DED PRIPOVEDUJE
f
O ribnikih, zanimivih za mesarje
Ribniki v Dragi pri Igu so zanimivi za ribiče, za lovce, za sprehajalce... V času mojega deda pa so bili zanimivi tudi za mesarje in gostilničarje.
KAJ SKRIVA DOLINA DRAGE ZANIMIVE-GA ZA MESARJE?
Zdaj ne veliko, pred leti pa so shranjevali meso s pomočjo ledu s teh bajerjev.
TODA LED JE NASTAJAL SAMO POZIMIIN OBSTAL SAMO PRI NIZKIH TEMPERA-TURAH?
To je res, zato so led shranili v ledenicah. To težaško delo so opravljali ravno okrog svečnice, ko je najbolj mrzlo.
KDO PA JE ZNAL TO DELATI?
Delo na zaledenelem bajerju pozitni je bilo res zahtevno. Nekatere »hiše« na Dobravici, npr.: Vi-rantovi, Merkunovi, Reparjevi, so to znali. Se pravi, da so bajerje opazovali, že ko so začeli zamrzovati, merili so debelino ledu in led še polivali, da se je skorja debelila. Ti možje so bili pogumnejši od dru-gih, kar predstavljajte si kaj bi bilo če bi kdo padel v vodo.
JAZ TEGA ŽE NE BI POČEL!
Bi bi, saj so se greli in krepčali s kuhanim vinom, za malico pa so jedli odojka, pečenega v kmečki peči. Na koncu pa so bili za svoj pogum in znanje tudi dobro plačani.
KAKO SO SE DELA LOTILI?
Z žagami lisičji rep so led razžagali na kose. S po-sebno »tehniko« so kos potopili v vodo in vzgon jim je pomagal, da so kos ledu lažje potegnili na kopno s kavlji. Led so nalagali na nizke sani, ne preveč visoko, da so lažje nalagali. Sani so vleki konji, kasneje tudi traktor in ledena skorja je morala biti zares trdna za tako težo. Led so tako odpeljali do
Ulčarja v ledenico. Opravljenega je bilo šele pol dela.
Za ledenico so se primerno oblekli in čevlje ovili z žakljevino zaradi mraza in soli. Ledenica je bila velik prostor brez oken in vrat, vanjo se je prišlo z vrha. Led so prelagali s pomočjo šknpca. Več delavcev je led razbijalo na manjše košLke in ga solilo, da se je sprijel. Po končanem razbijanju je nastal 83 kubičnih metrov velik kos ledu. Ledenico so pokrili z lesenim pokrovom in žagovino za izolaci-jo. Ko se je led topil, je šel pokrov z ledom navzdol do določene višine, kjer so leseni koli zaustavili pokrov. Meso so mesarji shranjevali v manjšem pro-storu zraven ledenice in mu s tem podaljšali svežino za kakšnih 5 do 7 dni. Ko je bilo ledu že malo, so dali meso kar nanj. To se je zgodilo poleti in avgusta je ledu zmanjkalo. Potem so morali mesarji sproti klati tako žival, ki je imela približno toliko mesa, kolikor so ga prodali. Okrog leta 1955 pa so prišli k nam prvi hladilniki italijanskega proizvajalca in so olajSali shranjevanje mesa.
GOSTILNIČARJI SO VERJETNO HLADILI PUAČO Z LEDOM?
V gostilnah so imeli »heis kosten, kamor so včasih dali led da je bilo pivo hladno.
JE ŠE KDO KORISTIL BOGASTVO IZ BA-JERJEV?
Ali veš kaj so jedli ljubljanski meščani za božič?
NIMAM POJMA.
Krape iz bajerjev. V sodih jih je žive vozil v Ljub-ljano na tržnico posestnik Palme. Da so jih meščani imeli na mizi ravno na božii, je bilo treba »računati s tem« že ob adventu. Takrat so namreč bajerje spraznili, krape pa presclili v poseben »fisch kvarte« v tekofo vodo, da so izgubili vonj po blatu. Bili so okusna jed. gotovo.
DED MI JE POVEDAL TUDI TO, KDO JE TISTI, KI BI MI LAHKO PRIPOVEDOVAL ZGODBE O LOKVANJIH, ŽABAH, PTIČIH, RIBAH VSEH VRST.
S svojim dedom. Francem Bolha, se je pogovarjal Goran Žlahtič