trije poudarjajo vlogo, ki jo ima Gorica v svojih prijateljskih in trgovskih odnosih s sosedno Jugoslavijo in še posebej. «Frav sodelovanje med Italijanskim in slovenskim prebivalstvom Gorice, in sploh ob meji, je bila podlaga, da je prišlo, tudi v izboljšanem mednarodnem položaju, do sestave in podpisa sporazumov med Italijo in Jugoslavijo v Osimu 10. novembra 1975» pravi goriški župan v svojih pozdravnih besedah. Na štiridesetih straneh velikega formata je skoro sto oglasov gori-ških trgovcev najrazličnejših strok. Ovojnica informatorja Oglaševalci so slovenski in italijanski trgovci, kar je tudi razumljivo in pravilno, saj je Gorica narodnostno mešano mesto in v skoro vsaki trgovini je moč govoriti tako s trgovcem kot s prodajalci v slovenskem jeziku. Niso pa v informatorju samo o-glasi. Poleg pozdravov založnika in treh že omenjenih predstavnikov, je tu precej izčrpna informacija o (Gorici skozi stoletja* izpod peresa novinarja Marka Waltritscha, kjer je na kratko prikazana goriška zgodovina in vloga, ki smo jo v mestu igrali Slovenci, sedanja realnost ob meji in trgovinska važnost Gorice za Jugoslovane. V informatorju je še barvna, zelo pregledna karta mesta Gorice. Na njej so označeni tudi vsi goriški hoteli s cenami za prenočitev, umiki vlakov in avtobusov, ki odhajajo iz Gorice v razne smeri. Novost za informator je kazalo na zadnjih straneh z naslovom (Kaj kje kupiti v Gorici*, kjer so strnjeno označeni vsi oglaševalci, razdeljeni po strokah. Ne smemo niti pozabiti, da informator ni le strogo komercialnega-oglaševalnega značaja temveč tudi turističnega in zato najdemo v tej številki kratke opise občin Sovodnje, Doberdob in Števerjan ter mest Tržič, Gradišče in Krmin. To so koristni napotki za motoriziranega turista. Tisk informatorja je dvobarven, za tisk je poskrbela tiskarna Del Bianco v Vidmu. Na platnici je lepa slika goriškega Travnika — sim- ...... ..................... _ bola Gorice na stičišču cest med Slo- -imiWMBWL I —11 ^Ilbi f# i1®!venijo, Furlanijo in Koroško. V in- Zafredovi - Matjonovi borci iz Stare Sušice formatarju so še številne fotografije Gorice in okolice, ki sta jih poskrbela pokrajinska turistična ustanova in fotograf Rudi Pavšič. Lepe so tudi slike Gorice iz 19. stoletja, katerih originale hranijo v goriškem muzeju Attems. Znano nam je, da bo ZTT posebne turistične informatorje za Goriško izdajalo tudi v bodoče, da bi tako zadostilo goriškim trgovcem in tudi tisočem jugoslovanskim turistom, ki vedno bolj pogosto prihajajo v Gorico, kar je opaziti zlasti v zadnjih mesecih. Seveda bo skrb izdajatelja, da informator izpopolni, obogati, razširi z več oglasi, z drugimi članki in slikami, z drugimi za turista in kupca zanimivimi in potrebnimi podatki. . , .. se je nadaljeval potem od predstave do predstave, kamorkoli je Zupan z njo prišel. O tem najzgovorneje priča dejstvo, da je le redko-kateri kraj, v katerega igralec pride. pa da ga po predstavi ne povabijo naj pride ponovno. Govorica Janeza Svetokriškega iz ust Jožeta Zupana je povsod našla presenetljivo lep odmev. V dveh letih je Zupan z monodramo nastopil že stoosemintridesetkrat, kar je gotovo edinstven in težko primerljiv podvig v slovenski gledališki poustvarjalnosti. Delo je Jože Zupan naštudiral še kot član SNG Maribor in s premiero nastopil v Ribnici na Pohorju 17. septembra 1976. številnim predstavam na Štajerskem se po preselitvi igralca k Primorskemu dramskemu gledališču v Novi Gorici (v lanski sezoni) sledite še številnejše na Primorskem. Zupan pa je s Svetokriškim nastopal tudi na Gorenjskem, Dolenjskem, Koroškem in v Pliberku v Avstriji. Kar trideset predstav pa je imel po naših krajih, v Trstu, Gorici in po številnih slovenskih vaseh na Goriškem in Tržaškem. Samo v sezoni 1977-78 je imel 88 predstav te monodrame, z njo pa nadaljuje tudi v novi sezoni. Zadnjo, 138. predstavo, je imel v nedeljo, 15. oktobra v Kulturnem domu v Mirnu v okviru (mirenske kulturne jeseni». Kje iskati vire uspehov Jožeta Zupana z izborom pridig Janeza Svetokriškega? Najprej v tem, da je igralec znal najti z govorico Svetokriškega, tako življenjsko, še-gavo in duhovito, pravo stično točko, tisto vez, ki mora obstajati med igralcem in tekstom, s katerim se bo pojavil pred publiko. Zupan je v monologu iskal pristnosti Svetokriškega, hotel je biti sproščen, e-nostaven, v pripovedovanju enkraten, nikoli zasičen ali zgolgočasen, hotel je izzveneti kot *ta pravi kapucin» (kot so mu ljudje po predstavah tolikokrat rekli). Ob jeno-menalnem spominu, ob kreaciji in pripovedovanju, kot ju zmore samo igralec umetnik, je našel tisti neposredni stik s publiko, ki te mora vznemiriti in prijetno vzradovati. Najlepša priznanja pa hrani igralec v dveh zajetnih zvezkih dokumentacije s teh vredstav (v prvem zvezku je zajetih prvih sto predstav, v drugem pa nadaljnje). V tem (pridigarskem» maratonu se je je v zvezkih nabralo-1 ie pravo bogastvo podpisov, zapisov, fotogra- fij in drugega dokumentacijskega materiala. Nekateri zapisi so vredni posebne objave. Študentka: «Pridige Svetokriškega — tako neverjetne v današnjem času, pa vendar tako imenitne.» Mlada učiteljica: tPridige, pridigati — tega ljudje ne maramo. Pridiga, pridiganje iz ust Jožeta Zupana pa je nekaj drugega, nekaj kar ostane, ne samo do jutri, ampak za dolgo kot vsako nepozabno doživetje, kot prva ljubezen.» Duhovnik: (Vse je bilo prav, veselo. Samo meni je bilo hudo, da ne znam tako lepo pridigati kot Jože Zupan.D Nekoliko daljši je naslednji zapis: (Z razkošjem svojega spomina, t pravo kapucinsko držo in s svojo igralsko kreativnostjo nam je Jože Zupan toplo in domače približal Janeza Svetokriškega in njegove pri- TVRDKA LESTAN NICOLO GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Telefon 81-001 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUDING, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKAI SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, WINTEC, RFVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah. Jože Zupan v vlogi pridigarja dige. V predstavitvi Jožeta Zupana so nam zvenele bolj prijateljsko kot pridigarsko. Od Janeza Svetokriškega bi se tudi sodobni pridigarji imeli veliko naučiti, predvsem to, kako je svoje pridige jemal « življenja za življenje in jih vernikom tako približal, da se med poslušanjem niso dolgočasili. Janez Svetokriški in njegova govorica pa sta še vedno v mnogo ozirih sodobna in aktualna.» V Podgori so igralcu takole zapisali: (Na meji slovenstva je vaša beseda našega duha poživila za nadaljnje borbe in zmage!* V visnjeviku pa takole: t Janez Svetokriški, kako dobro si poznal človeške slabosti, ki so bile prav take kot so danes! Jože Zupan, kako čudovito si nam podal zaklad naše preteklosti. Če bi pridiga trajala tri ure, bi rekli, da je prekratka.» In še enkrat študentski zapis: (Kot študentje smo tpoštene» pridige krvavo potrebni. V imenu naših mam, očetov, tet in stricev... se vam iskreno zahvaljujemo za tople besede, ki ste nam jih položili na srce.* Lepo je poslušati Jožeta Zupana: kot igralca, kot osebnost, kot u-metnika. še bi ga radi slišali. Želimo mu veliko uspeha pri iskanju teksta za novo predstavo, želimo mu nove monodrame uspešnice, z Janezom Svetokriškim pa še veliko tfaconeteljnov». P. B. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 46412 AGRI BANK VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA Letošnja pomembna obletnica velikih dogodkov obuja mnoge spomine. Pred 35 leti je padel pri Arandje-lovcu v Srbiji narodni heroj Ivan Zafred - Mičo iz Stare Sušice, leto pozneje, 30. 11. 1944, brat Frane, ki se je 18 let upiral fašističnim tlačiteljem našega naroda. Brat Tone je prerano umrl zaradi vojnih naporov. Sestra Ivanka kot vojni invalid živi v Neverkah. Marija, Mat-jonova Mica, ki je 15 let žrtvovala v ilegalni borbi proti fašizmu, živi v Stari Sušici. Vsi so sodelovali v protifašistični organizaciji TIGR in se že leta 1941 vključili v NOB. Zavest in borbenost je vsem vlival najstarejši brat Frane, ki je bil v letih 1926-1940 znan po vsej Pivki, Brkinih, Istri, v Trstu, Tržiču, na Reki, koder je sodelavce zalagal z ilegalnim tiskom. Zaposlen je bil v tržaški ladjedelnici in bil kot antifašist odpuščen. Ni klonil. Kljub skromnemu življenju na mali kmetiji je Frane sam in z oboroženimi trojkami prinašal orožje in antifašistični tisk iz Jugoslavije. Imel je pogoste preiskave, bil večkrat priprt, zajet celo blizu meje, toda znal se je izmotati. Leta 1940 se je znašel s sodelavci v tržaških zaporih, pa je bil le interniran. Ob vrnitvi domov po kapitulaciji Italije se je prvi dan vključil v NOB. Približno leto pozneje, ko je rano zjutraj zapustil bunker zaradi opazovanja, so ga blizu Stare Sušice do smrti poželi nemški rafali iz zasede. Kot brat Frane je Marija vneto delala v organizaciji TIGR od leta 1930. čuvala je bratove tajnosti, zalogo tiska in orožja v pločevinastem sodu, zakopano v gozdu. Zaupane so ji bile vse zveze s prinašalci in odnašalci orožja in tiska, ki so prihajali do nje od blizu in daleč. Med njimi Franc Lipovec, delavec iz tržaške ladjedelnice, Franc in Tilka Dobrinja iz Laporja v Istri, Fr. Vatovec iz Vremske doline in še mnogi iz Pivke, II. Bistrice, a še posebno Vinko Bobek z oboroženimi tovariši in drugimi skupinami. Mica je od dolge poti utrujene fante nahranila in skrila oddani tisk in orožje. Z isto vnemo aktivistke je prešla avgusta 1941 v NOG ob prihodu 7 partizanov v Staro Sušico. Vodil jih je domačin Ervin Dolgan, ki tako piše o Mici: (Matjonova Mica je postala že prvi dan zelo agilna. Priskrbela nam je vsemogoče zveze. Vse do osvoboditve je oprav- Matjouova Mica iz Stare Sušice ljala odgovorne funkcije (Prim. d. 20. 3. 1961). Tudi drugi soborci se pohvalno izražajo o njej v svojih spominih. Med prvimi pa je bil njen dom že 20. 5. 1942 izropan in požgan. Pred pobesnelimi fašisti se je rešila z begom v Trst, kjer je delala za OF s Francem Lipovcem in njegovo ženo. Ob koncu leta 1942 se je s skupino borcev v hudih snežnih zametih prebila skozi Istro in Brkine v domače kraje. Zaradi varnosti je ostala v ilegali in nepoznana pred domačini do osvoboditve. Premagovala je nevarnosti in napore kljub hudim udarcem zaradi izgube bratov in doma. Po osvoboditvi se je poročila z Jožefom Urbančičem, ki je od prvega dne sodeloval z njo, bil aretiran, zverinsko pretepen in obsojen v Rimu 25. 6. 1942 na 30 let ječe. Zaradi družinskih razmer je ostala na kmetiji, bila vedno vzgledna gospodinja in zavedna Slovenka. Ponosna je na svojo 15 letno revolucionarno dejavnosf za obstoj svojega naroda. TONE RUTAR DANCING nočni bar PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV vsak večer ob nedeljah zaprto NOVA GORICA 'rimoi 6 12. novembra 197® PRED TRETJO PREMIERO SSG V NOVI SEZONI Beneški komediograf Carlo Goldoni in njegove uprizoritve v slovenščini «Nergač» ali v izvirniku «Sior Todero brontolon» v prevodu Miroslava Košute Sedemnajstega t.m. bo Stalno slovensko gledališče v Trstu uprizorilo komedijo beneškega komediografa Carla Goldonija NERGAČ, v izvirniku «Sior Todero brontolon*. O Goldoniju je bilo napisanega ogromno. Skušajmo zato čimbolj na kratko obnoviti naše znanje o njem. Carlo Goldoni se je rodil v Benetkah 25. februarja 1707. Oče je bil zdravnik. Po navadah tistega časa se je oče selil za svojimi posli iz kraja v kraj. Tako je Carlo nekaj mladosti preživel v Perugi. Šolal se je v Riminiju, pravu se je posvetil v Pavii, doktoriral pa je leta 1731 v Padovi. Po očetovi smrti je stopil med beneške advokate. Kmalu se je povzpel med odličnike beneške republike. Postal je tajnik beneškega poslanika v Milanu. Kot je študij dostikrat prekinjal na ljubo gledališča, saj pravijo, da je svoje prvo gledališko delo napisal že z devetimi leti, tako je prekinil tudi začeto diplomatsko službo. Leta 1734 se spozna s komikom Giuseppejem Imerjem. Na njegovo prigovarjanje postane hišni dramatik gledališke družine, ki nastopa v teatru San Samuele. Začelo je tako prvo Goldonijevo gledališko ustvarjalno obdobje, ki je trajalo do leta 1743. Na turneji gledališke družine Imerji je Goldoni v Genovi spoznal notarjevo hčer Nicoletto Con-nio. Poročil se je z njo in sta živela kot vzoren zakonski par, čeprav brez otrok, tja do Goldonijeve smrti. Pomembno umetniško spodbudo je pomenilo za Goldonija sodelovanje z Antonijem Sac-chijem. Od ieta 1740 do 1743 je bil Goldoni genovski konzul v Benetkah, a se mu je zmeraj tožilo po gledališču. Denarne težave so ga prisilile, da je prevzel vodstvo gledališča v Riminiju, Po petih letih odsotnosti se je vrnil v Benetke. Med leti 1748 in 1762 se je povzpel v vrh svoje komedio-grafske slave. Ustvaril je komedijo brez romantičnih dodatkov. To se je predvsem odražalo ob pisanju za gledališko družino Gi-rolama Medebacha. Od oktobra 1750 do februarja 1751 jih je napisal kar 16. Leta 1753 so se začeli v Benetkah gledališki boji med chiaristi in goldonisti. Bivši jezuit Pietro Chiari je začel reformirati gledališče s tem, da je v dramska dela začel vlačiti solzavost francoskih in angleških romanov. Predeloval je Goldonijeve komedije, češ da so potrebne popravkov. Ko so bili chiaristi premagani se je pojavil nov Goldonijev nasprotnik: Carlo Gozzi. Ta se je na vso moč potegoval za staro comedio delTarte. Gozziju se je zdela Goldonijeva «ljudska» komedija groba in nevredna knjižne oblike. Da bi se obranil teh nezdržnih napadov je Goldoni leta 1762 prostovoljno zapustil Italijo. Šel je v Pariz, kamor so ga povabili, naj bi pomagal reševati propadajoče Italijansko gledališče, ki je živelo na osnovi commedie del-Tarte. Prvi dve leti se je moral kot ravnatelj tega gledališča, pa nižati na stopnjo pisatelja golih scenarijev. Ko mu poteče pogodba je bil Goldoni prost. Portugalski pos'anik mu je svetoval v Lizbono, beneški poslanik pa nazaj v domovino. Takrat se mu je ponudila pot na dvor za učitelja i-talijanščine kraljevih hčera. Od leta 1784 do 1787 je pisal svoje spomine. Francoska revolucija mu je kot bivšemu dvornemu uslužbencu odvzela pokojnino. Ko jo je brat pesnika Cheniera pri revolucionarnih oblasteh spet izposloval, je bilo za Goldonija že prepozno. Umrl je 6. februarja 1793. Kje leže njegove kosti, ni znano. Carlo Goldoni je eden redkih svetovno znanih komediografov, ki so imeli že za svojega življenja stike s Slovenijo. Iz njegovih me-moarov razberemo, da je kot dvajsetletni mladenič potoval s svojim očetom skozi Gorico, da se je zadržal v Vipavi na gradu grofa Lanthiera, da so s čolni potovali skozi Ljubljano na poti v Gradec, nazaj grede pa se Goldoni spominja tudi Trsta. Slovenija se je prvič srečala z Goldonijevimi besedili, ko so o-koli leta 1760 gostovale v Ljubljani italijanske operetne skupine. V Ljubljani so se ustavile na svoji poti v Gradec in na Dunaj. Povsem zanesljivo je tudi, da je ena izmed potujočih gledaliških skupin predstavila v Ljubljani 1761. leta njegovo Mirandolino. Po izgradnji Stanovskega gledališča 1765, so v Ljubljani gostovale tudi nemške skupine, ki so prav tako imele na repertoarju nekatere Goldonijeve tekste. Šele z ustanovitvijo Dramatičnega društva 1867 sta začela takratna voditelja slovenskega gledališča Nolli in Grasselli resno razmišljati o postavitvi kakega Goldonijevega teksta. Odločila sta se za «SIugo dveh gospodov*. 6. maja 1876 je bila prva uprizoritev Goldonijevega besedila v slovenskem jeziku. Zavladalo je spet daljše zatišje. Šele leta 1926 je Maribor postavil na svoj oder i-sto delo. Naslednje leto pa so v Ljubljani igrali Mirandolino. Po drugi svetovni vojni so se slovenskega gledališča več ali manj priložnostno odločala za Goldoni- jeve komedije. Omeniti moramo postavitev Bojana Stupice leta 1946, ko je s «Primorskimi zdrahami* v ponašitvi Mirka Rupla nakazal novo možnost uprizarjanja Goldonijevih besedil. Posebno vlogo je odigralo tudi naše gledališče. Vsem so še v spominu Primorske zdrahe pa naj bodo tiste iz leta 1948 ali 1950 ali z leta 1955. Mirandolino smo igrali julija 1949, Grobijane pa januarja 1966. Tudi Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je štirikrat seglo po Goldonijevih tekstih. Leta 1960 je uprizorilo Slugo dveh gospodov, 1968 Tasta po sili, 1971 Primorske zdrahe, 1976 pa Pahljačo. Slovensko narodno gledališče v Mariboru je 28. maja 1971 uprizorilo Nergača ali bolje komedijo Sior Todero brontolon. Prevod je oskrbel Miroslav Košuta. Ker je takratni režiser Goldonijevo besedilo dramaturško predelal, lahko trdimo, da bo praizvedba tega Goldonijevega teksta prav naša predstava. S tem bomo še eno njegovo komedijo dali v presojo našemu občinstvu. ADRIJAN RUSTJA r e v n e NOVA GRADIŠČANSKA REVIJA POKUS> Jožko Lukeš in Stane Starešinič med vajo za «Nergača» PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE O turističnem vodiču po Italiji Kljub skrbni pripravi vsebujejo informacije s področja, kjer živimo Slovenci, mnoge pomanjkljivosti in kakšno netočnost Turistični vodič po Italiji,* ki ga je letos izdala Državna založba Slovenije ter ga je prevedla in priredila Slava Rakovec po znani nemški seriji Polyglottovih vodičev, je gotovo skrbno pripravljen. Kljub strokovnemu pregledu (dr. Janko Jeri) so se vanj prikradle nekatere napake in pomankljive navedbe; ugotavljal sem jih le za področja, kjer živi v Italiji slovenska manjšina. Na straneh 40 in 41 predstavlja vodnik mesto Trst. Prostor je izredno omejen zato pač ni bilo mogoče več povedati o zgodovini in sploh o sedanjih razmerah, v mestu. Natančnosti poročanja gotovo ne morejo, služiti take formulacije kot: «Žalosten sloves si je ,v času fašizma pridobila .Rižarna’*, primerneje bi bilo, če bi v tekstu pisalo, da je bila Rižarna nacifa-šistično uničevalno taborišče med drugo svetovno vojno, da je to danes spomenik, ki si ga je mogoče ogledati. Premalo je poudarjena vloga Trsta za slovensko politično življenje od druge polovice 19. stoletja dalje (1861 je tu ustanovljena prva slovenska čitalnica). Vodnik označuje Trst kot tem tedniku je mogoče prebrati članke in komentarje ter ref»r' taže vseh, ki so pripravljeni P|' sati proti pravičnemu in uprav* čenemu boju gradiščanskih “ vatov za narodnostne in v državni pogodbi zapisane pravice’ hkrati pa tu ne more objavljat* tisti, ki bi vsaj «odslikal» raž' mere na področju, na primer sol stva. Še tako (»nepristranska* avstrijska radiotelevizija je le P°’ redkoma pripravljena vsaj P*)r<1‘ čevalsko spregovoriti o manjšinskih problemih na Gradiščanskem’ Zato so vsa prizadevanja za učinkovito informacijo ne 'samo P0-trebna marveč nujna in neizbežna. Rezultate iz bližnje preteklosti lahko v luči teh naporov n* pomena ugodno ocenimo. ERNEST RUŽIČ «Galebov» srebrni jubilej ’ —- -~ mt1”* A L Pravkar je izšla prva številka novega letnika zamejske mladinske revije «Galeb». Zapisati — novega letnika — je premalo, kajti gre za 25. letnik, torej za srebrni jubilej. Zato se revija tudi predstavlja z zapisom Marka Kravosa o teh svojih 25 letih izhajanja: «Srečen rojstni dan ji zato želimo, čestitamo ji, kot se spodobi ob taki obletnici, za vztrajno izhajanje, za pestro in bogato vsebino, za lep izgled. Veseli nas, da imamo toliko mladih prijat*' tmmmmmm tjev-bralcev in toliko sodelavcevv /j ki vanjo pišejo in rišejo. Z dopi- si in likovnimi prispevki pa vse več sodelujejo tudi šolarji sami, saj je še platnica revije že vrsta let njihovo delo. Galeb postaja tako njihovo glasilo,, ne pa sama šolski prijatelj». Zasluženim čestitkam vsem U' stvarjalcem revije se pridružujemo tudi mi z željo in prepričanjem, da bo revija dočakala tud* zlati jubilej. O novi jubilejni seriji Galebov piše tudi njegov urednik Kope Abram in napoveduje, da bo Galeb v letošnji petindvajsetletnici izhajal vsakokrat v drugačni obleki in redno na 32 straneh. Pom. tega bo prinašal kar dve barvni prilogi: že tradicionalno slikovno, ki služi v šoli za pouk (tokrat je namenjena spomenikom NOB ,n pa tržaškemu velesejmu), in leP° zbirko pesmi Miroslava Košute «Abecerime», ki jo je v barvah ilustriral Klavdij Palčič (že PrVt primer se predstavlja nadvse simpatično in tako v tekstu kot ilustracijah na moč ustrezno otroški dojemljivosti). Urednik napoveduje poleg tega še nekaj novih rubrik (nekaj jih je že v tej P*1’1 številki), pa seveda spet lepe ,n bogate nagrade za pridne reševalce. Sicer pa je vsebina te prve številke zelo pestra, mikavna in P°' učna. (jk) iiiiiiiiimMiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiituiiiiiniiiig ČAS KOLEDARJEV Za mednarodni Dan varčevanja je založba Aula Slovenka v Celovcu izdala stenski koledar 1979, ki pa je vse prej kot običajen koledar. Gre namreč za dvanajst (z naslovno stranjo trinajst) barvnih reprodukcij grafik našega tržaškega mojstra Lojzeta Spacala, ki so nekako ustrezno izbrane če MARIBORSKO KULTURNO PISMO Karikature Remigija Bratoža v mariborski Cobalovi galeriji Po dveh tradicionalnih mariborskih jesenskih manifestacijah Festivalu baročne glasbe, desetem po vrstnem redu, z mednarodno udeležbo in tednu slovenskih dramskih gledališč Borštnikovem srečanju, živi Maribor nezmanjšano kulturno življenje, tako na likovnem, glasbenem in literarnem delu. Posebno zanimive so intimne manifestacije v likovnih galerijah, ki združujejo prav vse umetniške prvine: kot bi se kulturni delavci in umetniški ustvarjalci po bučnih festivalskih manifestacijah hoteli umakniti v zatišja in se razmišljajoče predati v globlje ustvar jalne sfere. Med takšne prireditve sodita pietetna razstava čudovitih karikatur Remigija Bratoža v Mali ga- leriji znanega mariborskega umetnika in kulturnega animatorja I-vana Cobala, ki je bila združena z glasbenim užitkom Petračevega kvarteta, in Spominski večer v čast jubileju pesnika Otona Župančiča, s posebnim ozirom na njegovo prevajalsko delo, ki ga je priredilo Društvo književnih prevajalcev Slovenije - Maribor, družno z glasbenim in likovnim sporedom v Likovnem salonu Ruše. V Čobalovi galeriji sc se zbrali intimni prijatelji, znanci in ožji sorodniki pokojnega Remigija Bratuža. V spominskem govoru se je predsednik Društva mariborskih likovnih umetnikov slikar Bogdan Čobal, brat Ivana Čobala, sporni njal ustvarjalne dejavnosti pokoj nega Remigija, katerega karikatu re upravičeno sodijo v svetovni vrh te zvrsti umetnosti. Če bi bil pokojni slikar, ki je tudi v inozemstvu prejel več nagrad, član velikega naroda, bi bila njegova dela zanesljivo še v času njegovega življenja izdana v monografiji. Nato jp godalni kvartet koncertnega mojstra prof. Petrača, ki ga sestavljajo njegova žena h dva sinova, občuteno zaigrali Glazunov Interludium iz Slovanskega kvarteta in Mozartov Allegro Assai iz Kvarteta v G-duru. Kvartet Petrač se je tokrat prvikrat predstavil javnosti kot koncertantskb telo in požel pri poslušalcih zelo len sprejem. Gostitelj večera, slikar Ivan Čobal, se je na koncu zahvalil izva- EMIL FRELIH (Nadaljevanje na 7. strani) že ne izrecno mesecem, pa vsaj letnim časom, na primer po vrsti: Prvi sneg, Kraška gmajna, Oaza miru, Pesniški prostor X13, Prvi maj, Viseči čolni, Soline v poletju. Fesem Krasu, Bizantinski zidovi. Jesenska povest. Partizansko pokopališče. Kraška peč. K vsakemu mesecu je pod sliko dodan še izrek. Vse besedilo pod grafikami in izrekov je v treh jezikih, slovenščini, nemščini in italijanščini. Koledar je prireje-• tako, da se lahko na koncu meseca koledarski del odtrga, grafika pa ostane kot samostojna umetnina, primerna za okvir in za okras stanovanj, Na koncu ie še predstavitev avtorja grafik, ki jo je oskrbel Zoran Kržišnik. Koledar je tiskala Tip. Terge-ste v Trstu. Letošnji je že tretji tovrstni koledar celovške zalozbe Aida Slo-venica. Za prvega je svoje slike prispeval koroški slikar Oman, za drugega pa znani slovenski umetnik Tone Kralj. Koledar je izšel v nakladi 5000 izvodov, odkupijo pa ga razne banke, zavodi in u-stanove. Prodajajo ga tudi v celovški slovenski knjigarni in izpojmo, da ga bo dobila v prodajo tudi Tržaška knjigarna, saj bi si ga nedvomno marsikdo nabavil, da bi prišel poceni do lepih grafičnih umetnin našega mojstra. SLOVENSKI KOLEDAR 1979 Prejeli smo tudi že prvi tradicionalni koledar-knjigo in sicer Slovenski koledar 1979, ki ga Izdaja Slovenska izseljeniška matica, in ki je namenjen prvenstveno slovenskim rojakom po širnem svetu, zlasti v Ameriki. Glavni urednik je Drago Seliger, oblikovalec pa Peter Žebre. Koledar izhaja že 26 let, je bogato ilustriran tudi v barvah in vsebinsko izredno bogat. Slovenci, ki živijo v izseljenstvu, odrezani od rodne domovine morda že desetletja, morda pa tudi mnogo manj, lahko najdejo v njem obilo zanimivega branja o razvoju SR Slovenije na vseh področjih družbenega življenja od politike do gospodarstva in kulture, zvedo lahko marsikaj o navadnih ljudeh in njihovem življenju, seznanijo se s sodobnimi pesniki in pisatelji, pa tudi z marsikaterim dogodkom iz zgodovine. V njem pa se seveda oglašajo tudi izseljenci sami s prispevki iz svojega življenja. Jlsj,!'/«-’ ' ■or* OtR.V oUv v/.- f*-*. DOVOLITE, da vas še enkrat spomnimo v TMatici knjigatni deluje za vse Slovence v Italiji PRVI SLOVENSKI KNJIŽNI KLUB SVET KNJIGE Odslej boste lahko kupovali knjige po zares nizkih cenah kar doma $4 tv ^ ,0\<° Op k" 0° e 9’ 6° v**0 > -VA X0L 6» x >.6® fc\<^ =,o\ ^ -.O0* ’ °> NA SLOVENSKEM ŽE 135.000 ČLANOV! Postanite člani SVETA KNJIGE še vi in prav nič vam ne bo žal Čimprej se zato zglasite v iMaiki kn^anti ali pa vljudno sprejmite naše akviziterje, ki se bodo oglasili na vašem domu. Informacije tudi po telefonu 73 24 87 Dr. Frane Tončič v zebrasti obleki 1. 1941 v Castelfranču Vsakdo beleži v svoj spomin, ki flo nosi skrbno s seboj, tisto, kar Kstopa iz navadnega življenja. obsojen na leta zaporne kazni Botovo. spada izven navadnega živ-JenToda če to velja za tatove, ™onlce, goljufe in podobno, si predstavljamo, kakšen je od-n°s človek.zapor za politične kaznjence v diktatorskih državah. In mi smo od leta 1922, se pravi od nastanka fašizma, pa vse do kon-f? Mine, nanizali brez števila ta-Kth in podobnih spominov. Ni dolgo tega, kar se je bil dr. ‘°*cič spomnil na božič 1941, ko „ je vprašal, če se ga še kaj spominjam. Mojih božičev take vrste je bilo '® Soljenju mnogo. Njegov v zapo-u Pa drugi in prvi v okoliščinah 'stega tragičnega obdobja. Zato o je v njegov spomin zabeležila m^oda božičnega jutra 1941. Vlažne, temne, majhne celice, Podobne kletem, so se vrstile dru-?a za drugo ob dolgem hodnikp kaznilnice v. Castelfranco Emilia. ista a sekcija je služila za izo-.aci3o ob prihodu in tudi odhodu j* kaznilnice. Ob prihodu zato, or je direkcija čakala na poročilo ministrstva, kakšne sorte kriminalci;' so jim poslali in mi smo še po-.eb«o iz dnevnega italijanskega vpsopisja zasloveli kot « banditi*. Ji odhodu pa zato, da smo opra-Ji formalni del, ki je trajal na-tri dni. Nas so karabinjerji Pppeijaii okovane v lisice in med 2 povezane na verigi, kot je bač bilo to v navadi in je še tudi oanes. . M- decembra 1941 so padle ob-odbe P reden so nas porazdelili p5 celicah v tržaškem zaporu v V-JJCoroneo, ki so jo za nekaj časa Pjeimenovali v Ulco Nizza, smo ,e še utegnili pozdraviti s tistimi, S. s° bili obsoieni na smrt. Odve-,;1 so jih v «tratto della morte*. i.p so poslali v celice, kjer smo J v času procesa. Noč je bila ® °^na. Zgodaj zjutraj so jih pet Peljali na strelišče na Opčine. os so nato obvestili, naj se prijavimo za odhod. . Porazdelili so nas na hodniku v Jri, skupine, kolikor je bilo kaz-kamor so nas imeli poslati. ,3lno žensko našega procesa so P°‘lali v žensko kaznilnico in edi-• 9a vojaka v Gaeto. . ^e je bilo razlogov več zato, da 0 vas na hitro odpeljali iz Trsta, “o.bj.se bili lahko poslovili od ripr.nikov, je bil gotovo naivaž-Jsi strah pred možnimi izpadi ali . napadi s strani partizanov, ki j-,.se že tudi na Primorskem ogla-ko u-ar v skupinah. Gotovo so ta nitr0 izpeljali transporte, ker , tmelj v^Trstii ogromno orožnika ne nazadnje je treba upo-j da je oborožena fašistična i pričakovala mnogo več ohJjvih obsodb, spričo javnega jOsčanja, ki je bilo sicer lažno, jjj1 na množice je le vplivalo ta-kot so časopisi morali poročati. jjj/da Piccolo z veseljem. Zato skote P>fiča v sodni dvorani na-JJJvku fašistov v smer, kjer smo Tn- s.fdeli in odločnemu nastopu o-j ^ikov z oficirji na čelu, ki so sra* sabljami zaustavili črno-! Jen‘Jce ne daleč od nas. vlno^bko pred poldnevom smo z tn,,m zapustili Trst. V Mestrah so ^ vriše«za Piemont odklopili. Vsi p} Pa smo nadaljevali pot do Bo-v3Je, kjer so našo skupino peljali gorniško celico,, ki služi za po-ne namene še danes. PrJl^k0 proti jutru smo se spet Za n’ <"'e nas je še vedno enajst dih Lastelfranco Emilia in po dol-„0 Pripravah, kot je to še vedno vavadi, je sleail običajni tanna- s, • Pa so zarožljale verige in že h In LtopaH na vlak. Na peronu je iakn kar fl°sto ljudi in mnogo vo-č°v- Tisto zimo so jih spravljali bi i.^Tansko morje in verjetno n-.bU marsikdo zamenjal svojo z t, ed° “sodo, pa čeprav ni mogel Ootn, Za koga gre. Eno je bilo iJo, 'o. namreč, po videzu nismo k*..’ da bi nas izvlekli ravno "ajnižje plasti človeške družbe. taj/onefu je f,ii0 nerodno, ker je drifn V-rste ^“d« gledal do takrat z Dr 3Jene, odvetniške perspektive. nirnUkanja in jaz sva bila že stre-akti?a’ tudi Colja in Dujc sta na m že imela podobna srečanja. kupJ1^’10 so nam rekvirirali dva Ta aii pa je morda to delal na napade. Kdo .se bo čudil? Pisar- » •’ Z P. n n ničili. ... i 1 onvArltti/1/! žena, )cjU®’ Prijatelji, kolegi na sodniji, kvir 0a zel° venili, da so se celo tud,1 Za priče, kot se je bil javil Pet Vlr0Mj Sček. In potem tistih rij Prejšnje jutro umorjenih tova-je krVji niso Povedki kapljice tu- le bil socialno zelo čuteč doh.k' Kdor ga je poznal, to tudi 't)jCpr° ,_Pe. Z ato je tudi občutil kri- se bo začelo in kdo ve, če ne tudi končalo. Fašizem, vojna, pomanjkanje. Nas pa je le spremljala zavest, da smo morda začeli za sekirico in kljukasti križ pot navzdol. Nekaj dni prej je bil napad na Pearl Harbour in Združene države so se znašle hočeš nočeš v vojnem plesu. «To bo šlo naglo!* «Aii pa tudi ne.* In res ni šlo tako naglo, kot bi si bili mi želeli. Toda zaenkrat sq nas odkovali in odverižili. Orožniki so opravili svojo predajo in neki kaprol, ali kar koli se temu reče, nas je v debelo knjigo «matricola» intavoliral z opisom in tudi z vsemi prstnimi odtisi. Toda le na rokah. «Come Vi chiamate?* je začelo s fašističnim «Voi* «Odvetnik Tončič* je zelo spoštljivo odgovoril Frane. «Saj ste brez civilnih pravic, ker ste obsojen.* Pa hitro doda: (Torej Tončič, in potem?* (Potem pa še Franc* In tako je šlo dalje. Tudi ni manjkalo vprašanja: «Sapete leggere?* (Sapete serivere?* Oboje je odvetnik Tončič znal. Zato mu ni bil težak odgovor. Sanda simplicitas! 'Tako vsi ostali. Tudi odvetnik Kukanja in celo kmečki fantje iz Ruta in Čezsoče so znali čitati in pisati. Prvo delo smo opravili. Pridobili smo ne samo disciplino kaznjenca, temveč vsak svojo robijaško številko. Od tega trenutka dalje smo postali številke, kot jih imajo knjige v biblioteki, da ne zamenjaš drugo za drugo. Odvetnik dr. Frane Tončič k sre či ni imel plemiških naslovov, kot jih je imel grof Raffaello Soderini iz Rima, ki je bil tudi markiz, toda dovolj obubožan, da so si ga upali vtakniti pod neko številko tisto poletje prej, skupno z uradniki Ban-ca d’Italia zaradi nekega Churchillovega govora. Tudi on le številka. 12 let. Frane je postal 7286. Ampak taka številka ima tudi svoje dobre strani. Tudi Frane je dobil zebra-sto obleko, zebrasto kapo in ze-brast plašč. Vse zastonj. Še več. Dve zebrasti odeji, dve rjuhi, vzglavnik, slamnjačo in železno brando polno stenic. Pa še ni vse: porcijo, leseno žlico, majolko, skledo in cokle. Vojna je. Zdaj si pa predstavljajte gospoda blizu petdesetih let, kako to izgleda. Za mene je bilo drugo. Predvsem sem jih imel petnajst manj in povrhu se je na meni vse udajalo po meri. tako da sem že trinajst let prej dosegel visoko kvalificirano fašistično oznako tfara-butto*. Zato me tudi ni motilo, ko sem izgubil vse civilne pravice z doktoratom vred. Toda, le verjemite, mi. Ni to tako enostavna zadeva. Koliko je bilo komedije in koliko tragedije, ko smo odložili obleke in imena, ve le tisti, ki se ga tiče in kolikor se njegove občutljivosti tiče. cSchdn zeigenl* pa še *he he* nista bila več potrebna. Franetov večni refren, se je kruto izpolnil. Tem večja je njegova zasluga, posebno za tisti moralni del, ki so mu ga hoteli odjemati in za ugled, ki je postajal iz dneva v dan večji. Šlo je k božiču tistega leta. Božič v družini, pri ženi, pri materi, pri sinčku, pri prijateljih, E j, ne Frane, nekaj jih bomo odšteli! Meni je usoda namenila še eneaa več. Pa kaj bi tisto. Zdaj se piše 1941 in Nemci so pred Moskvo. In vendar daleč od obupa. Spominjam se, da je bilo tudi mrzlo. Dnevno samo en obrok hrane in hlebček nečesa, ki je izgledalo iz moke. Mleko smo si lahko kupili. Nosili so komaj mlačnega. Ni bilo kaj prepevati uSlava Bogu na višavah* in vendar je v naših srcih bilo nekaj svetlobe, vsaj pri tistih, ki so nosili s seboj spomine na otroško dobo, če je bila kaj boljša od moje v begunstvu. Ali Franetova nekje daleč za Karpati. Potolčem po steni že zgodaj po zvoncu za vstajanje. «Vse najboljše, Frane* sem zatulil na hodnik, cVesel božič!* «Enako Tutovič*, kot me je vedno, ko je bil dobre volje, tituliral. *Vidim, da si dobre volje?* pravim. «Kaj pa hočeš, saj ne kaže drugače*, se je še oglasil. Nato je paznik zaslišal naše glasove. «Silenzio!* a je predstavil našo narodno druj; st kot možen most, ki naj oba živeča naroda. Stališče, . .. ni v desetletjih za nič spre-.‘o in nikomur ni od tega pre-v0rntla ‘n nuie pretHa nikaka ne-J c ' pojmovanje mu je bilo ki riei 1S°' >h . Drugačno tuj. i,'jie sovraštva ...» j* — li, ki so ga kdaj koli pozna- li t Za njegovo odliko. Za-*adni- ^Hke je imel tudi na svoji ll°jev Poti toHko prijateljev vseh cert?ka vra,o nekdanje trdnjave *a nnHe države pri Modeni so se filerf0,n' za nekaj let zaprla. Po-slcern nam je pohajal po trdnjav-čje mestu. Dolge stavbe s pri'' sta[p m prvim nadstropjem so ob *, vrstah. Po ulicah straže, tini nal|b straže, pred nekim lep-deli bOjlopjem, za katero smo zve-' da je direkcija, straže. Tu Združevanje dela, sredstev in zem- i lje odpira nove možnosti vključeva- \ nja kmeta v sodobnejšo kmetijsko j proizvodnjo. Tega so se zavedali zadružniki v devinsko-nabrežinski občini in že pred desetimi leti, oziroma bolj točno, 8. novembra leta 1968, ustanovili živinorejsko zadrugo «Kraški zadružni hlev*. Prepričani, da tudi v tržaški pokrajini obstajajo možnosti za razvoj kmetijstva, kot tudi živinoreje, so se lotili tako zahtevne naloge v trdni veri, da se tudi kmetu izboljšajo delovni pogoji in da se še vnaprej obdeluje kraška zemlja, kar je predpogoj, da ostane v rokah kmetovalcev. Vsakdo, ki se je peljal po pokrajinski cesti mimo Trnovce in Praprota proti maloobmejnemu prehodu Gorjansko, je opazil na desni strani večjo zgradbo. Domačini dobro vedo, da je ta večji kompleks Zadružni kraški hlev, ki še ne deluje. Da bi zvedeli kaj več o njem, o težavah in ciljih zadružnikov, smo se napotili k predsedniku zadružnega hleva Mirku Radoviču in mu postavili nekaj vprašanj. Vpr.: Kako je prišlo do zamisli u-stanovitve zadruge in kateri so bili vzroki, ki so vas privedli do take odločitve? Odg.: Vsakokrat, ko smo se srečali, smo ugotavljali, da živinoreja na Krasu stalno nazaduje. Živinorejce je to bolelo, zato smo začeli iskati rešitve. Kmalu smo se prepričali, da je v paših razmerah najboljša pot v združevanju in organiziranem delu. Kot pobudniki so se najbolj zavzemali za realizacijo zamisli pokojni Alojz Škrk, kot tudi Danilo Lupine in jaz. Poleg prej omenjenih razlogov smo se zavedali, da z nazadovanjem živinoreje in s tem v zvezi z manjšo proizvodnjo hlevskega gnoja, bodo vinogradništvo in druge kmetijske dejavnosti, zašle v težave zaradi pomanjkanja tako važne surovine. Vpr.: Na katere težave ste naleteli pri izgradnji hleva, saj je preteklo že deset let od ustanovitve zadruge? Odg.: Glavno krivdo nosita inflacija in birokracija. Sredstva, ki so jih dodelile oblasti, so se pod udarci inflacije kmalu pokazala za nerealna in skrb vseh odbornikov je bila usmerjena v iskanje novih denarnih sredstev. Če dodamo vsemu temu še počasnost in zahtevnost birokratskih procedur je razumljivo, da se pot od zamisli do realizacije objekta podaljša za več let. Kot je znano je v tem obdobju prizadel našo deželo potres, kar je še bolj otežkočilo delo odbora, saj ni bilo več razpoložljivih denarnih sredstev. Vpr.: Kmetijstvu oziroma živinoreji so po vašem dani vsi pogoji za razvoj, tako v pokrajini kot v deželi? Odg.: Če so bili pred leti problemi kmetijstva resni, so se pod težo ekonomske krize še povečali. Predvsem se dodeljevanje denarnih sredstev zadnja leta vedno bolj krči, kar je že slabo strukturiranemu kmetijstvu v preveliko breme. V takih razmerah je kmetijstvo v pokrajini, kot tudi v deželi, v resni tem šolskem letu še ni začel tečaj slovenskega jezika. Ali se bo sploh začel? Je skrajni čas, da se v pozabljeni Kanalski dolini začne z resnim delom bodisi na kulturnem kot političnem področju. V Trbižu so ustanovili nemški kulturni krožek, z dobro začrtanimi cilji. Slovenci smo na dnu. Bodisi v vaseh, kjer živi večina Slovencev, bodisi kjer je več Italijanov in Nemcev, nimamo Slovenci Kanalski dolini od Tabelj tja do Bele peči in do Rablja nobenega organiziranega društva ali krožka razen ukvanskega pevskega zbora «Planika». Res je, da «narod ki poje, živi», toda to niti zdaleč ni dovolj. Skrajni čas je! Če se ne bo kaj premaknilo, bodo nove generacije vedno bolj pod udarom raznarodovalnih akcij, italijanskih in nemških nacionalističnih sil. KANALČAN Dvojezični napis v beneški Mečani Ob koncu letošnjega oktobra smo obiskali v Benečiji partizansko vasico Mečana, ki leži na levem bregu Nadiže in gleda v nasprotni hrib z Landarjem v sredini kakih 600 m nad morjem. Ob prvem pohodu nemške vojske v Beneško Slovenijo 6. oktobra 1943, na dan zgodovinske partizanske bitke z Nemci v Dolenji Mjersi, sta padla antifašistična rodoljuba Attilio Blasutig in Evelino Mattelig, ki so ju zajeli v oboroženem napadu na čete nacifašističnega okupatorja. Svoji mladi življenji sta žrtvovala za boljše in pravičnejše življenje novih slovenskih rodov. Istega dne sta bila odgnana v nemško internacijo tudi Umberto Cedermaz in Romeo Cemoja, edina mlada Mečanca, ki sta prišla tistega dne v roke sovražnika. Malo pred končnem vojne, 26. februarja 1945, je okupator Mečano popolnoma požgal. Vasica je v celoti slovenska, saj ne živi v njej nihče, ki ne bi znal domačega slovenskega jezika. Prebivalci Mečane so začeli med prvimi uresničevati pravice, ki se nanašajo na jezikovno zaščito in kulturni razvoj slovenske manjšine v Italiji. Ob desni strani vaškega parkirnega prostora so že meseca junija lani postavili dvojezični krajevni napis Mezzana - Mečana, ki izpričuje zavest domačinov, da je to njihova pravica na njihovi zemlji. Današnji rod uresničuje ideale, za katere je vaška skupnost toliko pretrpela v zadnji vojni. Krajevni dvojezični napis Mezzana - Mečana je lepa spodbuda vsem Slovencem v Italiji, da si čimprej postavijo v svojih krajih dvojezična imena vasi in naselij. A. B. Pogled na zgradbo zadružnega hleva situaciji i ij Ji i*. izdatnimi napori se bo stanje premaknilo s kritične točke. Vpr.: V okviru vseh problemov, ki so prisotni v kmetijstvu, se strinjate z deželno protestno manifestacijo, ki bo 23. novembra v Trstu? Odg.: Pravilnost protestne manifestacije je v tem, da se sensibilizirajo tudi drugi gospodarski dejavniki v naši deželi za probleme kmetijstva. Na drugi strani, morajo oblasti izpolnjevati dane obljube, kot tudi zakonska določila. Vpr.: Zadružni hlev bo čez nekaj mesecev začel delovati. Kakšne so po vašem perspektive hleva? Bo kot prvi zadružni živinorejski hlev na kraški planoti lahko vpliv3' na razvoj živinoreje na našem področju? Odg.: Prepričan sem, da je bodočnost hleva odvisna od nas samih, predvsem pa od naše mladine. Poudariti pa moram, da če hočemo pritegniti mladino, da bo delala medeni čaj medeni napitek v hladnih dneh topel napitek medex Razumljivo je, da morajo tudi o-sebni dohodki delavca v kmetijstvu ustrezati opravljenemu delu, kar se lahko zagotovi v zadružnih iniciativah. V taki perspektivi gledam optimistično na možnosti delovanja hleva z upanjem, da bodo tudi novi člani v kratkem zaprosili za vstop v zadrugo. Kar se tiče pomembnosti naše zadruge za razvoj živinoreje na tem predelu Krasa, mislim, da ni nobenega dvoma Kot prvi zadružni živinorejski hlev, bo njegovo uspešno delovanje vplivalo predvsem psihološko na možnosti izgr adenj novih zadružnih hlevov. V tem smislu morajo odgovorni organi tudi obravnavati naš hlev, kajti v nasprotnem primeru bi živinoreji na Krasu zadali hud udarec. Poleg tega hlev bo lahko postal center za plemensko živino na tem predelu Krasa, kar je nov dokaz veljavnosti naše pobude. BORIS ŠTREKEU Ljubljana. Medexovl medeni čaji, oziroma medeni napitki so predvsem koristni. Ljudje spet vse raje posegajo po zdravilnih zeliščih in si pripravljajo dobre domoče čaje, ki uspešno pomagajo pri najrazličnejših težavah, marsikdaj pa lahko nadomeste tudi pretirano uporabo vse številnejših nepotrebnih tablet in drugih zdravil, s kakršnimi vse močneje ogrožamo svoje zdravje. Tudi med velja že skozi stoletja za dragoceno naravno zdravilo, cenili so ga in ga cenijo pri obolenjih prebavil, dihal, jeter, srca, ožilja, živčnega sistema in podobno. Sodobna znanost je dokazala, da je med najpopolnejša hrana za človeški organizem, posebej še za srce, živce, mišice, jetra in možgane. Med povečuje aktivnost človeka, nenadomestljiv je zlasti v prehrani otrok, nosečrric, rekonvalescentov, starejših ljudi, zelo koristen je pri težkih naporih in pri športu. Medexovi medeni čaji, oziroma medeni napitki so prijetni. V poplavi najrazličnejših umetnih pijač se skupaj s pristnimi sadnimi in zelenjavnimi sokovi uvrščajo med napitke, ki ne ustvarjajo samo občutka osvežitve, pač pa zares dajejo našemu organizmu novih moči, s svojimi že pozabljenimi, starimi naravnjmi aromami pa vnašajo v izbor pijač na našem tržišču tudi več pestrosti, Medexovi medeni čaji, oziroma medeni napitki so praktični. V gospodinjstvu, v gostinskih obratih, na počitnicah, pri izletih in pri športu nam omogočajo hitro pripravo različnih toplih ali hladnih napitkov, prihranjajo nam delo pri kuhanju ali pa napore pri prenašanju v nahrbtniku in omogočajo slehernemu izbor po lastnem okusu. Ena posodica Medexovega medenega čaja, oziroma medenega napitka pomešana v vroči vodi nam daje skodelico ča|a, raztop-Ijšlft-V^ztf^tftlral! v šlptini, po možnosti s kocko ledu, nam dofš’ ošvežujbčo pijačo, pomešana^ 'v k*6i0rčku pristnega doma-‘^‘'‘Čtfgd^Žgariltl pa odličen naravni aperitiv. Odsvetujemo mešanje z mlekoml ........................... SMRT ZAVEDNE STARE TRŽAČANKE V Ljubljani je umrla Valerija Gerbec-Širok V torek, 7. novembra, so na Žalah v Ljubljani v ožjem družinskem krogu pokopali Valerijo Gerbec, roj. Širok. Po prvi svetovni vojni je pokojna Valerija — dokler je bilo pod fašizmom sploh mogoče — pridno sodelovala v raznih slovenskih društvih v Trstu. V fašistični dobi je bila tudi dalj časa zaprta. Njeno življenje ni bilo lahko. Mož Ante Gerbec je bil kot odgovorni uredrnk «Edinosti» stalno v nevarnosti. Bil je večkrat zaprt, dolga leta je preživel v internaciji na Lipann, na Ponzi in v Materi. Tam si je nakopal malarijo in so ga premestili v Men-fi, kjer je doživel hud potres m se je s skrajnim naporom izkopal izpod razvalin. Po prestani Internaciji je pribežal v Jugoslavijo, toda v drugi svetovni vojni so ga spet aretirali in internirali v Isemii. Pokojnica je preživljala tudi druge pretrese. Njenega brata, mladinskega pesnika, so Nemci v Begunjah zverinsko ubili, njen mlajši brat Andrej je umrl v internaciji in brat Albert je bil skoraj tri leta v internaciji v Abrucih. Iste pretrese je doživljala s pokojnico tudi njena edina hči Vida, nekoč znana telovadkinja In zdaj zdravnica v Kopru. Življenje pokojne Valerije Gerbec daje jasno sliko golgote, ki so jo doživljali primorski Slovenci pod fa šizmom. jalcem in zbranemu občinstvu za počastitev umetnosti Remigija Bratoža. Izrekel je nekaj prisrčnih misli občudovanja Remigijeve u-metnosti in s tem odprl ogled razstave slik in karikatur. Naj omenimo, da je prof. Petrač s svojim kvartetom počastil spomin na nekdanjega svojega kolega Remigija Bratoža, ki ni bil samo slikar ampak tudi kot odličen violinist, koncertni mojster opernega orkestra v Mariboru. V znanem industrijskem kraju Ruše, v okolici Maribora, se v Likovnem salonu razvija živahna razstavna dejavnost, ki je vključena v mariborsko kulturno življenje. Medsebojna povezanost je izpričana z mnogimi kulturnimi prireditvami, ki jih organizirajo vrli Rušani, na katerih poleg domačinov sodelujejo tudi mariborski kulturni delavci. Tokrat je ruški likovni salon družno z Društvom književnih prevajalcev Slovenije, sekcija Maribor, priredil umetniški večer, ki je prav tako povezal likovno umetnost, literaturo in glasbo. Neumorni organizator ruškega kulturnega življenja ravnatelj šole Volovšek in pisateljica in prevajalka prof. Gema Hafnerjeva iz Maribora, sta pripravila zanimiv in bogat umetniški večer v nabito polnem likovnem salonu izredno hvaležneg.. občinstva. Medsebojni kulturni povezanosti sta prispevali še razstava portretov Ivana Čobala in slikarke Vere Kuntner iz Varaždina, z umetniško besedo pa je sodelovala prav tako varaždinska pesnica Katarina 'šakova. Neumorna organizatorka Večera umetniške besede, posvečenega stoletnici rojstva Otona Župančiča, Gema Hafnerjeva, je uvodni besedi obrazložila pomen posredovanja Župančičeve poezije v pre- • Karikature Remigija Bratoža (Nadaljevanje s 6. strani) vodih v druge jezike. Tudi Oton Župančič se je udejstvoval kot odličen prevajalec, saj je med drugim prevedel skoraj vsa Shakespeare-jeva odrska dela. Tudi drugi prevajalci so prevedli Župančičeve pesmi v tuje jezike. Tokrat je bilo prebranih nekaj njegovih pesmi v srbohrvaščini, češčini, slovenščini, nemščini, i-talijanščini in seve v originalu, da so mogli poslušalci sami primerjati po ritmu, melodiki in zvočnosti govorjene originale s prevodi. Sodelujoči so nato prebrali še nekaj svojih pesmi: Gema Hafnerjeva stihe o pretresljivi usodi matere zdomke, hrvaška pesnica Katarina Pšakova lirično ubrane ljubezenske pesmi, pesnica in prevajalka Alenka Glaserjeva lastne prevode Župančičevih pesmi v srbohrvaščino in podpisani nekaj spominov na Župančiča iz zapisa Oton Župančič v zatišju hajk. Literarni spored je glasbeno dopolnjevala mlada violinistka Vita Gre-gorčeva z občutenim podajanjem krajših skladb Bacha, Vivaldija in Šostakoviča. Po literarnem programu je bila nato odprta razstava obeh umetnikov: v zgornjem prostoru psihološko poglobljeni portreti Ivana čobala in v spodnjih prostorih subtilne stvaritve v svojevrstni grafični tehniki gostje iz Varaždina slikarke Vere Kuntnerjeve. Oba umetnika sta nato odgovarjala vprašanjem občinstva in s svojimi pf'-dedi pri oblikovanju razstavljenih u-metnin doprinesla umetniškemu večeru zares enkratni kulturni u-žitek. Prireditev je sodila k še večjemu poglabljanju umetniških dosež kov med pobratenima mestima Maribor in Varaždinom, zato se bo celotna literarna, glasbena in likovna prireditev ponovila še v tem mesecu v Varaždinu. VELIKI SALON POHIŠTVA SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah PRODAJAMO POHIŠTVO ZA KUHINJE podjetja tfcfcmOTCfljZZO Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo! Nabavite si moderno in solidna obutev za letošnjo jesen in zimo! V največji prodajalni čevljev v Furlaniji dobite veliko izbiro škornjev, čevljev in smučarskih Čevljev za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE Na razpolago tudi torbice in oblačila iz pravega usnja VSE PO UGODNIH CENAH! Obiščite calzature dL» piero ® POZZUOLO DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNANO Režiser Rene Clair slavi 80. rojstni dan V 55 letih, kolikor jih je posvetil filmu, je napravil 28 filmov, med katerimi so tudi dela, ki spadajo med najboljše stvaritve PARIZ — Sloviti francoski filmski usvarjalec član francoske akademije Rene Clair je včeraj slavil svoj 80. rojstni dan. Čeprav že dolgo let ne ustvarja več, je še vedno aktualen, saj je v 55 letih svojega življenja za film in od filma, ustvaril 28 filmov, med katerimi so tudi filmi, ki spadajo med najboljške filmske stvaritve francoske kinematografije. Ker smo marsikateri njegov film videli tudi na naših platnih, seveda pred dolgimi leti ali p« ob kaki retrospektivni filmski prireditvi, bomo navedli naslove, pod katerimi so jih predvajali pri nas. Med najboljšimi deli tega francoskega filmskega ustvarjalca so r.a primer filmi «Sotto i tetti di Parigb, «11 milio-ne», «A me la liberta*, «H fanta-sma galante*, «Accadde domani*, «La bellezza del diavolo*, «Le belle di notte», ter film «Les fetes ga-lantes*, ki ga pri nas nismo videli in ki je bil njegovo poslednje delo v vrsti odličnih filmov. Rene Clair je vrtel ta svoj film pred 22 leti. Razne filmske ustanove in še razni filmski festivali so se velikokrat spomnili tega velikega filmskega ustvarjalca, «humorista in hkrati moralista*, človeka, ki je «z nasmehom na ustih znal povedati marsikatero mikro resnico*. Sicer pa je vse tudi velike dogodke v svojih letih ustvarjanja sprejemal z določeno dozo humorja, onega poštenega humorja tudi na svoj račun, saj je na svečanosti, ko so mu podelili visoko čast člana francoske akademije, med drugim rekel: «Jaz nisem nič drugega kot nekdo, ki ustvarja sence in nudi ljudem iluzije*. Njegove iluzije so bile in so še zares koristne. Rene Clair se je prvotno imenoval Rene Chomette. V mladih letih je želel postati vse kaj drugega kot filmski človek. Najprej si je želel postati pisatelj, a se je moral zadovoljiti z novinarskim delom in je bil v mladih letih član uredništva publikacije «Intransigeant». In prav tu, v tem svojstvu, v svojstvu novinarja, se je srečal z neko pevko, ki ga je «ponudila» režiserju Louisu Feuilladeu za neko manjšo vlogo v filmskih romanih, ki so jih tedaj začeli snemati. Ker je pri filmu tudi z manjšo vlogo več zaslužil kot pri časopisu in ker je režiser našel v njem «zanimivo figuro*, se je ustavil pri filmu in opustil novinarstvo, hkrati pa hrepenel po tem, da bi prišel h gledališču. Če že ni mogel postati pisatelj, naj bi postal vsaj odrski u-metnik, saj mu komaj rojevajoča se filmska umetnost še ni dajala zadostnega zadoščenja za njegovo umetniško izživljanje. Toda kmalu se je Rene Clair srečal z Jacquesom De Baroncellijem, ki se je tedaj na filmsko umetnost nekoliko bolj spoznal kot on, in leta 1923, torej pred 55 leti, je Rene Clair «stopil na drugo stran filmske kamere*, to se pravi, da se je lotil režije. Prvi film, ki ga je napravil, je bil film «Parigi che dorme*. Rene Clair je prikazal ali točneje skušal prikazati preprosti a prijetni ljudski Pariz. Bilo je to delo, ki je dokazalo, da je Renč Clair zrel, da stopi «na drugo stran filmske kamere*. Za ta fi’m je režiser rekel, da ga je ustvaril «z dušo in z vero v človeka*. Prišla je nato doba dadaizma in surrealizma in na seznamu del, ki nosijo podpis Reneja Claira, so se naslovi novih filmskih stvaritev začeli naglo vrstiti in čeprav je bil včasih preveč drzen in za preprosto publiko malone nerazumljiv, je na svoji poti vztrajal. Bili pa smo še v dobi nemega filma. Ko pa je prišel na vrsto zvočni film, se je Rene Clair za trenutek umaknil. «Bil sem proti zvočnemu filmu, podobno kot je to bil Chaplin v Hollywoodu, oziroma Podovkin v Moskvi. Z zvokom se je doba komičnega filma končala. Pozneje pa smo doživeli prav tako hude udarce, ko smo dobili barvni film ali ko se je začela uveljavljati tako imenovana tretja dimenzija, je pozneje ugotavljal Rene Clair, ki pa je po letu 1930 začel prav tako intenzivno delati tudi v novih razmerah in so prav v teh letih nastala njegova najboljša dela, med katerimi tudi film, ki smo ga omenili v začetku in sicer film «A me la liberta*, za katerega pravijo, da se je po njem Charlie Chaplin nekaj let pozneje lotil svojega velikega filma «Moderni časi*. Charlie Chaplin ni zanikal dejstva, da mu je ideja za veliki film prišla pri gledanju tega filma, sam Rene Clair pa pravi, da ga ni prav nič motilo, če si je Chaplin idejo za svoj film izposodil pri njem. Rene Clair je v zvezi s tem rekel: «Če me je Chaplin posnemal, je to za mene čast, kajti Chaplin je umetnik in režiser, kakršnih ni veliko. Mnogokrat sem tudi jaz «kra-del* njemu. Charlie Chaplin je bil učitelj vsem nam*. Sicer pa je le človek takšnih konceptov sposoben velikih stvari. In francoska umetnost mu to priznava. «Posiednje domovanje Filipa Makedonskega? Grobnica, ki jo je grški arheolog odkril kakih 60 km od Soluna, je zelo bogata - Veliko umetnin in zlata ter drugih bogastev Manolis Andronikos bi bil verjetno le v domačem krogu znan arheolog, kolikor bi ne bil imel sreče, da je lani novembra kakih 60 km od Soluna naletel na veliko najdišče, na grobnico, ki je skoraj gotovo «poslednje domovanje* velikega vladarja stare, nekdanje Makedonije in sicer Filipa Makedonskega. Grški arheolog trdi, da so truplo Filipa Makedonskega pokopali v vsej naglici, kajti bil je umorjen in se jim je zato hudo mudilo, da bi ga spravili pod zemljo. Toda motil .bi se, kdor bi menil, da so ga pokopali kar tako, da bi mu skopali jamo in nasuli na njegovo truplo zemlje. Filip Makedonski je imel veliko, razkošno grobnico, ki je zdržala vse do lanskega novembra, ko jo je grški arheolog odkril bolj po naključju. Da pa so ga pokopali na hitro dokazuje SPLOSNA OPREMA Tl "V JioVbtC — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — BOGATA IZBIRA LESTEV Posebna prodaja ob priliki obnovitve trgovine s popusti do 40% TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 KUPCI IZ MATIČNE DOMOVINE BODO DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI VOLKSWAGEN najboljše «po meri» ^ ir * _ . :vv..Y ,‘am. V tolikih izvedbah. Da lahko izberete Golf-a po vaši pravi meri. Trije bencinski motorji: 1100 kub. (50 KM) in 140 km/h; 1500 kub. (75 KM) in 158 km/h, 1600 kub. (110 KM) na športnem GTI s hitrostjo 182 km/h. Diesel s 1500 kub. (50 KM), ki porabi 5,6 litrov goriva na vsakih 100 km. Karoserija s tremi ali petimi vrati. Takojšna dobava za nekatere modele ...in za poskusno vožnjo ga dobite tu DINCSPNn H ZASTOPNIK: Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 —TRST NADOMESTNI DEU — SERVIS dejstvo, da so posamezna dela v bogati grobnici bila napravljena bolj v naglici, kar je po v popolnem nasprotju z bogastvom opreme in daril. Da je šlo za pogreb v naglici, dokazuje tudi dejstvo, pravi Andronikos, da so nekaj dragocenih predmetov našli izven grobnice, kot bi jih bili vrgli na streho grobnice, ki so jo nato zasuli in kjer je te predmete sedaj našel. To bi bil nekakšen «okvir naglice*, s katero so pokopali Filipa Makedonskega 336 let pred Kristusom, ko je bil Filip Makedonski umorjen prav pred napadom na Perzijo. Odkritje grškega arheologa je prav gotovo eno največjih tovrstnih odkritij naše dobe in po trditvah nekaterih »zadnja stran v herojski arheologiji*. Manolis Andronikos, ki je danes star 59 let in profesor za klasično arheologijo na solunski univerzi, je kljub vsem gornjim trditvam nekoliko previden, kajti ve, da ima v rokah veliko elementov, nima pa dokončnega dokaza, hkrati pa ve, da ima proti sebi še vrsto znanih imen na tem področju. Velika grobnica leži na kraju nekdanjega glavnega mesta makedonskega cesarstva. Nekoč so kralje in cesarje pokopavali v kraju, ki mu danes pravijo «Vergina». Solunski arheolog pravi naslednje: «Dokazi, da gre za grobnico Filipa Makedonskega, se zbirajo in doslej še ni dokaza, da bi ne bila to grobnica makedonskega kralja. Tudi antropolog, ki je pregledal človeške ostanke, pravi, da gre za kosti človeka, ki je bil star od 40 do 50 let, Filip Makedonski pa je umrl, ko je bil star 46 let. Starost se torej ujema. Večina arneologov je na strani grškega arheologa in to tudi kar zadeva starost grobnice in predmetov, ki so jih našli v njej. Toda «materiali, o katerih je govor, samo najdišče, ki je izrednega pomena, vse to bo vzbujalo dolge razprave, ki se ne bodo končale niti po moji smrti*. Grobnica je izredno bogata. Na njenih stenah so velike stenske slike. Glavna slika je dolga tri metre in pol, široka pa meter in pol in prikazuje ugrabitev Pro-serpine. Poteze so nagle, gotove, vsekakor delo izredno sposobnega umetnika, verjetno tedanjega grškega velikegc. mojstra Nikoma-kosa. Na drugih dveh stenah je upodobljena Proserpinina mati skupaj s tremi ženskami oziroma žen-skint" fifeurafni. tloslej v'Grčiji niso odkrili tako velikih stenskih slikarij iz tako stare dobe, iž dobe 400 let pred Kristdsbm. Na drugih slikah v grobnici so prizori z lova na divjega prašiča, na katerih pa so upodobljeni tudi sužnji, seveda poleg lovcev. Na sredini velike grobnice je velik marmornat sarkofag in v njem večji zabojček iz čistega zlata. Sam zaboj tehta 11 kg. V njem so nepopolnoma sežgane kosti Filipa Makedonskega. Nad kostmi je zlata krona, okrašena s hrastovimi vejicami. Krona tehta 700 g. Gre za največjo krono, kar so jih iz stare grške dobe doslej odkrili. Izven zlatega zabojčka pa je bila še druga zlata in srebrna krona, ki pa je opremljena z o-bročem, ki se lahko razširi in zoži. Verjetno si je to krono Filip Makedonski pritrjeval med bo jem nad čelado. Poleg že omenjenih dragocenih predmetov so našli v grobnici veliko bronastega in železnega orožja, lepo sabljo v leseni nožnici, oklep, ki je izdelan iz tkanine in kovine in bronast ščit s premerom 90 cm. V veži velike grobnice je drugi sarkofag, v katerem je prav tako zlat zabojček, ki pa je bolj preprost in manjši. V njem so kosti neke ženske. To sklepajo po tem, ker so na kosteh našli čudovit zlat diadem, ki tehta 180 g, in ki je izdelan iz hrastovih vejic, cvetja, palm in drugih rastlin. Tu je veliko tudi drugih dragocenih predmetov, ki so pa izvoru iz raznih predelov sedanje Romunije, koder se je makedonski kralj bojeval. Nedelja, 12. novembra 1978 Ponedeljek, 13. novembra 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja 0 Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Palkišče; 11.05 Mladinski oder: »Tom. mali detektiv*: 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah: 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Napotki za filateliste. Šport in glasba, Prenosi z naših prireditev. KOPER 7.30, 10.30, 12.30. 13.30 in 20.30 Poročila; 8.30 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.15 Poje Braco Koren; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Šest minut poznavalca: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po želja; 12.15 Popevka dneva; 12.40 Pičice na i; 12.50 Nazdravimo...; 14.00 Avto story; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje skupina Sheila B. Devotion; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše: Glasba po željah, Kmetijski nasveti, Gospodinjski kotiček, Humor; 17.30 Od hiše do hiše: Reportaža, Programi tedna; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkestralna panorama; 20.40 Rock par-ty; 21.15 Mala dela velikih mojstrov; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Humoristična oddaja; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.20 Posebna oddaja; 11.00 Jaz, protagonist; 12.25 Ral!y; 13.30 II Calderone; 14.15 Beli papir; 16.30 Stadioquiz; 18.05 Radio 1 za vse; 20.00 Pelleas et Meli-sande, opera; 22.50 Glasbeni Aste-risk; 23.08 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30. 12.30, 13.30, 16.25, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan: 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Gran Varieta: 11.00 in 11.35 Ne, ni BBC!; 12.15 Revival; 12.45 Kviz oddaja; 13.40 Romanca; 14.30 Nedelja šport; 15.20 V nedeljo z nami: 19.50 Opera 78; 21.00 Prostor X; 22.45 Za lahko noč. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je ned*lf$;|T30.!&lrg-» vo, tovariši vojaki jfii J!jp7 ska igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 «Kar znaš, to veljaš* 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Lalo Schifrin; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.50 Radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer: 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas; 0.05 Nočni program. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Jugoslovanska lahka glasba; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 9.45 Ritmična glasba: 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Odlomki iz Svevove proze; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Kdo je na vrsti?. Prizori iz zdravniške ambulante; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 78; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama; 17.05 Mi in glasba, koncert orkestra «Ferruc-cio Busoni*; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30 in 18.30 Poročila; 8.32 Orkestralne miniature; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Ansambel Floy Čramer; 9.32 Pisma Lucianu; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih: 11.32 Poslušajmo jih; 12.05 Glasba po željah; 12.20 Tri minute poznavalca; 12.50 Nazdravimo; 14.00 Stadioni in telovadnice; 14.10 Plbšče; 14.30 Valček, polka, mazurka; 15.00 Življenje v šoli; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Ro-magna; 16.40 Glasbeni notes. Tema dneva. Objave; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Jug. popevkarji; 21.00 Discoteca sound; 21.32 Operna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Glasbeni intermezzo; 9.00 in 10.35 Radio anch'io; 11.30 Končno je ponedeljek: 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.30 Tradicije ital. naroda; 15.05 Rally; 15.30 Erre-piuno; 16.30 Srečanje z VIP; 17.05 Pojo Matia Bazar; 17.20 Klasična glasba; 18.35 Oddaja z Mino; 19.35 Big groups; 21.45 Odprti zastor; 23.18 Za lahko ncč. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00. 15.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje; 9.40 Vedre . melodije; kam, kško in' po čertT: j fo^^Toristič-ni napotki; 11.03 Z4 vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočaio vam...; 14.05 Primorska poje 78; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 »Vrtiljak*; 18 05 Glasbena izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Kulturni globus; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza, Nedelja, 12. novembra 1978 Ponedeljek, 13. novembra 1978 ITALIJANSKA TV ‘ Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Dnevnik - OB 13. URI 13.30 Dnevnik - KRATKE VESTI 14.00 V TEKU NEDELJE 14.15 Športne kratke vesti 14.20 IO E LA BEFANA, uvod 15.15 športne vesti 15.20 Zgodbe Divjega zahoda 16.30 Rezultati in vesti s stadionov 17.00 IO E LA BEFANA 18.55 športne vesti 19.00 Ital. nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme A lige 20.00 DNEVNIK 20.40 Eduardovo gledališče: «Gennareniello» 21.45 ŠPORTNA NEDELJA Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risani filmi 13.00 Dnevnik - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA Program vodi Renzo Arbore 15.15 NEPOSREDNI PRENOS ŠPORTNIH DOGODKOV Košarka: Ital. prvenstvo A lige 16.30 Popoldanska srečanja 17.45 Napoved programov za prihodnje dni 18.00 NEPOSREDNI PRENOS ŠPORTNIH DOGODKOV 18.15 Ital. nogometno prvenstvo Sinteza polčasa nogometnega srečanja B lige 18.55 ZLATI LOV «La belle France*, film 19.50 ODPRTI STUDIO 20.00 Dnevnik 2 - SPRINT 20.40 STRYX 21.40 Od ene vojne do druge Politika in ekonomija modernega kapitalizma 22.40 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 22.55 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonia K. 543 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Za nedeljsko dobro jutro: Srečanje oktetov 9.00 Čebelica Maja, otroška oddaja 9.55 PROSLAVA OB 35-LETNI-CI BITKE NA NERETVI 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 DNEVNIK 15.20 čudovita leta filma serijska oddaja 15.45 AKORDI KOSOVA 78 zabavno glasbena oddaja 17.05 ŠPORTNI DNEVNIK 17.25 «Hrupna dvajseta leta*, film 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.20 A. Marcdič (nadalj.): «SirQM*q|k zoni* -* » * ~ » *> 21.10 PLITVICI! HT<£I ? I S S * 21.40 DNEVNIK*' * * — - 21.55 Okrogli svet 22.10 ŠPORTNI PREGLED Koper 19.30 Otroški kotiček - Lutke 20.60 27. kanal 20.15 STIČIŠČE 20.35 «Počitnice v prikolici*, igrani film » 22.00 Vaterpolo: FERENCVAROŠ - KPK ZagreD 15.40 Nedeljsko popoldne 20.35 TV nadaljevanka 21.10 Karavana: BEOGRAD 22.10 ŠPORTNI PREGLED ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Nova Problemi in raziskave sodobne znanosti 13.00 Knjižna polica 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina 17.00 ZMAJ Fantazija risanih filmov 17.10 OD JAZZA DO JAZZA 18.00 Argumenti EMILIA - ROMAGNA 18.30 Glasovi iz temine 19.20 OMAR PAŠA «Na Ojstrici noža*, film 20.00 DNEVNIK 20.40 Gregory Pečk «11 solitario di Rio Grande* celovečerni film 22.30 ACQUARIO Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele Izkušnje v konfrontaciji 17.00 Program za mladino «Fred Bassetto*, risani fil® 17.25 «Mariolino in lovci* 17.30 Tedenska rubrika o zdravju Visok krvni pritisk 18.00 Ekologija in obstanek PREHRANA 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z... RENATOM RASCLOM 19.45 ODPRTI STUDIO 20.40 AMERIŠKA TRAGEDIJA . 21.50 Od gledališča do televizije JANGO 22.40 Protestantizem Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 . 10.00 - 11.10 - 15.00 - 16-0° TV šola: Matematika, šolska zadruga. Za prosti čas, Materinščina, Risanka 17.20 DNEVNIK 17.25 Čarobna žoga 17.35 čudovita leta filma 18.00 OBZORNIK 18.10 Promet v današnjem času 18.15 Spekter: Zaščita Aljaske 18.30 šola smučanja 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 K. Munteanu (drama); . «Ob ponovnem prebiranju Shakespeara* 21.05 Kulturne diagonale 21.45 Mozaik kratkega filma: Senca na nasprotni steni 22.00 DNEVNIK Koper 20.00 Otroški "kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Skrivnosti Jadrana (dok.): »Goreče morje* 21.05 «Daška*, TV drama 22.10 Baletni večer: «Rožnati princ* Zagreb 17.45 Deček Skok, otroška oddaj8 18.45 Mladi za mlade 20.00 N. Savič (drama): «Strel v nasadu sliv* 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kultura v objektivu 22.20 Dokumentarni film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 14. DO 18. NOVEMBRA 1978 TOREK, 14. novembra 14.45 TV v šoli; 16.20 Šolska TV; 17.25 Poročila; 17.30 Glasbeni pejsaži Srbije; 18.00 Obzornik; 18.10 Daljnogled; 18.40 Trimska televizija; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja: Reka, ki je spet čista; 20 55 Lucien Leuvven, nadalj.: 21.50 Dnevnik; 22.05 Razvoj popularne glasbe; 22.55 Poročila. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema: 21.25 Noči in dnevi: Čas ljubezni in čas smrti, nadalj.; 22.10 Narodna glasba: Švedska. SREDA, 15. novembra 8.30 in 10.00 TV v šoli; 13.25 Nogomet: Jugoslavija . Grčija; 17.15 Poročila; 17.20 Z besedo in sliko: čenčarija, 1. del; 17.30 Po- skočna domišljija; 18.00 Obzornik: 18.40 Naša pesem 78; 18.10 Norman RockwaU; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Črno-belo v kolorju: 21.30 Filmska kultura neuvrščenih; 22 20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.25 Dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Nogomet: Jugoslavija . Grčija; 22.05 Nepričakovana skušnjava, film. ČETRTEK, 16. novembra 8.55, 10.00 in 10.30 TV v šoli; 16.25 Šolska TV; 17.30 Poročila; 17.35 Trinajstletniki, nadalj.; 18.05 Obzornik- 18.15 Stare japonske pravljice: 18.25 Himalajska odora-va na Lhotze, dok.: 18.50 Huan-doy Sud, dok.; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Jesenski dvogovor; 20.30 Jubilej, prenos re- publiške proslave; 22.10 Dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Kralj mafije, film; 21.55 Krilati farmacevti: Terapija čebel; 22.30 Slovenski rok 77. PETEK, 17. novembra 9.00. 10.00 in 14.00 TV v poli; 17.05 Poročila; 17.10 Zverinice iz Rezije; 17.30 Vojne zgodbe: Islan-d:ja; 18 00 Obzornik; 18.10 Srečanje oktetov: 18.40 Izbira študija in poklica: Arhitektura; 19.10 Risanka; 19.20 Cikcak: 19.30 Dnevnik: 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Odrske luči; 21.05 Razgledi: Kras in njegovi običaji; 21.40 Dnevnik; 21.55 Baretta, serijski film; 22.45 Poročila. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Muke po Mateju, film; 22.05 Ekonomska sporočila; 22.20 Festival planinskih filmOv-SOBOTA, 18. novembra 8.05 Stare japonske pravljic6, 8.20 čarobna žoga; 8.30 Z bese- do in sliko; 8.45 Trinajstletniki' nadalj.; 9.15 Daljnogled: 9.45 Trenutek vesoljske znanosti; 10.35 L bira študija in poklica: Slavi®*, ka; 11.05 Noči in dnevi, nadalj-1 12.00 Trimska televizija; 14.35 Tisoč in ena arabska noč; 15.50 Nogomet: Sloboda - Partizan; l?-j! Košarka: Borac - Bosna; Dnevnik: 20-.00 J. Mortimer: Shakespeare, nadalj.; 20.50 Mod8 za vas; 21.00 Muppet show; Sl-8" Hiša, film. KOPER 15.50 Nogomet: Sloboda - Par°. zan; 19.30 Otroški kotiček; 20-Jf Dnevnik: 20.35 Mladi advokati-Žrtve; 21.30 Dosje našega časa-Leto 1952 ; 22.30 Črni pav, fJ"1- MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 41. Andrej se je do kraja iztreznil. Navdal ga je občutek olajšanja: zazdelo se mu je, da njegova krivda ni več tako velika. Kljub temu mu je ostalo razočaranje. Prišel je sprevodnik, prav kakor nalašč, da mu je pomogel, kjer se sam še ni čisto odločil. Pogledal mu je karto in ga vprašal, če ima družino. »Pravzaprav ne,» je odvrnil Andrej nedoločno. »Kako je zdaj — ali ja ali ne?» je vprašal sprevodnik. »Ta vagon je za matere z otroki. Poiščite si prostora v sosednjem vagonu.« »Prišel sem na obisk,* je menil Andrej. »Menda smem?* «No — če vas že tako mikajo matere!« se je nasmehnil sprevodnik. »So tudi mlade!” Andrej se ni spuščal v daljši razgovor. Še se je ozrl po Dani, ki pa se ni in ni hotela obrniti proti njemu. Le starejša otroka sta bila z očmi uprta sem proti hodniku. Andrej je sklonil glavo, zamrmral in nato odhajal s svojo avtovko pod pazduho. Vedel je, da bi pravzaprav lahko bil potrkal na duri in poklical Dano, lahko bi jo kakorkoli opomnil nase. In vendar ni storil ne tega ne onega. »Še sprevodnik pravi, da ne spadam sem,» si je rekel, ko je šel proti sosednjemu vagonu. Grenko se je nasmehnil temu domisleku, temu poslednjemu opravičilu za svoj u-mik. »Bogve, kam sploh spadam. V življenje očitno ne, ki me počasi izriva iz svoje sredine...» Nato je še poše-petnil tiho: »Zbogom, Dana, Odločilo se je...» Ko se je Dana vrnila v službo, Vili Skomarc ni bil več njen šef. Bila je presenečena. Gospa Pepca si je vsem navkljub že od vsega začetka, kar je bil tu novi šef, skušala utrditi svoj položaj. Je že našla kdajkoli kakšno priložnost, da je šla v njegovo pisarno. Tudi mu ni pozabila povedati, da je njen mož na ministrstvu. Marija je dejala: »Če bi bila mlada in lepa, bi jo človek sumil, da se nastavlja. A kaj naj počne moški s takim košem?» — »Za komando gre,» je menila Poldka. Dana se je čutila odrinjeno. Vedela je, da ne bi smela tako misliti. Za novega šefa je bila samo pisarniška moč in nič več. Toda ženske same je niso pustile pri miru in Dana je šele zdaj lahko razkrila, kako so mislile o njej in Skomarcu. Gospa Pepca je ob prvi priložnosti rekla zbadljivo: »S tem si pa nisi na roko, kaj, Dana?* *Nisem,» je odvrnila Dana in ji pogledala drzno v oči. Vedela je, da se ne sme pustiti ženski, ki je v njej več malopridnosti kakor dobrote. Dodala je preprosto brez zadrege-. »Nisem, Pepca. Zdaj je najlepša priložnost zate! Poskusi, mogoče se ti bo posrečilo, Ne bom te spodrivala!* Dekleta so se začele hihitati in Poldka je rekla zvito, kakor da brani Pepco: ♦ Le kaj misliš, Dana! Pepca ne potrebuje protekcije! Ženska, ki ima moža na ministrstvu...» »Bilo bi škoda,* je menila Ančka, »če bi Pepco premestili na kak višji položaj, kamor gotovo spada po zmožnostih.* Mimica je dejala nedolžno: «Pepca bi se morala prikupiti novemu šefu, da bi tako vodila našo pisarno.” In da bi bilo še bolj nedolžno, je dodala: «Kaj mislite, če nam postavi za načelnika v sobo kakšno svojo miljenko! Ne, s tem se jaz že ne bi sprijaznila! Pepca je pa dobra!« ♦Dobra, dobra!” je potrdila Marija. Pepca je samo pomežikovala; ta trenutek si ni bila na jasnem, ali jo dekleta vlečejo ali mislijo resno: govorile so tisto, kar si je želela. Toda predobro jih je poznala, da bi jim zaupala. Zato je rajši — molčala! Šli so dnevi. Dana se ni nič kaj dobro počutila v pisarni, le da tega ni pokazala. Njeno življenje je postalo puščobno. Ljubezen se je končala. Z Andrejem se je sicer še srečala, toda hladno mu je povedala, da ne utegne. Izleti — njeni obiski pri njem — vse je bilo neskončno daleč. Povrhu je imela bolezen v hiši: kar dva sta ji drug za drugim zbolela. Še preden se je zavedla, so že bili sredi januarja. Vreme je bilo hladno, megleno, še bolj puščobno kakor jeseni, in zoprno. Drv ni bilo. Dana jih je imela komaj toliko, da je lahko še kuhala. Otroci so doma čepeli v hladni kuhinji, bili ves dan topleje oblečeni, kakor da so pripravljeni na dolgo pot. Toplo oblečeni! Težko bi bilo reči, da so bili zimsko oblečeni. Vrgli so nase pač vse, kar so imeli! Dana je pospravljala, ko jih je obiskal — Vili SkomarC: Po kosilu je bilo v kuhinji za spoznanje topleje, otroci s*1 in zadovoljni, celo razposajeni, zdaj že vsi zdravi. Vilija niso pričakovali. Dana je bila prepričana, da ijh je celo pozabil, zlasti še, ker se je bil preselil, v novem kraj® pa se je moral spoznati z novimi prilikami. Otroci so se ga razveselili in se zbrali okrog njeS9" mlajša sta mu splezala celo na kolena «jahat», ko je sed®1, »Kako je, Dana! Kako živite?” Živeli so kakor vedno — vsakdanje, težko. »Saj ne tal" nam,» je rekla, ko mu je rahlo odgrnila zaveso nad P0*0' žajem svoje družine. »Najlaže pa res ni vedno, Vili. Nik®' kega reda nimamo. Otroci so vedno sami. Jemo kasno, n® utegnem, da bi jih pregledala, čakamo, da bomo dorasli-' se je nasmehnila. ♦Razočarana si?» jo je vprašal in obvisel s pogled®10 na njej. »Nisem Vili!« je odvrnila odločno, svetlega obraza. »Malce?« je hotel izsiliti iz nje. »Saj smo si, Dan®-včasih le nekoliko vse drugače predstavljali. Se spomini®*’ kako smo govorili: ”Ko zmagamo!” Bili smo prepričani. ne bo več nikakih težav. Vse bo samo lepo in lahko!* Sme' jal se je vedro, kakor da se norčuje iz sebe. »često miši'10 na te stvari, pa kaj, ko se ne da pomagati! Ne gre drug®: če! Še dobro, da je tako! — V teh letih sem pogosto mis"1 nate in se spraševal: "Bogve, kako kaj Dana s svojo dr°' žino! In še sama!”* Ne da bi nadaljeval s tem, je vprft$ali »Kako pa v službi?* Pripovedovala mu je o službi in mu rahlo prizna'®’ da se ne počuti najbolje. Predvsem zaradi Pepce, ki i° očitno mrzi, PnmorskrdnevHik 9 12. novembra 1978 ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet 3. ITALIJANSKA LIGA Tržačani danes v Padovi Optimizem v taboru Triestine po nedeljski zmagi v Trevisu Drugo zaporedno gostovanje bo nestina opravila danes v Padovi. _? nedeljski zmagi v Trevisu ada v taboru tržaškega tretjeli-PSa in med navijači veliko priča-in obenem optimizem. Us-Wsen prvenstveni start in nepri-^aovano vodstvo na skupni lestvi-Je vlilo Triestini novega zau-^nja v lastne sposobnosti, čeprav . cilj ekipe, to je solidno igranje uvrstitev na sredini lestvice, . nespremenjen. Trener Ta-savini se dobro zaveda, da je Pa K^na s'cer soi‘bna ekipa, da lj 60 boj za napredovanje v višjo neposredni obračun ekip, kot t-omo, Cremonese, Novara, Parni; m Reggiana. Prej ali slej bo rala torej Triestina prepustiti o mesto boljšim ekipam, ki pa * doslej niso še uigrale. ajvečia biba Triestine je prav j-J01'0 napad, kjer se je Panozzo ^er dokaj nepričakovano uvelja-1, ’ J® Pa še vedno preveč osamel:. Tržaški ekipi manjka tudi iz-m režiser na sredini igrišča. jm. ^ realnim pogledom, ki jih ■ * tagliavini na potek prvenstva n Možnosti je namreč izjavil, a v Padovi igrala na zma- ■ možnosti svoje enajsterice, pa ^ipa ] 6n V^s ^ trza®ka Navadno Trief- .• laka izjava je gotovo priznale, ,Vredna, saj pomeni, da bo estina igrala napadalno in od-tg?’ b>da letošnji Padova le ni slaba ekipa predvsem ne pod-^nja vredna. Edina pomanj-J'"0* beneške ekipe je izredno ba V Papad. medtem, ko je obram-je p 0 sohdna. V prejšnjem kolu v Mad0Va na Primer remizirala 0:0 .Mantovi. Zmaga v Trevisu pa ne •Matp Varat"i sai ie moštvo trenerja li Pr\d kandidat za izpad iz n? ' Triestina pa je zmago dosegla govyeveč,zasluženo saj je bil zmaji.'1. Sol le sad občasne akcije. pPPnčajii smo, da bi bil tokrat Skočen izid “kupiček. ši formi, tradicija pa je na strani Turinčanov) in srečanje med Asco-lijem in Perugio. ZA TEKMO Z GRČIJO Več novosti v vrstah «plavih» ZAGREB — Novi namestnik zveznega kapetana jugoslovanske nogometne reprezentance Dražen Jerkovič je za tekmo z Grčijo za balkansko prvenstvo, ki bo 15. novembra v Skopju, sklical 18 nogometašev. Takoj moramo povedati, da misli Jerkovič ponovno spremeniti postavo «plavih» in bo zato v sredo pustil doma več igralcev, ki že vrsto let nastopajo v reprezentanci. Doma bosta celo ostala Šurjak in Mužinič, ki sta že pet let redna člana selekcije, poleg njiju pa še Hadžiabdič, Borota, Trifunovič, Žungul in Desnica. Zaradi tega pa bo v Skopju več novosti. Za novo postavo pa bomo zvedeli šele v torek. Sklicani igralci Vratarja: Avramovii (Rijeka) in Svilar (Vojvodina) Branilci: Džoni (Dinamo), Hrstič (Rijeka), Vorotovič (Budučnost), Stojkovič (Partizan), Rožič (Hajduk), Zajec (Dinamo), Ante Rajkovič (Sarajevo) Vezni igralci: V. Petrovič (C. zvezda), Cukrov (Rijeka), A. Miročevič (Budučnost), Sliskovič (Velež) Napadalci: Susič (Sarajevo), Se-čerbegovič (Sloboda), Bakota (Zagreb), Halihodžič (Velež), Savič (C. zvezda). KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Jadranovci zmagali V Cerknici so premagali domače moštvo . Marko Ban najboljši košarkar na igrišču Cerknica (Notranjska) — Jadran 70:74 (37:37) NOTRANJSKA: Jernajčič 13 (3:6), B. Kranjc, Rupar, Fefer 19 (1:2), Drobnič 2, Kešelj, I. Kranjc, Klemenc 6, Nagode 16 (2:3), Tuhtan (2:3). Levec 10. JADRAN: .vmbrožič, Prašelj 8 (2:9), Perini, Ban 33 (3:8), M. Vitez 2, I. Starc 4, V. Sosič, B. Vitez 20, P. Starc 2 (2:3), A. Sosič 5 (1:2). OSEBNE NAPAKE: Notranjska 12; Jadran 14 PET OSEBNIH NAPAK: nihče V petek je Jadran igral v Cerknici prijateljsko tekmo z domačo ekipo, ki uspešno nastopa v slovenski republiški ligi (kar je enakovredno tretji italijanski ligi). Jadranovci so prišli v Cerknico predvsem z namenom, da pustijo čimboljši vtis, v smo, ' ’ za Triestino odličen V PRVENSTVU A LIGE V ospredju derbija v Milanu in Rimu prv'aVtu temi 7. kola italijanskega H*tva A lige sta rimski in mi-^sKi derbi. Se b °*'mPCskem stadionu v Rimu R°Sta namreč spoprijela Lazio in ter 3p V ^an S*ru Pa Milan in In-dvpi ^rav slednji derbi sijeMcizmed Ulila1 ,zan‘mivejši, $Ef.K/gUM ifetbk fav ■ a Prv°hgaša V%flfik¥ meri sloar>ta za osvojitev državnega'na-bj, a skupno z Juventusom in more-'v,nu «outsiderji». kaj0gomet, ki je v zadnjih letih do-Pon raz°^aral milanske navijače, je talf°V?° Postal glavna privlačnost, prj? da je današnji derbi mrzlično p »kovan kot že dolga leta ne. terjV za*° sta vodstvi Milana in In-viJ. ,Cel° organizirali poseben tele-srmrt Prenos v milanskem Pala-ko rtu' kjer bo 12.000 gledalcev lah- srečanju pa se je izkazalo, da se lahko s tako močnimi tekmeci enakovredno borijo. Naj še omenimo, da so domačini nastopili v popolni postavi, zato je zmaga Jadrana tembolj razveseljiva. Igra je bila res dokaj zanimiva, za končni izid pa so bile odločilne prve minute drugega polčasa. V prvem polčasu so začeli jadranovci premalo sproščeni, zato je Marko Ban poskrbel z vrsto metov. Tako je bilo stanje vedno izenačeno, Ban pa je bil gotovo daleč najboljši mož na igrišču. Kot smo že rekli, je bil odločilen trenutek srečanja začetek drugega dela. Gostje so najprej povedli za šest točk, po devetih minutah igre pa so imeli že dvanajst pik predno sti (61:49). Domačini so še napeli vse svoje moči, da bi uspeli ujeti nasprotnike, niso izkoristili kratke krize jadranovcev, nato pa so morali položiti orožje. Bila je to torej res zelo nepričakovana, vendar zaslužena zmaga Jadrana. Za domače igralce pa je to bil pekoč poraz, še več pa zaskrbljujoč, saj je republiška liga v polnem teku. Morda bo le res, da Cerkničani preživljajo trenutno hudo krizo, to pa še ni opravičilo za poraz. Na koncu pa še upanje, da bo ta zmaga za jadranovce spodbuda za boljše delo v prihodnosti in ne le priložnost za uspavanje na dosedanjih dosežkih. NOGOMET V PRVENSTVU B LIGE V osrednji tekmi današnjega kola 2. nogometne amaterske lige bo trebenski Primorec (na sliki) igral dokaj težko tekmo v gosteh z enajsterico Opicine Udinese - Cagliari Današnji domači nastop proti Cagliariju je za Udinese bistvene važnosti. Sardinsko moštvo je namreč drugo na lestvici in ima točko pred nosti pred Videmčani. Z zmago bi torej Giacominijevi varovanci prevzeli mesto Cagliarija in postali resni kandidati za napredovanje v prvo i-talijansko ligo. Dosedanji nastopi so namreč po kazali, da so Videmčani odlično pripravljeni in da boljših ekip, če ne upoštevamo Pescare, verjetno ni. Prav zato so na domačem terenu Videmčani favoriti. Tekma se bo pričela ob 14.30. Posnetek z deželnega namiznoteniškega tekmovanja v nabrežinski telovadnici ......................................mn...m.......................................................... Presenečenja v Buenos Airesu Zadnji šahovski teden v Buenos Airesu, kjer se odvija šahovska o-limpiada poteka v znamenju' dveh zelo važnih dogodkov: najprej, izvolitev islandskega velemojstra Friderika Olafssona za predsednika svetovne šahovske zveze FIDE, kar pa pomeni pekoč poraz glavnega favorita pred volitvami, jugoslovanskega velemojstra Svetozarja Gligoriča, ki bi bil vsekakor najbolj primeren za tako odgovorno nalogo, saj ima popularnosti pa tudi mednarodne izkušnje na pretek, druga pa je huda kriza sovjetskih šahistov, saj imajo Madžari kolo pred zaključkom olimpiade pol točke več od predstavnikov najmočnejše svetovne šahovske velesile, kar pa pomeni vsekakor več možnosti za osvojitev najvišjega naslova. Važno je tudi to, da je v ženski konkurenci Sovjetska zveza že osvojila prvo mesto, možnost za srebro pa imajo, in to je res presenečenje, prav jugoslovanske predstavnice. Slabi izidi jugoslovanskih šahistov niso več presenečenje, omenili bi le to, da delijo Jugoslovani kolo pred koncem šesto mesto in še dobro bo, ko bi to iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimTiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu diln*1* p*atnu' kot v kinodvorani sle-Ho i™*- Tekmi bo tako neposred-siedilo več kot 80.000 navijačev. ‘Skromnejši* je rimski derbi. Ro-tpuJ? kljub nakupu Pruzza v hudi je j n* krizi. Predsednik Anzalone Sov tav’il treneria Giagnonija, nje-oj ?. mesto pa je prevzel Valcareg-l6m -Za ekipe pa ni kriza trenerja, VpTVe9 igralcev. Pruzzo je vse pretijo ?samljen. Nekoliko boljše je staža !?az>a. ki se še vedno poteguje c , sia mesta na prvenstveni lestvi-0(Jl Čeprav nima \nr'iih amhicii. Ne- PO TORKOVEM JAVNEM POSVETU PRI ŠK «KRAS» V ZGONIKU Društvom dati pogoje za redno delovanje Razprava je bila zelo plodna in konstruktivna ■ V torek še en sestanek V prostorih ŠK Kras v Zgoniku je bilo v torek javno posvetovanje, ki ga je v zvezi z nevzdržnim finančnim stanjem organiziral Kraš, ki goji telesnokulturno dejavnost na območju zgoniške in repentaborske občine. Sestanka so se poleg odbornikov in številnih članov društva udeležili tudi zgoniški in repenta-brski župan, predsednik Kraške gorske skupnosti, predstavniki političnih strank KPI, PSI in SSk. . V Uvodnem poročilu je podpredsednica društva Tamara Blažina prikazala vlogo in razvojno pot ŠK Kras v sedemnajstih letih obstoja. Na tem koncu Krasa se je šport ukoreninil in uveljavil kot ena izmed najpomembnejših socialnih uslug, društvo pa je vseskozi aktivno bilo prisotno tudi na kulturnem in družbenopolitičnem področju. Taka razvejana dejavnost je privedla do množičnosti in kakovosti. Vendar pa Prav nima večjih ambicij. Ne-Va ,Jen jzid je zato najbolj pričako-okl,' sai bi v enaki meri zadovoljil 3 iabora. zanimiva sta še spopad med Na-n 'iem in Juventusom (moštvo tre-Vinicia je sicer verjetno v bolj- ........................mlini..mm................".-"................... ZA 2. MOŠKO DIVIZIJO do sedanjega stanja: pomanjkanje infrastruktur in finančnih sredstev. Društvena dejavnost je v marsičem okrnjena zaradi premajhne razpoložljivosti telovadnice, stroški za telovadnice, trenerje in prvenstva na najvišji ravni pa so tolikšni, da presegajo zmogljivosti ne le društva, temveč krajevnega prebivalstva. Na tem območju ni namreč industrijskih in gospodarskih obratov, ki bi lahko učinkovito nudili pomoč: socialna struktura prebivalstva je bolj revna, saj gre v glavnem za delavce in kmete, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki in članarino doslej krili kar 80 odstotkov društvenega proračuna. Letos pa so stroški za namiznoteniško prvenstv.o A lige, odbojkarsko prvenstvo C lige, nogometno prvenstvo 3. kategorije in vso ostalo dejavnost tako narasli, da presegajo 20 milijonov lir letnega proračuna. Upoštevajoč vse vire dohodkov, se ?DBOJKA Domovci vestno trenirajo L«tos več sprememb v Domovih vrstah - Pozornost najmlajšim (J^iški Dom bo letos nastopal v ttiv°jkarskem prvenstvu 2. moške ^ 1Zl.ie. Domovci so približno pred itnuem dni Pnčeli s Pr'Pravami Ool}8 'k° Predvidevamo, da bo ekipa »lem se želijo udejstvovati v odbojki, se lahko javijo v zgoraj navedeni telovadnici. r. K. predvidevamo, da bo ekipa r° pripravljena že takoj ob sa-vočr Začetku prvenstva. Treninge Drnf z'asti kondicijsko pripravo, ki h ,0r telesne vzgoje Boris Cotič pa ie tudi sam igralec v tbelo-rde-* šesterki. V rjet°šnji sezoni bo več sprememb pLjPtovih vrstah. Ekipo je zapustil okrfJač Igor Orel, poleg tega še ni cjeveval Mavricij Černič in predvi-0, a se, da v letošnji sezoni ne bo u«el nastopati. v0^r.V®e težave zadevajo odslužitev Odh/ci ®a r°ka dveh «belo rdečih* jPjkarjev in lažja poškodba ka-t^fna ekipe J. Prinčiča, zaradi ka-m°®e^ ®e Pr'^et' z rednimi 84^l®de treningov moramo omeniti, in) ktos vadi precejšnje število tič?111, kar vliva novega optimizma Poti-uVi °ddojki. Prav gotovo pa bo čjn 6bn° v tem delu posvečati ve-ne Pozornost tem mladim silam, Sq fuede na prvenstvene izide, saj o^d^dpogoj kontinuitete Domove omenimo, da se moške odbojke vršijo vsak (od 20.30 do 22. ure) in petek lo «.30 do 21. ure) v občinski te-“PPici v Ločniku. Interesenti, ki SMUČANJE trL*aključku naj toj^gi moške odb ž?« ip'pSE živa vse merodajne dejavnike in u-stanove, da po svojih močeh omogočijo izhod iz takega perečega položaja. V nasprotnem primeru bodo potrebni drastični ukrepi: treba bo sklicati izredni občni zbor, krčiti dejavnost, se odpovedati vsem ligaškim tekmovanjem in se posvetiti le rekreaciji. Razprava je bila zelo plodna in konstruktivna. Prepričanje vseh je bilo, da opravlja ŠK Kras na tem območju tako pomembno in nenadomestljivo socialno in družbenopolitično vlogo, da je treba na kateri koli način najti neko začasno in nato tudi trajno rešitev ter omogočiti društvu nemoteno opravljanje svojega poslanstva. Odbor je že odločil, da bo izvedel izredno nabiralno akcijo, ustanovili bodo poseben sklad za podporo društvu, prosili bodo za podporo občinski upravi Zgonik in Repen tabor, ter kraško gorsko skupnost. Kritično so ocenili odsotnost na sestanku predstavnikov SKGZ, katerim bi moralo biti pri srcu, da je živa in se razvija družbena dejavnost v zgoniški in repentabrski občini, ki nista bili do slej deležni velikega razumevanja. Kar se objektov tiče, so ugotovili da se bo že v bližnji bodočnosti stanje le spremenilo na bolje. Prav te dni so pričeli v Repnu z deli za po stavitev temeljev za novo telovad nico, v Zgoniku bodo tudi zgradili dvorano, spomladi pa bo že funkcio-nalnd nogometno igrišče v Repnu. Ker je honoriranje trenerjev ena izmed postavk, ki najbolj obremenjuje proračun, bi bilo potrebno in umestno, da si te stroške direktno prevzame ZSŠDI, kot je to že u-staljena praksa na prosvetnem sek torju. Le tako bi društvo lahko bilo kos svojim dolžnostim in obveznostim. Padel je tudi predlog o sponso-rizaciji s kakim tukajšnjim podjetjem ali pa iz matične domovine vendar pa je treba pri tem biti zelo oprezni, čeprav se trenutno kaže kot edina možna alternativa. Skupno z zgoniško in repentabr-sko občino ter političnimi strankami so se domenili, da skupaj stopijo v stik z deželnim odborništvom za šport ter odborom CONI in ju seznanijo z nastalim položajem. V torek pa bo na zgoniškem občinskem sedežu sestanek med odborom Krasa, obema' občinskima upravama, SKGZ in ZSŠDI, da skušajo najti skupno izhodišče. ■ Ir:- RADIO Cddčja o kašarki Gost jutrišnje radijske oddaje «Glasbeni ping-pong* ki jo od 14.20 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo košarkar Jadrana Boris Vitez. Beseda bo tekla o «Avstralskem športu* (tam je namreč Vitez živel vrsto let) na splošno o svetovni in specifično domači košarki. ROD MODREGA > TABORNIŠKI KOTIČEK S GORICA ZA «WORLD SERIES* V Bormiu začetek letošnje sezone 25. novembra se s prvim tekmovanjem za «World Series* uradno začne svetovna smučarska sezona. Začelo se bo z ženskim spustom v Bormiu, nato pa bo v istem kraju še moški spust naslednji dan. 28. in 29. novembra bo v Livignu moški in ženski slalom, 30.11. in 1.12. bosta v Fulpmesu (Avstrija) veles a-loma, nazadnje pa še paralelna slaloma 2. in 3. decembra v Brunecku. To tekmovanje bo letos ze tretjič na sporedu, zato bodo v Brunecku tudi oddali posebno nagrado za najboljšo ekipo vseh treh «World Series*. OBVESTILO ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, 13. novembra, ob 19.15 na stadionu «Prvi maj* krajša odbojkarska prireditev z naslovom .(Odbojkarsko v besedi in filmu*. Igralci in trenerji vabljeni. UTRINKI IZ TABORNIŠKEGA ŽIVLJENJA Tokrat se bomo pomenili o pestri taborniški ■ dejavnosti v Sloveniji, kjer se taborniški odredi ukvarjajo z raznoliko dejavnostjo. Iz njihovega programa se lahko marsikaj naučimo oziroma kako uspelo zamisel prilagodimo našim razmeram. Koper Pred kratkim so taborniki odreda Srebrnega galeba iz Kopra opravili enodnevni pohod. Pot jih je vodila preko Markovega hriba do Simonovega zaliva pri Izoli. Tam so se še pomerili v raznih taborniških spretnostih. Izola V počastitev 10. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije so taborniki odreda Jadranskih stražarjev iz Izole priredili igro «Ilegalec». Izvedba igre je dobro uspela ter so Borovci (na sliki v tekmi s Servolano) bodo danes v slovenskem košarkarskem mladinskem derbiju igrali na Kontovelu z Jadranom ugotovili, da so «ilegalch svoje na loge odlično izvedli. Občni zbori Jesen je čas občnih zborov, ko se posamezna organizacija pomeni preteklem in opravljenem delu ter istočasno začrta smernice in program za bodoče delo. V prvih dneh novembra so imeli občne zbore ta borniki odreda Brin iz Hrpelj, o-dreda Stražnji ognji iz Kranja ter odreda Dobre volje iz Ljubljane Kdor je bil letos na taboru pri Kobaridu, se prav gotovo spominja tabornikov in tabornic iz odreda Brin, s katerimi smo se na taborjenju srečali in podrobneje spoznali. Strunjan V tem kraju so pred kratkim izvedli orientacijsko taktično tekmovanje. Taborniki iz Izole, Sežane in Kopra so na tem tekmovanju dodobra preverili znanje v orientaciji. Ivkov memorial Danes poteka tekmovanje za Ivkov memorial. Prireditelj je odred Done volje iz Ljubljane. Taborniki neverjajo na tekmovanju sposobno iti v streljanju, vlečenju vrvi malem nogometu. Jesenski kros V oktobru so taborniki odreda Bratov šarh iz Maribora organizira li jesenski kros v rekreacijskem centru pod Pekrsko goro. Taborniški rally Odred Sivega volka iz Ljubljane je ze. starejše člane pripravil že drugi avtomobilski rally. Startali so na Ljubljanskem gradu, nadaljevali Polhov Gradec, v Poljansko dolino, na Blegoš, po Selški dolini do Dražgoš in naprej do Rovtarice. Cilj pa je bil na običajnem tabornem mestu v Ribčevem lazu pri Bohinjskem jezeru. Kočevski Rog Taborniki odreda Tone Tomšič Ljubljane so skupaj s kočevskimi drvarji pripravili dvodnevni izlet Kočevski gozd. Prvi dan jih je pot vodila do Podstena, naslednji dan pa so si ogledali pravi kočevski pra gozd. Poslušali so tudi strokovno razlago o Kočevskem Rogu, nakar i se preko Žage vrnili v Kočevje. milan pahor BOKS Holmes ohranil svetovni naslov LAS VEGAS — Larry Holmes ohranil svetovni naslov v težki kate goriji (verzija WBC), s tem da je sedmem krogu s k.o. premagal Špan ca Alfreda Evangelista. Holmesova premoč je bila skozi ves dvoboj očitna in španski boksar je bil vseskozi v težavah. mesto v končni uvrstitvi tudi ohranili. Najprej izvolitev predsednika FI DE. V boju za najvišji naslov so bili trije kandidati, saj se je poleg že omenjenih Gligoriča in Olaffsona za kandidata še predstavil Portoričan Rabell Mendez, Glavni favorit je bil Gligbrič, saj je bil vsekakor najbolj markantna osebnost, poleg tega pa je imel podporo mnogih držav tretjega sveta. Olafsson je imel prikrito podporo dosedanjega predsednika FIDE dr. Euweja ter zahodnih držav, Mandez pa v glavnem podporo srednje- in južnoameriških držav. Vsekakor pa so bila glasovanja tajna, to pa je lahko pomenilo marsikateri preokret, kar se je nato tudi zgodilo. Glasovanje se ni za Gligoriča najbolje začelo. Manjkali so namreč predstavniki Zaira, Alžirije in Šri Lanke, ki pač nis- dobili pooblastila, ti pa bi vsekakor volili za Gligoriča. Vsekakor pa bi moral jugoslovanski velemojster uspeti. V smrtni tišini je dr. Euwe prebral rezultat prvega kroga glasovanja. Mendez je dobil 31 glasov, Islandec 30, Gligorič pa 29, en glas pa je bil neveljaven. Jugoslovanski predstavnik je bil torej že «out» po prvem krogu, drugi krog pa je bil le formalnost za Olafssona, ki je osvojil 57 glasov .proti 34 Mendezovih. Kaj lahko za bodoči razvoj svetovnega šaha pomeni Gligoričev poraz? Vsekakor se ne bo novi predsednik tako v državah tretjega sve“ta, pa tudi se bo moral Olafsson močno potruditi, da bi Fischerja spet pritegnili šahu, za kar ne bi imel Gligorič težav. Kakorkoli, slednji je bil žrtev majhne «za-rote*, ker očitno nekaterim ni šlo v račun, da bi se v svetovni šahovski federaciji kaj resnično spremenilo. Na' področju šahovskega boja treba zapisati, .da Jugoslovani Igrajo še naprej nesolidno, razen Ljuboje-viča, ki izmenično niza zmage in remije ter Parme, ki je odpotoval v Buenos Aires le kot rezerva, postil pa je nenadomestljiv ter je že rešil marsikateri rezultat. Po drugi strani pa je Velimirovič zelo slab, pa tudi Ivkov in Matanovič se nista izkazala. Gligorič za časa kongresa FIDE ni igral. V osmem kolu je Jugoslavija tesno premagala (2,5 proti 1,5) Poljsko z edino zmago Ljubojeviča, že v naslednjem kolu pa minimalno izgubila s Kubo po «zaslugi» Mata-noviča. V tem kolu je tudi Sovjetska zveza minimalno izgubila z ZRN zaradi poraza Polugajevskega s Pfle-gerjem. Ta poraz je bil le logična posledica slabe igre SZ na tej olim-piadi. V naslednjem kolu spet minimalna zmaga «plavih» z Argentino A po zaslugi Parme in Ljubojeviča, nato pa zmaga z Romunijo, tudi ta minimalna. Tokrat je edini zmagal Matanovič. V 12. kolu štirje remiji in torej 2 proti 2 z ZRN, v predzadnjem kolu pa prav isti rezultat z Nizozemsko. Pred predzadnjim kolom deli Jugoslavija, kot že rečeno šesto mesto in nima možnosti, da bi osvojila kolajne, največ možnosti za zlato pa imajo madžarski velemojstri Por-tisch, Ribli, Csom in Sax, saj imajo pol točke prednosti pred SZ. Sovjeti so dokazali, da čeprav imajo sami prav toliko velemojstrov kot vse o-stale države na svetu skupaj, v svoji ekipi nujno notrebujejo svetovnega prvaka Karpova, pa tudi Talja in Balašova, ki v Buenos Airesu niso nastopili zaradi preutrujenosti jw maratonskem boju v Baguiu (Talj in Balašov sta bila Karpovova sekundanta). Ekipa Spasski, Petrosjan (o ba bivša svetovna prvaka), Poluga- jevski, Romanišin, Vaganjan in Gulj-ko bi morala vseeno «mleti* svoje nasprotnike, vendar pa se je v brezhibnem sovjetskem šahovskem stroju nekaj zataknilo, to pa se je že pokazalo v Baguiu. Po kolajnah bodo poleg Madžarske in SZ po vsej verjetnosti posegli predstavniki ZDA. Uvrstitev ostalih držav je neznanka, saj je tekmovanje po švicarskem sistemu loterija Lestvica pred zadnjim kolom Madžarska 34, SZ 33,5, ZDA 33, ZRN 31, Izrael 30,5, Kanada, Anglija, Poljska, Jugoslavija, Nizozemska, Romunija, Švica 30, Danska, Španija, Švedska 29,5, Avstrija, Bolgarija 29, Finska, Kuba, Kitajska 28,5 ter še mnogo drugih držav. V ženski konkurenci je po predvidevanjih že kolo pred koncem premočno zmagala ekipa SZ s svetovno prvakinjo čiburdanidzejevo na čelu, saj ima kar štiri točke prednosti pred odlično Jugoslavijo, ki ima edinstveno možnost osvojitve srebra, česar si ni pred začetkom tekmovanja nadejal prav nihče. Sledijo še ekipe ZRN, Madžarske, Španije in ostalih, torej prav podobno kot pri moških, z izjemo... Jugoslavije. Dušan Jelinčič •MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiHHiiiiiiiiiiiiiminiiiiiii OBVESTILA SK DEVIN obvešča, da se je pričelo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo od 17. decembra do konca januarja v -Ovčji vasi. Interesenti se lahko o-brnejo na odbornike kluba ali se zglasijo ob torkih in četrtkih v občinski telovadnici v Nabrežini od 18. do 19. ure, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. SPDT obvešča, da se vpisovanje za smučarski tečaj SPDT nadaljuje na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstropje) vsak dan od 19. do 21. ure do sobote, 18. t.m. (od 10. do 12. ure), ko se zaključi. Tečaj bo trajal šest nedelj v decembru tega ter v januarju prihodnjega leta. ŠK Kras obvešča, da bo v torek, 14. t.m., ob 21. uri v prostorih krožka v Zgoniku sestanek za vse, ki bi radi obiskovali rekreacijsko telovadbo za odrasle (moški in ženske). niuiiniiiiiiiimiimimmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniintiiiti DOMAČI ŠPORT . DANES NEDELJA, 12. novembra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertns - Zarja * * 41 14.30 na Padričah Gaja - Giarizzole * * * 10.30 na Opčinah Opicina - Primorec * * * 14.30 v Žavljah Zaule - Breg * * • 14.30 v Tržiču Romana - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Podgori Piedimonte - Mladost * * * 14.30 v Koprivnem L. Capriva - Sovodnje * • * 14.30 v Križu Kras - Čampi Elisl • • • 12.00 na Proseku Esperia Sv. Ivan - Vesna NARAŠČAJNIKI 9.15 v Trstu, pri Sv. Sergiju Costalunga - Zarja * * * 9.30 v Krminu Cormonese - Sovodnje ZAČETNIKI 12.30 na Opčinah Op. Supercaffe - Primorje « * * 11.00 v Ločniku Lucinico - Juventina • « ft 9.30 v Tržiču Monfalcone - Mladost NAJMLAJŠI 10.45 v Križu Vesna - Inter Sv. Sergij * # * 13.00 v Trstu, Sv. Sergij Giarizzole - Primorec * # * 13.15 v Žavljah Ponziana - Kras • « « 11.30 v Dolini Breg - Triestina * # # 8.30 na Proseku Primorje - Fortitudo KOLESARSTVO TROFEJA FOGOLAR 10.30 v Varianu pri Vidmu Nastopa tudi Adria KOŠARKA MLADINCI 11.30 na Kontovelu Jadran - Bor PRIJATELJSKA TEKMA ČLANOV 10.30 v Dolini Bor • Barcolana TURNIR V MILJAH 9.00 v Miljah Inter - Bor PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Gorici, na Rojcah Dom - Edera Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun za ltali|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 12. novembra 1978 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 L|ubl|o» Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 j Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozo'i“ 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese ■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanlie-JuM* kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druflin v Italiji pri SPI. Član italiianskeS zveze časopi*nin|! založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska H ZTT Trst PORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Martinovo prineslo Primorju srečo Prosečani so povsem zasluženo premagali Campanelle Campanelle — Primorje 0:2 (0:1) CAMPANELLE: Rotta, Ribarich, Grassi, Castellano, Famiglioulo, Messi, Piscanz, Bon, Prada, Ragu-so, Zulich. PRIMORJE: Babuder, Tomizza, G. Husu, Angileri, A. Sugan, Barnaba, Marassi, Milič, F. Sugan (83. min. Radessich), Olivo, Rustja. STRELCA: 40. min. Rustja, 79. min. Olivo. SODNIK: Grili iz Trsta. Na dan sv. Martina, to je pro-seškega patrona, je Primorje pripravilo veliko presenečenje svojim navijačem. V gosteh je namreč proti Campanellam slavilo svojo prvo prvenstveno zmago in (kar je še bolj razveseljivo) je tokrat s prikazano igro povsem zadovoljilo svoje zveste navijače. Srečanje se je sicer za Primorje začelo nekoliko slabo. Tekla je četrta minuta igre ko se je Bon znašel sam v kazenskem prostoru Primorja, vratar Babuder je slabo posegel in naredil prekršek nad Bonom. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko. Najstrožjo kazen, to je 11-metrovko, je streljal Bon, ki jo je zastreljal in tako je nevarnost šla mimo Primorja. To je nogometaše Primorja precej opogumilo. Postopoma so »rdeče - rumeni» začeli prevzemati vajeti igre v svoje roke in so proti koncu polčasa dobesedno nadigrali nasprotnika. Tako je v 40. minuti igre po skupni akciji Rustja z lepim diagonalnim strelom presenetil vratarja domačinov. V nadaljevanju Primorje ni popustilo. V začetnem delu igre so »rdeče - rumeni* imeli celo premoč nad nasprotnikom, ki je postopoma začel delati preglavice obrambi Primorja. Na srečo, pa so tokrat branilci Primorja (pod režijo solidnega Angileri j a) bili vedno na pravem mestu. Zgledalo je, da se bo tekmo končala s tesno zmago Primorja, ko je v 79. minuti igre sodnik zaradi prekrška nad Miličem dosodil prosti strel v korist Primorja, s katerim je Olivo s paraboličnim udarcem drugič presenetil vratarja in s tem postavil končni izid 2:0. Zmaga Primorja je povsem zaslužena. Po sedmih nedeljah »suše* je torej tudi Primorje prišlo do prvega, celotnega izkupička. Poleg tega pa velja omeniti, da je Primorje tokrat bilo bolj učinkovito v napadu. Za podatek naj velja dejstvo, da je gol Rustje padel po 420. minutah »suše*, saj je zadnji zadetek za Primorje dosegel Tomizza v četrtem kolu proti Aurisini. B. R. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Remi na Proseku Mešana ekipa PRIMORJA in KRASA — RUDAR 2:2 (1:0) PRIMORJE: (I. polčas) Babu- der (Kapun), Tomizza, Verša (Sugan), Angileri, Zupin, Barnaba, Marassi, Milič P., Radessich, Olivo, Husu V. (Sugan). RUDAR: Šeško Marjan (Radak), Živkovič, Jereb, Auflič, Sivko, Kolenc, Dornik, Postak, Vereš (Jeršin), Klanjšček (v 1. min. d.p. namesto Šeška Legvard). KRAS: (H polčas) Ferfolja, Se-gina, Dilič (Škabar), Žužič (Ražam), Verša, Blažiina, Colja (Rebula), Milič M., Kralj B. (Trampuž), Kralj Pavel, 11. L. Milič. STRELCI: v 22. min. p.p. avtogol Jereb, v 6. min. d.p, L. Milič, v 15. min. Radek, v 31. min. Sivko. KOTI; 5:3 v korist domačinov. SODNIK: Treska vica. flllllllllllllllllllllimillllllllMIIlHlIHIfllllllllHMIIIIII NOGOMET A LIGA 7. KOLO (14.30) Bologna - Avellino: Benedetti Catanzaro - Fiorentina: Pieri Lazio - Roma: Barbaresco Milan - Inter: Michelotti Napoli - Juventus: Menegall Perugia - Ascoli: Giulli Todino - LR Vicenza: Mattei Verona - Atalanta: Prati B LIGA 8. KOLO (14.30) Genoa - Palermo: Milan Lecce ♦ Tatanto: Lapi Nocerina - Foggia: Tonolini Pescara - Cesena: Ballerini Pistoiese - Spal: Governa Rimini - Bari: Parussini Sambenedettese' ■> Brescia: Biagi Udinese - Cagliari: Longhi Varese - Sampdoria: Paparesta C LIGA SKUPINA A 7. KOLO (14.30) Cremonese - Mantova: Facchln Forli - Modena: Esposito Juniorcasale - Biellese: Angelelli Lecco - Piacenza: Rufo Novara - Alessandria: Mondoni Padova - Triestina. Casella R(,;gianp Como: Falzier Spezia Parma: Sala Trento - Treviso: Fiiippi V četrtek sta se na Proseku srečala mešana ekipa Krasa in Primorja ter trboveljski Rudar, ki uspešno nastopa v 1. slovenski ligi — vzhod. V prejšnjem kolu je celo na tujem premagal prvouvrščeno Ilirijo. Ta tekma je spadala v okvir tesnejših stikov, ki jih Kras nadaljuje z ekipami iz matične domovine. V prvem polčasu so stali nasproti Rudarju nogometaši Primorja. V uvodnih minutah smo bili priča lepi in učinkoviti igri obeh ekip, čeprav se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Izrazitih priložnosti za gol ni bilo, a so imeli nogometaši Primorja vseeno nekaj več od igre kot gostje. Prav oni so tudi povedli. V 22. min. je ob robu 16-metr-skega prostora streljal Sugan, žoga pa je nehote zadela Jereba v nogo in obtičala na dnu mreže. Gostje pa niso vrgli puške v koruzo in so poskušali remizirati, a je do konca polčasa rezultat ostal nespremenjen. V drugi polovici tekme so nogometaše Primorja nadomestili krasovci, ki so s svojo igro povsem zadovoljili. Takoj na začetku je L. Milič podvojil, potem ko je izkoristil slabo oddano žogo nasprotnikovega branilca ter jo poslal pod vratarjem v mrežo. Reakcija Rudarja je o-brodila sadove v 15. minuti, ko je Radak neubranljivo streLjal in zmanjšal rezultat na 2:1. Takoj zatem je poskušal iz daljave Ražem, a je vratar odbil strel v kot. Gostje so prevzeli pobudo in takrat je dobro posredoval Ferfolja. Gostom pa je le uspelo izenačiti minuto kasneje s Sivkom, ki je z o-sebno akcijo zapečatil izid na 2:2. Rebula proti koncu tekme bi kmalu presenetil vratarja gostov, potem ko je z zvijačo ukradel žogo nasprotnikovemu branilcu, a je slabo streljal, žoga pa je končala visoko nad prečko. Po tekmi so se igralci in odborniki obeh ekip zbrali v prijateljskem vzdušju v gostilni Križman v Repnu in se ob pristni domači kapljici domenili za povratno srečanje, ki naj bi bilo spomladi v Trbovljah. KOŠARKA Novi zvezni trener jugoslovanske državne košarkarske reprezentance je postal Peter Skansi. ROKOMET V 1. jugoslovanski zvezni rokometni ligi je Celje premagalo Kri-vajo z 20:19. VATERPOLO V POKALU POKALOV Druga zmaga Neapeljčanov S tem uspehom so se ie uvrstili v finalno skupino, enako pa tudi Korčula (Jug.) V Rimu je včeraj v polfinalnem turnirju vaterpolskega pokala pokalov Canottieri iz Neaplja premagal De Robben (Niz.) s 5:3 (3:0, 1:0, 0:1, 1:2). S tem uspehom so se Ne-apeljčani že uvrstili v finalno skupino, medtem ko še vedno ni znano ime drugega finalista te skupine. V drugi tekmi tega turnirja je namreč Rote Erde (NDR) premagal To-polčany z 8:4 (1:0, 3:3, 2:1, 2:0) in tako je zdaj lestvica te skupine taka: 1. Canottieri 4, 2. Rote Erde 3, 3. De Robben 1 in 4. Topolčany 0. Danes se bo De Robben pomeril miiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiitimiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiimiuiiiiM ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI V kratkem prvenstvo Objavljamo razpored ligaških nastopov Bora in Sokola Pred nekaj dnevi smo poročali o prvenstvu v italijanski ženski B ligi, ki se bo pričelo v kratkem in v katerem bosta nastopila tudi Bor iij Sokol. Danes pa objavljamo koledar tega prvenstva. 1. kolo: 9. 12. 78 (povratno kolo: 24. 2. 79) Sala TN - Treviso Bor - Libertas PN Primavera - Fascina F. Veneto Cenate Sotto - Sokol Lib. Schio - Pall. Mantova 2. kolo: 16. 12. 78 (3. 3. 79) Libertas PN - Sala TN Treviso - Lib. Schio Fascina - Bor Sokol - Primavera Nov. Vic. Pall. Mantova - Cenate Sotto 3. kolo: 23. 12. 78 (10. 3. 79) Sala TN - Fascina Fiume V. Treviso - Lib. PN Bor - Sokol Primavera Nov. - Pall. Mantova Lib. Schio - Cenate Sotto 4. kolo: 6. 1. 79 (24 . 3. 79) Sokol - Sala TN Fascina - Treviso Lib. PN - Lib. Schio Pall. Mantova - Bor Cenate Sotto - Primavera 5. kolo: 13. 1. 79 (31. 3. 79) Sala TN - Pall. Mantova Treviso - Sokol Fascina - Lib. PN Lib. Schio - Primavera Bor - Cenate Sotto 6. kolo: 20. 1. 79 (7. 4. 79) Cenate Sotto - Sala TN Pall. Mantova - Treviso Sokol - Lib. PN Lib. Schio - Fascina Primavera - Bor 7. kolo: 3. 2. 79 (21. 4. 79) Sala TN - Primavera Treviso - Cenate Sotto Lib. PN - Pall. Mantova Fascina - Sokol Bor - Lib. Schio 8. kolo: 10. 2. 79 (28. 4. 79) Bor - Sala TN Primavera - Treviso Cenate Sotto - Lib. PN Pall. Mantova - Fascina Lib. Schio - Sokol 9. kolo: 17. 2. 79 (5. 5. 79) Sala TN - Lib. Schio Treviso - Bor Lib. PN - Primavera Fascina - Cenate Sotto Sokol - Pall. Mantova INKA s Topolčany, Canottieri pa z Rote Erde. Drugi turnir tega tekmovanja v Kuparih pa je dal včeraj te izide: Korčula (Jugoslavija) - Antvver-pen (Belgija 16:0 Ferencvaros (Madžarska) - Lokomotiv (Bolgarija) 5:3 Lestvica: 1. Korčula in Ferencvaros 4; 3. Lokomotiv in Antwerpen brez točke. Finalista te skupine sta torej jugoslovanska in madžarska ekipa. NOGOMET V anticipiranih tekmah 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je v Ljubljani Velež premagal Olimpijo s 3:2, v Beogradu pa je Partizan igral z Zagrebom 0:0. HOKEJ NA LEDU, V 1. jugoslovanski hokejski ligi so dosegli včeraj te izide: Olimpija - Jesenice 8:2 Kranjska gora - Medveščak 1:3 Crvena zvezda - Celje 2:7 BOKS V SREDNJI KATEGORIJI Corro ohranil naslov SP V Buenos Airesu je sinoči v povratnem mednarodnem boksarskem srečanju za naslov svetovnega prvaka srednje teže Argentinec Corro premagal Kolumbijca Valdesa po točkah v petnajstih krogih in tako o-hranil ta naslov. Corro je Valdesu nepričakovano odvzel ta naslov letos 22. aprila v Sanremu. RUGBY V mednarodnem srečanju v rugby-ju v Toulousu je Francija premagala Sovjetsko zvezo z 29:7 (7:3). ŠD Polet obvešča, da so treningi v mini-baskefu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. VESTI S KOPRSKEGA 25 let krvodajalstva v SR Sloveniji V Kopru je bila dopoldne osrednja proslava ob 25-letnici slovenskega krvodajalstva. Zbrane predstavnike je pozdravil v imenu koprske občinske skupščine njen predsednik Mario Abram, govorili pa so še Iva Pišek, Ennio Opassi in Ivica Žnidaršič. Razdelili so vrsto priznanj najbolj požrtvovalnim krvodajalcem, plakete pa je dobilo tudi 27 delovnih organizacij, v katerih je največ krvodajalcev. Ob koncu je bil na sporedu krajši kulturno umetniški program, medtem ko so v avli doma učencev Heroj Tito odprli dokumentarno razstavo o razvoju in dosežkih krvodajalstva na Slovenskem. Da je bila proslava v Kopru, ni naključje, saj so primorske občine na področju krvodajalstva med prvimi v Sloveniji. V PORTOROŽU SE JE KONČAL ZBOR TURISTIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE V Portorožu se je končal 26. gostinsko turistični zbor Slovenije. Najuspešnejšim turističnim podjetjem in delavcem so razdelili 30 zlatih, 47 srebrnih in 38 bronastih odličij. Lepo so se uveljavila primorska turistična središča, ki so osvojila kar 8 zlatih, devet srebrnih in 17 bronastih priznanj. Pri tem so posebej pohvalili turistično propagandno gradivo Postojne in prospekt slovenske obale. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ameriški: »Najbolj nori rally na svetu*; ob 16., 18. in 20. hongkonški: »Zmaj uničuje gnezdo*. IZOLA: ob 10. švedski: »Dogodivščine malega Mihca*; ob 16., 18. in 20. italijanski: »Heroji*. PIRAN: ob 10. sovjetski: »Gosji pastir Matija*; ob 16., 18.15 in ob 20.30 ameriški: »Vročica sobotne noči*. PORTOROŽ: ob 20. češkoslovaški: »Igra z jabolki*. ŠPORT Izola: ob 14.15 srečanje republiške nogometne lige Izola - Kamnik. Mali oglasi Prhfirmjlp zn DIJAŠKO MA 11(0 PRODAM hondo 400 SS, november 76, v dobrem stanju. Telefon 756515. IŠČEMO družino, ki bi sprejela gostilno v najem. Telefonirati na štev. 418395. PRODAM FREZO — Valpadana — 14 cv., staro 3 leta. Tel. 820116. SLOVENSKA UPOKOJENKA, zdrava, srednjih let, brez otrok nudi slovenski družini pomoč v hiši dopoldan ali pa tudi popoldan. Govori hrvaško in nemško. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Poštena*. ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete kla-sifikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg vseh e-ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar, filatelistična trgovina. Ul. Tor Bandena 5, TRST (za Questuro), tel. 68-152. KUPIM stari dinar, kovance. Interesente prosim, da se oglasijo osebno ali pismeno na naslov Janko Ozbič, Ljubljanska 24 — Postojna. TEHNIČNA RISARKA s trinajstletno prakso išče poldnevno zaposlitev, tudi honorarno. Telefonirati na številko 213034. VW GOLF LS 1600 75 HP letnik 1976 v odličnem stanju prodam zaradi preselitve. Telefon (040) 826759. PRODAM avto fiat 131/L optimal, 6.000 km kupljen junija letos. Ponudbe po telefonu ob delavnikih na številki (0481) 72832 ali 73473 v urah službe. CARLI VIRG1LIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 6B. 72: 850 68; A 112 72; NSU 1200 72: mercedes 200 D 70: 124 coupč 1600 74: AR 1300 75: 1500 C 66: tunus 1300 73: 128 71: 124 68 in še druge na Izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102. PREŠITE volnene odeje, najboljše podloge iz pravega bombaža, vse po tovarniških cenah. 50-odst. prihranek, Trapuntificio Borghes — Gradišča dTsonzo, Ul. Cavour 11 — tel. 0481/99500. ŽELITE se poročiti? Informacije*' gencija »Conoscersi*. Ul. 6, Videm - odprto ob sredah £ botah popoldan in ob nedeljah poldan. Tel. 295923. TRGOVINA s TV, radio, elektrod spodinjskimi stroji — Colja Kontovel 134, tel. 225471, nudi mesecu novembru po cenah TV in ostale artikle. »CITROEN* - mehanična dea Cavalli, tudi drugih avtomobile* Rittmayer 4/a. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel 2003-H KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnic* in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNL*' NE SOBE, SEDEŽNE GARf£ TURE, POSTELJICE IN HIŠTVO ZA OTROKE, OTK£ ŠKE VOZIČKE IN STAJIC6, Obiščite nas! Restavracija «DA FLEGOi TRŽIČ (Monfalcone) Ul. Bagni 39 . Tel. (0481) T& Velika banketna dvorana: P°^ ke, birme, obhajila ipd. Don13 , kuhinja z ribjimi specialiteta®1 in divjačino. Veliko parkirišč*" 1 JAT VOZNI R€D ZIMA 1978/79 (1.11—31.3) JATOVE DOMAČE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA ODHODI IZ LJUBLJANE ZA št. leta JU dnevi odhod prihod tip letala PRIHODI V LJUBLJANO IZ št. let JU dnevi odhod prihod BEOGRAD 721 DLY 07.00 08.00 72S BEOGRAD 720 DLY 19.00 20.00 BEOGRAD 723 2 16.00 17.00 DC9 BEOGRAD 722 2 5 7 08 30 09.30 BEOGRAD 723 4 15.30 16.30 DC9 BEOGRAD 722 4 14.00 15.00 BEOGRAD 725 3 11.20 12.20 DC9 BEOGRAD 725 4 17.50 18.50 DC9 BEOGRAD 724 4 16.20 17.20 BEOGRAD 353 23 567 19.50 20.50 DC9 BEOGRAD 352 23 567 09.50 10 50 BEOGRAD 723 3 20.00 21.00 DC9 BEOGRAD 722 3 13.00 14 00 BEOGRAD 723 1 21.50 22.50 DC9 BEOGRAD 722 1 14.50 15 50 BEOGRAD 723 5 7 21.10 22.10 DC9 DUBROVNIK 924 2 6 17.45 18.45 72S DUBROVNIK 925 2 6 08.15 09.15 DUBROVNIK 924 4 09.15 10.15 DC9 DUBROVNIK 925 4 07.45 08.45 DUBROVNIK 924 7 10.20 11.20 DC9 DUBROVNIK 925 7 08.40 09.40 DC9 DUBROVNIK 925 3 09.45 10.45 SPLIT 904 1 16.20 17.10 DC9 SPLIT 905 1 20.30 21.20 SPLIT 904 3 14.30 15.20 DC9 SPLIT 905 3 18.40 19.30 SKOPJE S04 1 16.20 18.35 DC9 SKOPJE 905 1 19.05 21.20 SKOPJE 904 3 14.30 16.45 DC9 SKOPJE 905 3 17.15 19.30 ODHODI AVTOBUSOV 80 MIN. PRED LETOM JATOVE MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA ODHODI PRIHODI IZ LJUBLJANE št. let tip V LJUBLJANO št. let ZA JU dnevi odhod prihod letala IZ JU dnevi odhod prihod NEWYORK 502a 3 12.00 15.00 DC10 NEW YORK 503a 3 18.00 08.15+ AMSTERDAM 224 2 6 09.50 13.05 72S AMSTERDAM 225 2 6 14.00 17.15 FRANKFURT 352 23 587 11.35 12.45 DC9 FRANKFURT 353 23 567 18.15 19.15 LONDON 212 2 5 7 10.20 11,20b DC9 LONDON 213 2 5 7 12.20b 15.20 PARIZ 244 5 7 16.15 18.00 DG9 PARIŠ 245 5 7 18.50 20.35 ZURICH 224 2 6 09.50 11.00 72S ZURICH 225 2 6 16.05 17.15 LEGENDA: 1234567 dnevi v tednu DLY vsak dan a B707 leti do 15.12. 78. b od 18. 3. 79. leti 1 uro kasneje + prihod naslednji dan 72S BOEING 727S (y/f razred) DC9 DOUGLAS (y razred) • DC10 DOUGLAS (Y/F razred) ODHODI AVTOBUSOV ZA MEDKONTINENTALNI PROMET 120 MIN. PRED LETOM LETALA, ZA EVROPSKE LETE 95 MIN. NOVI TERMINAL JAT—Trg OF (v podaljšku avtobusne postaje). Vsi časi so lokalni. Red letenja je samo informacija In se lahko brez predhodnega obvestila spremeni. Za točne Informacije se obrnite na JAT ali najbližjo turistično agencijo. Informacije in rezervacije: JAT LJUBLJANA, 61000 LJUBLJANA, Miklošičeva 34 tel. 314-340, 314-341 JAT LETALIŠČE BRNIK tei. 064/21 112 —KSk GZ>