Cena 90 lir Leto XXIX. Št 223 (8625) TRST, nedelja, 23. septembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarm «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Priporočilo Ob potovanju predsednika Comellija v Rim V kratkem se sestanejo v Rimu predsedniki odborov vseh dežel v Italiji s predsednikom vlade Rumor jem in z ministrom za odnose z deželami Torosom, zato da razčistijo odnose med državo in deželami. To vprašanje zadeva vse dežele, s posebnim in z navadnim statutom. V italijanskem političnem življenju in v javni upravi so še sredotežne, centralistične sile, ki se v o-brambi svojega monopolnega položaja z vsemi silami upirajo decentralizaciji. Ker niso mogle preprečiti ustanovitve dežel zaradi odločnosti naprednih sil v državi, skušajo razvodeneti značaj dežel. Upirajo se temu, da bi država odstopala deželam zakonodajo in u-pravo na področjih, ki jih določajo deželni statuti. Z odklanjanjem ali zavlačevanjem u-streznega financiranja dežel žele diskreditirati deželno ureditev, jo prikazati za neučinkovito in tako zbuditi pri omahljivcih nostalgijo po «dobrih» časih, ko so o vsem in dobro odločali v Rimu. V ušesih nam je še polemika glede neučinkovitosti zdravstvenih organov v zvezi s kolero na jugu države. Ministrstvo za zdravstvo trdi, da ne more ničesar ukrepati, ker da je to področje prešlo v delokrog dežel, prizadete dežele se pa upravičeno branijo, da je to sicer res, da pa ne morejo ničesar storiti, ker jim država ni zagotovila finančnih sredstev. Celo deželam s posebnim statutom, ki so bile ustanovljene pred 25 leti, ni država do danes še priznala operativnih kompetenc na vseh področjih, ki jih določajo statuti. Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini smo tudi žrtev centralistične trme. Dolgo časa je osrednja oblast dosledno odrekala vsakršno pravico ukrepanja v prid naše narodnostne skupnosti. Točna je torej ugotovitev, da je danes uresničitev deželne ureditve pred težavami in je iz tega vidika ustanovitev samostojnega ministrstva za odnose z deželami lahko važen dejavnik pri uresničevanju decentralizacije. Deželni odbor dežele Furlanije - Julijske krajine je do sestanka v Rimu zavzel stališče in je s sklicanjem deželne komisije dal možnost vsem političnim silam, ki so zastopane v deželnem svetu, da se glede tega vprašanja opredelijo. Deželni odbor se v smislu programskih izjav z dne 30. julija letos zavzema za uresničitev avtonomije dežel in za njihovo usposobitev da prevzamejo funkcijo, ki jo določa ustava. Kar zadeva deželo Furlanijo-Julijsko krajino našteva odbor zahteve glede izdaje izvršilnih norm in druga vprašanja ter predlaga, na katerih področjih naj država najprej primerno zakonsko ukrepa, da bi dežela učinkovito delovala. Posebno so zanimive naslednje točke, na katere, pravi deželni odbor, je treba ponovno opozoriti vlado: — čimprejšnja reforma RAI-TV in njena decentralizacija z uvedbo deželnih televizijskih oddaj s posebno zahtevo, da je treba uvesti Slovenski televizijski program v deželi Furlaniji-Julijski krajini; — država naj čimprej izda ukrepe za zagotovitev popolnejše zaščite etničnih in kulturnih značilnosti državljanov slovenskega jezika ; — revizija vojaških služnosti; — nadaljnja okrepitev sodelovanja z obmejnimi deželami. Primorski dnevnik je obširno poročal o dveh sejah prve komisije, na katerih so razpravljali o vseh naštetih vprašanjih. Svetovalci KPI Slovenske skupnosti in PSI so posebej poudarili potrebo po uved- bi slovenskih televizijskih programov in nujnost ter važnost takojšnje in celovite rešitve problemov slovenske narodnostne skupnosti in pri tem zahtevali, da mora osrednja oblast čimprej ukrepati, da pa mora tudi deželi priznati pravico, da ukrepa v korist Slovencev. Omenjenim glasovom se pridružujemo tudi mi in moramo po end strani ugotoviti, da s svojim stališčem o Slovencih deželni odbor delno izpolnjuje programske obveznosti, po drugi strani pa da ohlapna formulacija daje možnost raznim razlagam in različnih rešitev. Splošnost formulacije je v vidnem nasprotju z drugimi podrobnimi in jasnimi zahtevami. Kako zaščititi slovensko narodnostno skupnost in kako zagotoviti njen obstoj, je bilo izdelanih več predlogov, osnutkov zakonov in podobno. Zaradi tega bi morala biti zahteva do vlade konkretnejša in bolj precizna. Ni lažjega kot na splošne zahteve dati tudi splošne obljube, ki se po navadi prav zaradi splošnosti ne izpolnijo, ali se izpolnijo samo obrobne malenkosti, ki jih je lahko proglasiti za izpolnitev obveznosti. Druga pomanjkljivost je v tem, da dežela izrecno ne terja od države pravico, da ji priznava večjo pristojnost glede ukrepanja v korist Slovencev. Res je ta zahteva lahko vsebovana v omenjeni formulaciji, toda država ne bo deželam ničesar odstopila brez jasne besede. Tretja slabost je v izrazu «zagotovitev vedno popolnejše zaščite». Nobena stvar se ne da uresničiti čez noč, pa tudi rešitev, ki jo morda imamo danes za najboljšo, se jutri pokaže za pomanjkljivo in jo je treba izpopolniti. Toda 25 let po uveljavljenju ustave, po desetletjih veljavnih mednarodnih sporazumov, nihče ne more trditi, da je naša zaščita na taki stopnji, da jo je treba izpolnjevati. Zaščito, varstvo, je treba šele zagotoviti. Narodnostno se Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini ne čutimo še vame. Dosedanji ukrepi v našo korist so v odnosu do stvarnosti, v kateri živimo in ki nam vsak dan odvzame nekaj naših narodnostnih značilnosti, prava malenkost. Potrebni so hitri in koreniti ukrepi in ne postopnost, M je botrovala «vedno popolnejši zaščiti». Prepričani smo, da glede dežel in decentralizacije ni poti nazaj in tudi ne more biti stagnacije. Današnji človek si vsak dan bolj želi udeležbe v odločanju. Deželna ureditev so del teh teženj, zaradi tega bo utrjevanje avtonomij dežele, pokrajin in občin imelo vedno več podpore. Nasprotovanje in zaviranje demokratizacije je zakoniti spremljevalec vseh naprednih teženj. Pričakovati je torej, da ne bo nastop predsednikov dežel v Rimu pod vtisom strahu o usodi dežel, ampak bo prežet z odločnostjo, da je treba iti naprej. To velja v polni meri tudi za našo deželo in za odprte probleme njenih slovenskih prebivalcev. BORIS RACE Sovjetska zveza, Nemika demokratična republika in Bolgarija so prekinile diplomatske odnose s Čilom. Pač pa je priznala nov čilski režim britanska vlada, kar je izzvalo odločno reakcijo laburistične opozicije. Iz Čila prihajajo medtem poročila o grozodejstvih fašistične soldateske proti pristašem pokojnega predsednika Allendeja, medtem ko se čilska KD še vedno ni odločila, ali naj vodi odločno opozicijo proti vojaškemu režimu, ali pa naj odkrito «odoluje z njim. KRVAVA REPRESIJA V ČILU SE NADALJUJE SZ, Vzhodna Nemčija in Bolgarija prekinile diplomatske odnose s čilsko vojaško junto Pričevanja tujih dopisnikov o grozodejstvih vojske in policije nad aretiranci Novo potrdilo, da je bil Allende umorjen - Izredno dvoumno stališče čilske KD SANTIAGO DE CHIGE, 22. -Sovjetska zveza, Nemška demokratična republika in Bolgarija so prekinile diplomatske odnose s Čilom. Vse tri vlade so objavile sporočila, v katerih opozarjajo na režim terorja, ki so ga uvedli v tej državi po vojaškem udaru, ter poudarjajo, da ni osnovnih pogojev za delovanje veleposlaništev treh državah v Santiagu. Pač pa je novo čilsko vlado priznala Velika Britanija: konzervativna vlada je v polurnem sporočilu pojasnila, da je namen pobude ščititi britanske interese v Čilu in da ne pomeni odobravanja novega režima. Laburistična opozicija je protestirala proti vladnemu sklepu, ki ga je označila za «prenagljenega in nepravočasnega», medtem ko sindikati pripravljajo bojkotažo proti Čilu. Tako so delavci ladjedelnic na Škotskem in v severnem delu Anglije proglasili stavkovno gibanje in zahtevali, naj ne bi ozročili novemu čilskemu režimu štirih vojnih ladij, ki so jih zgradili v britanskih ladjedelnicah. Iz Čila prihajajo medtem prva poročila tujih dopisnikov o grozodejstvih, ki jih je zakrivila sol-dateska proti Allendejevim pristašem. Najbolj pretresljivo sliko položaja sta dala Švedska dnevnika na osnovi pričevanj dveh švedskih državljanov, ki sta delala v Čilu in ki so ju po državnem u-daru aretirali. Povedala sta, da sta videla številne primere mučenja in nasilja proti jetnikom, ki so jih zbrali v dveh največjih nogometnih igriščih čilske prestolnice. Po tem pričevanju je bil med najbolj krutimi mučitelji voditelj fašistične organizacije «Patria y Libertad» Roberto Thieme. švedska državljana govorita o «nasilju, mučenju in eksekucijah predvsem proti delavcem in prebivalcem revnih četrti Santiaga». Povedala sta tudi, da je med aretiranimi veliko žensk, s katerimi so vojaki ravnali ze.lo brutalno . Neki zahodnonemški časnikar pa je v reviji «Bunte Hlustrierte» objavil dopis, v katerem potrjuje, da je bil predsednik Allende umorjen. Časnikar poroča, da je lahko videl Allendejevo truplo takoj po napadu vojakov na predsedniško palačo «La Moneda»: na njem so bile številne rane, pa ne samo na glavi, ampak tudi na hrbtu. Tudi iz samih poročil fašistične junte izhaja, da je v državi v teku kravava represija. Tako so u-radno sporočili, da so v Antofa-gasti ustrelili dva čilska državljana na osnovi razsodbe vojaškega sodišča. Obsojenca, od katerih je bil eden zdravnik, sta bila obtožena «hujskanja k prevrat-ništvu in vohunstvu». Neki moški pa je bil ubit v Rancagui, južno od Santiaga, med policijsko preiskavo v svojem stanovanju. V istem kraju so aretirali 34 «političnih organizatorjev», pristašev Al-lendejeve koalicije. Generalno tajništvo vlade pa je danes objavilo sporočilo, po katerem je bilo -med državnim udarom ubitih 244 oseb. Državne meje so sedaj odprte, vendar nihče ne more zapustiti Čila brez posebnega dovoljenja vojaških oblasti. Junta hoče na ta način preprečiti bivšim Allendejevim sodelavcem, da bi zapustili državo. Danes so ponovno objavili poziv prebivalstvu, naj sodeluje s policijo in vojsko pri iskanju voditeljev levičarskih strank, ki so jih včeraj tudi uradno razpustili in prepovedali. Čilska demokrščanska stranka pa medtem še vedno okleva med opozicijo fašističnemu režimu in odkritim sodelovanjem z njim. V tem pogledu je zgovorna izjava, ki jo je dal predsednik čilske KD senator Aylwin na sinočnji tiskovni konferenci. Aylwin je odrekel junti pravico, da bi pripravila novo ustavo, ki bi je ljudstvo ne odobrilo. Po drugi strani pa je glede vojaškega udara dejal. da je bil posledica «totalitarne težnje» Allendejeve koalicije. Voditelj čilske KD je šel tako daleč, da je celo ponovil obtožbe nove fašistične vlade, po katerih naj bi Allende pripravljal nekakšen «golpe» proti desnici in za uvedbo «komunističnega tiranstva». Več tisoč ljudi je sinoči v Trstu, na Šentjokobskem trgu, izpričalo svojo solidarnost z bojem čilskega ljudstva proti vojaški diktaturi. Zbranim je, poleg tržaških predstavnikov demokratičnih organizacij (Calabrie, Barba in Nadje Pahor) spregovoril veleposlanik Čila v Alžiru, socialist Eduardo Salum. Poročilo objavljavo na drugi strani Naši živinoreji so šteti dnevi Letošnja suša, kakršne ne pomnimo že vrsto let, je zlasti na Krasu hudo prizadela živinorejo in vinogradnike, saj računajo, da je uničila 60 od sto krme in 40 od sto grozdja, obenem pa nas je resno opozorila na nekatere probleme našega kmetijstva. Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo, Kmečka zveza in Pokrajinsko združenje rejcev so prikazali deželnemu odborništvu za kmetijstvo škodo, ki so jo utrpeli kmetovalci, ter poudarili nujnost izredne podpore zlasti živinorejcem, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Kot smo te dni že poročali, morajo živinorejci krmiti živino doma že od začetka avgusta, ker sploh ni več paše, saj štrlijo po pašnikih in travnikih samo suhe bilke in nikjer niso imeli druge košnje, ali otave. Sena za nakup primanjkuje tudi drugod in je že zdaj precej drago, da ne govorimo o cenah močnih krmil, ki so v zadnjih mesecih vrtoglavo skakale navzgor, medtem ko je odkupna cena mleka prenizka, kupci živine za zakol in razni mesarji pa ponujajo nizke cene in se že skoraj norčujejo z živinorejci, češ da imajo na voljo dovolj živine in mesa iz uvoza. Nič čudnega torej, da naši živinorejci obupujejo, da v takih razmerah ne vidijo rešitve iz krize, ki se vleče že več let in se je zdaj še bolj zaostrila. V miljski občini je živinoreja že izginila, skoraj prazni so hlevi v dolinski občini razen Gročane. Kazalo je, da se iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii JUAN PERON NIMA RESNEJŠIH TEKMECEV DANEŠ~PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ARGENTINI Po podatkih zadnjih anket bi Peron moral prejeti več kot 64 odst. vseh glasov BUENOS AIRES, 22. — Petindvajset milijonov Argentincev bo šlo jutri na volitve, da bi izvolili novega predsednika republike. Izid volitev ni v dvomu: gotovo bo z velikim naskokom zmagal Juan Domingo Peron, ki bo tako po 18 letih ponovno prevzel vajeti argentinske politike v svoje roke. Nekaj dvomov ostaja pri izidu volitev za podpredsednika. Najresnejši kandidat je Peronova žena I-sabelita, ki ne bi smela imeti večjih težav. Dogodki v bližnjem Čilu so nekoliko odvrnili pozornost Argentincev od nedeljskih volitev, še zlasti, ker je izvolitev Perona domala matematična. Po zadnjih anketah, ki jih izvajajo specializirane agencije, kaže, da bo Peron osvojil vsaj 64 odst. vseh glasov,, druge pa si bodo razdelili kandidati drugih strank: Balbin, ki predstavlja radikalno stranko, Manrique, predstavnik tradicionalistov in Goral, ki vodi socialdemokrate. Omeniti je treba, da je Hector Campora, peronistični predstavnik na zadnjih volitvah 11. marca dosegel 49,5 odst. glasov. Peron, ki vodi argentinsko politiko neuradno že pet mesecev, bo prevzel tudi formalno oblast v svoje roke v zelo težkem političnem trenutku. Imel bo sicer podporo dobršnega dela levice. Podprli ga bodo komunisti in del socialis-tov. V zameno zahtevajo levičarske stranke, naj se Peron loči od tistega dela peronistov, ki je prevzel oblast po Camporovem odstopu in ki je odločno desno usmerjen. Nova argentinska vlada se bo morala spoprijeti s težko nalogo, da popravi gospodarski in družbeni položaj v državi, ki ga vsi označujejo kot zelo resnega. Medtem je precej negodovanja povzročil intervju, ki ga je general Livingstone nekdanji argentinski predsednik dal brazilskemu časopisu «O Globo» in v katerem pravi, da je Argentina trenutno v istem kaosu, kot je bila leta 1966, ko so vojaki prevzeli oblast potem ko so strmoglavili predsednika niio. Livingstone je kasneje izjavil, da so brazilski časnikarji slabo razumeli njegove izjave, ostaja pa vsekakor vtis. da je odkrito namigoval na možnost vo>aškega udara tudi v Argentini. Peron je včeraj zaključil svojo volilno kampanjo s televizijskim govorom, v katerem je pozval vse Argentince naj se združijo, da bi dosegli čimprejšnjo obnovo drža ve. V svojih programskih izjavah, je Peron dejal, da se bo njegova vlada borila proti obema imperia-lizmoma, mislil je očitno na politiko ZDA in SZ ter proti notranjim velikim argentinskim finančnim družbam, ki nasprotujejo družbenim dosežkom. Omenil je tudi čilske dogodke in dejal, da je Allende padel v boju za osvoboditev svoje države izpod imperializma. kosigin jutri na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD. 22. — Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosi-gin bo v ponedeljek prispel na uradni obisk v Beograd. Kosi-gin vrača obisk, ki ga je leta 1970 opravil v SZ takratni predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. OB ISTOČASNEM PROSLAVLJANJU DRUGIH 30-LETNIC Koper praznuje 30-letnico vstaje primorskega ljudstva Pokrovitelji današnjega slavja so Lidija Šentjurc, dr. Aleš Bebler m Branko Babič, slavnostni govornik pa podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ dr. Anton Vratuša - Včeraj odprti dve razstavi KOPER, 22. — Koper je ves v znamenju jutrišnje osrednje proslove 30-letnice splošne vstaje primorskega ljudstva proti fašističnemu okupatorju. M<-sto je v zastavah in transparentih, pc ulicah se pojavljajo prve skupine nekdanjih partizanov, vsepovsod srečujtmo mladince in mladinke, ki so se udeležili pohada po partizanskih poteh Slovenske Istre v počastitev tega dogodka. Jutri bodo v Kopru proslavili ne samo 30-letnico splošne vsta je, ampak tudi vrsto drugih pomembnih obletnic. Letos namreč mineva 30 let od ustanovitve druge prekomorske brigade, Istrskega odreda, italijanskih partizanskih enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije, 30-lefniec letal- skih in pomorskih partizanskih enot, 30 let od prve osvoboditve Kopra in jetnikov iz zloglasnih koprskih zaporov ter 30-letnica kapitulacije Italije, padca fašizma in sklepa kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda o združitvi Slovenskega primorja s Slovenijo v novi Jugoslaviji. Osrednja prireditev v Kopru pod pokroviteljstvom Lidije šentjurc, dr. Aleša Beblerja in Branka Babiča se bo začela dopoldne ob 10.30 na prostoru pri koprski tržnici. Slavnostni govor bo imel podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, v italijanščini pa bo govoril nekdanji UUBAN OMLADIČ (Nadaljevanje m 10. strani) lllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllimUlllllllllllllllllllHIIIIIIII||lllllllllllli"Ulllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||l|||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllUllilllllllll PMO POVOJNO ZBOROVANJE PARTIZANSKIH UČITELJEV V NOVI GORICI V boju so utirali pot slovenski besedi Zbralo se je okrog 330 bivših partizanskih učiteljic in učiteljev iz vse Primorske, in med njimi okrog 40 iz zamejstva - Podelitev častnih priznanj NOVA GORICA, 22. - «V boju smo utirali pot naši besedi». Pod tem geslom so se včeraj zbrali v Novi Gorici bivši partizanski učitelji Slovenskega primorja. V dvorani kina «Soča», ki jih je sprejela, je bilo več kot 330 od približno 400 partizanskih učiteljic in učiteljev, ki so delovali v času nacifašistične okupacije v težkih razmerah, da bi ohranili in obudili v primorski mladini ljubezen do slovenskega jezika, ki je moral po zloglasni Genti-lejevi šolski refonni iz šol na Primorskem. «Za srečanje je dal pobudo novogoriški župan Rudi šimac. Njemu gre torej precejšnja zahvala tudi za gostoljubnost, ki nam jo nudi», je dejal zastopnik pripravljalnega odbora in član delovnega predsedstva Oskar Venturini, ki je učiteljsko srečanje začel s pozdravom vsem prisotnim in vsem zastopnikom primorskih občin ter ostalih organizacij. «Snidenje je prvo. vendarle ne sme biti zadnje», je dejal Venturini, «partizanski učitelji morajo s tesnim delom danes, trideset let po začetku splošnega upora, napisati tehtno zgodovino takratnih dogodkov. Partizanski učitelji so pričeli! slovenstva Beneške Slovenije in zo- rušiti zloglasno Gentilejevo reformo, ki je pred petdesetimi leti u-darila po slovenskem šolstvu. Partizansko šolstvo je pričelo z delovanjem še pred kapitulacijo Italije, množično pa se je razmahnilo po osmem septembru 1943. leta.» Nagovoru Oskarja Venturinija je sledil nastop pevskega zbora osnovne šole «Milojke štrukelj» z recitatorji, nato so prisotni z minuto molka počastili spomin padlih učiteljev in vseh borcev za svobodo slovenskega naroda. Novogoriški župan Rudi Šimac je toplo pozdravil prisotne ter poudaril pomen in vlogo slovenskega partizanskega učiteljstva, da je obnovilo po dvajsetih letih fašističnega zatiranja slovensko šolo na Primorskem. Za njim je spregovoril Henrik Zdešar, partizanski pokrajinski šolski nadzornik na Primorskem. V imenu republiške konference SZDLS je o vlogi partizanskega šolstva govoril Franc Kimovec - Žiga. Govoril je tudi pisatelj Črtomir Šinkovec, urednik revije «Borec». Po govorih so prisotni soglasno odobrili resolucijo zoper zanikanje per zatiranje naše besede na Koroškem. Učiteljem so nato podelili priznanja, na katerih je naslednje besedilo, ki ga je napisal tržaški pesnik Miroslav Košuta: «Priznanje, za izkazano ljubezen, vero in žrtvovanje v času, ko je naša beseda po dvajsetletnem pregonu znova žuborela v slovenskih šolah, pod svobodnim soncem in v noči sovražnikovih bodal izmivala oči in srca ter začela odplavljati usojeno smrt.» Na priznanjih so podpisi predsednikov občin Nova Gorica. Tolmin. Koper, Sežana, Postojna, Izola. Piran, Ajdovščina, Idrija. Ilirska Bistrica. Na včerajšnjem srečanju je bilo prisotnih tudi približno 40 partizanskih učiteljev, ki živijo danes na Tržaškem in Goriškem. Tudi oni so dobili priznanja. V delovnem predsedstvu so bili Oskar Venturini, Majda Majnikova, Ciril Zupanc, Milka Marinčič, Drago Pahor, Viktor Jereb. Med prisotnimi so bili tudi nekateri župani primorskih občin. Po uradnem delu so se udeleženci sešli na kosilu v Park hotelu, kjer jim je zapel tudi Goriški oktet. MARKO WALTRITSCH bo ohranila na Krasu, vsaj v tistih predelih, kjer predstavlja glavni vir dohodkov za kmeta tam, kjer imajo več krme, lepše travnike in pašnike, kjer niso razlastitve, ceste, urbanizacija in špekulacije še tako globoko in živo zarezale v naše meso in kosti. Pred nekaj leti so se kraški živinorejci opogumili in ustanovili zadružni hlev v devinsko ■ na-brežinski občini ter kraško zadružno mlekarno. Deželni organi, zlasti deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, so pozdravljali pobude in zagotavljali vso pomoč. Odobrili so prispevke, toda najmočnejša je še vedno sveta birokracija, posebno še, če ne naleti na trdno voljo in resne namene pri listih, ki lahko ostrižejo peruti tudi birokraciji. Bo šlo torej vse po vodi in živinoreja na Krasu rakom žvižgat? Tako naj bi torej vlili poguma živinorejcem in vzpodbujali mladino ter govorili o zaščiti Krasa? številčno živinoreja na Krasu ni kdo ve koliko močna, tudi zaradi vedno bolj skrčenih površin. V pokrajini imamo nekaj nad 2000 glav živine, in sicer skoraj izključno sivo rjave alpske pasme. Vsa živina je zdrava, nikjer ni bruceloze in tuberkuloze, dober del pa je že v rodovniku. Strokovnjaki, ki k nam prihajajo iz drugih krajev, ne morejo prehvaliti naše živine, Krasa si ne moremo predstavljati brez krav in telet, nobeno uvoženo mleko ne bo nedomestilo našega mleka, vendar so naši živinoreji šteti dnevi, če ne bo takojšnje pomoči in konkretnih, učinkovitih ukrepov. Izkušnje pravijo, da se izpraznjeni hlev nikoli več ne napolni, kaže pa, da bo v prihodnjih mesecih Šlo precej živine iz kraških hlevov. Potem ne bo več na dnevnem redu tudi gradnja zadružnega hleva in zadružne mlekarne, dobava mleka pa bo izključno v ro kah velikih podjetij. Zaradi suše ni primanjkovalo na trgu zelenjave, ki pa je bila precej dražja, ker v glavnem ni primanjkovalo vode in so vrtnarji marljivo zalivali svoje vrtove. Kdor ima vodnjake, je prihranil nekaj denarja, v glavnem pa je tekla voda iz novega občinskega vodovoda, toda na pobotnicah Acegata bodo zabeležene znatno višje vsote. Vrtnarji imajo zaradi suše več skrbi in dela z namakanjem, večje stroške, ob koncu pa gre tudi več denarja iz žepov potrošnika. Brez vode sploh ni vrtnarstva in cvetličarstva v sušni dobi, kot je bila letošnja, pa je treba zalivati tudi trte. Kdor je imel to možnost, že vidim koliko več grozdja bo lahko natrgal. Toda kmet, vrtnar, cvetličar, vinogradnik mora plačati vodo, ki jo potrebuje za namakanje, po enaki ceni kot pitno vodo, medtem ko velja za industrijo znižana cena. Nekoliko bi pomagali kmetom z znižano ceno vode. preučiti pa je treba možnost in način izgradnje vodovodnih napeljav za namakanje vrtov, cvetličnih gred in vinogradov ter prispevkov za nakup namakalnih naprav. Na našem področju imamo svoje specifične razmere in potrebe, popolnoma drugačne kot v drugih sosednih italijanskih krajih, kjer delujejo posebni konzorciji, ki imajo svoje vodovode za namakanje AlBIN BUBNIČ Runur odprl mednarodni sejem v Bariju BARI, 22. — Predsednik vlade Rumor je zjutraj slovesno odprl 37. mednarodni sejem v Bariju, kjer je imel daljši govor, v katerem je obravnaval vrsto perečih problemov sedanjega italijanskega političnega življenja. Ustavil se je pri problemu preporoda italijanskega Juga in poudaril. da bo njegova vloda obdržala vse obvezé, ki so jih sprejele razne italijanske vlade v preteklosti. Dejal je, da je epidemija kolere v Bariju in Neaplju jasno pokazala na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Govoril je tudi o prizadevanjih vlade levega centra za stabilizacijo lire in za gospodarsko obnavo. Popoldne je Rumor skupno i zunanjim ministrom Morom obiskal barijsko bolnišnico, kjer se je zadržal nekaj časa v pogovoru s tistimi, ki so zboleli za kolero ter z zdravniki. TRŽAŠKI DNEVNIK 23. septembra 1973 VELIKA MNOŽICA SINOČI NA TRGU SV. JAKOBA Tržačani bodo podprli boj čilskega ljudstva proti krvolokom v uniformi Čilski veleposlanik v Alžiru socialist Eduardo Salum: «Čile bo vzdržal do zmage». Pozdravi Calabrie (CGIL), Barba (ACLI), Nadje Pahor (PSI) in pismo Lonze (PSDI) Velika množica ljudi se je sinoči, kljub popoldanskemu nalivu, zbrala na Šentjakobskem trgu na solidar-tostni demonstraciji ob prihodu čilskega veleposlanika v Alžiru, člana centralnega komiteja socialistične stranke Eduarda Saluma. Uvodoma so veleposlanika pozdravili deželni tajnik CGIL Arturo Calabria, Nadja Pahor (za PSI) in Tarcisio Barbo, ki je v imenu ACLI polemiziral s stališčih tistih, za katere je Čile le predmet pristranske špekulacije. Delavski razred, je dejal, je na strani borbe čilskega ljudstva brez pomislekov in brez oklevanja. Prebrali so tudi brzojavko podžupana in deželnega tajnika PS DI Lonze, ki je pozval vse antifašiste, naj podprejo «zmagoviti boj čilskih delavcev proti krvolokom v generalskih uniformah, za socializem». Končno je med ploskanjem spregovoril, v španščini, Eduardo Salum, verjetno eden izmed najmlajših veleposlanikov, kar jih je poznala svetovna diplomacija . «Čilski delavci se bore, ker bodo prej ali slej izgnali iz Čila izdajalske generale. Kajti ljudstvo je močnejše. To dokazujejo izkušnje osvobodilnega boja v Evropi, Afriki in ne nazadnje, v Indokini, kjer je ljudstvu stal nasproti največji sovražnik človeštva — ameriški imperializem», je dejal Salum. Orisal je družbene pridobitve socialistične vlade, ki je — res — prizadela veleposestnike in tuje kapitaliste, zato pa je ljudstvu dala storitve, ki jih stoletja ni imelo. 15 tisoč delavcev je že padlo v boju, vojska je bombardirala delavske četrti in pripravila pokol starcev, žensk in otrok. Naj torej čilsko ljudstvo pozabi? Naj bo usmiljeno z generali? Ne^ mi ne bomo sprejeli miru pokopališč in tihih grobov. Borili se bomo, če bo treba, tudi desetletja, ker to dolgujemo narodom Latinske Amerike in mednarodni solidarnosti. Vsekakor je naše geslo enako tistemu, ki je navdihnilo Che Guevaro, je zaključil: «Domovina ali smrt; Zmagali bomo!» ne in druge oblasti, naj v Miljah ne nameščajo, s samovoljnimi posegi, «umazanih proizvodnih dejavnosti». Enako se je proti razlaščanju in nameščanju naftnih cistern in drugih struktur v Osapski dolini izrekla tudi letoviščarska ustanova v Miljah, ki poudarja, da bi to škodovalo turističnemu razvoju področja, kar je vsekakor važnejše kot naftno pristanišče. KRIZA DEVINSKO-NABREZINSKE OBČINSKE UPRAVE Nabrežinski komunisti predlagalo srečanje s PSI in Slov. skupnostjo Pismo in utemeljitev, da morajo demokratične stranke najti izhod iz krize in ustreči zahtevam prebivalstva je odposlal Alojz Markovič Po do!gi suši številne plohe Miljsko javno mnenje proti razlaščanju kmetov v Osapski dolini V Miljah narašča odpor proti namenu, da bi na razlaščenih zemljiščih v Osapski dolini namestili rafinerijo «Vincor» in izkoristil) zemljišča za naftno pristanišče. V skupni izjavi so se proti ' tèj perspektivi, ki škoduje miljskemu m tržaškemu gospodarstvu, izrekli občinski odbor, KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI, sindikalne organizacije, ra jenski sveti v Štramarju, Miljah in Enotni miljski odbor za zaščito naravnega in družbenega okolja. Zato so v svoji resoluciji izrekli vso podporo Kmečki zvezi in razlaščenim kmetom ter pozivajo vlad- Po dolgi suši, ki je hudo oškodovala naše kmetovalce, je nastopilo pravo obdobje deževja, tako da marsikdo nejevoljno zmiguje z glavo. Skratka, jesen je nastopila ne samo na koledarju, temveč dejansko. Včeraj so se vso noč in ves dan do večera vrstile plohe in marsikje je voda zalila kleti ali pritlična stanovanja. Zaradi teh nevšečnosti so imeli polne roke dela predvsem gasilci, ki so jih iz vseh krajev neprestano prosili za poseg. V Nabrežini so v teku stiki med strankami, ki sestavljajo levosredinsko koalicijo in občinski odbor, z namenom, da razčistijo vzroke nastale krize. Vse kaže, da bo nov sestanek predstavništev KD, PSI in Slovenske skupnosti sredi prihodnjega tedna. Medtem pa so tudi komunisti predlagali PSI in Slovenski skupnosti sestanek, na katerem naj bi načeli pogovor o možnosti sestave nove, napredne koalicije v občinskem svetu. Načelnik svetovalske skupine KPI v nabrežinskem občinskem svetu, Alojz Markovič, je namreč pisal načelnikoma svetovalskih skupin PSI in Slovenske skupnosti pismo, v katerem izraža mnenje, da je «nastala kriza občinske uprave zelo resna in da se posledice resno odražajo na stanju prizadetega prebivalstva». «Občinska uprava že dalj časa ne deluje,» nadaljuje Markovič, «ker jo hromijo notranji spori v okviru večinske koalicije, zaradi katerih se ne izvaja niti program, ki ga je sama sestavila. To občutijo še posebej prebivalci vasi, Id so brez pomembnih socialnih storitev, ki jih je dolžna nuditi prav občinska uprava. Poleg tega pa de-vinsko-nabrežinska občina ni bila, kljub političnim zagotovilom, še nikoli tako kot sedaj ogrožena zaradi širokopoteznih gradbenih načrtov, ki bi lahko že v prihodnjih letih popolnoma uničili že itak občutljivo narodnostno ravnotežje, ki je bilo že tako prizadeto v preteklosti. To bi pomenilo tudi prepustiti gradbeni špekulaciji spreminjanje naravnega okolja, kar predstavlja veliko nevarnost za specifično družbeno in gospodarsko ovrednotenje devinsko nabrežinskega področja. Preteklost, pa tudi izkušnje v drugih občinah naše in drugih pokrajin potrjujejo, da lahko napredno politiko uresničujejo prav uprave demokratične enotnosti. To tembolj v devinsko - nabrežinski občini, kjer je levosredinska koalicija dokazala, da je neenotna in da ni kos sedanjim nalogam.» Zato predlaga svetovalska skupina KPI v nabrežinskem občinskem svetu «ostalim strankam, ki predstavljajo demokratične težnje našega ljudstva in koristi slovenske manjšine», naj bi «skupaj proučili nastali položaj in možnosti izhoda iz krize». Mnenje svetovalske skupine je, da se KPI, PSI in SS ne smejo odreči svoji odgovornosti pred prebivalstvom in da morajo izpolniti njegova pričakovanja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilil DANES SE ZAKUUČI 13. KONGRES DEMOKRISTJANSKIH ŽENA Fanfani in Rumor na vsedržavnem kongresu ženskega gibanja KD Razgovor Fanfanija in Rumorja s pokrajinskim vodstvom KD Na včerajšnjem zasedanju 13. vsedržavnega kongresa demokri-stjanskih žena je prišlo do zanimi- zanimiv. Rumor je že dopoldne govoril v Bariju o nekaterih gospodarskih in socialnih vprašanjih, popol- vih razprav, saj so delegate demo- dne pa je ob zaključku včerajšnje- kristjanskega ženskega gibanja o-bravnavale razna vprašanja, ki so se dotikale nekaterih važnih vprašanj demokratičnega razvoja v Italiji. še zlasti pa je bil zanimiv poseg generalnega tajnika krščanske demokracije Fanfanija, ki je prišel v Avditorij že nekaj pred 10. uro in je nato poslušal celotno poročilo vsedržavne delegatke senatorke Falcuccijeve. Fanfani je v svojem govoru dejal, da vsi člani idemokristjanske stranke pričakujejo rezultate 12. kongresa stranke, kot da bi šlo za novo knjigo, V'resnicr pa je treba samo prelistavati strani. Treba je utrditi enotnost stranke, pa čeprav z ostrimi notranjimi disciplinskimi ukrepi. Fanfani je v bistvu govoril kot tajnik stranke, ki se bori za njeno notranjo enotnost in proti možnim poskusom razbijanja te enotnosti. Niti popoldanski poseg predsednika vlade Rumorja ni bil posebno ga zasedanja kongresa demokristjan-skih žena v bistvu ponovil poziv k enotnosti in to nekoliko polemično z določenimi izvajanji raznih delegatk, ki so bile mnenja, da je mogoče ustvariti enotnost v stranki na osnovi novih programov. Fanfani je po govoru na kongresu najprej obiskal tržaško vodstvo KD. nato se je razgovarjal z goriškimi demokristjani, danes pa se bo sestal z ‘vodstvom pokrajinske federacije KD v Vidmu «J- z vodstvom deželne federacije KD. O vseh teh sestankih niso izdali nobenega uradnega sporočila. Izleti ... iiniiiii m.......................... SMRTNE POSLEDICE PROMETNE NESREČE TRAGIČNO NOČNO TRČENJE V MRAMRSKEM DREVOREDU Zaradi spolzkega cestišča je avto zaneslo na desno, kjer je treščil v drevo žurnega o trčenju. S postaje so nemudoma obvestili še osebje Rdečega križa ter gasilce. Pod hudim nalivom so gasilci potegnili moškega iz razbitin avtomobila, nakar je po zdravniškem pregledu orožniški podčastnik D’Afaro s pooblaščenjem državnega pravdnika dr. Tavelle izdal dovoljenje za prevoz nesrečniko-1 vega trupla v mrtvašnico splošne * bolnišnice. Zaccaria, ki se je pred nekaj leti vrnil iz Bukarešte, kjer se je rodil, v očetovo rojstno vas, zapušča mlado ženo in tri otroke. Smrtna kosa, ki tako neusmiljeno žanje po naših in drugih cestah, je spet zamahnila po mladem življenju. Žrtev strahovite prometne nesreče je preteklo noč postal 32 let star geometer Giannino Zaccaria iz Nabrežine — Kamnolomi št. 82/C. Ko se je nekaj čez drugo uro ponoči z avtom vračal po Miramar-skem drevoredu iz mesta proti domu, je v bližini železniškega kopališča silovito treščil v obcestno platano in bil pri priči mrtev. Prebil si je namreč lobanjo in prsni koš ter zadobil številne druge rane, u-darce in zlome s hudimi notranjimi poškodbami. Tragični nesreči je nedvomno v prvi vrsti botrovala spolzka cesta. Ob tisti uri je namreč nad mestom in okolico divjala nevihta. Zaccaria je privozil s svojim fiatom 1300 z registracijo 116558 do omenjenega km pališča, kjer je prehitel neki fiat 500. Kakor je pozneje izjavil orožnikom hitrega posega voznik malega fiata Gianpaolo Blasina s Furlanske ceste 417, je po prehitevanju začelo zanašati Zaccarijev avtomobil proti desni strani cestišča, že v naslednjem trenutku pa je silovito treščil v drevo, priblijmo 50 metrov od poslopja št. 83. Prizor je bil pretresljiv. Sunek je dobesedno ovil avtomobil okrog drevesa, nesrečnega Zaccario pa je vrglo na zadnji sedež. Blasina, ki je bil priča nesreči, je odhitel do orožniške postaje v Barkovljah in obvestil de Doberdob in Dolina po «naravnih katastrofah» prizadeti področji Predsednik deželne vlade Co-melli bo v kratkem izdal odlok, v katerem so navedena področja v naši deželi, ki so jih prizadele «naravne katastrofe» (toča, zračni vrtinci, nevihte). Med kraji, ki jih odlok omenja je tudi Gorica ter občini Doberdob in Dolina. V četrtek je uspešno opravil diplomski izpit iz klavirja m konservatoriju «Tartini» RAVEL KODRIČ gojenec šole Glasbene matice (razred prof. E. Ambrozeta) Diplomandu iskreno čestitajo kolegi in prijatelji. Čestitkam svojemu sodelavcu se pridruiu-je Primorski dnevnik. ZAZIDLJIVO parcelo ali hišo kupim v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek, tel. 761-470. 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — AUTOSALONE TRIESTE. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Miceo, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a. ZA TRGOVSKO PODJETJE potrebujemo strojnega izvedenca (perito) z znanjem slovenščine, po možnosti angleščine ali nemščine — 16-17-letno dekle za uradniško delo z znanjem slovenščine in strojepisja. Zglasiti se na Slovenskem gospodarskem združenju, Ul. Cicerone 8/b vsako jutro od 9. do 12. PRODAM STROJ za tovorni avto OM Titano — letnik 1967 — generalno popravljen. Vinko NADIŽAR — 6400» KRANJ, Smledniška 22. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiNHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiina dinja Nella Milkovitsch, uradnik A-lessio Cok in uradnica Dobrina Strain, biolog Gianni Presani in študentka Bruna Filippi, pristaniški delavec U-l Sandra Perticarari, industr. izvedenec vio Lonza in frizerka Marina Brunet- Antonio Vento in učiteljica Enrica ti, pristaniški delavec Giorgio Cra- Faccetti, mizar Mario Umek in urad- Tabomiki Rodu modrega vala čestitajo svojemu članu RAVELU KODRIČU ' ob uspešno opravljenem zaključnem izpitu iz klavirja na tržaškem konservatoriju «Tartini». Sekcija PSI za «vzhodni Kras» z Opčin organizira 30. septembra t.l. enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi z ogledom Vrbskega jezera in Gosposvetskega pelja. Cena izleta 5.500 Ur. V ceno je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje na Opčinah v trgovini s pohištvom «Renar», Proseška št. 3 ter v Bazovici št. 131 pri Ivanu čaču, v Velikem Repnu pri Pavlu Colji in v Zgoniku št. 34 pri Brunu Miliču. Za potovanje preko meje je potreben potni Ust ali osebna izkaznica. Točen čas odhoda bo pravočasno objavljen. Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo.’ 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo tudi ogledaU nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu. Vpisovanje na tajništvu KZ, Ul. Cicerone 8/B. PD «Ivan Grbec» v Skednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okolico. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih. Mali oglasi Prosveta Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine obvešča, da bo tudi letos priredilo baletni tečaj. Interesentke se lahko prijavijo pri Luciji Hrovatin, tel. 211161, vsak delavnik od 14. do 17. ure, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Vpisovanje se bo končalo 5. oktobra. Razna obvestila SPDT sporoča udeležencem 3. dneva planincev (na področju Nanosa), v nedeljo, 30. t. m., da se lahko pripeljejo v Razdrto z avtobusom, ki odpelje z glavne avt. postaje ob 7.15 (proga Trst - Ljubljana). KASTA vabi letošnje maturante, da se zberejo jutri, 24. t. m. ob 8.30 zjutraj pri restavraciji Suban. BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 tel 38-101. 30 045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV 21. SEPTEMBRA 1973 Ameriški dolar 589.— Foni šterling 1.420,— Švicarski frank 196,50 Francoski frank 134,— Nemška marka 244,35 Avstrijski šiling 32,90 Dinar: debeli 38,— drobni 39-- MENJALNICA vseh tujih valut Danes, NEDELJA, 23. septembra SLAVOJKA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19 02 — Dolžina dneva 12.09 — Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 17.12. Jutri, PONEDELJEK, 24. septembra NADJA Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,1 stopinje, najnižja 15,9. ob 19. uri 17,6 stopinje, zračni tlak 1008,3 mb ustanovljen, veter 10 km na uro ju-govzhodnik, dežja 52,3 mm, vlaga 74-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. septembra 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. Umrli so: 74-letna Benvenuta Benvenuti vd. Pibroni, 73-letni Ermanno Vascotto. 78-letni Antonio Bigello, 71-letna Giovanna Gregori, 86-letna Maria Debeliš vd. Sancin, 71-letni Alberto Žago, 64-letna Viktorija Hrvatin por. Lovrečič, 88-letna Michela Di Lorenzo por. Pieone, 63-letni Lodovico Bruna. 86-letna Annita Topan. Oklici: Elektronski tehnik Claudio Dalberto in uradnica Serafina Valenti. delavec Fabio Sobar in frizerka Maria Pia Coretti, trgovec Claudio Petrani in gospodinja Teresa Matera, častnik trgovske mornarice Guliano Trojer in uradnica Luciana Codan uradnik Goran Tavčar in študentka Vilma Bigot, šofer Giordano Fran-zutti in gospodinja Antonia Girriona. delavec Silvio Fait in trg. pomočnica gnolin in natakarica Norma Pez. električar Giusto Di Candia in delavka Covelli, upokojenec Sebastiano Pilli-rone in gospodinja Giulia Bonifacio, šofer Corri Farra in služabnica Anna Maria Matevc, pristan, delavec Franco Puzzer in gospodinja Silvana Pre-mac, trgovec Gastone Monego in uradnica Rina Hahnen - Coslevaz, delavec Domenico Mersi in gospodinja Liliana Piano, univ. študent Mariano Tassan Gurle in uradnica Viviana Saldassi, trgovec Emilio Firpo in gospo- FOTO KINO OPTIKA Via Mazzini, 51/b Tal. 733-361 nica Giovanna Favretto, uradnik E-doardo Svetina in uradnica Silvana Mahnič, bolničar Roberto Zotti in trg. pomočnica Serena Devescovi. ; LOTERIJA KVOTE: 12 točk - 12.750.000; 11 točk - 268.100; 10 točk - 24.300 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-lon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedal* 8; Tama ro v ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Andreina in Giotgio Maicen 10.000 lir, Nadal - Pacchioni 20.009 lir, družina Bolčina 2.500 Ur, Verginela -Košuta 5.000 lir, Ivan Košuta 2.000 Ur, Viktor Bogatee 2.000 lir, Josip Cibie 5.000 lir. Rudolf di Lenardo 10.000 Ur, Ana Bogateč (št.' 176) 3.500 Ur. Nino Sosič 500 Ur, Vid Vremec 3.400 Ur. V spomin pok. arhitekta Viktorja Sulčiča daruje sestra Viktorija 10.000 Ur. V spomin Marte Trobčeve — Nevenke daruje Slava Slavec 5.000 Ur. Ob obletnici smrti Emilije Košute (št. 216) se je spominjajo hčere Irma. Laura in Mara ter darujejo 15 000 lir. Namesto cvetja na grob sestrične Ivanke Lozar daruje Justina Gustinčič 10.000. V spomin predrage pokojne mame Ivanke Lozar darujejo sinovi 45 000 Ur. Namesto cvetja na grob pokojne Ivanke Lozer darujeta Adelina in Viktorija 2.000 Ur. Namesto cvetja na grob pokojnega Karla Švaba darujeta Viktorija in Nini 1.000 Ur-. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCAIN OD SV. ANE V počastitev spomina ob 18 obletnici smrti drage matere Urške iz Ricmanj št. 125 daruje hči Zora 2.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Adrijano Šik (Mačkolje) 1.000 lir, Roman Smotlak (Dolina 78) 1.000 Ur, Angel Kocjančič (Dolina) 5.000 Ur, Jordan Kralj (Domjo) 2.000 Ur, Zdravko Rodella (Domjo) 1.000 Ur, Borie Kocijan (Domjo) 1.000 lir, Milan Hrvatič (Domjo) 1.000 Ur, Danilo Žerjal (Domjo) 2.000 lir, Židko Rodella (Domjo) 1.000 Ur, Ladi Ota (Domjo) 2.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Vladimir Ravber, klesar, 4.000 lir, Jože Šajn (klesar) 4.000 lir. družina Križmančič (št. 103) 10.000 Ur, tiskarna Graphart 20.000 Ur, družina Poženel (Opčine, Ul. Alpini 129) 20 tisoč lir, Branko Čufar z družino 20.000 lir, Polde (Trst) 4.000 lir, žene od Banov za posojene narodne noše ob odkritju spomenika 3.000 lir. Anton Frankovič, kamnosek iz Lokev 12.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V GABROVCU Namesto cvetja na grob Antona Rustije darujeta Nada in Nini (Gabrovec) 4.000 Ur. * * • V počastitev spomina sina Mirko-ta, padlega v NOB, in žene Antonije daruje Štefan Grgič 5.000 Ur za PD Slovan iz Padrič. Ob prvi obletnici nepozabnega E-gona Puntarja darujeta oče in mama 25.000 Ur pripravljalnemu odboru jubilejne proslave 50-letnice ustanovitve ŠD Primorje, 5.000 lir ŠD Vesna. 5.000 Ur ŠD Zarja, 5.000 Ur ŠD Breri 5.000 Ur ŠD Olimoija, 5.000 lir ŠD Primorec, 5.000 Ur ŠD Aurisina, 5.000 lir ŠD Libertas Prosek, 5.000 Ur ŠD Kras, 5.000 Ur ŠD Kontovel. Ob I. obletnici ljubljen..ja vnuka E-gona daruje nona Marija Daneu 5.000 Ur za ŠD Primorje. Za izgradnjo Kulturnega doma Prosek - Kontovel daruje Rihard Gorup 5.000 Ur. Ob 30. obletnici Vladimira Štoke koristen naslov za« oprezno vašega doma pohištvo ZERIAL Pooblaščen prodajalec A v HZ T m * v « A v k' I Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja ih spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte in predračune, ter ob 4. obletnici Franca Štoke darujejo Markčevi 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Antona Rustije daruje družina Rustija in Pol-duzzi 5,0Q0 tir za Dijaško matico. Ob priliki 75-letnice PD Slovan in 25. obletnice odkritja spomenika padlim v NOB iz Padrič darujejo za PD Slovan: družini Grgič in Palčič (Padriče 133) 5.000 lir, Silvan Kalc z družino (Padriče 79) 10.000 lir, Rudolf Kalc (Padriče 29) 3.500 Ur in Alojz Žagar (Padriče 38) 3.000 Ur, Karla Delben 3.000 Ur, Pavla Križmančič 3.000 Ur ,Pepi Križman-čič (Padriče 39) 10.000 Ur. V spomin preminule Ivanke Košute Lozar daruje Zora Polojac za Slovensko dobrodelno društvo 5.000 Ur ter za pevski zbor «Albert Sirk* iz Križa 5.000 Ur. ZA KIP ALOJZA GRADNIKA NA REPENTABRSKI ŠOLI DARUJEJO: vsi iz Cola: gospod župnik Avguštin Želč 3.000 lir, Valentin Bizjak (Col št. 10) 5.000 Ur, Alfonz Guštin (12) 3.000 lir, Maks Guštin (9) 1.000 Ur, Olga Zenič (13) 300 lir. Lado Ravbar (23) 1.000 lir, Karlo Križman (40) 500 Ur, Stanislav Škabar (40) 2.000 lir, Mario Špc (40) 3.000 Ur. Miljo Škabar (40) 1.000 Ur, Slavka Kocijan (40) 2.000 Ur, Stano Hrovatič (40) 1,000 lir, Ludvik-Guštin (8) 2.000 lir, Janez Guštin (7) 1.000 Ur, Ferdinand Gulič (11) 1.000 lir, Anton Guštin (21) 1.000 lir, Edvard Guštin (5) 2.000 lir, Albin Guštin (4) 500 Ur, Stano Križman 2.000 lir. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR darujejo: Ana Lavrenčič s Ratinare 2.000 Ur, Silvano čok (Calcestruzzi preconfezionati) Bazoviška cesta 10.000 lir, gostilničar Kre-vatin «Pri mostu» - pri Orehu (Milje) 10.000 Ur, gostilničar Samec (blok pri Plavjah) 5.000 Ur mehanična delavnica AKate Mario in Kosič pri bloku na Škofijah 5.000 Ur, Gostilna «De Maria» (Korošci - Milje) 1.000 Ur, trgovec s pohištvom Leopold Babič (Ul. Madonnina 44) 5.000 lir, trgovec S. V. iz Ulice Baiamonti 20.000 lir, pekarna Legiša (Sesljan 41) 10.000 lir, mehanična delavnica MOCOR (Industrijska cona) 10.000 Ur. trgovini železnine in gradbenega materiala Dorče in Drejc Terčon (Sesljan) 10.000 Ur, krojačnica Silvester Markuža (Sesljan 10/E) 10.000 lir, gostilničarka N. N. (Cerovlje) 3.000 lir, trgovina Stanko Legiša (Cerovlje) 5.000 lir, samopostrežna trgovina Danilo Legiša (Sesljan) 5.000 lir, trgovina z mešanim blagom Marija Legiša (Sesljan) 2.000 lir; gostilna Milka Suban (Jamlje pri Doberdobu) pri Doberdobu) 5.000 Ur, Jožef Moro (Vrh 27 nad Sovodnjami) 1.000 lir, restavracija «Marinella» (Miramarski drevored 323) 20.000 lir, gostilna «Pri Bižetu» Alojz Legiša (Devin) 5.000 lir, gostilničar Alojz Pahor (Jamlje pri Doberdobu) 5.000 lir, gostilna Peric (Poljane pri Doberdobu) 5.000 lir, gostilna Devetak (Vrh nad Sovodnjami) 12.000 Ur, trgovina TV E-lektrotehnika Peric in Giardina (Sesljan) 5.000 Ur, Argeo Savarin (Ul. Economo 6) 1.000 Ur, vinotoč (Spaccio vini) Karlo Semolič (Jamlje pri Doberdobu) 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Ivana Čoka daruje Ema Glavina por. Ban 5.000 lir. GORIŠKI DNEVNIK TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV V GORICI MINISTRSTVO JE OBJAVILO UGODNO MNENJE 35 moških, Ženskih in mešanih zborov Pripravljajo pravilnik o zaščiti bo nastopilo danes s folklornim petjam “ p°soilih ” Ob 21. uri nastop otrok iz Tržiča in zmagovalcev v folklornem petju - Rezultati s tekmovanja v polifoniji Kot smo že včeraj pisali, se je v petek zvečer zaključilo v dvorani UGG v Gorici 12. mednarodno tekmovanje pevskih zborov v polifoniji. Ocenjevalna komisija je ocenila 20 mešanih zborov, 6 moških in 9 ženskih zborov. V kategoriji mešanih Zborov je na prvem mestu «Poštarski zbor» iz Sofije (Bolgarija), ki je dosegel 94,6 točke, drugi je univerzitetni zbor iz Madžarske s 93,81 točke, tretje mesto pa si delita zbora «Muko» iz Danske in «AmetsaV iz Iru-na (Španija) s po 92,21 točke. Jugoslovanski mešani zbor «Svetozar Markovič» iz Novega Sada se je uvrstil z 91,40 točke na 5. mesto, zbor «Lojze Bratuš» iz Gorice s 32,4 točke na 14. mesto. Med moškimi zbori, kjer konkurenca ni bila tako huda, je na prvem mestu zbor «E. Grion» iz Tržiča z 92,5, drugi je «Mirko Fi-lej» iz Gorice s 84 točkami; tretji «Montasio» iz Trsta (83 točk), četrti je «Vasilij Mirk» s Proseka pri Trstu z 80 točkami, peti «Lino Mariani» iz Pulja s 77 točkami in 0. zbor iz Gradeža (73 točk). Med ženskimi zbori jih je v polifoniji nastopilo devet. Pivo, drugo in tretje mesto so zasedli zbori iz Madžarske, Danske in Romunije s 94,60, 94,41 in 91,01 točk?. Četrti je «Montasio» iz Trsta z 88,40 točke. Ženski zbor z Jesenic je osmi s 76,41 točke. Nagrade so zmagovalcem podelili na slavnostnem koncertu sinoči, ko sta nastopila po prva dva nagrajena zbora iz vsake kategorije ter so se s pesmijo poslovili od goriškega občinstva. Žal na tem koncertu ni nastopil otroški zbor šolarjev iz Sežane, ker jih niso pravočasno cepili, kar je potrebno za prehod meje zaradi kolere. Včeraj popoldne je na tekmovanju v folklori nastopilo 5 ženskih zborov in med njimi zbor iz Novega Sada pod taktirko Lazarja Bute, ter «Montasio» iz Trsta. Nastopilo je tudi 7 mešanih zborov. Danes ob 9.30 nastopi 5 moških in 6 mešanih zborov. Med moškimi nastopi zbor s Proseka, ki bo zapel tri slovenske pesmi ter zbor iz Danske med mešanimi. Popoldne ob 15.30 bo še zadnji del tekmovanja v folklornem sporedu, ko bodo nastopili še 4 ženski in 8 mešanih zborov. Pri ženskah bo zbor z Jesenic zapel tri slovcn-«ke pesmi, med mešanimi zbori pa bodo nastopili zbori iz Bolgarije, Novega Sada, Romunije in Madžar ske, med zbori iz Italije pa bo nastopil mešani zbor «Lojze Bratuš» iz Gorice, pod taktirko pevovodje Stanislava Jericije ter bo zapel pesmi «Stoji na bregu dekle», «Lipa» in «Sem se rajtou ženit». Zvečer ob 21. uri bo slavnostni zaključni koncert, pred katerim bedo podelili nagrade in pokale zmagovalcem iz folklore. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi mali zbor učenk iz neke šole v Tržiču s programom otroških pesmi. S petjem se bo poslovilo od občinstva in Gorice tudi šest pevskih zborov, ki bodo pri današnji oceni dosegli prvo in drugo mesto v ljudskem petju. mu med prirediteljem, Primorsko šahovsko podzvezo in organizatorjem šahovskim društvom Tolmin je udeležba omejena na 22 društev, vabljena pa so vsa šahovska društva, ki so se zadnja leta te že tradicionalne šahovske mednarodne prireditve redno udeleževala. Vabljena so naslednja šahovska društva, oziroma mestne šahovske reprezentance: Ajdovščina, Anho vo, Idrija, Izola, Jesenice, Koper, Nova Gorica, Piran, Pivka, Postojna, Sežana, Šempeter, Tolmin, Fin-kenstein (Koroška), Čedad, Dolina, Fogliano ali Lignano, Gorica, Trst s prvo ekipo in mladinsko, Tržič in Videm. Organizator prireditve je pripravil za najboljše šest pokalov, plakete in diplome. Prvi šahovski brzoturnir obmejnih mest je bil pred desetimi leti v Bovcu in tako je tudi letošnji, ki je po vrsti že deseti, tj. jubilej ni zopet v Bovcu. To je toliko bolj zanimivo, ker sovpada ta jubilej tudi s proslavo 800-letnice tega mesta in proslavami tolminskih pun tov. Tako se bodo zbrali 7. okto bra v Bovcu šahisti iz vseh treh obmejnih področij, da preverijo svoje šahovsko znanje med seboj, da se zopet snidejo in prijateljsko pogovorijo ter tako še bolj utrdijo medsebojne stike. Tajnik KD Fanfani na koncertu Schizzi Tajnik krščanske demokracije A. Fanfani je včeraj povsem nepričakovano prišel na svojem dvodnev nem potovanju po naši deželi tudi v Gorico, kjer se je na sedežu stranke srečal z njenimi voditelji in se zanimal za naše probleme. V družbi pokrajinskega tajnika KD De Sirnoneja je obiskal popoldanski koncert Seghizzi, kjer se je srečal tudi s predstavnico ministrstva za kulturo bolgarske republike, ki je prisostvovala koncertu. Zaradi proste cone sestanek z De Mito Preusednik in ravnatelj trgovinske zbornice Lupieri in Bertolazzi sta se prejšnji dan v Rimu sesta la s predstavniki ministrstva za in dustrjjo ter se pogó'gSr'jali o podaljšanju zakona o prosti coni. De legacijo je spremlja' poslanec KD Marocco, v njej ‘pa je bil tildi gori-ški župan De'Simone. V'prihòclri'jih’ dneh je na programu ponoven se stanek, tokrat s samim ministrom De Mito, ki je že podrobno sezna njen z vprašanjem. Danes občni zbor Zelenega križa Danes, v nedeljo, ob 9. uri bodo člani goriškega Zelenega križa imeli občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v Ulici Crispi 7. Na dnevnem redu bodo naslednje točke; S" tem bo zaključeno letošnje tek- j izvolitev predsednika, tajnika in movanje pevskih zborov in se bo mo o podrobnostih in o splošni c-ceni uspehov povrnili v našem časopisu še v prihodnjih dneh. Vsekakor lahko rečemo, da je tudi letošnje tekmovanje, povezano s konferenco o mladinskih zborih na go-riškem Gradu, pokazalo napredek ter si še bolj utrdilo svoj sloves in sloves Gorice, mesta ob odprti državni meji. I. M. Šahovski brzoturnir obmejnih mest oktobra v Bovcu Deseti jubilejni šahovski brzoturnir obmejnih mest Slovenskega primorja, Furlanije - Julijske krajine in Koroške bo v Bovcu v nedeljo, 7. oktobra. Prireditev, ki je bila prvotno določena, da bo v septembru, je pre-nešena na nedeljo, 7. oktobra, in bo v prostorih «Alp hotela» s pričetkom ob 10. uri. Po sporazu- treh skrutinatorjev: odobritev zapisnika prejšnjega občnega zbora; razprava glede včlanjenja Zelenega križa v goriški zdravstveni konzorcij; izvolitev dveh članov uprav nega odbora ter razno. Konec septembra mladinsko srečanje v Breginju Pred nekaj dnevi so se v Starem selu pri Kobaridu sestali predstavniki tolminske mladine in zamejskih Slovencev, da bi se pogovorili o srečanju, ki ga pripravljajo 30. septembra v Breginju. Dogovorili so se za program drugega tradicionalnega srečanja. Prvo je bilo lani, ko se je v Breginju zbralo okoli 30 zamejskih in 80 tolminskih mladincev. Zamejci so prišli na srečanje predvsem iz Beneške Slovenije, letos pa upajo, da se bodo vabilu odzvali tudi mladi iz drugih zamejskih krajev. Program srečanja predvideva najprej pogovore o medsebojnih odnosih in o utrjevanju teh odnosov, nato bi pripravili kratek kulturni in zabavni program. Urnik mejnih prehodov druge kategorije Objavljamo urnik mejnih prehodov di'uge kategorije na Goriškem: Ceglo: od 7. do 19.30. števerjan: od 7.30 do 19. ure. Štandrež: od 7. do 19. ure. Solkan: od 7. do 18.30. Škrljevo: od 6. do 21. ure. Palkišče: od 6. do 21. ure. Jutri popoldne skoki v Sočo Nini Orzan se je končno odločil. S permskega mosta bo skočil danes ob 17. uri. Njegovi prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj skok odloži za nekaj časa, ker je ravno ob tistem času pevski koncert Seghizzi in igra tudi Pro Gorizia, vendar niso uspeli. Orzan jih je zavrnil, češ da je ob tistem času «razmerje med zvezdami» zanj najbolj ugodno in da on na to nekaj dà. Njegov skok v Sočo pa ne bo osamljen. Maligoj. «il rosso», je napovedal svoj skok samo kakšno minuto kasneje. Tako je prepričan v svoje sposobnosti, da se je že proglasil za zmagovalca. Lansko leto, ko je prvič skočil z mosta, visokega 18 m, je presenetil s svojim stilom. Poleg dveh Goričanov se prijavljajo še 26-letni Rodolfo Cornei'io iz Fojde, ki mu karabinjerji poleti niso dovolili skočit' s Hudečevega mosta v Čedadu, in Russian iz Ko prive ter «Danilo» iz Trsta. Če bo vreme ugodno in če ne bodo «prireditve» preklicali, potem lahko že sedaj rečemo, da bo pevmski most poto občinstva. Mimo vseh uradnih dogovorov bomo tako dobili še eno, dokaj originalno prireditev v sedanjem soriškem septembru. Goriška pokrajina bo prva v Italiji, ki bo skoraj v celoti zajeta v dve zaščiteni območji - Goriški Kras se lahko poveže s tržaškim Pred časom je Uradni vestnik objavil mnenje vsedržavnega odbora za zaščito imena vin, ki ima sedež pri kmetijskem ministrstvu, o zaščiti tipičnega vina goriške ravnine. To je predzadnji akt pred dokončnim sprejetjem pravilnika za deseterico posoških vin (vini Isonzo). Zaščiteno posoško območje zaobjema celotno ravninsko področje go-riške pokrajine razen obmorskega pasu od Tržiča do Gradeža. Zunaj tega območja ostanejo tudi višji predeli goriškega Krasa; goriška Brda pa imajo že od leta 1968 priznano zaščito svojih vin. Goriška pokrajina bo tako, edina v Italiji, skoro v celoti zajeta v dve zaščiteni vineodniški področji, kar je priznanje vinogradniško primernim zemljiščem in legam in tudi posledica dolgoletnih prizadevanj goričkih vinogradnikov, da u-veljavijo svoja visekokvaiitetna vina. To je briškim vinogradnikom že uspelo, saj so ponesli sloves svojih vin daleč preko deželnih meja. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiitiiiiiliiiiiitiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilift 26. SEPTEMBRA, OBLETNICA USTANOVITVE VOJKOVE BRIGADE V CERKNEM Idrija praznuje svoj letošnji občinski praznik v znamenju gospodarskega vzpona Obrat ETA, ki se uspešno uveljavlja, je nadomestil občutno izgubo zaradi krize z živim srebrom - Pomembno skrb posvečajo kulturni dejavnosti Z zaščito imena posoških vin tokaja, sauvignona, malvazije, belega in sivega burgundca, verduca, traminca, renskega rizlinga, merlota in kaberneta bomo v goriški pokrajini imeli skupno 21 zaščitenih vin. V Brdih so namreč zaščitena belo briško vino, laški rizling, tokaj, malvazija, beli, sivi in črni burgundec, sauvignon, traminec, merlot in franc, kabernet. Poimenovanju briških tipičnih vin je sledila v Brdih obnova starih vinogradov, nasadi novih in predvsem izboljšava v kletarjenju. Isto lahko pričakujemo za posoško pod ročje, kjer se že danes predela 75 odst. celotne vinske produkcije goriške pokrajine, ki dosega 170-200 tisoč hektolitrov. Za kraške vinogradnike, ki ostanejo zunaj obeh zaščitenih območij, je vsekakor pozitivno, da niso vključeni v nižinsko posoško območje, kajti njihova vina z nižinskimi nimajo nič skupnega. Ostaja jim pa možnost, da s tržaškimi vinogradniki zahtevajo zaščito za ves kra-ški predel. PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO Štaadrežci pripravljajo svojevrsten jesenski ljudski praznik Na Pilošču bodo na programu športne, kulturne in rekreacijske točke - Imeli bodo tudi razstavo bri-škili in kraških vin ter razstavo domačega orodja V Štandrežu je skoraj že vse pripravljeno za prvi jesenski ljudski praznik, ki bo v soboto, 29. in nedeljo, 30. septembra na starem trgu sredi vasi, na Pilošču. Svojevrsten praznik, ki bo zajel športne, kulturne, zabavne in rekreacijske točke, bo v organizaciji domačega prosvetnega društva, ki s to prireditvijo stopa v novo prosvetno-športno sezono. Praznovanje se bo pričelo v ser boto ob 20. uri, ko bodo startali tekmovalci avtorallyja za prvo pol-etapo. Kot smo že poročali, bo tudi letošnja avtomobilska tekma origi nalna, saj ne bo treba odgovarjati na vprašanja, temveč bo treba med potjo opraviti nekatera ročna dela, kot je izkopati jamo in pejdobno. Po startu zadnjega avtomobila bo na Pilošču nastopil član Stalnega gledališča iz Trsta Stane Raztresen, ki bo občinstvu recitiral nekaj pikrih. Seveda ne bo na trgu stolov, ampak sedelo se bo na slamnatih «balah», čisto po starem običaju. Kot vsak dobro organiziran praznik ne bo manjkalo zabave in plesa ob spremljavi ansambla «Briški slavček». Drugega dne, v nedeljo, se bo praznovanje pričelo že ob 9. uri s startom druge poletape štandreške ocenjevalne avtotekme. Ob 10. uri bodo vedno s Pilošča startali mladinci, ki se bodo udeležili kolesarske dirke. Popoldne se bo program začel ob 14. uri z mladinskim ex tempore na temo: Štandrež. Medtem ko bodo mladi iz štandreža zaključevali svoje umetnine, bo ob 16. uri srečanje z Vrhovci. Častni gost srečanja bo član tržaškega gledališča Danilo Turk - Joco. Ob 20. uri se bo pričela prosta zabava. Med plesom bo nagrajevanje zmagovalcev avtotekme. Oba dni ne bo manjkalo domače jedače in pijače. Poleg tega bo tudi razstava briških in kraških vin ter domačega orodja. Te dni pa se na društvenem sedežu zaključuje mladinski šahovski turnir, ki ga organizira PD «O. Župančič». S ponedeljkom pa bo na društvenem sedežu predaval o šahovski tehniki znani goriški šahist Boris Ipavec. Idrijska občina slavi svoj praznik vsako leto 26. septembra. Posvečen je spominu na ustanovitev Vojkove brigade v partizanski zibelki Cerknem. Letošnje praznovanje bo še posebej svečano, saj poteka ravno trideset let od pomembnega dogodka za primorsko partizansko gibanje. Hkrati pa so tudi splošne gospodarske in družbene razmere dovolj obetajoče, da so posvetili v enem najstarejših primorskih mest prazniku ustrezno pozornost. Če hočemo predstaviti občino, potem moramo najprej zapisati, da je v širši jugoslovanski in svetovni javnosti znana predvsem po rudniku živega srebra. Že skoraj pol tisočletja namreč potuje idrijsko živo srebro po svetli. Rudnik je bil dolga stoletja hrbtenica gospodarstva občine. Kar je bilo zanj dobro, je bilo dolgo dobro tudi za občino. Razen po živem srebru je Idrija daleč naokoli znana tudi po svojih čipkah, ki’ so v nekem smislu povezane z rudnikom, saj se gre zahvaliti prav strokovnjakom rudnika, da so našle pot iz Avstrije med idrijske žene, kjer so se v teku desetletij izvirno razvijale. ETA — REŠITEV IZ KRIZE Rudnik, ki je, kakor smo omenili, predstavljal stoletja gospodarsko hrbtenico občine, je zašel pred leti zaradi nihajočih cen na svetovnem UIU za normalizacijo položaja v LNTS Na sedežu UIL v Gorici se je sestalo predstavništva sindikalne organizacije v pokrajinskem vodstvu INPS. Preučilo ie položaj v tej ustanovi na podlagi stališča CGIL o položaju v INPS. Na sestanku, ki ga je vodil Bregant, so ugotovili potrebo po reorganizaciji zavoda, zlasti načrtovanja, decentralizacije, racionalizacije in {»klicnega usposobi jan ja. Predstavniki UIL so se dogovorili za sestanek z drugimi sindikalnimi organizacijami, da bi preučili položaj v INPS j tržišču v krizo. S prodanim živim in ga normalizirali. | srebrom so v rudniku komajda za- služili za tako imenovano enostavno reprodukcijo. Denarja iz rudniške blagajne, s katerim so prej reševali najrazličnejše gospodarske in družbene probleme v občini, ni bilo več. Na srečo je nekaj podjetnih ljudi začelo že prej razmišljati’ o novih gospodarskih aktivnostih. Tovarna elektrotermičnih izdelkov, ali na kratko ETA, ki je imela svoje prostore v nekdanjih italijanskih vojašnicah v Cerknem, se je z njihovo pobudo začela intenzivneje razvijati. Njene električne plošče in elektromotorje. Sicer pa večjih industrijskih podjetij razen še obra ta Slovenija-lesa v občini nimajo, pač pa se uspešno razvija nekaj obrtnih podjetij, med njimi zlasti tovarnica težke konfekcije, gradbeno podjetje in pa Simpleks, ki se ukvarja s konvinskimi gradbenimi elementi. Skupaj imajo v občini, ki šteje manj kot 20.000 prebivalcev, kar 5595 zaposlenih v gospodarskih dejavnostih in družbenih službah. V zadnjih šestih letih se je dvignilo drugi sestavni deli za štedilnike 1 število zaposlenih za dobro tretji-so zaradi kvalitete našli pot na za- j no in tudi za naprej so možnosti padnoevropsko, zlasti nemško trži-1 ugodne. šče. In kmalu so storili korak na- j v občini posvečajo zadnja leta prej ter našli pot v kooperacijo z ! zeio veliko pozornost tudi moderni- nemškimi partnerji, ki so za razvoj podjetja prispevali svojo tehnologijo in tudi kapital. Tako je ETA med drugim pred kratkim dobila svojo livarno. Danes zaposluje sama ETA že tisoč tristo ljudi. Z o-brati, ki delajo v kooperaciji z njo, pa daje kruh blizu 2000 delavcem. V rudniku pa je trenutno le nekaj nad 600 delavcev. Zanimivo je tudi, da je ETA visoko rentabilna, saj sodi med najbolj uspešna podjetja po vsej Primorski. V ETA prihajajo ljudje ne le iz celotnega cerkljanskega območja, marveč tudi iz same Idrije. V podobno smer kot ETA, le v manjšem obsegu, se razvijata tudi tovarna kolektorjev v Idriji in pa tovarna Iskre, ki dela majhne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimitiiniiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiMttfimtiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UGOTOVITVE POSLANCEV LIZZERÀ, MENICHINA IN ŠKERKA Na ribjih trgih naše dežele je zaradi kolere za okoli 6 milijonov lir manj prometa na dan Potrebno je prepričati javnost, da ribe niso nevarne - Spekulacije grosistov - Pomagati ribičem, ki so žrtve dogodkov Zaradi kolere v južni Italiji se je tudi na sever razširila psihoza o nevarnosti morskih školjk in rib za človekovo zdravje. Ker pristojne oblasti niso takoj uradno obvestile prebivalstva, kako je v severnem Jadranu s pridobivanjem klapavic in z ribolovom, so imeli ribiči v naši deželi občutno škodo, ki se pozna zlasti v zmanjšanju sredstev za preživljanje njihovih družin. Po podatkih, ki so jih te dni zbrali poslanci Lizzerò Me-nichino in škerk, se je od pojava kolere dalje pri nas zmanjšala prodaja morskih školjk in celo rib za okoli polovico. Kako hud uradec i tli, ki je pritrjena k so s tem doživele ribiške družine narisan rdeč križ, po stebru, je čemer je in ob njih tudi vsi tisti, ki so j mogoče sklepati, da gre za napra- služili kruh s preprodajo tega blaga, dokazujejo naslednje številke: na ribjih trgih v videmski laguni so pred kolero prodali dnevno za 5-6 milijonov lir školjk in rib; takoj ob izbruhu kolere so kupčije padle na 600-700.000 lir, sedaj pa se sučejo pri 2-2,5 milijona na dan. Približno enak položaj so zabeležili v Trstu, medtem ko se je v Gra-dežu promet zmanjšal od dveh na en milijon Takó velika izguba nastaja predvsem zaradi padca prodaje rib. Zanjo so v veliki meri krivi veliki špekulanti, ki s svojo politiko odvračajo ribiče, da bi šli na morje lovit. Zgoraj omenjeni poslanci so naslovili na ministre za trgovsko mornarico, za delo in socialno skrbstvo vprašanje, če ne bi kazalo obvestiti potrošnike prek javnih občil, da uživanje rib ni nevarno za zdravje. Poslanci nadalje predlagajo, naj bi tudi s posebnimi ukrepi pomagali ribičem, ki niso v ničemer krivi za sedanjo nesrečo. IfiidtnO. ulednUtikii Pevski zbor «Va.-J9; Mirt» s Proseka - Koulovela Telefonska pomoč ki je premalo znana Na državni cesti v Dolu, in sicer nasproti gostilne pri Mirkotu pri Devetakih, je deželna uprava namestila telefonsko napravo, ki je neposredno povezana s splošno bolnišnico v Gorici. Ker ima oddajno anteno, sodim, da gre za brezžično zvezo, ki se vzpostavi, čim uporabnik dvigne slušalko. Na ška- vo, ki naj služi zdravstvenim namenom. Postavljena je ob nekem parkirišču, nekoliko vstran od ceste ter je za ogromno večino voznikov težko opazna ali pa ie sploh ne vidijo. Deželna uprava je prav takšno napravo namestila tudi v bližini predora pod Križem pri Trstu, vendar močno dvomim, da se je vsi poslužujejo, kadar so v stiski. Vsaj kar zadeva telefon v Dolu, to lahko z gotovostjo trdim. Kdor se je odločil za telefonsko povezavo z bolnišnico, je prav gotovo storil dobro delo, vendar je sedaj potrebno poskrbeti tudi za kakšen napis, opozorilo ali nekaj takšnega, kar bo ranjenega voznika opozarjalo, da se lahko poveže z bolnišnico, če potrebuje pomoč. (sledi podpis) Aretirali in spustili na svobodo mladega Grka Včeraj zjutraj so v Tržiču aretirali in nato izpustili na svobodo, 28-letnega Georgasa Thomasa iz Korinta (Grčija), ki je te dni gost v Gorici skupno z drugimi člani pevskega zbora iz Korinta, ki nastopa na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov. Mladeniča, ki ga je zasačila vodja veleblagovnice Upim v Tržiču, ko je hotel odnesti jopič, so pustili na svobodo. Danes ob 16. uri v Doberdobu Nogometna tekma poročeni proti neporočenim za obilno zakusko Novo doberdobsko nogometno i-grišče ni privlačno samo za športno mladino, temveč se zanj ogrevajo tudi starejši ljubitelji športa. Tako bomo priča danes ob 16. uri že tradicionalnemu srečanju poročenih in neporočenih ali kot pravijo v vasi, tisbh, ki jim mora mama blikati hlače, proti tistim, ki morajo likati hlače ženi. Vsak večer mrgoli igralcev na igrišču vseh tež in starosti, ki se podijo za žogo, seveda če ni ta predaleč. Neporočeni nimajo preglavic s sestavljanjem ekipe, ker jih je precej, ki bi radi izkazali svojo atletsko sposobnost številnemu občinstvu. Probleme pa imajo poročeni, ker še vedno nimajo niti sestavljavca ekipe. Ekipi sta naslednji: Porečeni: Unto Zanier, Aldo Ka deš, Arnaldo Belota, Arnaldo Fer tušin, Marjo Perčev, Mario s pred cerkve, Vilko Pimpič, Marino Fer-tušin, Lado Hitro, Aldo s pred cerkve in Julko Midlin. Varuh prtljage Bruno Kuzmenov, rezerve Seve rine. S: Piuka in drugi. Neporočeni: Pepki Ferliško, Gianni z njive«, Mario Juvaneš, Karlo Tonkič, Franko Kovačev, Girgio brivc, Boris Stonar, Boris z Vrha, Nordio Šuster, Karlo Šaher in Alvise Furian. Rezerve: Julko Bezik, Silvano Mihač in drugi. Hitra pomoč Mirko J ulka. Po končani tekmi se bodo igralci zbrali v gostilni Peric, kjer se bodo okrepčali pri obloženih mizah. Janko Gergolet Šolske vesti zaciji kmetijstva. Občina sodi namreč med hribovite skupnosti v Sloveniji. Zajel jo je val bega ljudi iz podeželja v večja središča. Da bi nadaljnji beg zaustavili, so se lotili načrtnega moderniziranja kmetij. "Zdaj imajo že 40 tako imenovanih preusmerjenih kmetij, kjer zlasti goje večje število goveda za zakol in pa krav za mleko. Nastaja pa še kakih 80 takih kmetij, kjer bodo mladi gospodarji imeli perspektivo dobrega zaslužka. SKRB ZA KULTURO Idrija je imela eno prvih slovenskih gimnazij in je na svojo realko, ki je zlasti cvetela na prelomu stoletja, še sedaj ponosna. Zdi se, da je prav ta gimnazija zasejala med inteligenco kulturno miselnost, ki se ji tudi v najhujših finančnih razmerah niso odrekli. Zdaj ima dobro urejen muzej, ki izdaja revijo Idrijski razgledi, v kateri je izšlo mnogo zelo pomembnih prispevkov o preteklosti tega območja. Ob tem velja posebej omeniti kul turni center, kjer je bilo nekoč staro rudniško skladišče. V njem so našle mesto likovna galerija, ki prireja vsako leto uspelo likovno slikarsko kolonijo, dalje knjižnica in več drugih kulturnih inštitucij. Prav v zadnjih letih je končno zaživela tudi dramska družina kot naslednica nekdanjega dramatskega društva. Uprizorila je že več pomembnih del iz svetovne književnosti ter z njimi nastopila v raznih krajih Slovenije. Idrija je slednjič ponosna tudi na svoj prispevek v NOB. Cerkljanska in Vojskarska planota — to sta bili območji, kjer so imeli partizani vedno varno zatočišče. Bolnica «Franja» v bližini Cerkna ter tiskarna «Slovenija», kjer je nastajal Partizanski dnevnik, prehodnih našega lista, predstavljata edinstvena spomenika borbe za narodnostni obstoj in socialno preobrazbo primorskega človeka. Z njimi je tako ali drugače posredno in neposredno povezan del življenja tudi mnogih Slovencev, ki žive sedaj v Italiji. 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 mjiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin Ravnateljstvo nižje srednje šole I-van Trinko v Gorici sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo ob 9. uri na šolskem dvorišču- Izleti Goriška krvodajalna sekcija priredi za člane in simpatizerje izlet v Nico, Antibes, Cannes, St. Raphael in St. Tropez. Izlet bo od 28. septembra do 1. oktobra. Vpisnina stane 57.950 lir. Za podrobnejše informacije se je treba javiti na sedežu krvoda-jaine sekcije vsak delavnik od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure. V nedeljo, 7. oktobra organizira SPD skupinski izlet z lastnimi sredstvi za naraščajnike, starše in druge člane na Razor planino, kjer je postojanka, vzpon na Vogel in tolminski Kuk (nič težavno) v okviru proslav tolminskih puntov. Prisotnost velja za «planinstvo in šport za vsakogar». V nedeljo. 21. oktobra pa bo izlet na Učko nad Opatijo (prisotnost všteta za «planinstvo in šport za vsakogar»). Darovi in prispevki Za spomenik padlim v NOB na Vrhu so darovali: Marija Černič, Ronke 2.000 Ur; Krištof Devetak, Ronke 1.000; Marija Cotič, Ronke 1.000; David Devetak, Ronke 2.000; Franc Devetak, Selce 5.000; Darko Devetak, Ronke 5.000; Ana Černič, Ronke 2.000; Herman Cotič, Selce 10.000; Ludvik Cotič, Foljan 10.000; Aleš in Stanka Devetak, Selce 2.000; Fani Cotič, Selce 3.000; Teodor Devetak, Ronke 10.000; Davorin Devetak, Ronke 1.000; N.N., Vrh 5.000; Rozalija Cotič, Vrh 2.000; N.N., Vrh 5.000, Jožef Lavrenčič, Vrh 5.000; David Cemic, Vrh 10.000, Oskar Devetak, Vrh 10.000; Jožef Cotič, Vrh št. 7, 10.000; Boris Frandolič. Vrh 1.000; Jožef Devetak, Vrh št. 24, 5.000; E-leonora Černič, Bistrigna 1.000; Jožef Devetak, Vrh št. 42, 6.000; Giuseppe Visintin, Vrh 5.000; Aleksander Moro, Vrh 30.000; Jožefa Škabar, Vrh 20.000; Branko Juren, Poljane 10.000; Albin Berlot, Vrh 20.000; Angel Frandolič, Vrh št. 4, 10.000; Ljud- mila Cotič, Vrh 10.000; Ivana Cotič, Vrh 3.000; Ladislav Cotič, Vrh št. 23 10.000; Rihard Grilj, Vrh 5.000; Dominik Grilj, Rubije 10.000; Marijan Vižintin, Vrh 10.000; Venceslav Černič, Vrh 5.000; Viktor Fonzari, Vrh 10.000; Jožef Murenec, Vrh 10.000; Marcelo Devetak, Vrh št. 49, 10.000; Olga Cemic, Zdravščina 5.000; Ana Bašt-jančič, Vrh 3.000: Virgil Černič, Vrh 15.000; Igor in Milojka Juren, Poljane 2.000; Avgust Lenardič, Pevma 2.000; Pekama Cotič, Sovodnje 20.000; gostilna Ožbot, Rupa 10.000; Dora Korošec, Vrh 3.000; N. N., Vrh 5.000; Ivanka Cotič, Ronke 5.000; Rosi Visintin, Vrh 5.000; Gabrijel Devetak, Vrh 5.000; Marija in Danijel Devetak, Vrh 5.000; Prosvetno društvo «Kras», Dol-Poljane 25.000; sekcija Zveze borcev, Dol 25.000; gradbeno podjetje Juren in Buzin, Peč 10.000; gostilna Peric, Poljane 10.000. Rojakinja Gizela Mučič por. Legiša iz New Yorka daruje dva dolarja za SPD Gorica. Razna obvestila Goriška občina obvešča, da 6. oktobra ob 12. uri zapade rok za vlaganje prošenj za mesto socialne a-sistentke Z ZNANJEM SLOVENSKEGA JEZIKA in mesto ravnateljice o-troškega vrtca. Goriška občina je razpisala natečaj za štiri mesta tehničnega asistenta. Prošnje je treba nasloviti najkasneje do 17. novembra letos. Vse podrobnejše informacije daje urad za osebje na županstvu. * * * V trgovskem centru ENALC v Gorici v Ul. Mazzini 4 se je začelo vpisovanje v tečaj za uradniško prakso. Tečaji se bodo pričeli prihodnji mesec: v dnevnih urah za strojepis in stenografijo, v večernih urah pa za uradniški poklic. V večernih tečajih bodo še poučevali knjigovodstvo, tehniko IVA ter angleški, nemški in slovenski jezik. Tečaji, ki jih finansira ministrstvo za delo in dežela Furlanija-Julijska krajina, so brezplačni, kakor so brezplačne tudi knjige in šolske potrebščine. Učencem s podeželja bodo ob zaključku šolskega leta izplačali potne stroške. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu vsak dan od 8. do 13. ure. # * * Goriško občinsko podjetje je razpisalo natečaj za dve mesti elektrikarja, enega mehanika za motorje Diesel in enega šoferja mestnih avtobusov. Interesenti morajo imeti pogoje, ki jih določa zakon, poleg tega pa velja za šoferja še dveletna praksa. Prošnje je treba izročiti do 19. oktobra tega leta na posebnih tiskovinah, ki jih dobite v uradu. Ul. IX. agosto 15, kjer dajejo tudi podrobnejše informacije. ^Kino Gorica VERDI IS.OO—22.00 «Il serpente». J. Brunner in H. Fonda. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «L’Amerikano». Yves Montand in Renato Salvatori. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «Ku - Fu dalla Sicilia con furore». Franco Franchi in I. Molena. Barvni film. VITTORIA 15.30—22.00 «I pornogiochi delle femmine svedesi». M. Wright in C. Gordon. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 14.30—22.00 «Un dollaro d’onore». John Wayne in Dean Martin. Barvni film. I rzic AZZURRO 18.00—22.00 «Monta in sella figlio di... ». Bareni film. EXCF.I.SIOR 17.30—22.00 «Quel maledetto colpo a Rio Grande express». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «L’ultima casa a sinistra». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Heintje - sonce bo zopet sijalo». nemški barvni film ob 16.00, 18.00 in'20.00 SVOBODA «Sicilski klan», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Boter», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «škorpijon ubija», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00. RENČE Prosto. KANAL «Izabela hudičeva kneginja», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija, tel. 83538. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Pietro Piculin, tel. 83441 in dr. Giuseppe Vfaro, tel. 30174. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Kostantino Kouvalis, tel. 86755; v Ronkah pa dr. Giorgio Ver-bano, tel. 77124. DEŽURNE TRAFIKE Ul. Garibaldi 5, Ul. 24. maja 21. Ul. Duca D’Aosta 175, Drevored 20. septembra 31, Trg Tommaseo 1, UL Carducci 47. Ul. Veniero 2, Ul. Toti 4, Ul Levada 16, Verdijev korzo 26, Trg S. Giorgio 36, Mihaelova ulica 79, Ponte Romano 4, Ul. Lungo Isonzo 93. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Pamela Sorbola, Monica Visintin, Tatiana Falcare, Davide So-ranzio. Elisa Braida, Gianluca Toffo-lo. Cristiano Marizza, Lucia Miani, Elisa Regeni, Gianluca CargneL Marina Marin, Giuliano Terpin, Giusi Milotti. SMRTI: delavka 48-letna Mafalda Manzin, vd. Butistel. OKLICI: gospodinja Gabriela Elma MuhJbrandt in inženir Giorgio Piazzi, gospodinja Emma Leonardi in upokojenec Marino Moro, dijakinja Donatella Sorbara in mehanik Alvaro Ce-cutta, učiteljica Laura Maria Biasi in električar Giovanni Dell’Andrea, delavka Marija Klara Predan in policaj Vincenzo Calati, uradnica Chiara Visentin in delavec Lionello Riva, gospodinja Ada Romanzi in uradnik Marino Musini, delavka Gianna Piccolo in delavec Angelo Konjedic, uradnica Licia Moro in uradnik Mario Briz-zi, prodajalka Klavdija Pahor in mehanik Darij Brajnik, gospodinja Florjana Korečič in kmetovalec Luciano Bressan. POROKE: uradnica Lucia Bressan in uradnik Antonio Russo, uradnica Rosanna Trani in Luigi Barone, uradnica Eleonora Riavez in uradnik Giovanni Lagomarsino, bolničarka Mari-za Bužinel in trgovec Roberto Sepolcri. delavka Anita Visintin in hidravlik Darko Cotič, dijakinja Luna Cag-giula in dijak Giorgio Chiaron, delavka Virginia Giusto in delavec Antonio Castella, gospodinja Anna Barbieri in trgovec Ermanno Longoni, delavka Paola Zoff in delavec Franco Macchitella. uradnica Laura Madri* in izvedenec Riccardo Macuzzi. suram em psosmvlm snstau mia u skuta o unttm s siovmuo v jttssunn LETO 1943 V SLOVENSKI ISTRI: LJUDSTVO SE JE DVIGNILO V BOJ Padec fašizma Porazna dogajanja na mednarodnem in notranjem torišču so terjala za fašizem nujen razplet iz brezizhodnega položaja. K temu so pripomogli zlom fašističnih armad v Rusiji in na afriških tleh. z izgubo vsega kolonialnega in prigrabljenega ozemlja, številni porazi v Jugoslaviji, rastoča moč NOB, masovno zavezniško bombardiranje številnih italijanskih mest. Spomladi leta 1943 delavske stavke v Turinu in Milanu, nezadržno nezadovoljstvo širokih ljudskih množic, lakota, ne nazadnje preplah italijanske kraljevine in vodilnih buržoaznih krogov za usodo države, vse to je izbilo sodu dno. Med fašističnimi vrhovi je nastal razcep, nekateri med njimi so obrnili hrbet svojemu Duceju in začeli kovati — v povezavi s kraljevino — načrte za njegovo odstranitev. Izkrcanje zavezniške vojske na Siciliji v prvi polovici julija 1913 je utrlo pot k spoznanju, da je prišel čas za akciie. 25. julija 1943 so sklicali v Rimu sejo najvišjega fašističnega vodstva (Velikega fašist, sveta). Na njej je — po predhodnem dogovoru z nekaterimi drugimi fašističnimi veljaki, med njimi tudi Mussolinijevega zeta Galeazza Cia-na — predlagal Dino Grandi, naj se izrečejo nezaupnico svojemu Duceju. 'X je potekala burno, z meds / cimi očitki in obtožbami o izdajstvu. Naposled so z 19 glasovi proti 8 sprejeli Gran-dijev predlog. Tako je postal «veliki» fašistični vodja Benito Mussolini prvič v manjšini, odkar je leta 1922 z nasiljem prigrabil državno oblast. Italijanski kralj in cesar Etiopije Vittorio Emanuele je zaupal poveljstvo nad oboroženimi silami maršalu Pietru Badoaliu. Pod večer je !e-ta objavil poseben proglas narodu, v katerem je bilo rečeno o padcu fašizma in da se vojna nadaljuje, zato naj Italijani storijo svojo dolžnost do domovine. Nova vojaška vlada je naslednjega dne ukinila posebno fašistično sodišče in razpustila fa^ šistično stranko, ki sta prizadejala nepopisno gorje režimskim nasprotnikom, ni pa osvobodila političnih zapornikov, komunistov in protifašistov z zasedenega ozemlja. Ljudstvo pa je bilo sito vojne, trpljenja in nasilja. Tega zgodovinskega dne je prihrumelo na dan vse zatajeno sovraštvo do o-sovraženega režima. Spontano so ljudje na javnih trgih odstranjevali in razbijali fašistične znake, Mussolinijeve slike itd. Toda fašisti so se poskrili in upali, da jim bo priskočil na pomoč njihov nemški zaveznik. Njihovega Duceja je posebni oddelek SS u-spel osvoboditi na italijanski planini Gran Sasso, kjer so ga imeli badoljevci pod stražo. Na tukajšnjem podeželju — v manjši meri tudi v Izoli in Piranu — so ljudje dali duška veselemu razpoloženju. Vendar je že po prvih dneh prevladalo spoznanje, da se bistveno ni nič spremenilo. Karabinjerji, policijski organi, vojska, sodstvo itd. so — po začetni zmedi in negotovosti — nadaljevali s svojim delom. Aretirali so več ljudi, ki so javno nastopili proti fašizmu ali pa se udeležili akcij za odstranjevanje njegovih znakov (v Bertokih, Truškah, Gračišču, Izoli. Piranu, na Miljskih hribih, v Dekanih itd.). Medtem se je kraljevina tajno pogajala z zavezniki za sklenitev premirja. Nemci pa so na vrat na nos premestili v Italijo 7 svojih v bojih preizkušenih divizij, da bodo nastopile v primernem trenutku proti italijanski nezanesljivi vojski in skušali ponovno postaviti na noge poraženi režim. Kapitulacija Italije in splošna ljudska vstaja v septembru 1943 Brezpogojna kapitulacija italijanskih oboroženih sil, objavljena 8. septembra zvečer, pred zavezniškimi protifašističnimi silami na italijanskem in na bojiščih v tujih deželah, je nedvomno pomenila zgodovinsko prelomnico, predvsem pa veliko zmago vsaj zoper enega od nacifa-šističnih agresorjev. Vojna sicer ni bila z njo k-nčana, ker je namesto premaganeg italijanskega, prišel na naša tla novi nemški okupator. Oglejmo si, kako so se odvijali dogodki v tistih burnih dneh na Primorskem in v I-stri. Na osvobojenem in napol o-svobojenetn ozemlju je vodstvo NOB takoj podvzelo vrsto nujnih ukrepov za prevzem oblasti, da bi izkoristili nastalo stanje v odnosu do italijanskih oboroženih sil, ki so brezglavo zapuščale zasedeno ozemlje in so njeni pripadniki v pravem razsulu iskali kakršnekoli rešitve iz nastalega položaja. Že 9. septembra je Pokrajinski komite KPS za Primorsko naročil svojim okrožnim komitejem: «Veliki dogodki, katerim smo priča, zahtevajo od vas največjo aktivnost in iniciativo. Vašo dejavnost razvijajte zlasti v štirih smereh: 1. Organizacija Narodne zaščite, v katero pritegnite vse odrasle, pa tudi žensko prebivalstvo, zlasti mladino. Narodno zaščito oborožite z orožjem, ki ga odmetavajo italijanski vojaki ali ga s pogajanji od njih dobite. NZ mora biti formirana v vode in čete ter imeti komandante in politične komisarje. NZ naj zastraži vasi, patruljira po rajonu in po možnosti zasede kolodvore, občine, pošte itd. 2. Vojaške operacije, ki jih trenutek zahteva od naše oborožene sile (partizani in NZ) so izključno naperjene proti nemški vojski. Nemško vojaštvo je treba napadati, ga razoroževati, rušiti je treba proge in ceste, po katerih se nemško vojaštvo prevaža, rušiti telefonske in telegrafske linije, ki služijo Nemcem itd. 3. Proti italijanski vojski je treba do nadaljnjega ustaviti vse sovražnosti, ker bi to bilo samo Nemcem v korist. 4. S pomočjo Narodne zaščite prevzemite v svojih krajih oblast». Dogodki v Slovenski Istri so se odvijali izredno hitro. Okrožni komite KPS je sprožil pobudo za splošno ljudsko vstajo. Namesto Vidka Hlaja, ki je prevzel drugo funkcijo, je prišel 9. septembra 1943 okrog desete zvečer Franc Seguita - Boro Kladivar. Pripeljal ga je Franc Ivančič - Luka, skupaj z drugimi tovariši na položaj Pogavnik nad Gabrovico in Rozarjem. B. Kladivar se je najprej predstavil za novega sekretarja, nato je seznanil prisotne z razveseljivo novico, da je Italija kapitulirala. Prinesel je s seboj tudi navodila za izvedbo splošne mobilizacije za orožje sposobnih moških, za prevzem oblasti po organih OF, razoroževanje italijanske vojske, karabinjerskih postaj in izvedbo drugih perečih nalog. Po končanem sestanku sta B. Kladivar in Ivan Cah - Iskra odnesla razglas v ciklostilno tehniko «Naš dom». Zjutraj 10. septembra 1943 je poskrbel Iskra, da sta okrožni kurirki Alma Miklavčič - Darinka in Jolanda Rodela -Cvetka odnesli natisnjeno gradivo vsem sedmim rajonskim odborom OF, ki so ga poslali takoj naprej vaškim odborom OF in posameznim zaupnikom. Na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavljamo, da je tukajšnje slovensko prebivalstvo planilo na dan proti svojim zatiralcem. Splošna vstaja je zajela istrske vasi in zaselke kot nezadržen val, v njej so sodelovali vsi: moški, ženske, posebno pa še mladinci in celo komaj odrasli otroci. Med ljudstvom je zavladalo nepopisno navdušenje, pojavile so se prve partijske rdeče zastave in zastave s peterokrako zvezdo. Vse je bilo v znamenju pravega zmagoslavja. Tudi v Izoli in v manjšem obsegu v Piranu so organizirani protifašisti takoj pO' kapitulaciji stopili v akcijo. V Kopru pa se stanje ni bistveno spremenilo. Kaj pa se je dogajalo tiste dni v obalnih mestecih, kjer so bile osredotočene največje sovražnikove sile? V Kopru so uspeli italijanski vojaški in civilni organi obdržati v svojih rokah krmilo državne oblasti. Okrog zloglasnih zaporov, v katerih je trpelo mnogo protifašistov, so še bolj okrepili stražo, prav tako^ na dohodih okrog mesteca. Pričakovali so napad tako imenovanih «ribel-lov» (upornikov), kot so običajno označevali pripadnike NO gibanja. Povsem drugačen je bil položaj v Izoli. 9. septembra so se v tem mestecu sestali predstavniki naslednjih političnih strank : komunistov, socialistov, republikancev in demokristjanov. Ustanovili so začasni odbor z imenom «Comitato di salute pubblica» (Odbor za javni red in narodno varnost), ki naj bi prevzel oblast. Posamezne stranke v odboru so zastopali: za komuniste — Bruno Deste, socialiste — Detonazio Va-scotto, republikance — Luigi Drio-li in demokristjane duhovnik Da-gri Biri. Tudi med prebivalstvom italijanske narodnosti v Izoli je tiste dni vzvalovilo veliko navdušenje. Zbrani množici je na sedanjem Trgu 29. novembra spregovoril že 9. septembra Bruno Deste s tolikšnim revolucionarnim zanosom, da so ga večkrat prekinjali in mu ploskali. Vendar je že čez nekaj dni začelo med mestnim prebivalstvom primanjkovati hrane. Delavci iz tovarne Ampelea so zahtevali, naj le ta iz svojih zalog razdeli hrano prebivalstvu. Direktor tovarne je takšno zahtevo odbil. Med nezadovoljnim ljudstvom se je medtem časom razširila govorica, da delijo hrano delavcem v tovarni Ar-rigoni, zato so trumoma odšli na njeno dvorišče, kjer so spoznali, da je govorica neresnična. Nato so nasilno vdrli v tovarno in odnesli vse, kar so le mogli. 10. septembra zvečer so krajevni karabinjerji zastražili tovarno, okrog nje pa patrolirali in streljali z namenom, da bi preplašili ljudstvo. Prva žrtev je postala Maria Ulcigrai. ki je hodila od Ar-rigonijevega parka do tovarne. Nanjo so streljali karabinjerji in jo ubili. Dogodek je ogorči! prebivalstvo. Zahtevalo je, naj karabinjerji oddajo svoje orožje novi oblasti. Takoj zatem je Bruno Deste organiziral posvet z okrog 20 člani ali simpatizerji Komunistične stranke Italije. Na posvetu so sklenili zahtevati od karabinjerjev in finančnih stražnikov, da od-lože orožje. Poslali so svoje predstavnike na pogovore z njimi.^ Karabinjerski poveljnik (marešalo) je pristal na njihovo zahtevo, prijavil se je celo za odhod v partizane, vtem ko so se temu uprli finančni stražniki. Vendarle je končno zaradi ljudskega pritiska tudi finančna posadka izročila orož- je. Z zaplenjenim orožjem so se oborožili komunisti in njihovi simpatizerji. 15. septembra pa je nastala nova sprememba s prihodom partizanske čete iz smeri Buzeta, ki se je nastanila v mestecu. Ob njihovem prihodu se je zbralo na ulicah mnogo ljudi. Pozdravljali so partizansko vojsko z navdušenjem. Množica se je zgrnila pred občinsko hišo, nato je zbranim spregovoril komisar partizanske enote v slovenščini. Sledil je tudi govor v italijanščini. Naposled je pozval prisotne, naj se prostovoljno vključijo v partizansko vojsko. Takoj se je odzvalo pozivu okrog 60 delavcev. Izolski komunisti so se nemudoma povezali s štabom partizanske enote. Skupno so postavili mestni NOO, ki je prevzel politično oblast nad mestecem. Takoj je le-ta začel izvajati novačenje za NOV; ustanovil je Narodno zaščito in druge oblastne organe. Istočasno je prenehal obstajati Odbor za narodno varnost in javni red. Partizani, ojačeni z novimi borci in pripadniki NZ, so postavili močne straže ob vhodih v Izolo v smeri proti Kopru (na sedanji bencinski črpalki), proti Portorožu in na križišču za Dvore. V Piranu je nastal podoben položaj kot v Kopru. Posamezni protifašisti so sicer javno nastopali in pozivali ljudstvo k splošni vstaji, toda med prebivalstvom ni bilo pravega odziva. Komunisti in njihovi simpatizerji so se že začeli bolje organizirati. Pravega u-speha za prevzem oblasti niso dosegli. Stanje je bilo naslednje: «Eno od redkih mestec, ki ni bilo osvobojeno v tedanji fazi, je bil Piran. Sama vojaška poveljstva so hotela najprej utrditi dosežene položaje, preden bi začeli z napadom. Ko so bile že pripravljene za odhod tri partizanske kolone, ki bi se istočasno in sporazumno usmerile iz Kopra, Umaga in Buj proti mestecu, so že prihajali Nemci. Piranski partizani so poskrbeli za osamitev tega kraja in uredili so vse potreb- no za pomoč nastopajočim partizanskim silam ob spopadu. Nastanek 1. slovenske istrske brigade in razorožitev karabinjerskih postaj Na pobudo Vincenca Kocjančiča - Marka so organizirali v če-žarjih prvo partizansko enoto iz domačih borcev. Iz nje je nastal bataljon, čeprav šele v zarodku, in je dobil ime «čežarski bataljon». Vanj so se vključili vračajoči se domačini iz italijanske vojske, politični zaporniki in konfiniranci ter pripadniki posebnih kazenskih bataljonov (battaglioni speciali), ki so se uspeli prebiti skozi mnoge težave iz notranjosti Italije ali pa okupiranega ozemlja, vendar so mnogi žal padli Nemcem v roke in so jih odpeljali v Nemčijo, precej pa se jih je uspelo prebiti proti jugu in se vključiti v prekomorske brigade. Sekretar rajonskega komiteja KPS za čežarsko območje je bil Danijel Bertok - čerčil, požrtvovalen in dober organizator. Partizanski borci in aktivisti OF so razoroževali italijansko vojsko, ki se je prebijala v neredu dokaj številna v smeri Trsta. Z zaplenjenim orožjem so oborožili nastalo partizansko enoto, preostalo pa so uskladiščili v osrednje skladišče, v rižanskem gozdiču Bar-botovec. Za komandanta bataljona so imenovali Renata Parove-la, za komisarja Avguština Pečariča, pobežansko četo je vodil Ferdinand Tedeško, čežarsko Renato Parovel, za pridvorsko pa ni ugotovljeno kdo. Pozneje je prevzel bataljonsko vodstvo Evgen Valentič - Korado, komandir čete pa je postal tudi Mirko Medved, ker so nekateri od imenovanih prevzeli druge funkcije. Preden bomo orisali nadaljnji razvoj te enote, naj povemo, da je glavni štab NOV in PO Slovenije sodil o tem območju, da je strateško in politično zelo pomembno zaradi neposredne bližine Trsta in vozlišča važnih cestnih fogied na vhod v vodovodni jašek ob reki Rižani pri Averju, kjer so bili sestanki I. rajonskega odbora OF Rižana v težkem položaju po nemški ofenzivi oktobra 1943 komunikacij za notranjo Istro. Zaradi tega je poslal organizirat partizanske enote in sploh obrambne položaje proti nemškim nastopom svoje preizkušene vojaške kadre. Tako sta že 14. septembra 1943 prišla v Podgorje Ivan Kovačič - Efenko in Dragomir Benčič - Brkin. Prvi je postal komandant, drugi pa komisar nastajajoče partizanske enote, ki so jo imenovali 1. slovenska istrska brigada. V veliko pomoč jima je bil Branko Babič - Vlado, član pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko, ki je nekaj časa neposredno sodeloval pri organiziranju te enote, poleg tega pa opravljal še kopico drugih nalog na Primorskem. Brigada je štela tri bataljone. Drugi bataljon je nastal na rižanskem območju iz prostovoljcev vasi iz zaselkov (Rižana, Cepki, Rozar, Stjepani, Krnica, Kortine, Črni kal, Gabro-vica, Osp), tretji pa v Dolu. Vanj so se vključili prebivalci iz Hrastovelj, Dola. Loke, Bezovice in Podpeči. Slednji je bil razporejen kot rezerva. Glavna naloga te novoustanovljene brigade, sestavljene sicer iz prostovljcev, toda v glavnem novincev, je bila zoperstavljati se Nemcem, ki so poskušali z močnimi motoriziranimi patruljami prodirati iz Trsta v Istro. V septembru si je ogledal tukajšnje območje tudi komandant glavnega štaba NOV in PO Slovenije Franc Rožman - Stane. Z njim je prišel med drugimi Jože Buh - Borut, ki je ostal v Slovenski Istri najprej kot mobilizacijski in nato obveščevalni oficir. Aktivisti OF so tesno sodelovali s partizanskimi enotami. V noči med 9. in 10. septembrom so karabinjerji v Klancu in Dolini zapustili svoji karabinjerski postaji, ker so se prestrašili vzklikov bojevitega prebivalstva proti njim. Član 1. rižanskega rajonskega odbora OF Ivan Filipčič - Kozak je skupaj z drugimi aktivisti zahteval od karabinjerskega poveljnika v Podgorju, naj karabinjerji oddajo orožje. Tako prigovarjanje je bilo zaman, ker se je poveljnik zagovarjal, da o tem nima ukaza od nadrejenih. Naslednji dan (10. septembra) sta prišla v vas dva partizana, nato so karabinjerji njima in prebivalstvu izročili orožje. Medtem so hrvaški partizani, pripadniki 1. hrvaške brigade «Vladimir Gortan», minirali železniško progo med Podgorjem in Buzetom. 10. septembra so razorožili vojaško posadko v vili Amalia pod Dekanami. To akcijo sta izvedla tajnik 1. rižanskega rajona OF Ivan Žigante - Peter in član tega rajona Otilijo Ka-vrečič - Ciril. Okoliški prebivalci so razorožili karabinjersko postajo v Katinari, prav tako v Šmarjah. Prostovoljci iz 1. rižanskega 2. čežarskega, 3. škofijskega in 4. gabrovškega rajona so pomagali razoroževati italijansko vojsko, ki je trumoma bežala proti Italiji, poleg tega so prisilili karabinjerje v Marezigah, da so položili orožje, medtem ko so borci «čežarskega bataljona» obvladali karabinjersko postajo v Dekanih, še in še je bilo bojnih akcij, vendar ni naš namen opisati njihov celoten potek. Zato bomo še pogledali, kaj se je dogajalo tudi na drugih področjih, ko je razvoj Osvobodilne fronte na podeželju Aktivisti iz Slovenske Istre v Loparju 1343 prerasel bolj ali manj v ljudsko oblast. Dejavnost ljudske oblasti in javna zborovanja Čeprav ni bilo možno v tistih dneh izpeljati splošnih volitev v organe ljudske oblasti, ker so bila vsa prizadevanja usmerjena proti novemu sovražniku, sta omogočila predvojno protifašistično delovanje in dokaj razširjena mreža OF že pred kapitulacijo Italije, da se je OF uveljavila kot prva ljudska oblast. Po vaseh so ustanovili organizacijo Narodne zaščite. Sposobni moški za orožje so se zbirali na sedežih rajonskih odborov, kjer so jim izstavljali naloge, naj se prijavijo v nastajajoče partizanske enote, števil- IDELEZENCEM PARTIZANSKEGA SREČANJA V KOPRU V počastitev 30-letnice splošne vstaje Primorskega ljudstva, bo v Kopru danes, 23. t. m. ob 10.30 osrednja proslava. Vsi borci enot, ki imajo domicil v obalnih občinah in sicer: — II. prekomorska brigada — Istrski odred — Italijanske enote NOV Slovenije — Slovenski partizanski pomorščaki — Letalci - prekomorci — Aktivisti OF Južnoprimorskega okrožja — Nekdanji zaporniki koprskih za porov so prejeli vabila za udeležbo na proslavi Ker je tudi mogoče, da zaradi pomanjkljivih naslovov ali zaradi spremembe bivališča, kdo izmed borcev omenjenih domicilnih enot, ni prejel vabila, na; te sporočilo velja kot osebno vabilo. Na proslavo vabimo vse delovne ljudi Slovenije, zlasti udeležence NOB Izvršni odbor za proslavo pri obalni konferenci SZDL ne italijanske vojake so naši ljud je nahranili in preoblekli v ci vilne obleke. Human odnos do biv šega okupatorja je kazal na od sotnost vsakega maščevalnega du ha in na izpolnjevanje prejetih navodil. Vaški odbori OF so organizirali svoja skladišča, v katerih so hranili poljske pridelke, zbrane potrebščine, sanitetni material itd. Ustanovili so gospodarske komisije z nalogo, da bodo skrbele za prehrano in predpisovale u-krepe za premostitev številnih težav, ko je vladala v deželi najhujša revščina. Uvedena je bila racionirana preskrba. Bojkotirali so sovražnikove ukrepe na gospodarskem področju. Rajonski odbori so izstavljali dovolilnice za klanje živine, odrejali prodajne cene za meso, vino in druge pridelke. Pomembna manifestacija ljudskega razpoloženja so bila javna zborovanja, na katere je ljudstvo prihajalo z enkratnim navdušenjem. Že 10. septembra so zborovali v Pomjanu. Zbrani množici sta spregovorila domačina Anton Kocjančič - Lazar in Franc Benčič. V Šmarjah sta govorila Karel Morgan in Franc Glavina. Govorniki so pozdravljali nastale spremembe, bodrili ljudi za nadaljnji boj do končne zmage, zlasti pa vzpodbujali za izvedbo splo-šhe mobilizacije za cilje NOB. 15. septembra so organizirali v Rižani veliko zborovanje za širše območje. Na njem sta govorila Vlado Trebevšek - Jodi in Ivan Cah - Iskra, 17. septembra pa je bilo podobno zborovanje v Gračišču, na katerem so spregovorili domači aktivisti OF. Okrog 20. septembra se je oglasil na sedežu 1. rižanskega rajona komisar 1. slovenske istrske brigade Dragomir Benčič - Brkin. Ta se je udeleževal in govoril na raznih javnih zborovanjih. Bil je dober govornik, zato je znal prepričljivo seznaniti poslušalce o razmerah in perspektivah NOB. Ljudje so iz dneva v dan postajali bolj obveščeni. Vendar so jih begale vznemirljive vesti o bližnji bodočnosti, ker so Nemci zasedli večja mesta in središča (Trst, Gorico, Pulj, Reko). V zraku je lebdela nevarnost, da bodo slej ko prej nastopili z močnimi silami proti i-strskemu osvobojenemu ozemlju. ...................................................................................................................ut.....mi.................................................. SREČNO JUTRO 27. SEPTEMBRA Odprta vrata koprskih zaporov Okrog 200 političnih zapornikov ni moglo verjeti svojim očem: objemali so se s svojimi osvoboditelji in se veselili prostosti, nato pa se podali v boj za dokončno osvoboditev Istre Navkljub odločilnim septembrskim dogodkom je v Kopru uspelo fašističnim kolovodjem povezati se z novim okupatorjem. V nočnih u-rah 23. septembra so Nemci z njihovo pomočjo odpeljali z ladjo precejšnje število političnih zapornikov iz koprskega v tržaški zapor Coroneo. Preostalo je v njem še okrog 200 zapornikov, v nevarnosti, da jih bo doletela podobna usoda njihovih sojetnikov. Za ta vznemirljivi dogodek je zvedel okrožni komite KPS. Le-ta je ukrenil vse potrebno za njihovo osvoboditev. V ta namen so kmalu zbrali precej prostovoljcev iz raznih krajev, obenem so izdelali načrt za uspešno izvedbo tako drzne akcije. V štabu 1. ba taljona 2. istrske hrvaške brigade V Loparju se je medtem oglasil koprski protifašist Renato Ronzar - Luglio, ki so ga pred kratkim izpustili iz zapora kot državljana italijanske narodnosti. Seznanil je štab z nastalim položajem v zaporu. Nato so sporazumno z okrožnim komitejem KPS izdelali načrt za akcijo, odobril pa ga je tudi brigadni štab. V pohodu na Koper so sodelovali tudi borci «čežarskega bataljona». Zbrali so se pred gostilno v Pobegih. 26. septembra ob desetih dopoldan so krenili na pot. Izvidniki so opazili tri nemške bojne čolne, ki so pluli iz smeri Debelega rtiča proti Kopru, in začeli streljati s topovi proti Bertokom. Padlo je nekaj partizanov. Naprej niso prodirali. Ob dvain- dvajsetih se je štab ustavil v Pri-dvoru, borce pa so razporedili na položaje ob Cerej - Bonini do koprskega pokopališča. Naslednje jutro, 27. septembra, je pod vodstvom Vincenca Kocjančiča - Marka, člana okrožnega komiteja KPS, odšla skupina 18 borcev v smeri Kopra z namenom, da bodo izpeljali zastavljeni si načrt do konca. Njim se je pridružila okrog osmih dopoldan večja množica prostovoljcev iz okoliških vasi na zbornem mestu pri kapeli v Kavaličih in cestnem križišču Pridvor - Lopar. Medtem je hrvaški bataljon prav tako krenil na pot. V Koper so vkorakali, ne da bi naleteli na odpor sovražnih enot (karabinjerjev ali fašistov), pridružilo se jim je še nekaj mestnih protifašistov, vendar so se na splošno Koprčani poskrili v svoje domove, ko se je bliskovito razširila novica, da so se pojavili partizani. Koprski zapori so stali v severozahodnem delu mesteca. Varovali so jih dobro oboroženi stražarji. Ko so partizani prišli do za porov je V. Kocjančič ob sprem stvu Nazarija Bordona in še nekega drugega borca, trikrat ponovil poziv stražarju, naj odpre vrata. Povedal mu je še, da to zahtevajo partizani. Šele tretjič je stražar izpolnil njegovo zahtevo, pred tem se je verjetno posvetoval s svojimi nadrejenimi. V. Kocjančiču je stražar izročil ključe za vhod v zapore in v notranje prostore. Po dolgih letih je bila prosta pot v masivno in turobno stavbo tistih zloglasnih zaporov, v katerih je nešteto borcev za svobodo trpelo in umiralo. Nato se je začel odvijati edinstven prizor. Najprej so partizani ukazali jetniškemu ravnatelju, naj zbere vse politične zapornike na dolgem hodniku. Prestrašeni, dotedanji vsemogočni gospodar, je izvršil prejeti ukaz brez vsakega obotavljanja. Jetniki niso mogli verjeti svojim očem, ko so spoznali, kaj se dogaja z njimi. Na njihovih izsušenih telesih in obrazih so bili vidni sledovi preslanega trpljenja. Mnogi med njimi se niso do tedaj med seboj poznali. S partizani, domačini in znanci, so se veselili in pozdravljali. Pred dolgo vrsto političnih zapornikov je moralo biti jetni-ško osebje. Zaznamovane mučitelje so pokazali s prstom. Med drugimi osvobojenimi političnimi zaporniki so bili dr. Kanoni, medi-cinec Ivan Matko - Imko, dolgo letni politični jetnik in udeleženec marežanskega upora Rudolf Šer-gon iz Rojcev pri Marezigah, An gela Žerjulova iz Gabrovice in šte vilni drugi iz Slovenije ter tukajš njega območja. Osvoboditelji so skupaj z nekaterimi Koprčani odpeljali precejšnje količine raznega blaga in hrane iz dobro založenih zaporniških skladišč. Obilen plen je srečno prispel v Lopar in dru gara, kjer so imeli urejena večja partizanska skladišča : Šmarje, Marezige, Čežarje in Pridvor. Hrvaški bataljon, okrepljen z nekaterimi prostovljci, pa se ni u-maknil iz mesteca, ampak je razporedil svoje sile na pomembnejše in dominantne položaje v Kopru. Eden od takšnih položajev je bila razgledna točka sedanjega Belve-dera, od koder so neprenehoma o-pazovali koprski zaliv, vse tja do Debelega rtiča, da se ne bi nenadoma pojavili Nemci na bojnih čolnih. Bilo je že pozno popoldan, ko je partizanska izvidnica opazila približajoče se čolne iz ankaranske smeri, polne nemških vojakov. Težki partizanski mitraljez «breda», ki so ga zaplenili italijanski vojski, je vžgal po njih in jih s streljanjem odvrnil od njihove namere, da bi prodrli do Kopra. Istega dne je partizanska zaseda na cestnem križišču Koper -Ankaran - Dekani napadla nemško motorizirano manjšo kolono, ki je prodirala s škofij. V napadu sta padla dva nemška oficirja in več vojakov, poleg tega so jim uničili tudi nekaj oklopnih vozil. Partizani so tudi sklenili, da bo do organizirali v Kopru javno zbo rovanje, na katerem bodo razgla sili prebivalstvu, naj Koprčani izvolijo svoje predstavnike v orga ne ljudske oblasti. Vendar ni pri šlo do uresničitve tega sklepa, ker so jih prehiteli novi dogodki. Partizansko poveljstvo je tudi zvedelo, da nameravajo Nemci 28. oktobra ob zori napasti Koper. Zato so odločili, da zapuste komaj zasedene položaje. Umaknili so se na obrambno črto Škocjan - Semedela - Markov grič. Tega dne so bili že okrog 7. ure nemški čolni oddaljeni le nekaj sto metrov od koprske obale. Komandant partizanskega bataljona Boris je ostal sam v Kopru na avtomobilu, ko je njegov šofer odpeljal zadnji transport blaga proti Škocjanu, medtem ko je partizanski top z Markovega griča streljal na bližajočega se sovražnika. Boris se je znašel v navzkrižnem ognju sredi Koprčanov. Proti njemu se je pognal pijan fašist, toda Boris je bil hitrejši in ga je podrl s strelom iz pištole. Proti ostalim je zagnal ročno bombo. Med njimi je nastala panika. Nato je Boris pognal avtomobil z veliko brzino po Belvederu proti partizanskim položajem, do katerih se je prebil skozi točo sovražnih krogel. 29. in 30. oktobra so Nemci in njihovi fašistični pajdaši srdito napadali partizane, ki so jih puščali prav blizu svojih položajev, nato so nanje vžigali iz vsega orožja. Padlo je precej borcev na nekdanjih solinah okrog Kopra, vendar je imel sovražnik še večje izgube. Ognjeni krst slovenskih in italijanskih protifašističnih borcev je skupaj s hrvaškimi partizani koval na bojnem polju bratstvo in enotnost v orožju. Okoliški kmetje pa so jim dovažali na vozovih hrano in strelivo. VID VREMEC Zaradi ugodne zemljepisne lege je postal 7. loparski rajon dobro zaledno' območje, obenem pa tudi nekakšno središče za organiziranje partizanskih enot, za skladišča vojaške opreme in hrane. V Loparju se je nastanil tudi štab bataljona in njegove enote 1. i-strske hrvaške brigade. Sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi organizacijami NOB je bilo dobro izpeljano na območjih Kubeda, Gračišča, Sočerge in bližnjih naselij, kjer sta mejila slovenska in hrvaška narodnost. Po pooblastilu okrožnega komiteja KPS za Slovensko Istro se je sestal že 16. septembra Ivan Cah-Iskra s sekretarjem okrožnega komiteja KPH za Hrvaško Istro Antejem Cerovcem in komandantom štaba 4. bataljona 1. hrvaške i-strske brigade. Na tistem sestanku so sklenili, da bo hrvaška brigada pomagala slovenskim partizanskim enotam in zasedla položaje okrog Kopra. Tako se je tudi zgodilo. Poleg tega so se še dogovorili glede novačenja prostovoljcev v NOV, delokroga političnih in oblastnih organov ter o vseh ostalih perečih vprašanjih. 13. septembra so se prebivalci iz Gračišča, Kubeda, Poletiči, Po-peter, Zabavelj in Trušk udeležili velikega javnega zborovanja v Marezigah, pred tem pa so sodelovali pri razorožitvi karabinjerske postaje v Marezigah. Nazaj gredoč so še razorožili fašiste v Jurasih in Trseku. Po vrnitvi na svoje domove jim je komisar hrvaške brigade povedal, da snujejo novo brigado v bližini Buzeta. Tja je odšlo 5 prostovoljcev iz Gračišča, 16 iz Kubeda, drugi pa iz omenjenih vasi. V času od 15. do 20. septembra so začeli prihajati na to območje hrvaški partizani. Bataljonski štab so namestili v Gračišču, njegove enote pa so odhajale na položaje okrog Kopra in njegove bližine. Že 13. septembra je Ante Cero-vac formiral čete novih partizanov. Poslal jih je v smeri Kopra. Tako je začela nastajati 2. istrska hrvaška brigada v sestavi operativnega štaba za Istro. Osnovana je bila 23. septembra v bližini Buzeta. Sektor njenega delovanja je zajemal zapadni del Istre, to je od Buj v smeri Kopra in Trsta. Komandant brigade je postal Vitomir širola — Pajo, politkomisar pa Dinko Lu-karič-Todor. 21. septembra je bilo veliko zborovanje v Gračišču, ki se ga je udeležilo domala vse okoliško prebivalstvo. Na njem sta govorila ljudstvu Ivan Jakomin in Mirko Dariš. Po končanem zborovanju so se prijavili v partizansko vojsko novi prostovoljci. Odnosi med hrvaškim partizanskim vodstvom in predstavniki OF so bili tovariški. Za potrebe vojske so organizirali ljudske kuhinje. Mladinci pa so med seboj kar tekmovali pri opravljanju zaupanih jim nalog. Tudi prebivalci iz Sočerge so si dali duška ob italijanski kapitulaciji. V popoldanskih urah so razorožili kamion vojakov, ki so se pripeljali iz buzetske smeri. Prepričali so jih. da so se preoblekli v civilno obleko in jim oddali orožje. 15. septembra so zborovali v Sočergi ob veliki udeležbi krajevnega in bližnjega prebivalstva. Govoril jim je aktivist Jakac Tomšič iz hrvaškega predela. Nato so organizirali ljudsko oblast, odhod prostovoljcev za hrvaško brigado. Okrog Sočerge pa so postavili stražarska mesta: v Ponikvah in na križišču Tu-Ijaki-Trebeše. V orisu teh nepozabnih dni sproščene ljudske revolucionarne e-nergije naj omenimo še pomemben dogodek o izboru narodnih poslancev za Kočevski zbor. Po sklepu pokrajinskega IOOF za Slovensko primorje je okrožni komite KPS sklical 27. septembra posvet vodilnih političnih funkcionarjev OF v Pridvoru, v hiši Marjana Koterla. Na njem so bili izbrani za odposlance Kočevskega zbora, k: je bil od 1. do 3. oktobra v Kočevju, tile tovariši: Stanko Ulčnik iz Šmarij. Nazarij Bordon iz Čežarjev, Josip Miklavčič iz Plavij, Otilijo Kavrečič iz Ri-žane, Avgust Starc iz Loparja in Vincenc Babič iz Vanganela. Odšli so na zbor narodnih poslancev iz vse Slovenije v Kočevje skozi sovražne zasede, težko prehodne kraje skupaj z drugimi odposlanci s Primorskega. VID VREMEC Velik delež Primorcev in Istranov v formacijah partizanskega letalstva V skupini, ki se je formirala na Bližnjem vzhodu, je bilo od okrog 400 letalcev kar 250 prostovoljcev iz Primorske in Istre, v «alžirski skupini» pa jih je bilo še več - Za vsako ceno so hoteli v NOB iz zavezniških taborišč Razvoja letalstva NOV si ni bilo mogoče zamišljati brez zavezniške pomoči. Potrebna so bila letala, oprema, bombe, šolanje pilotov in ostalega tehničnega osebja. Prve dogovore o tem je vodila vojna misija s tedanjim polkovnikom Velebitom na čelu v Kairu proti koncu decembra 1943. Tedaj so zavezniki obljubili, da bodo pomagali NOV z letali ter da bodo šolali letalce. Na podlagi teh obljub so se začeli zbirati naši letalci v Italiji. Vendar se vse te priprave z zavezniške strani niso razvijale s tistim tempom, kot se je pričakovalo. Komaj 12. marca 1944 je bil v vrhovnem štabu, ki je bil tedaj v Drvarju, podpisan prvi dogovor o šolanju letalskega osebja in formiranju lovskih eskadrilj v okviru britanskega letalstva RAF (Royal Air Force). Ta dogovor, ki sta ga podpisala Tito in letalski polkovnik Franji Pirc, za zaveznike pa brigadni general Fitzroy Maclean in letalski polkovnik John Salby, je bil kasneje — 29. marca 1944 — bolj podrobno obdelan v Kairu. Ko je Tito ta dodatni dogovor pregledal, je soglašal z vsem le s točko 6 ne. Ta točka je omenjala, da se bo službovanje naših letalcev v RAF prenehalo, ko bo to RAF odredil. Maršal Tito je zahteval, da se mora ta točka spremeniti tako, da ima vrhovni komandant NOV in POJ pravico odpoklicati jugoslovansko osebje, ki je na službovanju v RAF, kadar se mu bo zdelo, da je to potrebno. Britanska komanda RAF na Bližnjem vzhodu na to spremembo točke 6 ni hotela pristati. V zapiskih, ki sem jih našel v zapuščini pok. gen. Pirca je omenjeno, da je bil ta spor zelo resen in da je že kazalo, da se bo vse, kar je že bilo dogovorjeno, razdrlo. Končno je poseglo vmes britansko ministrstvo, ki je ukazalo komandi RAF na Bližnjem vzhodu naj sprejme besedilo, kakor ga je predlagal Tito. To je bila daljnovidna poteza maršala, kar je bilo 5 mesecev kasneje pomembno za letalce iz Maison Blancha, kateri bi — če bi ostalo pri prvotni formulaciji — prav gotovo dočakali konec vojne v Alžiriji. Toda vrniti se moramo k v začetku omenjeni odredbi z dne 14. 10. 1943 in na kratko opisati delovanje Prve letalske baze, ki je imela v začetku svoje središče v Livnu. Baza je začela takoj zbirati letalce z vseh dosegljivih področij razkosane Jugoslavije. V arhivu najdemo številne depeše, namenjene raznim štabom NOV in PO Hrvatske, Slovenije, Srbije, korpusom, mornarici in drugim, naj pošljejo letalce v Livno. Preko tajnih zvez so prišli ti pozivi tudi v Zagreb, kjer je tiraniziral Pavelič s svojimi ustaši. Dotok letalcev v Livno pa je bil majhen. Do začetka decembra se jih je zbralo le nekaj nad 60 največ iz Bosne, Dalmacije in Hrvaške. V tem času je odpotovala v Livno iz Slovenije prva skupina 32 letalcev. Prva letalska baza je utrpela takoj v začetku dva huda udarca. Dne 27. novembra 1943 je nemško letalo napadlo mali bombnik Do-17, v trenutku, ko je bil pripravljen za start v Italijo. V letalu je že bila prva vojna misija: Ivo Lola Ribar, Vladimir Velebit in Miloje Milojevič in še drugi potniki. Pri tem napadu so padli Ivo Lola Ribar, polit, komisar Prve baze Sava Kerkovič, dva višja britanska oficirja in še trije drugi borci. Letalo je popolnoma zgorelo. 6. december 1943 je bil drugi črni dan Prve letalske baze. Tega dne so bili letalci v Livnu. Nemci, ki so jih vodili četniki, so prišli nenadoma in iz nepričakovane smeri. Z motorizacijo so naglo obkolili mesto. Pri tem napadu je padlo 23 letalcev. Prej omenjeni letalci iz Slovenije, ki so bili v začetku namenjeni v Livno, so se zaradi izgube Livna preusmerili na dalmatinsko obalo in se pri naselju Bri-stvica 29. decembra združili z zdesetkano skupino, ki je prišla iz Livna. Nedaleč od Trogira so se 4. januarja 1944 vkrcali na ladjo «Kor-nat» (NB 8), ki jih je prepeljala na Hvar, odkoder so nadaljevali na otok Vis in dalje v Italijo. Kmalu je v Italiji narastlo število letalcev na 250. Razen bivših jugoslovanskih letalcev, je bilo med njimi okrog 30 letalcev, naših primorskih in istrskih rojakov, ki so do razpada Italije služili v italijanski aviaciji. Konec januarja so se preselili iz Savel-letrija v Carovigno (Brindisi), kjer so čakali na razvedritev političnega neba do 20. aprila 1944, ko so končno odpotovali v Afriko. Vendar to več kot trimesečno čakanje ni bilo povsem izgubljeno. V tem času so bile formirane šole, pilotska, izvidniška in mehanična, kjer so obnavljali znanje o letalstvu. Iz Carovigna je odpotovalo v Afriko 255 letalcev. V Afriki so se naši letalci zbirali na letAi^ču Benina pri Benga-siju. Prva }« tja prispela skupina okrog 300 'et{lìcer z Bližnjega vzhoda. Iz teh dveh skupin — iz Italije in i Bližnjega vzhoda — sta bili formirani Prva in druga lovska eskadrilja. Tudi iz Alžira se je vključilo v eskadriljo 118 letalcev - mehanikov in radistov. Glede letalskega kadra smo že omenili, da je bil doto’, v Livno majhen. Letalcev, posebno izkušenih piloto», je primanjkovalo že v stari Jngoirtaviji. Ujetništvo, in- ternacije, padli letalci v aprilski vojni in tisti, ki so prebežali na Bližnji vzhod, in še kvizlinški letalstvi Paveliča in Nediča, vse to je vplivalo, da smo zelo občutili pomanjkanje visoko kvalificiranega letalskega kadra, posebno pilotov. Pač pa smo bili na dobrem pri izpopolnjevanju letalskih enot s pomožnimi kadri, ki so se kasneje razvili v zelo sposobne letalske strokovnjake, od katerih nekateri še danes službujejo. To pomožno osebje se je rekrutiralo na prostovoljni bazi iz vrst naših primorskih in istrskih rojakov in bivših pripadnikov italijanske vojske (Bližnji vzhod), največ pa iz konfinirancev v italijanskih delovnih kazenskih enotah, tako imenovanih «battaglioni speciali» (Al-žir). Manjše število je bilo tudi Slovencev iz severnih krajev Slovenije, ki so jih Nemci nasilno mobilizirali. Vse te so zavezniki osvobodili v borbah na afriški celini ali pa na Siciliji. Na Bližnjem vzhodu se je februarja formirala skupina okrog 400 letalcev, od teh je bilo okrog 150 iz bivšega jugoslovanskega letalstva, ostali so bili prostovoljci iz Istre in Slovenskega primorja. Vsi ti so še bili pod kraljevim poveljstvom. Sredi leta 1943 so se tudi na Bližnjem vzhodu začeli širiti glasovi o uspehih NOVJ in o izdajstvu Draže Mihajloviča. Čim več so se ti glasovi širili, tem bolj so oficirji omejevali vojakom poslušanje radijskih poročil in stike z zunanjim svetom. Pobrali so jim vse radijske aparate, ki so si jih sami napravili. Nezadovoljstvo je rastlo bolj in bolj. 1. decembra je prišlo do prvega upora v Kasfareetu, ko je 36 letalcev — med temi 33 Primorcev — odreklo poslušnost begunski jugoslovanski vladi. Delegacija teh upornikov je šla na raport k britanskemu komandantu taborišča, mu vse natanko obrazložila in mu izjavila, da bodo še naprej delali kakor doslej, vendar edino pod poveljstvom Britancev, dokler jim ne bo omogočen vstop v NOVJ. Komandant je njihov prepričljiv in samozavesten nastop sprejel z razumevanjem. Dovolil jim je, da so se preselili v poseben del taborišča, kjer so izobesili napis «Enota NOVJ» (Unii of Yugoslav National Army of Liberation). Tem prvim upornikom se je v naslednjih dneh pridružilo še nekoliko drugih in konec decembra je ta enota štela 59 letalcev - mehanikov in enega oficirja. j. Ód začetnih 400 letalcev z Bližnjega vzhoda jih je prišlo v Benino okrog 300, od teh pa se jih je uvrstilo v naše eskadrilje 275. Za razliko od letalcev z Bližnjega vzhoda, ki so prišli pod zavezniško oblast v letih 1940-1942, so alžirski letalci to doživeli zve-čina leta 1943 ob osvoboditvi Sicilije. Ko so jih zavezniki osvobodili, so jim dokazovali, da čeprav nosijo italijanske obleke — niso Italijani marveč Jugoslovani, ki so jih po prvi svetovni vojni nasilno vključili v italijansko državo, ter da se želijo boriti v Jugoslaviji proti Nemcem. Njihove želje so naletele na gluha ušesa; z njimi so imeli zavezniki posebne račune. Poslali so jih v severno Afriko, kjer so jih razmestili v razna taborišča. Poveljevali so jim kraljevski jugoslovanski oficirji. V taborišču Constantine je bilo 2700 samih primorskih Slovencev in Istranov, v Tunisu 600, v Boni 400, v Philippevillu 300, vsega skupaj o-krog 4000 naših rojakov. Oficirji v Constantinu so taboriščnikom obljubljali, da bodo šli kmalu v borbo v Jugoslavijo, ko so pa končno morali priti na dan z resnico, da bodo šli v Jugoslavijo komaj po končani vojni, je nastalo med našimi ljudmi silno razočaranje in negodovanje. Ko so oficirji uvideli, da ne bodo mogli s to veliko in nezadovoljno skupino nič doseči, so taborišče raz-formirali in ljudi poslali v razna manjša taborišča na ozemlju Alžirije. Iz te velike skupine je prišlo na letališče Maison Bianche blizu Alžira prvih 430 bodočih letalcev prekomorcev. Kljub temu, da je bil upor v Constantinu u-perjen proti kraljevskim oficirjem, so jih ti še vedno spremljali. V Maison Blanchu je nezadovoljstvo naraščalo. Tedaj so oficirji sklenili, da bodo najbolj nezadovoljne oddaljili iz skupine, z drugimi pa da bodo imeli potem mir. 12. decembra so sklicali zbor vse enote. Pozvali so naj se javijo tisti, ki niso zadovoljni in nočejo več ostati v tej enoti. Javilo se jih je 78. Odpeljali so jih v kazensko taborišče blizu mesteca Alma, kjer so jih v začetku celo strožje nadzorovali kakor Nemce in Italijane. Komandant taborišča se je kmalu prepričal, da vse to ne drži, da so to ljudje, ki imajo svoje ideale. Priporočil jim je naj na pravijo prošnjo za dodelitev na delo v letalske delavnice pod an gleškim nadzorstvom. Prošnjo je komandant taborišča priporočil in 10. februarja so zapustili kazensko taborišče. Dodelili so jih v delavnice v Boufariku, kjer so delali kot samostojna enota. Angleži so bili z njimi zadovoljni in jim izrekli pohvalo. Tu jih je obiskal v drugi polovici aprila general Velebit. Maja in junija meseca 1944 je bilo v vseh taboriščih, kjer so se nahajali naši ljudje, gDsovanie: za Tita ali za kralja. Za kralja je bil izid več kot porazen, le slabih 5 odst. se je odločilo zanj. Po glasovanju se je število novih letalcev povečalo na nekaj nad 1300. Vsi ti so delali v letalskih delavnicah v Maison Blanchu in v Boufariku, kjer so se priučili — razdeljeni v nekoliko skupin — vsem opravilom pri de-montaži, popravilu in ponovni montaži letal. 4. septembra je maršal Tito naslovil britanski vojni misiji pri vrhovnem štabu NOVJ dopis, v katerem je zahteval naj se vsi letalci iz Alžirije vrnejo v domovino. Odhod iz Alžira naj bi bil 15. oktobra 1944. Nenaden odpoklic tolikšnega števila že dobro vpeljanih in marljivih delavcev je seveda zaveznike nemalo prizadel, saj jim ni bilo lahko najti nadomestila v tako kratkem času. Njihova prizadevanja, da bi Tito ta odpoklic u-umaknil, so uspela le toliko, da so smeli zadržati 200 letalcev še za nedoločen čas. Odhod preostalih, katerim se je priključila skupina okrog 230 letalcev iz Blede na podlagi sporazuma Tito - šubašič, so zavezniki zavlekli za en mesec: 15. novembra je odpotovalo o-krog 1300 letalcev iz Alžira. Tu bi spomnil na točko 6 dopolnilnega sporazuma v Kairu, ko si je Tito pridržal pravico odločanja kdaj bo letalcem, ki so bili v RAF, prenehalo to službovanje. Če ne bi bila točka 6 tedaj spremenjena kakor je zahteval Tito, bi ta skupina letalcev prav gotovo dočakala konec vojne v Alžiriji. Po skoraj enomesečnem potovanju preko zasneženih gora Črne gore in južne Srbije so alžirski letalci prispeli 25. decembra 1944 v Beograd. Razporejeni so bili v nove letalske divizije, ki so se tedaj pravkar formirale in na nekatera osvobojena letališča. Zadnjih 200 letalcev se je vrnilo iz Alžira konec marca 1945. Udarna moč prekomorskih letalcev je bila v dveh eskadriljah. V Benini je bila formirana Prva lovska eskadrilja 22. aprila 1944. Oborožena je bila s 16 lovsko - bombniškimi letali «spytfyre V». V boje nad Jugoslavijo je posegla 18. avgusta 1944. Druga lovska eskadrilja je bila prav tako formirana v Benini in sicer 1. julija 1944. Imela je 16 letal lovcev - raketnikov tipa «hur-ricane IV». V boje je posegla 13. oktobra. V vsaki eskadrilji je bilo 250 članov posadke. Eskadrilje so bile dobro opremljene z motorizacijo, tako da je vsako selitev o-pravila eskadrilja z lastnimi sredstvi, *saj'*je vsaka imela 54 motornih vozil, med temi 26 tritonskih kamionov. Do konca vojne sta obe eskadrilji opravili 596 bojnih operacij z 2191 bojnimi poleti. Njihovo pod- ročje je bilo od Bojane do Trsta. V tem kratkem opisu zgodovine letalcev prekomorcev ni mogoče zajeti niti posamezne bolj pomembne operacije, pač pa lahko strnjeno rečemo, da so letala NOV zadajala sovražniku hude udarce, da so ga stalno vznemirjala ter da so bila enotam v učinkovito podporo. Šibka točka v eskadriljah je bilo pomanjkanje pilotov. Britanska formacija je predvidevala za vsako eskadriljo po 23 pilotov in s takim številom so začele naše e-skadrilje delovati. To število se je začelo počasi krčiti, saj sta obe eskadrilji izgubili do konca vojne 13 pilotov, za katere ni bilo nadomestila. Vendar so kljub nezadostnemu številu preostali piloti izvršili z večjim požrtvovanjem vse bojne naloge. Poudariti je treba, da je bilo med letalci prekomorci večje število Italijanov iz Trsta, z Reke in iz Istre. Spomnimo naj se samo podporočnika Luigija Rugija, ki je padel malo pred koncem vojne kot pilot v naši Prvi eskadrilji. Med vsemi je obstajalo iskreno tovarištvo in en sam skupen cilj: uničiti fašizem in končati dolgotrajno vojno, ki je prizadejala toliko gorja. Le 12 dni je bilo razlike med uporom na Bližnjem vzhodu in u-porom v Alžiriji. Značilno je pri tem, da letalci z Bližnjega vzhoda niso niti vedeli za letalce iz Alžirije in ti ne za tiste z Bližnjega vzhoda in njihov upor. To zgovorno priča, da so naši ljudje daleč od svoje zemlje, brez propagande, zgolj sledeč svojim notranjim čustvom, našli pravo pot v minuli vojni, število upornikov je bilo sicer majhno, toda ti dogodki so o-pozarjali zaveznike, ki so nezadovoljstvo opazili tudi pri drugih Primorcih, kakšno je splošno razpoloženje bivših italijanskih vojakov in zapornikov iz kazenskih delovnih enot. Visoka politična zavest teh ljudi se je pokazala pri plebiscitarnem glasovanju maja in junija 1944, ko je nad 95 odst. oddalo svoje glasove za narodnoosvobodilno vojno. RAFAEL PERHAVC ITALIJANSKE GARIBALDINSKE ENOTE S SLOVENSKO NOB V SKUPNEM BOJU ZA ISTE IDEALE Oddelek «Tržaške brigade» po osvoboditvi v vojašnici pri Sv. Ivanu GOSPODARSTVO MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM Delovanje «gospodarskih komisij» na področju Slovenske Istre Skrb za usktadišcevanje živil za prebivalstvo in vojsko - Enoten cenik za preprečevanje navijanja cen - Določanje in pobiranje davkov - Kako so pošiljali sol partizanom Že od samega začetka, dokler razvoj dogodkov ni zahteval delitve dela, so poleg politično oblastnih funkcij vršili tudi posle gospodarskega značaja odbori OF in partijske organizacije. Tako je okrožni komite KPS za Slovensko Istro poslal 6. 5. 1943 (Pok. arhiv Koper) vsem rajonskim kom. KPS okrožnico o pobiranju davkov in posojila. «Narod naj ne nalaga denarja v italijanske banke in s tem služi sovražniku, temveč naj ga posoja nam in s tem se reši skrbi in pa sramote, ki jo bo doživel, če bo hranil denar doma in niti ne bo za ničvredne lire po osvoboditvi dobil našo dinarsko valuto». Okrožnica poziva naj se istočasno pobirajo tudi prostovoljni prispevki za «partijski fond» in vodi o tem posebno e-videnco. Po veliki nemški ofenzivi se je okrožje Slovenska Istra pripojilo Brkinom. Nastalo je do konca leta 1943 novo okrožje Brkini - Slovenska Istra. V Istri je v tem času delovala podokrožna gospodarska komisija v sledeči sestavi: načelnik Iskra - Cah Ivan, člani: Luka - Ivančič Franc, Stanko Čok, Viljem Kočevar, Ivan Filipčič in Anton Brajnik (lastni viri). Da preprečijo navijanje ccn so na seji okrož. gospodarske komisije 2. januarja 1944 (IZDG f. 634/III) sprejeli enoten cenik skupno z okrožjem Brkini. Ceno mesa so n. pr. določili 26 lir za kg, masti 80 lir za kg, masla 60 lir, olja 60 lir. krompirja 2,5 lire, pšenice 6 lir za kg. Vino na debelo se je plačevalo po 12 lir in na drobno po 16 lir liter. Mesarji so plačevali za OF po 1 liro od kg mesa. Od vina je plačal proizvajalec po 1 liro in gostilničar enako po 1 liro od li- iiiii„„miiiniiiii,milu,m ulil iiiiiiiiiiiiiiiiiiii "imo SL0VENSKO OBALO SMO Sl OSVOBODILI SAMI V okviru IX. korpusa dva mornariška odreda Prvi je bil vključen kot operativna enota v XXX. divizijo, drugi «Mornariški odred Koper» pa je deloval samostojno na sektorju Mirna - Trst Primorski Slovenci, ki so množično sodelovali v najrazličnejših enotah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in Slovenije, so že od samega začetka v letu 1942, zlasti pa še po kapitulaciji Italije, začeli množično vstopati tudi v nastajajoče mornariške enote NOB. Čimbolj so se bližali odločujoči udarci nacistični Nemčiji, tem več pogojev je nastajalo za ustvarjanje mornariških odredov in grup, obveščevalnih točk v neposredni bližini sovražnikovih mornariških o-porišč na Jadranu, torej tudi na slovenski obali od Tržiča do Dragonje. Zato je poveljstvo jugoslovanske vojne mornarice preko vrhovnega štaba NOB in POJ dalo glavnemu štabu Slovenije nalogo, da na področju IX. korpusa organizira mornariško grupo, ki bi prevzela partizansko operativno dejav -nost mornariškega značaja na tem sektorju z nalogo, da pripravi manjše udarne grupe, iz katerih se bodo razvili odredi. Istočasno je bila njihova naloga, da zbirajo potrebne podatke ob vsej o-bali, posebno pa v Trstu in v ostalih manjših sovražnikovih oporiščih. Iz prvih začetkov v septembru 1944 se je razvila mornariška grupa pri IX. korpusu v dva močna mornariška odreda. Prvi odred je bil vključen kot operativna enota v XXX. divizijo, drugi odred, «Mornariški odred Koper», pa je vršil samostojne akcije na terenu, zlasti na sektorju Mirna - Trst, torej na območju slovenske in deloma hrvaške Istre. Štab mornariške grupe je organiziral dve mornariški obveščevalni točki: v Trstu in Tržiču ter mornariški informativni center na Krasu. Skupina «Radko», ki je delovala v Trstu, je pošiljala mornariški grupi potrebne podatke o pristaniških in lad jedelniških napravah in predvsem podatke o sovražnikovih mornariških enotah. Prvi mornariški odred v sestavu XXX. divizije je bil stalno v bojih s sovražnikom skuino z o-stalimi enotami divizije. Ta odred se je posebno odlikoval pri zad- nji sovražnikovi ofenzivi, ko je bil razbit poslednji poskus nacistov, da uničijo narodnoosvobodilne sile v Sloveniji. Drugi mornariški odred, imenovan «Mornariški odred Koper», ustanovljen v oktobru 1944 in ki je iz majhne skupine mornarjev prerasel v operativno enoto z okrog 250 mornarji, je v zadnjih mesecih vojne operiral na področju slovensko - hrvaške zapadne istrske o-bale. Hitro prodiranje enot IV. armade proti zapadni obali Istre in Trsta, kot tudi napredovanje mornariških enot proti Pulju, je o-mogočilo, da je «Mornariški odred Koper» hitro obvladal sovražnika na svojem področju in 30. aprila 1945 je bila osvobojena vsa obala od Kopra do Dragonje, v hrvaškem delu Istre pa vsa obala razen utrjenega sovražnikovega garnizona na Savudrijskem rtiču, ki se je po nekaj dnevih predal enotam IV. armade. # * * Iz partizanske mornarice, ki so jo v začetku sestavljale oborožene ribiške ladje in čolni, je v teku 31 let zrastla sodobno opremljena jugoslovanska vojna mornarica. Vzporedno z njo pa se je razvila tudi jugoslovanska in slovenska trgovska mornarica. Danes je jugoslovanska trgovska mornarica 4-krat večja od predvojne. Njena kapaciteta znaša 296 ladij s skupno 1,500.000 BRT ter 7.700 pomorščaki. Zgradili so lastno ladjedelni-ško industrijo in se z njo uvrstili med napredne ladjedelniške industrije v svetu s proizvodnjo o-krog 400.000 BRT ladjevja na leto. Povečali so kaoaciteto starih luk in zgradili nove. Slovenci smo z zmago narodnoosvobodilnega boja ponovno prišli do svoje morske obale. Temelji slovenskemu pomorstvu so bili položeni z zgodovinskim odlokom PN OO za Slovensko primorje 25. septembra 1945, s katerim je bila ustanovljena Slovenska pomorsko-trgovska akademija v Semedeli pri Kopru. Ta se je preimenovala v Pomorsko šolo, ki uspešno deluje ter daje vsako leto slovenskemu pomorstvu nove strokovne kadre. V letu 1960 so ustanovili tudi višjo pomorsko šolo in obe imata moderno šolsko poslopje v bližini Portoroža. 22. oktobra 1954 je bilo ustanovljeno ladjarsko podjetje Splošna plovba Piran, ki ima danes 20 ladij s 143.000 BRT in 900 pomorščaki. Idealne prilike, ki jih ima Koprski zaliv za pomorsko luko, niso ostale neizkoriščene. Leta 1957 je bilo ustanovljeno podjetje Luka Koper, ki se nenehno dograjuje in je v letu 1972 doseglo preko 2 milijona ton tovora. Kombinat prehrambne industrije «Delamaris» razpolaga s floto 22 sodobno opremljenih ribiških ladij. Precejšnje število ladijskih vodij in motoristov se je izšolalo v Ribiški šoli v okviru Pomorske šole. Pomorski muzej Sergeja Mašere, ki nosi ime po poročniku vojne ladje, ki je bil v teh dneh proglašen za narodnega heroja in kateremu so v Novi Gorici odkrili spomenik, goji zgodovino slovenskega pomorstva na znanstveni ravni. SLAVKO KAVŠEK tra. Vodili so seznam «sabotažar-jev» z opombami, kot n. pr. «prodaja mleko v Trst, prodal kozlička, prodal je seno izven rajona, mešetar in tihotapec itd.». Kršilce odlokov o bojkotu okupatorja so kaznovali z denarno kaznijo do 2 tisoč lir in zaplembo blaga. Na seji okrož. GK 11. januarja 1944 (PAK) so povedali zanimive probleme in sprejeli važne sklepe. Ugotovili so n. pr., da je Istra zelo pasivna in da ne pridelajo toliko živeža, da bi ostalo kaj za izvoz v mesta. Sledila so navodila o zbiranju in uskladišče-vanju živeža za partizanske edini-ce. Intendanti edinic niso smeli nabavljati ali celo rekvirirati živeža brez vednosti in direktiv G K. Prebivalstvu so delili 15 dkg mesa na osebo na teden. Loj so odkupovali po ceni mesa in ga nato pretapljali skupno z maslom za NOV. Od 100 litrov mleka so pobirali na mesec po 0,5 kilograma masla. Izredno slabo je bilo stanje s prehrano goveje živine. Imeli so 200 glav goveje živine popolnoma brez krme. Naloge G K so bile preskrbeti prizadetim kmetom vsaj minimalne količine krme. Premožne kmete in trgovce so obdavčili na podlagi določene davčne lestvice, ki so jo določevale gospodarske komisije. Vsi pobrani davki so šli rajonski gospodarski komisiji za nakup živeža. V dopisu z dne 10. februarja 1944 (IZDG f. 634) omenja okrožni OOF za Slovensko Istro, da se gospodarske komisije trudijo, da bi uresničile sklepe, ki so jih sprejeli na medokrožnem posvetovanju in na sestanku med okrožnima gospodarskima komisijama za Brkine in Slov. Istro. V zvezi z gospodarsko politiko so načeli vprašanje še obstoječih italijanskih občinskih uprav. Slovenska Isti a je bila pod Italijo razdeljena na 8 občinskih uprav. Občine Milje, Koper in Buzet so imele še italijanske župane. Občina Dekani je imela župana Italijana, ki ga ni bilo nikdar v Dekanih. V Dolini so Nemci imenovali za župana Slovenca. Vse občine so bile le administrativni aparati za razdeljevanje živilskih nakaznic in dodeljevanje raznih podpor. Ljudje sploh niso plačevali davkov. Prebivalstvo je dobivalo aproviza-cijo iz Kopra. V poročilu okrožnega OOF navajajo, da je prihajalo na podeželje Slov. Istre iz mest 150 kvintalov moke poleg še pretihotapljenega žita in ostale a-provizacije. Vojsko na terenu so preživljali v glavnem s tem. sar so si ljudje prostovoljno odtrgali od že skopih lastnih rezerv hrane in od tega kar so prejemali od aprovizacije. Problem zase je bil pomanjkanje denarja in brez tega ni bilo mogoče vršiti nabav v mestu. Izrecno so prosili višje forume naj bi dovolili ljudem izvažati v mesta sadje in zelenjavo, ker je bil to edini vir dohodkov prebivalstva. Pod silo razmer je bilo dovoljeno prodajati v mesto manj kalorične in lahko kvarljivo sadje in zelenjavo. Ne moremo mimo problema soli. Slovenska Istra je glede nabav in odpošiljanja soli v ostala okrožja in vojnim edinicam izpolnila častno nalogo. Soli je primanjkovalo povsod. Brez soli ni bilo mogoče sploh konzervirati mesa in ostalih maščob. Zgodilo se je, da so celo v glavnih štabih in najvišjih oblastnih in političnih forumih jedli tedne in tedne samo neslano hrano. Bilo bi izredno zanimivo poglobiti se v problem od kje, kako in kam in na kateri način so tovori soli potovali z obale skozi hribe in doline do edinic, ki so čakale pošiljke soli kot sušna zemlja dežja. Vse premalo se tega spominjajo še živeči člani naših gospodarskih komisij, ker je pri tem poslu bilo treba velike konspirativnost’. Sol so iz sečoveljskih solin vozili po dolini Dragonje kar z vozovi. Palčič Jože - Pavel iz Trebeš se spominja, kako so po etapah prevažali sol iz Sečovelj naprej do Laborja, Boršta, do Butari in Smokvice. Smokavci so bili zadolženi za prevoz do Movraža. Najbolj nevarna je bila etapa od Movraža do Rakitovca, ko so morali prečkati železniško progo. Od tod so drugi prevzemali blago in nadaljevali pot skozi Brkine do cilja. Na voz z volovsko vprego so naložili 10-12 kvintalov soli ali pšenice. Palčič omenja primer, ko so z vozovi (2 voza pšenice in 1 soli) prišli v bližino Nemcev, ki so zasledovali partizane. Bilo je to pod Butari. Na hitro so razpregli živino in z vejami zamaskirali vozove in zbežali. Naslednji dan so nadaljevali pot do konca etape. Zaradi omejenosti prostora ni mogoče niti v grobih obrisih opisati delo gospodarskih komisij do združitve južnoprimorskih okrožij v večjo upravno politično enoto Južnoprimorsko okrožje. Še bolj zahtevno in požrtvovalno so izvrševali svoje naloge gospodarski odseki in oddelki pri okrajnih odborih in posebno vaške gospodarske komisije. Slovenska Istra čeprav že v normalnih časih revna in zapuščena, je tudi v materialni obliki dala vse od sebe, da podore svoje borce na krvavi noti k svobodi in boljši bodočnosti. Dr. FRAN JURIŠEVIČ BRUNDO VIRI: 1. Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani; 2. Pokrajinski arhiv Koper; 3. Lastni viri. it jaakcirivJuiili i G-O-jTOPALSlJV KCftllSIL;. QLV.O^JA SLCVLK. LV IS TLA CENIK cen pridelkov za prodajo v Voli} živa "fcoof; ............. Kruvo " ■ Teleta * . ............... Ovca, koca ^ ........ ........ Svinjo nad 130 k£, živa teža ...... * pod 130 ^ * • ........ Plenancki prašički * * ...... «oso, goveje in telečjo iiasi svinjska .............. Llanina pve-isa OkTOg ju' . . K*. Slovenska Intra» .ir 11.- ^ 9.~ " 14.- " S.-’ " 36.- “ 33.- " 80.- " 24.- " 100,- " 60. - do 100.- Ceiuk, ki ga je pripravila Gospcu^rska kor.iisija okrožja za Sioveusko Ist.o spomladi 1944 Upor jugoslovanskih narodov in organizacija Titovih partizanov sta močno odjeknila med Italijani. Že prva leta okupacije so povratniki z «balkanskega bojišča» bolj ali manj točno pripovedovali o vsebini narodnoosvobodilnega gibanja, vendar brez zadržkov o borbenosti in junaštvu njegovih pripadnikov, ter širili informacijo, da okupator, ki je z orožjem sejal fašizem, na jugoslovanskih tleh ne bo našel miru. Posebno simpatijo za partizansko gibanje so takoj pokazali mladi delavci italijanske narodnosti v raznih krajih Primorske in Istre, zaradi česar so tudi njih prizadeli nekateri diskriminacijski u-krepi italijanske vojaške oblasti zoper Slovence in Hrvate: premestitev na Sardinijo in Sicilijo, ukinitev dopustov in podobno. Delavci velikih tovarn v Trstu in Tržiču prično zbirati «rdečo pomoč» tudi za partizane. Leta 1942 sedi v tržaških zaporih Coroneo pod raznimi obtožbami, da so pomagali komunistom, na tisoče Slovencev in Hrvatov, med njimi tudi na stotine italijanskih delavcev. V začetku leta 1943, zlasti po padcu fašizma 25. julija, vstopijo posamezni- italijanski antifašisti - komunisti v partizanske enote ^ na Primorskem. Vendar pa pokažejo italijanski delavci največ pripravljenosti za skupni boj s Slovenci in Hrvati ob kapitulaciji Italije. Po zadnjih raziskavah je dokazano, da predstavljajo ladjedel* niški delavci v Tržiču prvi množični, organizirani oboroženi upor v Italiji. Delavci iz Tržiča se takoj po kapitulaciji Italije pod vodstvom starejših antifašistov, ki so se tiste dni vrnili_ iz zaporov ali konfinacije, oborožijo in zahtevajo od vojaških starešin, da skupno organizirajo obrambo proti prodirajoči nemški vojski. Ker pa oficirji, kot v glavnem povsod drugje, niso bili pripravljeni na boj proti Nemcem, se tržiški delavci povežejo s slovenskim partizanskim gibanjem in organizirani v bataljone sodelujejo v «gori-ški fronti». V teh bojih se kali nerazdružljivo bratstvo italijanskih delovnih množic s slovenskim narodom. V Trstu razmere za tako množično vstajo niso dozorele, vendar se na stotine delavcev, večina iz ladjedelnic in Milj, pridruži slovenskim enotam v Istri in tudi na Krasu. Nemalo Italijanov iz naših krajev se pridruži v južni Italiji enotam NOVJ — Prekomorskim brigadam. Velika sovražna ofenziva konec septembra hudo prizadene to gibanje, vendar samo začasno, kajti jedro upora ni uničeno. Z ogromnimi napori in velikim političnim razumevanjem pomagajo slovenske narodnoosvobodilne enote, da se italijanski partizanski oddelki ponovno organizirajo. Manjše čete italijanskih partizanov se formirajo v Istrskem odredu, v Kosovelovi brigadi na Krasu in v Brdih. Pozneje se Istrska četa pridruži «Tržaškemu udarnemu bataljonu» na Krasu in aprila leta 1944 se formira «Tržaška garibaldinska brigada», ki bo vse do o-svoboditve v sestavu 30. divizije operirala na področju IX. korpusa. Četa v Brdih se bo razvila v slavno divizijo «Garibaldi Natisone», dalj časa operirala v neposredni bližini Vidma, kasneje pa se zatekla na ozemlje IX. korpusa. Ko je sovražnik najhuje pritiskal na zaledje IX. korpusa, je Tržaška brigada, ki je štela skoraj 2 tisoč borcev, ločila iz svojega sestava 4 bataljone slabo ali celo neoboroženih mìadih partizanov in jih napotila pa osvobojeno ozemlje Bele krajine, kjer je bila pred zimo leta 1944 ustanovljena druga slavna garibaldinska brigada «Fontanot». Italijanski antifašisti so razen teh borcev dali mnogo aktivistov, intendantov in drugih terencev ter veliko, enotno italijansko - slovensko antifašistično gibanje v Trstu «Unità operaia». Ob 30-letnici splošne vstaje primorskega ljudstva lahko ponovno ugotavljamo, da je bil ta skupni boj proti fašizmu osnova in jamstvo prijateljskih vezi sosednih narodov in držav, jamstvo miru v tem delu Evrope. MARIO ABRAM Mladina i in zborovsko petje Mednarodno posvetovanje ob tekmovanju pevskih zborov « Seghizzi» v Gorici V sredo popoldne so zaključili na gradu v Gorici IV. evropsko posvetovanje o zborovskem petju, ki ga je od 17. do 19. t. m. organiziral goriški pevski zbor «C.A. Seghizzi». Na temo «Mladina in zborovsko petje» je govorilo deset predstavnikov iz devetih držav in sicer: iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Španije in Za-padne Nemčije. Postavljena tema je seveda dopuščala zelo široko polje obravnavanja problematike, zato smo slišali predavanja z raznih vidikov, ki so prikazovala določena stanja v posameznih državah v organiziranosti glasbene in še posebej pevske vzgoje, množičnosti udejstvovanja mladine in raznih vzpodbujajočih manifestacij, tečajev, raznih institucij ter občasnih vzpodbud, ki naj vodijo k nadaljnjemu napredku. To so nam predvsem prikazali predavatelji držav, v katerih je pevska dejavnost med mladino tako po svoji množičnosti, kakor po svojem kvalitetnem vrhu. dosegla že dokaj visoko stopnjo — kot rezultat dobro organizirane glasbene oziroma pevsko - zborovske vzgojne strukture, ki poteka iz otroških vrtcev, preko osnovnih do srednjih šol. Poleg uspehov seveda tudi probleme, s katerimi se srečujejo pedagogi in pevovodje. To so Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija in Poljska, kjer vlagajo veliko naporov za pevsko vzgojo in napredek zborovskega petja med mladino. Tako je tudi prof. Peter Lipar podal dovolj jasno sliko glasbenega in še posebno pevsko - zborovskega vzgojnega sistema v Jugoslaviji ter navedel vse važne manifestacije in pevske prireditve, ki vzpodbujajo to dejavnost v občinskih, republiških in v zveznem merilu: to so revije, tekmovanja in kot vrh zvezno ter mednarodno tekmovanje mladinskih zborov na vsa-kodrugoletnem Mladinskem pevskem festivalu v Celju, na katerega je tudi povabil prisotne leta 1975. Čeprav so predavanja posameznikov vsebinsko izhajala iz posebnosti, ki več ali manj obeležujejo različnosti v dosežkih in problemih, je vendar bilo najbolj prisotno vprašanje, kako se približati mladini in jo zainteresirati za zborovsko petje: pri tem so se nekateri predavatelji opirali na sociološke in psihološke momente mladega človeka v sodobni družbi. Živahna diskusija, ki se je razvila po referatih, je poleg referatov dodala več zanimivih predlogov. Med temi je zanimiv predlog za ustanovitev neke vrste mednarodne notne knjižnice, 'V' kate- ; ro naj bi se stekala mladinska zborovska literatura vseh držav u-deleženk; te naj bi za začetek poslale v Gorico literaturo, ki je nastala v zadnjem desetletju. Vse to seveda v cilju spoznavanja in stalnega spremljanja ustvarjalnosti na tem področju, ki naj bi služilo k obnovi repertoarjev, o katerih nujnosti po osvežitvi in obogatitvi z novimi deli je bil tudi govor. Zaradi pomanjkanja dobrih sodobnih tekstov naj bi poizkušali sklicati posvetovanje zborovskih skladateljev in pesnikov. Skladatelji le stežka pridejo do dobrih primernih tekstov za skladbe, dostopne raznim starostnim stopnjam in razvitosti ter kvalitetnim stopnjam posameznih zborov. Italijanski pobudniki in nosilci gibanja za razmah zborovskega petja med mladino zahtevajo, da v šolske učne programe vnesejo tudi sistematično urejen glasbeni oziroma pevski pouk. Pri tem se seveda opirajo na vzgojne elemente, kakor so razvijanje estetskega čuta, discinlina, uvajanje ter poglabljanje v doživljajski svet in plemenitenje čustev, ki so močni dejavniki pri oblikovanju mlade osebnosti, čutiti je, da to hotenje že prehaja iz okvirov strokovnih posvetovanj v širše kulturne kroge in da ima čedalje večjo podporo v javnosti. To gibanje ima vneta zagovornika v dobro utemeljenih stališčih maestra Giuseppa Radule in prof. Gia-cominija iz Rima. Referenti kakor diskutanti so se dotaknili tudi nekaterih drugih vprašanj. Tako je vprašanje odnosa in postopka do mladih pevcev v dobi mutacije oziroma pubertete. Delikatnemu vprašanju fizio- šem mnenju posvetiti posebno strokovno osvetlitev, ker se tukaj mnenja enostavno ne morejo in zaradi fizioloških zakonitosti ne smèjo razhajati. Ne moremo navajati vseh perečih problemov in predlogov: lahko rečemo, da jih je bilo navrženih lepo število, ki jih bo vodstvo posvetovanja vsekakor izkoristilo za nadaljnje in podrobnejše delo na prihodnjih posvetovanjih. Letošnje je vsekakor uspelo in bodo gotovo tudi prihodnja — s pritegnitvijo novih strokovnjakov za posamezna vprašanja — lahko mnogo pripomogla k razvoju tako v pogledu ustvarjalnega kakor poustvarjalnega dela na tem področju v Evropi. IVAN SILIČ Udeleženci seminarja za ravnatelje in vzgojitelje v dijaških domovih V TRSTU IN V GORICI Strokovni seminar za ravnatelje in vzgojitelje v dijaških domovih Predavali so priznani pedagogi Zavoda za šolstvo SR Slovenije, zavzeta razprava pa je obravnavane teme koristno poglobila V začetku tega tedna je bil v prostorih dijaških domov v Trstu in Gorici seminar za ravnatelje in vzgojitelje dijaških domov v Celovcu, Gorici in Trstu. To je bilo že drugo tovrstno strokovno izpopolnjevanje zamejskih vzgojnih delavcev v zadnjih dveh letih. Seminar je odlično uspel, za kar gre zasluga predavateljem in tudi organizatorju teh posvetov, pedagoškemu svetovalcu pri Zavodu za šolstvo SRS, Franju Klojčniku. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na sam Zavod za šolstvo, ki je ta seminar omogočil in poskrbel za res odlične strokovnjake na tem vse bolj zahtevnem in kompleksnem področju. OB SMRTI UGLEDNEGA SLOVENSKEGA RODOLJUBA V ARGENTINI KRIŠKI ROJAK VIKTOR SULČIČ ARHITEKT, MISLEC IN PESNIK v v Številne arhitektonske umetnine v Buenos Airesu so njegovo delo - Študije, razmišljanja in pesmi, polne ljubezni do rodnega kraja in stare domovine Viktor Sulčič Iz Argentine'haš je dosegla zapoznela vest, da je tam 2. septembra t.l. umrl v starosti 78 let ugledni slovenski arhitekt, kriški rojak Viktor Sulčič. Dve kratki časopisni osmrtnici najavljata njegovo smrt; ena je družinska, drugo je naročilo «Slovansko podporno društvo» (Sociedad Slava de Socorros Mutuos iz Buenos Airesa, kateremu je pokojnik predsedoval). O Viktorju Sulčiču smo v našem dnevniku že pisali. Prvič leta 1956, ko je bil na obisku v svojem rodnem Križu, drugič ob njegovi 70-letnici. Ob njegovi smrti je prav, da se še enkrat ozremo na njegovo življenje in predvsem na njegovo delo, saj je z njim vpisal svoje ime, ime zavednega slovenskega rojaka, med vidne ustvarjalce našega duha na tujih tleh. Viktor Sulčič se je rodil leta 1895 v Križu pri Trstu. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval srednjo tehnično - industrijsko šolo v Trstu, po vojni pa je šel v Firence, kjer se je vpisal na umetnostno akademijo. Študije je nato dokončal v Bologni leta 1922. Kot arhitekt je najprej začel delati ob Gardskem jezeru, nato pa se je odpravil v Zagreb. Leta 1924 se je ponovno vrnil v Trst, ker pa mu dežela pod fašizmom ni dala kruha, je tako kot mnogi drugi Primorci odšel v emigracijo v Argentino. Tudi v Argentini mu življenje sprva ni bilo lahko, čeprav mu podjetnosti ni manjkalo. Ustanovil je gradbeno podjetje. Pot k uspehu mu je v resnici odprlo golo naključje. V zastarelem časopisu je opazil vest, da je državna hipotekarna banka razpisala natečaj za svoj novi sedež. S prijateljem in solastnikom podjetja sta izdelala načrt in se z njim udeležila natečaja. Svoje načrte je predložilo 46 najuglednejših argentinskih arhitektov, toda prva nagrada je pripadla Viktorju Sulčiču in njegovemu prijatelju. Ni šlo le za moralni in strokovni uspeh, nagrada jima je prinesla tudi 150.000 dolarjev. V dvajsetletnem skupnem delu s prijateljema je Sulčič zgradil v Argentini nad 200 najrazličnejših stavb od monumentalne tržnice «Mercado de Abasto Pro-veedor» (leta 1954) v Buenos Airesu do orjaškega športnega stadiona Boca Junior, ki je še danes med največjimi na svetu, od cerkve in zavetišča za stare pri italijanski bolnišnici do osrednje mestne knjižnice «Biblioteca A-meghino» in tržišča Velez Sars-field, da o stanovanjskih hišah, vilah in drugih zgradbah niti ne govorimo. Naj navedemo le nekaj podatkov o tržnici, ki jo je zgradil v Buenos Airesu: v podzemlju, kamor pripeljejo tudi tovorni vlaki, so ogromna skladišča. V zgornjem podzemlju se vrši javna dražba mesa (tu se proda dnevno nad 1500 glav zaklane živine). V pritličju so veletrgovci s sadjem in zelenjavo; v prvem nadstropju, kamor vodita z ulice dve mogočni premični stopnišči, je prodaja na drobno. Obe stopnišči zmoreta promet do 8000 ljudi na uro. Vsak prodajalec razpolaga s popolnoma avtonomnimi hladilnik', električno gonilno silo itd. Sulčičeva arhitektura je skratka dala v pomembn' meri pečat zunanjemu videzu Buenos Airesa njegovega časa in ga tudi preživela. Toda Sulčičeva umetniška dejavnost ni bila omejena le na arhitekturo, čeprav je arhitektura ostala do zadnjega njegov glavni poklic. V prostem času se je ukvarjal s slikarstvom. Zaslovel je predvsem z akvareli. Prvič se je predstavil javnosti kot slikar že leta 1928. toda resniči umetniški uspeh z velikim odmevom je doživel leta 1954 na razstavi v Buenos Airesu, ko je razprodal vse razstavljene eksponate. Naslednje leto je razstavljal na skrajnem jugu Čila v Punta Arenas, leta 1957 v Witcombu. Leta 1967 je sodeloval na XIV. salonu marini-stov v Argentinskem pomorskem centru, leta 1968 pa samostojno razstavlja! akvarele v salonu palače Izvršnega sveta pod pokroviteljstvom državnega tajništva za kulturo in mestnega županstva Buenos Airesa. Slikal je tudi po Jugoslaviji, v Sloveniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, pa tudi v Nemčiji, Franciji, Severni Ameriki in v Čilu. Viktor Sulčič je bil vsestransko kulturno delujoči duh. Predaval je na raznih literarnih in znanstvenih simpozijih in kron-gresih, pisal študije, črtice in pesmi v španščini in v slovenščini, kajti treba je poudariti, da je Sulčič vseskozi ostal zvest svojemu jeziku, svojemu rodnemu Križu in vsej svoji stari domovini. Bil ni le človek kulture, temveč tudi ustvarjalec napredne- ga duha, ki si je z vsemi svojimi sposobnostmi prizadeval, da bi v tujem svetu uveljavil čast in ponos svojega rodu. Leta 1968 je objavil svojo knjigo spominov in. razmišljanj z naslovom «La olla» z lastnimi ilustracijami. Naslednje leto je natisnil nad 100 strani obsegajočo študijo o hrvaškem rodoljubu in mislecu Juanu Benigarju, ki je živel in deloval v Argentini in Čilu, z naslovom- «Juan Benigar el sabio que murio sentado». Še prej, leta 1965, pa je objavil zbirko svojih pesmi z naslovom «Luces y ombras». Večina pesmi je v španščini, zadnje tri pa so v slovenščini in so posvečene njegovi ožji domovinici. V pesmi «Sveti Križ» opeva svojo rodno vas. Njena prva kitica se glasi: Na robu Krasa, kamenitega /sklada, ki strmo v Jadransko morje pada, na severni bregoviti obali (pri morju vinogradi in /pristanišče, na vrhu grušč, trnje in žajbelj v /skali, v zalivu Grljansko kopališče) počiva Sveti Križ, moja rojstna /vas. Gleda Istro od Trsta do Kopra, ■ . /do Pirana, skozi burjo po valovih čez čedaz in od Gradeža, Sočo do Sesliana; odzadaj pa so Julijske planine, zvesti varuh naše domovine. V pesmi «Ribič je mlad» poje o mladem ribiču, o njegovih upih in stiskah, o jegovi ljubezni. V pesmi «Naš Kras» pa je spet ves domoljuben: Grobovi in napisi narod in zgodovina in vse kar tukaj biva, je naša domovina. ..................milili................... MARIBORSKO KULTURNO PISMO Priprave za novo sezono Predvideno gostovanje mariborske Opere i Orffovo «Premetenko» v Trstu Zgodnje jesensko razpoloženje kulturnih delavcev in ustanov vzbuja prijeten nemir v pripravah za novo sezono. Vse je v vretju kot sladki mošt; načrtovanje pa v velikem pričakovanju kulturnih dobrin, ki nam jih bodo naklonile umetniške muze. Mnoge napovedi so še v za-snutkih, mnoge so že zadobile svojo dokončno obliko. Med tem sta predvsem mariborska Drama in Opera in pa Baročni festival. Prav tako živahna so načrtovanja na književnem polju založbe Obzorja, ki bodo vsak čas objavila svoj založniški program; nato Koncertne poslovalnice za sezonski program rednih abonmajskih koncertov, ki napoveduje že loške narave bi bilo treba po na- ............................................................................................n.... Tržaški Slovenec v italijanski reviji «Ricerche slavistiche» iz Rima Italijanska slavistična revija «Ricerche slavistiche» iz Rima, je za 7. mednarodni slavistični kongres v Varšavi (od 21. do 27. avgusta 1973) objavila v posebni izdaji članek dolinskega rojaka Sergeja Bonazze «Una corrispondenza inedita di B. Kopitar con il conte P. Cloz» (8°, 19 strani). Bo-nazza — diplomat padovanske in doktorand dunajske univerze — je svoj prvi prispevek k poznavanju starejšega obdobja slavistike objavil v dunajski slavistični reviji «Wiener Slavistisches Jahr-buch» (18, 1972) pod naslovom «Aus der Korrespondenz Andreas Di Pauli (Beitrag zur Clozianus-Forschung)». Predmet obeh Bo-nazzovih razprav so neobjavljena pisma slavistov Jerneja Kopitarja, tirolskega učenjaka Di Paulija in grofa Parida Cloza iz Trenta. Slednji je bil posestnik slavnega glagolitskega rokopisa, ki ga je 1836 izdal Slovenec Kopitar pod naslovom «Glagolita Clozianus» in ki mu je tudi prinesel veliko slavo. Sergej Bonazza, ki uči na eni izmed srednjift šol v južnotirol-skem Bocnu je pregledoval inventarje trentske občinske knjižnice (ta hrani znameniti glagolit-ski clozianov kodeks) in našel 11 Kopitarjevih pisem naslovljenih grofu Clozu iz časa 1830 do 1836. Pisma so verjetno le del Kopitarjeve korespondence, zanimivo pa je, da je Bonazzi uspelo najti le eno Clozovo pismo, na slovljeno na Kopitarja (dunajska nacionalna knjižnica); to pismo je tudi objavil skupaj z 11 Kopi- tarjevimi v ediciji italijanske slavistične revije. Za zgodovino slavistike so Bo-nazova arhivska odkritja in objave dragoceni doprinosi. S svojimi raziskavami na področju Tirolske še ni končal in upamo, da bo njegov načrt za delo, ki naj bi predstavilo razmerja tirolskega in slovenskega sveta v zgodovini, lahko rodilo zelo zanimive rezultate in pobude. Enako velja tudi za Bonazzovo pozornost Kopitarjevi korespondenci, ki je bila obsežna, saj si je ugledni slavist dopisoval z nekaj sto korespondenti. Slovenski kulturni svet more z zadovoljstvom sprejeti vsak, čeravno skromen nastop, znanstvenika našega ra du v tujejezičnih revijah. B. MARUŠIČ v predsezoni vrhunsko prireditev koncert Leningrajske filharmonije, kot Umetniške galerije, ki bo odprla sezono likovnih razstav z retrospektivo prerano umrlega slikarja - poeta panonske zemlje Lajčija Pandurja. Seveda teko vzporedno že zadnje priprave za festival slovenskih dramskih gledališč Borštnikovo srečanje, kot za Festival Kurirček, ki sta v teku let že krepko učvrstila v miselnost mariborske kulture. Letošnji Festival baročne glasbe, ki bo že petič izpolnil glasbeno predsezono, obeta kvaliteten program s priznanimi umetniškimi ansambli. Nastopili obdo romunski ansambel za zgodnjo glasbo RTV iz Bukarešte, komorni orkester Collegium Musicum Maribor, duo Pahor - Slama in duo Kalcina - Zečevič, komorni ansambel Pro arte Muenchen in Komorni zbor šole za glasbo iz Gradca. Na šestih koncertih, ki se bodo zvrstili v enem mesecu v viteški dvorani mariborskega gradu, ki je po svojem krasnem ambiento in akustiki kot ustvarjena za komorno muziciranje, bodo izvedena dela najprominent-n< h komponistov baročne glasbe Susata, Purcella, Albinonija, Vivaldija, Marcela Telemanna, Quanza, J. S- in Chr. Bacha, Per-golesija in še nekaterih drugih. Dramski, operni in baletni ansambli SNG Maribor so že v živahni pripravi za novo sezono. Drama bo že v predsezoni izvedla mladinsko igro muzikal Eri-cha Vosa Plešoči osliček, s katero bo razveseljevala mladino, ki se je prav tako že zbrala v šolskih učilnicah in ki komaj čaka kulturnega razvedrila. Redno sezono pa bo Drama pričela s premiero Ostrovskega «še tak lisjak se nazadnje ujame». V okvirnem repertoarju sta poleg Shakespearove Komedije Kakor vam drago še dve slovenski drami Kozakova Afera in pa noviteta Tone Partljiča ščuke pa ni. Predvideni sta že Držič - Ruplov Boter Andraž in Fiqueredov Sokrat. Na Malem odru bodo uprizorili Partljičev izbor literature o kmečkih puntih Boljše umreti kak silo trpeti, slovensko noviteto Stanka Majcna Zamorka in Ar-rabalova Guernica. Mariborska Opera bo v predsezoni izvedla nekaj uspešnejših uprizoritev iz prejšnje sezone Verdijevo Traviato, Janačkovo Katjo Kabanovo, Foersterjevega Gorenjskega slavčka in seveda, svojo najboljšo predstavo Orffovo Premetenko, ki je požela kar štiri nagrade na letošnjem mednarodnem festivalu komorne opere Annate 73 v Osijeku. S Premetenko je predvideno več gostovanj, med drugim tudi v Trstu. Upamo, da se bo uresničila obojestranska želja, da bi bila mariborska Opera tudi enkrat v gosteh med Slovenci v zamejstvu. Letoš jo sezono bodo odprli z Verdijevo opero Nabucco, nato bo sledil Otrinov izvirni baletni večer na glasbo slovenskih komponistov. Baletni ansambel bo obnovil tudi lani uspešno izvajani baletni večer Baletni čeveljčki pripovedujejo, ki navdušujejo zlasti mladino. Na repertoarju sta še operi Menottijev Medium in duhovita francoska farsa An^eliq Jacka Iberla na isti večer, Bize-tovi, po svetu redkeje izvajani Lovci biserov in pa romantična Smetanova opera Poljub. Novi umetniški vodja in ravnatelj Boris Švara skuša z vsemi močmi, da bi bila tudi naslednja operna sezona kar najbolj uspešna, saj je nagrajena uprizoritev Premetenke pod njegovim glasbenim vodstvom najboljši porok, da lahko mariborska Opera, kljub skromnim sredstvom s pogumom gleda v prihodnost. EMIL FRELIH O ti naš mili Kras! v duhu ti pošiljam, izpod tujega nebà, izraz moje lubezni iz to piega srca. SOMBRAS ' > •jr J* v ji .-v» • vietumi suk' JUAN BENIGAR EL SABIO QUE MURIO SENTADO vi cromo sotete LA OLLA RIMINISCENCIA8 DII XE8T1S ST FILUI ALTISSIMI OMNES Prva dva dni so bila predavanja v Trstu, tretji dan pa v Gorici, še posebej pa moramo letos pozdraviti prisotnost koroških kolegov. Seminarja sta se udeležila ravnatelj in en vzgojitelj, ker je ta čas v Avstriji že reden šolski pouk in bi z večjo odsotnostjo vzgojnega osebja delo v celovškem slovenskem domu ne bi mo glo teči normalno. Prihodnje leto bo slej ko prej premagana tudi ta ovira, ko bo podoben seminar v Celovcu ob začetku septembra, ko še nimajo pouka. Prvo predavanje je imel prof. Jože Valentinčič, dobro poznani pedagog in vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri Zavodu za šolstvo SRS. Prof. Valentinčič je obravnaval dve temi: «Metodiko dela in učenja», ter «Delo s starši». Učenje je proces, ki ima dve fazi — je v sva jih izvajanjih poudaril predavatelj — na učni uspeh pa vpliva pet pomembnih činiteljev od sposobnosti, prejšnjega znanja, mo tivacije, vzdušja v družini ali do mu ter delovnih navad. Druga tema je bila tudi izredno zanimiva pri dete s starši in Valentinčič je svoje predavanje popestril z izredno poučnimi primeri, kako uspešno priti v stik s starši za še boljši učni in tudi vzgojni uspeh. Drugi predavatelj prof. Jože Trček, psiholog pri Zavodu za šolstvo, je govoril o «Pristopu do vedenjsko motenih otrok». Nanizal je vse pokazatelje pri takih otro-kih in katera doba je najbolj kritična za pridobivanje teh ma tenj, ki so na poznejši življenjski poti nepopravljive in tako onemogočijo, da bi posameznik užival fizično, psihično in socialno blagostanje, kar je življenjski cilj in ideal slehernega človeškega bitja. Profesor Trček se je na dolgo razgovoril o moralni strukturi osebnosti. Zadnji dan predavanj sta prišla na vrsto kar dva predavatelja. Najprej je prof. Ciril Brezovec obravnaval temo «Osebnost in lik vzgojitelja» in pozneje naštel še celo vrsto «principov vzgojnega dela v dijaškem domu». Profesor Brezovec je s svojim temperamentnim predavanjem močno pritegnil vseh dvanajst seminari-stov, pa čeprav je skoraj anatomsko seciral lik vzgojitelja. Kot zadnji je prišel na vrsto še svetovalec v Zavodu’za šolstvo, Franjo Klojčnik, ki je bil dolgoletni ravnatelj v domu v Kranju ter vse do upokojitve predsednik domski?! 'skuphbsti "‘Slovenije. Klojčnik je predaval na temo «Informacija o vzgojnem programu v domovih v SRS», to je ob uresničevanju smotrov in nalog, o življenju in dete v domovih, povezovanju doma z drugimi vzgojnimi dejavniki ter spremljanju vzgojnega dela. Kot dober poznavalec vseh domov širom Slovenije, katerih je sedaj 60, je Klojčnik nanizal še vso problematiko v zvezi z domovi in njihovimi kadri. Vsakodnevnim predavanjem je sledila zanimiva diskusija in predavatelji, ki niso samo odlično podkovani s teorijo, ampak tudi z izjemno bogato prakso, so znali dobiti poučen in prepričevalen odgovor na vsako zastavljeno vprašanje. Prav diskusija, in to konstruktivna, je še v večji meri prispevala k odličnemu uspehu tega drugega seminarja. Ob slovesu je bila izražena želja z obeh strani, da bi se dosedaj ubrana pot nadaljevala, popestrila in poglobila za še boljši uspeh tudi v naših domovih. S strani Zavoda za šolstvo je bila izrečena vsa možna podpora, kar je edino upanje, da dosedanja praksa postane stalna in še bolj pogosta. I. FURLANIČ NASI BESTSELLERJI Lestvico nauspešnejših knjig s posameznih področij sestavlja Tržaška knjigama na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. V tem času prodajo v naših knjigarnah največ šolskih knjig, priročnikov in slovarjev; od ostalih knjig imajo večji uspeh sdeleče: DOMAČE LEPOSLOVJE Vladimir Kavčič ZAPISNIK Moderna, pronicljiva In sugestivna proza ima podnaslov legenda, govori pa s preprostimi sredstvi o tragični usodnosti v preprostih, vsakdanjih dogodkih in ljudeh. Obzorja, str. 288. PREVODI Akos Kertész MAKRA Roman iz povojnega časa v Budimpešti izrisuje po svoje junaško pot delavca - varilca Makre, ki se je vse življenje boril, da bi ostal poprečen, a zato svoboden človek. Knjiga je bila lani največji bestseller na Madžarskem. Po-““rhufška založba, str. 216. PRIROČNIKI Alenka Druškovič GCBE Uporaben priročnik za gobarje s temeljitim opisom gob in njihovimi rastišči in pa z recepti za njihovo pripravo. Vsaka goba ima barvno fotografijo. Partizanska knjiga, str. 116 Žepnega formata. iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHii,,,min, V ZBIRKI «SVET IN ČAS» ODLIČNA KNJIGA O NAŠI ZEMLJI Napisal jo je Arthur Beiser, predgovor k njeni slovenski izdaji pa je napisal prof. Ivan Gams f •* •• ■\ 'r* * 1 vcromo 1ULCK Platnice treh Sulčičevih knjižnih publikacij Slovensko - ameriški raziskovalni center v Wickliffu v državi O-hio ga je leta 1971 nagradil s posebno diplomo za zasluge, za delo in za zvestobo slovenskemu rodu. S ponosom je o tem priznanju obvestil svoje sorodnike v Križu in kot da bi hotel samo še enkrat potrditi svojo veliko zvestobo slovenstvu, je tudi na pisemski zalepki, odposlani iz Argentine, z velikimi in jasnim; črkami zapisal naslov: SV. KRIŽ št. - (Trst) Ni mi znano, če je bilo to njegovo poslednje pismo domačim, toda razen s svojim življenjskim delom je tudi na tak način pokazal, da je do konca svojega življenja ostal v tujem svetu zvesti sin svojega rodu. JOŽE KOREN V zbirki Svet in čas, ki jo sla venskim bralcem posreduje založba Mladinska knjiga, je izšlo že več, bolj ali manj posrečenih knjig, v raznih serijah. V seriji, ki je posvečena naravi, pa smo zdaj z manjšo zamudo dobili knjigo o naši zemlji. Njen naslov je preprost: ZEMLJA. Napisal pa jo je Arthur Beiser, ki je eden najpomembnejših geofizikov sveta. Ko ga založba predstavlja sla venskemu bralcu nam pove, da je Beiser doma iz New Yorka, da je vse svoje življenje posvetil študiju naše Zemlje in da je kot geofizik poleg številnih razprav napisal tudi dvanajst knjig. Bil je izredni profesor fizike na univerzi v New Yorku, vodil je številne odprave za proučevanje kozmičnih žarkov v južnem Pacifiku, na Aljaski in v Koloradu. Zdaj je podpredsednik nuklearne raziskovalne ustanove in vodja geofizikalnega raziskovalnega programa na newyorški univerzi. Njegove učbenike uporabljajo na več kot 150 univerzah vsega sveta. Profesor Ivan Gams pa v slovenski izdaji dopolnjuje poda bo avtorja knjige in v uvodni besedi pove, da je Arthur Beiser eden tistih redkih znanstvenikov, ki znajo celotno naravoslovje prikazati zanimivo in obenem pa ljudno. V Beiserjevi knjigi o naši Zemlji si podajajo roko astrona mija, geofizika, klimatologija, geologija, oceanografija, biologija, veda o človeku in na koncu še znanstvena fantastika. Tako imamo pred seboj delo, ki daje vsakemu prijatelju narave, od dijaka pa do profesorja in znanstvenika, nekaj zanimivega, nekaj česar še ni vedel. Prav gotovo tako odkrito pri znanje slovenskega strokovnjaka knjigi, ki jo imamo pred seboj, ne more biti samo laskava hvala in ne more služiti v reklamne namene. Navadno je, da smo Slovenci do tujih del podobnega značaja večkrat kritični, včasih pa res da tudi preveč pohvalni. Toda kdor bo le polistal po knjigi o naši zemlji, zlasti pa tisti, ki se bo malo poglobil v to publikacijo, bo moral takoj ugotoviti, da imamo pred seboj res kvalitetno delo. Gre za knjigo, ki nam pove toliko zanimivega, da bi jo moral prebrati prav vsakdo, da bi vedel vsaj nekaj o Zemlji, na kateri živimo. Najprej je v knjigi, katere snov je razdeljena na sedem delov, ga vor o našem planetu in njegovem položaju v vesolju. Potem šele je govor o zgodovini naše Zemlje. Tu je toliko zanimivega gradiva, zlasti slikovnega, o Zemlji in drugih nebesnih telesih, o nastanku Zemlje, o Luni in drugih planetih, o utripanju Zemlje, pa tresih, da bo vsakdo obogatil sva je znanje. V poglavju pod naslovom Anatomija neba je govor o atmosferi. Zato se bo bralec to seznanil z osnovnimi pojmi klimatologije, spoznal bo kako nastajajo vetrovi, kako vreme, kaj je tornado. Sprehod v zemljino notranjost na si naslov Nastanek zemljine skorje. Tu je zlasti zanimiva pripa ved o rudarstvu in še posebej o pridobivanju diamantov. Kako narava oblikuje zemeljsko površino je govor v samostojnem pa glavju, ki mu sledi še poglavje o fosilih in njihovem pomenu za spoznavanje in razumevanje preteklosti našega sveta. Zadnje poglavje se ozira v prihodnost ter nam govori kakšna naj bi bila usoda našega sveta in kakšne so možnosti za pot človeka na druge planete našega osončja SL. RU. GLEDE NAČRTOV ZA EKSPLOATACIJO SIBIRIJE NEKDANJE NAVDUŠENJE Kako bi preprečili SE ZAČENJA OHLAJATI? katastrofalne suše ZDH naj bi ne bite več zainteresirane - Japonska sama pa ne zmore Ideja ameriških znanstvenikov - Prevelika poraba vode TOKIO, 22. — O ekonomskem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in industrijsko visoko razvitimi deželami govorijo zadnje čase v vseh glavnih mestih, posebno v Tokiu, v Bonnu, v Washingtonu. Pa tudi drugje. Nekaj smo o tem govorili že pred dnevi, ko smo prikazali primer Zahodne Nemčije, kjer so tudi nekoč najbolj nasprotni elementi spoznali, da bi bilo zgrešeno izgubiti velikansko tržišče, ki ga predstavlja socialistični svet, vštevši sem LR Kitajsko. S tem v zvezi se je omenjalo tudi plasiranje nemških avtomobilov znamke «Volkswagen» na kitajskem tržišču in gradnja večjih objektov v Sovjetski zvezi, kjer so Zahodno Nemčijo prehiteli drugi, v konkretnem primeru predvsem ZDA. Sedaj pa prihaja iz Tokia vest, da načrt za izkoriščanje velikanskih petrolejskih ležišč in zalog podzemeljskega plina v Sibiriji s strani ZDA, Japonske in Sovjetske zveze same, ni tako trden, kot se je doslej računalo, kajti po nekaterih vesteh naj bi se ZDA začele izmikati, Japonska pa bi kljub svojemu tehničnemu razvoju ne bila kos tolikšnemu načrtu, kajti za tolikšna dela so potrebni velikanski kapitali, ki jih Japonska sama ne premore, pa čeprav razpolaga z velikimi sredstvi. Načrti za izkoriščanje bogastev Sibirije bi terjal desetine in desetine milijard dolarjev. Vest o tem je dala skupina japonskih strokovnjakov, ki jih vodi predsednik zveze ekonomskih organizacij in ki so se pred nedavnim vrnili z nekega svojega potovanja po Kitajski. Na tem potovanju so se srečali s predsednikom kitajske vlade Čuenlajem in prav on naj bi bil japonskim poslovnim ljudem povedal, da se Amerika izmika velikim načrtom, o katerih so se bili dogovorili v Moskvi s sovjetskimi ekonomisti in politiki. Vest, ki so jo japonski poslovni ljudje «ujeli» v Pekingu, se v Tokiu ne tolmači kot morebiten politični manever kitajske prestolnice, nekakšna diplomatska igra, ki naj bi Japonce odvrnila od tega načrta, pa čeprav je tudi res, da bi izvedba načrta, o katerem je govor, pomenila za Sovjetsko zvezo velikanski uspeh, s čimer bi se utrdil tudi njen položaj v trenutnih nesoglasjih z veliko sosedo. In vendar se v tokijskih krogih podčrtuje hipoteza, da je najbrž sam Kissin-ger ko je bil še Nixonov svetovalec in ne zunanji minister, namignil ali celo obvestil neposredno Čuenlaja, da so ZDA odstopile od prvotnega načrta, ki so ga pripravile skupno s sovjetskimi izvedenci. To naj bi bil Kissinger povedal Čuenlaju na svojem zadnjem obisku y Pekingu. In vendar je ta domneva, še vedno gre le za domnevo, v popolnem nasprotju z izjavami, ki jih je dal predsednik japonske Export —import banke Sumita glede ameriškega stališča. To je tudi v nasprotju z izjavami zakladnega ministra Schultza, ki je bil pretekli teden na obisku v Tokiu, kjer so se sestali predstavniki številnih dežel na vrhunskem zasedanju GATT. Ko se je predsednik japonske Export—import banke Sumita vrnil z nekega posvetovalnega potovanja po ZDA in Sovjetski zvezi, je zatrdil, da je bil med Sovjetsko zvezo, Združenimi državami in Japonsko sklenjen še ne do konca izdelan sporazum za izkoriščanje sibirskih prirodnih bogastev, zakladni minister Schultz pa je obvestil japonskega trgovinskega ministra Nakasona, da je sodelovanje med Združenimi državami in Japonsko življenjskega pomena za nadaljnji razvoj. Iz tega se da sklepati, da sta tako ZDA kot Japonska zainteresirane za te načrte v nekoliko večji meri kot bi se na prvi pogled moglo zdeti. K temu pa je treba dodati še nekaj: ameriške petrolejske družbe so močno zainteresirane, da se izvede ta načrt in doslej niso pokazale niti najmanjšega znaka, da bi se bile glede tega premislile, pa čeprav se je v tehničnih krogih nekaterih družb začelo razpravljati o umestnosti gradnje naftovoda, ki bi bil dolg 6.700 km. Mišljen je namreč naftovod, ki bi povezoval največ ja doslej odkrita petrolejska ležišča pri Tjumenu v Sibiriji s petrolejskim pristaniščem v Nahodki na Daljnem vzhodu. Seveda je gradnja naftovoda v dolžini 6.700 kilometrov in s premerom, ki naj bi presegal 500 milimetrov, nekaj tako velikega, da se tudi skupina velikih petrolejskih družb s težavo odloči, saj gre za stroške, ki se ne izplačajo tako litro. Toda Amerika je, kot smo že večkrat poudarili, v precejšnjih težavah glede energetskih virov, saj smo še pred nedavnim ugotovili, da je začel arabski svet pritiskati na Zahod prav zato, ker je ta odvisen od njega glede nadaljnjih dobav «črnega zlata». In če so skoraj vse dežele zahodne Evrope v pretežni meri odvisne od arabskega sveta, postajajo ZDA odvisne v precejšnji meri. Zato je treba tudi vest o tem, češ da so se ZDA premislile glede sodelovanja z Japonsko v Sibiriji, vzeti z določeno skepso. In vendar najnovejši razvoj da slutiti, da so začeli v Tokiu nekaj cincati. Kaj se je zgodilo, oziroma kaj se v zvezi s tem dogaja? Predvsem je res, da je Moskva v zadnjih časih nekoliko popustila v svojih pogajanjih in razpravljanjih glede načrta za izkoriščanje petrolejskih ležišč v Tjumenu. To velja za pogajanja med Moskvo In Tokiom. Z druge strani pa je tudi gotovo, da prihajajo do izrada določene «razpoke» med Kremljem in Belo hišo oziroma med sovjetskimi in ameriškimi poslovnimi krogi glede ameriškega sodelovanja pri tem načrtu. V avgustu letos je prvi pomočnik sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Semi-šatnov sporočil predstavnikom sovjetsko - japonske komisije, da bi se morala Japonska zadovoljiti s kontingentom 25 milijonov ton surove nafte na leto, pa čeprav j’e bilo prvotno dogovorjeno, da bo kontingent znašal 40 milijonov ton. Torej nekaj tu ni več tako, kot je bilo v začetku. Navdušenje, kot kaže, nekoliko popušča. K temu bi bilo treba dodati še «ohladitev» japonskega ministra za zunanje zadeve Ohire. Njegova ohladitev na se povezuje z njegovimi stiki s Pekingom in prav v zvezi s tem moramo vzeti v poštev tudi čuenla-jevo «pripombo», ki smo jo omenili v začetku. Tu pa velja ponovno dodati že prej omenjeno domnevo, ki praktično ni niti več domneva, pač pa bolj konkretna ugotovitev, da bi gradnja naftovoda od Tjumena do Daljnega vzhoda in s tem možnost izkoriščanja sibirskih bogastev utrdila položaj Sovjetske zveze, ker bi hkrati «vezala» tudi ZDA in Japonsko, saj bi ti dve deželi finančno močno vezani na ves naftovod, posredno s terp pa na varnost v tem delu sveta. Kako more biti suša neprijetna vedo največ povedati kmetje, v letošnjem letu pa vedo povedati tudi narodi šestih dežel srednje zahodne Afrike, ki bodo dolgo let trpeli zaradi posledic ene najhujših suš, kar so jih tako obsežna področja kdaj koli doživela, Zemlja vsega tega področja je vsa razpokana, razpoke segajo globoko v zemljo, reke in jezera so suha, kak kratek naliv ne zaleže niti toliko, da'bi zmočil prah. Kaj se je zgodilo? Poleg zraka je prav gotovo voda tisti element, ki je razvoju rasti še najbolj potreben.. Na tropskem področju, zatrjujejo znanstveniki, potrebujejo 80 ton vode, da bi dobili — eno tono žita. V modernih jeklarnah porabijo 200 ton vode, da bi producirali eno tono jekla. V ZDA pride več kot 2500 ton vode na posameznega prebivalca, to se pravi, da znaša poraba vode v ZDA 2500 ton na človeka. Pol tone porabi Američan za pitje, 200 ton za gospodinjstvo, ostalo pa odpade na industrijo in kmetijstvo. Ta ogromna količina je izračunana v odnosu na porabo vode ZDA v celoti in na število prebivalstva. Vse človeštvo porabi skoraj pet milijonov ton vode na leto. Ta ogromna količina pa se bo v kratkem povečala na sto trilijonov kub. metrov, kajti tako naglo se veča poraba vode. Ker pa so količine vode, ki se «pre- Blejski motiv v Jesenskem" nrzpo io žt n ju (Foto M. Magajna) Veljaven od 23. do 29. septembra 1973 OVEN (od 21. 3. do f rv \ 20. 4.) Nekdo vam bo | priskočil na pomoč, da J se boste izvlekli iz te- žave in hkrati napeljali nove možnosti. Razpoloženje na delovnem mestu bo odlično. Prevzeli boste nove obveznosti. Neko prijateljstvo se bo porušilo in spet obnovilo. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Monotono nadalje-' vanje dogodkov z u- 'V / spehi in neuspehi. Težko se. boste znašli, še manj pa uveljavili. In vendar boste zadovoljni, ker bi se bil teden lahko slabše končal. Neka dosedanja vez se bo poglobila in postala kaj več kot je bila. Nervoza. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izkoristite odlično razpoloženje in utrdite svoj položaj. Nekaj dni bo zelo neprijetnih, ker boste s težavo uveljavljali svoje poglede. In vendar boste na koncu zadovoljni. Ne boste pa zadovoljni v ljubezni. K zdravniku boste mo- rali, pa ne bo hudo» RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Če se boste prav J peljali načrte, ki jih * 'že dolgo gojite. Nervoza bo velika, napetost še večja, toda proti koncu tedna se bo vse ublažilo. Nekaj miru boste našli predvsem med svojci, ki jih nekoliko zapostavljate. Prehlad. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Preveč togo ste se r \ držali smernic in to bo 1 vplivalo na razmere, v ‘ ' katerih se ne boste zlahka znašli. Otipljivo boste ugotovili krivce trenutnih nevšečriosti. Ljubljena oseba bi rada imela od vas kaj več. Vsaj razumevanje. Težave v prebavi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Veliko razprav, pa tudi pričkanja in iz vsega tega se ne bo rodilo prav nič. šlo bo praktično za mlačvo prazne slame. Pri tem bodo rezultate vaših naporov uživali vaši tekmeci. Fizično se boste počutili dobro, duševno P« boste prazni, kar ni lepo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Več dobre volje, včasih poguma in vse bo prav. Poslovno srečanje, morda potovanje v tujino. Nekje bi se moglo kaj zatakniti, vendar ne bo hudo. Nekoliko huje bo v domačem okolju, oziroma v družbi zaradi nepotrebnega nesporazuma. ŠKORPIJON (od 24. tWiN 1#- do 22‘ n-) Preveč A \ ste zaupali v sodelavce. Danes pa ste v težavah, ki vam bodo odlična šola za bodočnost. Nepredviden obisk ah potovanje zelo daleč. Ne računajte da bo kaj več iz novega poznanstva, ki je bolje, da se ga otresete. Zdravje dobro. STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) Naj vas kričavost predstojnikov ne spravi v zagato. Krepko po svoji poti ih vse bo prav. K velikim rezultatom materialnega značaja dodajte še duševno zadovoljstvo, ki ste ga potrebni. Toda tudi nekdo drugi bi bil rad kdaj vesel. Prehlad. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zelo veliko l Ki možnosti za dobiček 1 ali za uveljavitev na "V/ delu. Pošta ali vest, ki vas bo spravila v dobro voljo. Odlične priložnosti za uveljavitev, pa tudi za uveljavitev vaših čustvenih želja. Dobro počutje, vendar tudi malo nervoze. (D VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaupajte vase in v svoje možnosti, ker boste le tako speljali pod streho obveznosti, ki ste jih sprejeli. Naleteli boste na občutljive ljudi in ne bo vam lahko z njimi delati. Veliko prijateljev imate in vendar se boste čutili osamljene. Možen prehlad. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skušajte na najbolj enostaven način rešiti . I zadevo, ki ste jo za-pletU in s tem spra-^ vili v nevarnost rezul tate dela skupine ljudi. Vnema, posebno če je prevelika, je včasih škodljiva, če ni razsodnosti. V ljubezni nič novega. Tudi glede zdravja ne. takajo» v prirodi, omejene, se postavlja vprašanje, ali ne bo nekega dne bodočim generacijam začelo vode primanjkovati do tolikšne mere, da bodo trpeli žejo? Pravzaprav kaj pomeni porabiti vodo v prirodnih pogojih? Takoj moramo poudariti, da človek vode ne porabi in ne troši tako, kot troši in uporablja kisik. Uporabljena količina vode se v pretežni meri ponovno vrača v prirodo, v naravno stanje. Človek s svojimi fiziološkimi potrebami in s svojo dejavnostjo pravzaprav le obremenjuje «prirodni ciklus». Od vseh zalog vode v prirodi, je je največ v oceanih. Na drugem mestu niso rečni tokovi, pač pa so na drugem mestu ledeniki. Reke in potoki so na tretjem mestu. Če bi skopneli vsi ledeniki, bi voda poplavila pol sveta, kajti raven morij bi se dvignila za 60 metrov. Reke in potoki odvajajo velikanske količine vode v morja in oceane, ki niso nikoli «polni», ker pač sproti izhlapevajo enake količine vode, tako da ostaja raven morja vedno ista. S ponovno kondenzacijo vodnih hlapov v obliki dežja in drugih padavin se spet namakajo celine, ki «oddajajo» vodo potokom in rekam (deloma tudi v zrak) in tako se ciklus kroženja nadaljuje v nedogled. Sonce ima v tem primeru vlogo nekakšnega generatorja. Podobno kot električni generator, ki poganja tok skozi vode do potrošnika elektrike, tako skrbi sonce za kroženje vode v «prirodnem ciklusu». Človek se tu pojavlja le kot potrošnik, ki v tem ciklusu obremenjuje glavni vod. Kadar pa prebivalstvo v nekem delu sveta porabi več vode kot je temu področju po prirodnih zakonih pritiče, se začenja pojavljati pomanjkanje vode in v tem primeru je treba začeti z varčevanjem vode. V tem primeru namreč pride do preobremenitve «voda», do motenj v «prirodnem» ciklusu». In če nam prirodni čini-telji niso kdo ve kako naklonjeni, če v ozračju iz kdo ve kakšnih razlogov ne pride do ustrezne kondenzacije in nato do dežja oziroma padavin nasploh, začnemo govoriti o suši. Ko smo tako obdelali ta teoretični potek ali razvoj ciklusa obnavljanja vodnega toka in njene porabe, preidimo na konkreten primer. Področje Zahodne Afrike je, kljub temu, da je bilo in je v razmeroma veliki bližini oceana, ostalo brez vode. In to je imelo usodne posledice, kot smo rekli v začetku. Morda bo kdo rekel, da je del notranje Afrike oddaljen od oceana, od vode, vendar to še ni razlog za velikansko sušo. Za to sušo, ki je zajela šest dežel, je treba iskati vzrok v zrušenju ravnotežja med izhlapevanjem vode in njeno kondenzacijo v atmosferi. In prav te katastrofalne posledice tega pojava so vzbudile raziskovalce, da so se lotili razmišljanja, kako preprečiti sušo, kako zagotoviti normalen ciklus izhlapevanja in kondenzacije vode v prirodi. Poleg raznih sredstev, ki se «sejejo» v ozračje, da bi se povzročila kondenzacija, je zanimiva ideja dveh raziskovalcev, Starza in Anatija z zavoda za tehnologijo na univerzi v Massachusettsu. Njuna ideja temelji na principu, kako ustvariti kroženje zraka tako, da pride do dežja. Ob obali bi «postavili» velikansko plastično cev, ki bi pri tleh merila 100 metrov v premeru, visoka pa bi bila 3000 metrov. V tej velikanski cevi bi prišlo do istega procesa, kot prihaja v tovarniškem dimniku: toplejši zrak, ki je pri tleh, bi začel riniti navzgor in tako bi prišlo do zračnega toka, do kroženja zraka navzgor. To pa bi pospešilo izhlapevanje vode, saj bi jo zračni tok tako rekoč nesel s sabo. Iz «cevi» na vrhu pa bi praktično ne uhajal več zrak, ker bi se že med potjo zračni tokovi spremenili v nekakšne oblake, ki bi zaradi močne kondenzacije tako rekoč nujno povzročili padavine, torej dež. Pri tem je zanimivo tudi to, da mehanizem, o katerem je govor, ne potrebuje nobenih energetskih virov, ker je že sama cev iz plastične snovi zaradi svojega položaja nekakšen generator, katerega funkcija ali moč temelji na razliki v temperaturi pri tleh in na večjih višinah, v konkretnem primeru celo na višini 3000 metrov. Ena takšna «cev» bi zadostovala za namakanje več kvadratnih kilometrov površine. Iz tega izhaja, da bi s postavitvijo več takšnih «cevi» mogli zagotoviti dovolj padavin za širše območje. Morda se s tem postavlja vprašanje, ali se ne bo vpliv tega omejil le na obalni pas, neposredno ob oceanu, in ali ne bi morda več takšnih «cevi» povzročalo tudi preobilico padavin in torej poplave. Toda suša je tu in potrebno bi bilo najti rešitev. Še primer z drugega konca A-frike, iz Egipta. Meteorološki podatki iz Adena pravijo, da bi na gornji način lahko izhlapelo 1000 kub. m vode na uro. S temi količinami vode bi mogli namakati velikanske puščavske predele. Če bi mogli vode Nila bolj racionalno izkoriščati, bi Egipt mogel bogato prehraniti več prebivalstva kot ga skromno živi sedaj v tej deželi. Lep korak naprej v tem smislu predstavlja Assuanski jez, izza katerega se odteka v puščavske predele toliko voda, da z njo namakajo na tisoče kv. km površin. NEDELJA, 23. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11 nn MAŠA 12'00 NABOŽNA ODDAJA 12.30 KMETIJSKA ODDAJA 17.00 NEPOSREDEN PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA 18.15 Program za otroke PIKA NOGAVIČKA Po romanu Astrid Lindgrenove (12. nadaljevanje) Poslovilno slavje 19.45 JOEL ROBERT in EDDY MERCKX Dokumentarec 19.10 Mesta jazza NEW YORK Program vodi Nino Castelnuovo ob sodelovanju Margherite Guzzinati ter ansambla «Maynard Ferguson» 19.45 Napoved programa za prihodnji teden 20.00 ŠPORTNE VESTI in NAPOVED VREMENA 20.30 DNEVNIK 21.00 ZADEVA LAFARGE — četrto in zadnje nadaljevanje 22.15 ŠPORTNA NEDELJA 23.15 DNEVNIK Napoved vremena DRUGI KANAL 19.00 Neposreden prenos športnega dogodka 21.00 DNEVNIK 21.15 NOCOJ V EVROPI Četrto nadaljevanje: ČEŠKOSLOVAŠKA Revija v črnobelem in Studio 72 Gosta Maria Perego in Pino Zac Režija Femande Turvani Nocoj si bomo ustvarili sliko o razvedrilnih in glasbenih programih, ki jih češkoslovaška televizija nudi svojim gledalcem. V tem smislu nam bodo prikazali svojo «Čmobelo revijo» ter «Studio 72» oziroma «Kabinet 72». «Čmobela revija» temelji bistveno na lutki, ki je zelo podobna simpatični italijanski miški Topo Gigio. Drugi program Studio 72 oziroma Kabinet 72, kot mu pravijo Čehi oz. Slovaki, je oddaja, v kateri nastopajo najbolj znani češki in slovaški pevci. Tokrat bomo prisostvovali predvajanju šestih pesmi, ki so 1972 leta dosegle na Češkoslovaškem naj-večje uspehe. Tudi v interviziji so te pesmi doživele največje rezultate. Poleg Daniela Piombija, ki kot vsakokrat vodi program, bomo tokrat srečali še Mario Perego, ki je nekakšna «duša» italijanske miške Topo Gigio, ter humorista Pina Zaca. 22.15 POTOVANJE MED ZVEZDE Tudi ta izredno zanimiva in poučna oddaja se z nocojšnjim petim nadaljevanjem zaključuje. Nocojšnja oddaja se začne v Arecibu v Arizoni, kjer je najmogočnejši radioteleskop na svetu. Ta velikanska naprava je edina, ki more sprejemati znake iz območja, ki je izven zvezdinega prostora. Vsako leto pride v Arecibo več kot 20.000 ljudi, da si ogledajo to čudo. V Arecibu pravzaprav se je začela nova doba astronomije in Frank Drake, ki je direktor tega radioteleskopa, je bil eden tistih znastvenikov, ki so to novo obdobje v tej znanstveni panogi začeli in razvili. Drake, ki je skupno s Carlom in Lindo Sagan poslal sporočilo kateri koli morebitni izvenzemeljski civilizaciji in ki je odkril «pulsarja» v veliki meglenici Raka, je za italijansko televizijo dal daljši intervju glede na svoje sedanje delo. 23.05 NAPOVED PROGRAMA ZA PRIHODNJE DNI PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA OTROKE Prigode medveda Smokeya Risan film 18.45 SLIKE IZ SVETA 19.10 DEČEK IZ PREDMESTJA Novi prišlek 19.45 ŠPORTNE VESTI ITALIJANSKE KRONIKE in NAPOVED VREMENA 20.30 DNEVNIK 21.00 Gerard Philipe: LE BELLE DELLA NOTTE Film, ki ga je režiral Rene Clair, v glavnih vlogah pa igrajo Gerard Philipe, Martine Carol, Gina Lollobrigida, Magali Vendeuil, Paolo Stoppa itd. V filmu Le belle della notte se Gerard Philipe že vdrugič sreča z režiserjem Clairom. In ta priložnost mu omogoči, da odlično zaigra pod vodstvom odličnega režiserja. Ideja za ta film se je Clairu utrnila, ko je prebiral Pascala. Tu je nekje zasledil dtat «Če sanjamo sleherno noč o isti stvari, bo ta postala za nas stvar, s katero se srečamo vsak dan». Protagonist zgodbe, ki si jo je ustvaril Clair, je glasbenik, mlad človek, poln fantazije, ki ga zelo privlači ženska lepota, ki pa je hkrati v življenju bolj malo srečen. Njegova želja je, da bi doživel slavo v Operi, toda do tja je daleč in se mora zadovoljiti s tem da poučuje. In ker se s tem ne zadovolji, si pomaga z bujno fantazijo in sanjari o teni, kako je on bil nekoč velik človek, okoli katerega so se zbirale lepotice. In med temi ženskami mlad glasbenik dejansko vidi ženske, s katerimi se srečuje. In pri tem «sanjarjenju» gre daleč daleč nazaj, vse v predzgodovinsko dobo. Med njegovimi sanjami in realnostjo pa ni več nikakršne povezave in vsakokrat, ko se vrne spet «na tla»,, je prebujanje bolj žalostno. Toda med lepimi dekleti je tudi Suzanne, hčerk.' garažista, ki stanuje blizu njegovega doma in ki jo mlad glasbenik zares ljubi in prav Suzanne omogoči mladeniču, da se ponovno vrne v realnost. Hkrati tudi doživi uspeh v Operi, kjer sprejmejo neko njegovo skladbo. Režiser Claire je za film «Le belle della notte» rekel, da «je to cvetica, ki se odpre ko zaide sonce, lahko pa je tudi slavček, ki poje le ponoči». 22.50 FILMSKE PREMIERE 23.00 DNEVNIK Napowd vremena in šport DRUGI KANAL 18.00 Proglasitev zmagovalcev NAGRADE ITALIJA 1973 Prenos iz Benetk 21.00 DNEVNIK 21.15 SREČANJA ENO URO Z JACQUESOM COUSTEAUJEM Jacques Cousteau je avtor cele vrste dokumentarcev in knjig o življenju in razmerah pod vodno gladino. Do leta 1957 je bil Cousteau v francoski mornarici, od koder se je sam odslovil in se posvetil drugemu življenju. Danes je star 63 let. Je to visok, zelo suh človek, ki preživi največ svojega življenja v prirodi, saj se že 37 let neprestano ukvarja z raziskovanjem morij in oceanov. 22.15 Balet LABODJE JEZERO Glasba Petra Iljiča Čajkovskega V glavnih vlogah Margot Fontayne in Rudolf Nurejev. Ples izvaja plesni ansambel dunajske Opere. Koreograf Rudolf Nurejev, igra dunajski simfonični orkester. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Boro-dinov Godalni kvartet; 11.15 Mladinski oder: «Lepi janičar»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Ivo Trošt-Tončka Curk: O-četova tajnost; 16.50 Glasbeni cocktail; 17.00 Glasba in šport; 18.00 Glasba na temo; 18.45 Jazzovski koncert; 19.30 Zgodovina ital. popevke; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.10 Sodobna glasba; TRST 9.00 Deželna kronika; 9.10 Ansambel Medusa; 11.00 Tržaški motivi; 12.40 Deželna kronika. KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester «La Vera Romagna»; 10.30 Orkester Lindok; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.40 Pogovor s poslušalci; 14.45 Mini ju-ke box; 15.00 Popevke; 15.30 Pisana glasba; 16.00 Vrstijo se pevci; 16.30 Uspeli motivi; 17.30 Skladbe jugoslov. avtorjev; 18.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah; 18.45 Domače viže; 20.15 Na športnih igriščih; 20.20 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru: 21.40 Orkestri; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Pesmi pod senčnikom; 11.15 Folk glasba; 13.20 Program z A. Lionellom in V. Valeri; 14.00 16.00 Popoldne z Mino; 17.20 Glasbeni variete z M. Ranieri jem; 18.15 Nedeljski koncert; 19.10 Popevke; 20.25 Orkestri, pevci in ansambli; 21.45 Pianist Svjatoslav Richter; 22.20 «Andata e ritorno». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Ansambel «Le Orme» in Liza Minelli; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesel poletni spored; 12.00 Miiller in njegov orkester; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.00 Pisan glasbeni spored; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Pisane plošče; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Preizkušajo se diletanti; 20.10 «Andata e ritorno» z Ranierijem; 20.30 Mezzosopranistka G. Bumbry in tenorist G. Di Stefano; 21.50 Operetna III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Operna glasba ; 13.00 Mednarodna folklora; 14.05 Beethoven, Schumann in Bartok; 15.30 Calderon de la Marca: «La vita è sogno»; 18.15 Klasiki jazza; 18.30 Kvartet Amadeus izvaja Haydna; 19.15 Večerni koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Branko Hribar: «Narek» — Igra za otroke; 9.35 Skladbe za mladino; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 še pomnite, tovariši... — Ciril Zupanc: Starega Žefa davek svobodi; 11.25 Pesmi boja in dela; 14.30 Proporočajo vam...; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slov. ansambli in orkestri zabavne glasbe; 15.30 J. Hašek: Nogomet na Bavarskem — humoreska; 16.05 Popevka «Vesela jesen 73»; 17.00 Nedeljsko športno popoldne ; 19.301. Cankar - V. Ocvirk: «Aleš iz Razora» — radijska igra; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Plesni orkester RTV; 23.40 Vedre note; TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-ročilai, 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Karajan podaja Beethovna in Brahmsa; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželna kronika; 15.10 Tradicije in folklora; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Melodije; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek ; 14.10 Vrstijo se plošče; 14.40 Mini juke box; 15.10 Glasbena galerija; 16.30 Plošče; 17.40 Parada orkestrov; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 Ponedeljkov športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Operna glasba; 23.00 Pesem sledi pesmi; 23.35 Kvartet Amadeus. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13.00 Hit parade; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 18.00 Razdelitev nagrad Italia 1973; 18.45 Pisana glasba; 19.25 Koncert pihalnih godb. 20.20 Ital. kvartet izvaja staro glasbo: 21.45 Ital. orkestri lahke glasbe; 22.20 «Andata e ritor-I no» z Ornello Vanoni. ID PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Leonard Cohen in Ser-gib ' Bruni; '8.40 Kako in zakaj? 8.45 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Poseben program z Isabelle Biagini; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 «Andata e ritorno» z O. Vanoni; 20.50 Plošče; 22.45 Ital. jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachove suite; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Chopinova Sonata opus 65; 14.30 Koralna glasba; 15.00 Stravinski in Weber; 15.55 Operna glasba; 17.20 Beethovnovi trii; 17.50 Strani iz albuma; 18.30 Sli čice iz Francije; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Rimska glasbena srečanja. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pra vljice in zgodbe; 10.20 Pojemo in igramo za vas, otroci!; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; .13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Amaterski zbori pojo; 16.40 Simfonični plesi; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Zvoki in barve: 18.10 Zve neča imena; 19.00 Aktualnosti; 19.45 Poletni kulturni vodnik: 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Maksa Kumra; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 Literarni nokturno — Zlata Curk: Pesmi; 00.15 Popevke se vrstijo. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 23. DO 29. SEPTEMBRA 1973 NEDELJA, 23. septembra 9.50 Skrivnosti morja, ponovitev filma; 10.40 Ansambel Janeza Jeršinovca in Planšarji; 11.10 Kmetijska oddaja; 12.00 Mačkon in njegov trop ter Enciklopedija živali; 12.40 Poročila; 12.55 TV kažipot; 14.15 Pihalni orkester Puhar; 14.45 Ljudje in zemlja; 15.45 Igre brez meja; 16.50 Svetovno prvenstvo v motokrosu — prenos iz Zaboka; 17.30 Rokomet: Kriva-ja — Borac; 18.45 Za konec tedna; 19.00 Poročila; 19.05 Film «Kekec»; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.55 Oblike gibanja; 22.10 Jazz; 22.35 Športni pregled; 23.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 15.15 Motokros — prenos iz Zaboka; 20.45 Volk — čarovnikov učenec, film; 21.15 Informativna oddaja ; 21.30 Ne ubijaj, film ; 23.00 Jazz. PONEDELJEK, 24. septembra 10.10 Odprta Univerza; 10.40, 12.00, 15.50 in 17.10 TV šola; 11.30 in 16.40 Angleščina; 11.45 in 16.55 Nemščina; 18.50 A. Marodič: «Kri-kec In Pikec»; 19.45 Obzornik; 19.30 Enciklopedija živali, film za otroke; 20.00 Mladi za mlade; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 Krleža: «Leda» (Zagrebško gledališče) ; 00.05 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Zabarno - glasbena oddaja; 22.20 Dvotrupne jadrnice, film. TOREK, 25. septembra 10.35, 12.00, 15.45, 16.55 Šola; 11.40 in 16.35 Ruščina; 18.40 Moj prijatelj David; 19.10 Obzornik; 19.25 Postojnski pevski zbor; 20.00 Nega in kozmetika; 20.20 Od Grmeča do Dinare, drugi del; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 Diagonale; 22.25 Dostojevski: «Bratje Karamazovi»; 23.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Zgrešeni človek — film; 23.00 Svet danes, svet jutri. SREDA, 26. septembra 9.20 in 12.00 Šola; 18.45 Otroci naše šole — film; 19.00 Risanka; 19.10 Obzornik: 19.25 Od filma do filma; 19.45 Arhitektura in družba: Boj - varstvo; 20.20 Kaj ho- čemo — ob ustavnih razpravah; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 Celovečerni film, nato poročila in nogometna tekma Jugoslavija — Madžarska. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Nogometna tekma Jugoslavija — Madžarska; 21.30 Poročila; 22.30 Las Vegas Dancers-zabavno - glasbena oddaja. ČETRTEK, 27. septembra 10.35 in 15.25 šola; 11.30 in 16.20 Angleščina; 11.45 in 16.35 Nemščina; 12.00 in ’O.SO Francoščina; 18.45 J. Kersnik: «Berite Novice»; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanka; 19.45 Na sporedu je nemi film; 20.10 Mozaik; 20.15 Kozmetično ogledalo; 20.30 Dnevnik; 20.55 Evropsko prvenstvo v košarki: Jugoslavija — Španija; 22.30 Kam in kako na oddih?; 22.45 E. Zola: Germinai; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Evropsko prvenstvo v košarki: Jugoslavija — Španija; 23.00 Avtobus z napisom «Konec», film. PETEK, 28. septembra 10.25 Šola; 12.00 in 17.00 Angle ščina; 18.10 Kuhinja Pri violinskem ključu; 18.40 Obzornik; 18.55 Evropsko prvenstvo v košarki: Jugoslavija — Grčija (prenos iz Barcelone); 20.30 Glasbeni spored; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 A. Dumas: Trije mušketirji — prvi del; 23.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 18.55 Evropsko prvenstvo v ko šarki (Jugoslavija — Grčija; 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Film; 22.20 Vzpon na Kilimandža ro, dokumentarec. SOBOTA, 29. septembra 10.35 Šola; 18.00 Vaterpolo Par tizan — Mladost; 19.00 Obzornik; 19.15 Daktarij, serijski film; 20.15 Igralec je igralec; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 Lice ob licu; 22.25 Barvna propagandna oddaja; 22.35 Skrivnosti morja; 23.20 Starinarja; 23.50 TV kažipot; KOPRSKA BARVNA TV 18.00 Beograd: vaterpolo Partizan — Mladost; 20.45 Zabavno -glasbena oddaja; 21.15 Poročila; 21.30 Festival narodne glasbe. SPORT SPORT SPORT LEP USPEH SLOVENSKEGA ZAMEJSKEGA ŠPORTNIKA Jordan Marušič izŠtandreza v italijanski reprezentanci Pred dnevi je kot «azzurro» nastopil v Franciji - Njegov «konjiček»: šah V mladinski državmi - reprezentanci v Grenoblu v Franciji je pred dnevi nastopil tudi 16-letni Jordan Marušič iz Štandreža, ki brani barve mlajše ekipe Spliigna (ta je letos spremenil ime in postal Patriarca). Mladi slovenski igralec se je že prejšnje leto izkazal in so ga izbrali skupno s približno 70 drugimi igralci iz vse Italije, da bi zbrali deset najboljših. Takrat Jordan ni imel sreče in se je po petdnevnem treningu v Gortini spet vrnil domov. Seveda, pa se je nato še z večjo voljo pripravljal, saj je vedel, da bodo letos sestavili novo mladinsko reprezentanco. Pred dnevi smo stopili do njega. Povedal je, da se je med prvenstvom mladincev dobro izkazal. V svoji ekipi, Patriarci, je bil vedno med najboljšimi in seveda je to pomagalo, da so ga opazili sestavljavci državne reprezentance. Prejšnji mesec pa so Jordana Marušiča, ki obiskuje v Gorici tretji razred zavoda za geometre poklicali v Gortino, kjer so med petdesetimi mladimi igralci zbrgli deset najboljših za sestavo mladinske eki-Fis Ime mladega Štandrežca je bi; lo 'tokrat med desetimi, ki so bili določeni za turnir v Franciji. Preden so tri reprezentance (v starejši je bil tudi drugi goriški košarkar, Brumatti) odšel v Grenoble so se ustavile za pet dni v Ivrei, kjer so trenirale. Tu se je Jordan spoznal s svojimi soigral- Mladi zamejski slovenski košarkar Marušič iz Štandreža si je priboril pot v italijansko drž. reprezentanco SPOT priredi v nedeljo, 30. septembra 4. KRIŽ - KRAŽ - KROS na progi RAZDRTO — VRH NANOSA ob 3. dnevu planincev Tekmovalci bodo prejeli kolajne, na sporedu pa bo piknik, zabavna tekmovanja, glasba. Pridite! ci in z njimi spletel, poleg športnih, tudi prijateljske vezi. Strokovnjaki niso zgrešili, ko so ga izbrali v reprezentanco. Kot «pivot» (visok je namreč 198 cm in je tudi največji v Štandrežu) je pokazal izredno igro, tako da je ekipa zasedla prvo mesto. Kljub nastopu v mladinski^ reprezentanci je Jordan Marušič ostal vedno isti preprosti fant, ki rad zahaja v domače društvo, kjer rad sede za šohovnico. Pred tremi leti je Jordan osvojil šahovski turnir v Štandrežu, v organizaciji domačega prosvetnega društva. Seveda pa so sinovega uspeha najbolj veseli starši. Rudi Pavšič košarka V okviru 13. SŠI — zahodni Kras Jutri prve tekme na Kontovelu Jutri bodo stekle prve kvalifi kacijske košarkarske tekme na za hodnokraškem področju 13. Ssl Organizacijo področnega dela tek movanja je prevzelo ŠD Kontovel Prijavili so se: Sokol z ekipo mia dincev in minibasketa, Kontovel z dvema ekipama minibasketa, z dve ma ekipama mladincev in s član sko postavo ter Kras, ki bo nasto pil le v kategoriji članov. Konto vel je prijavil tudi ekipo članic, ki pa nimajo na tem področju na sprotnika in so se uvrstile nepo sredno v finalni del. Jutri bo že znan finalist v kategoriji članov, in sicer zmagovalec tekme Kontovel — Kras. Pri mladincih in najmlajših pa bodo kvalifikacijske tekme še v sredo in petek, vedno na košarkarskem PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH Danes trije primorski derbiji v Mirnu, Dekanih in Ajdovščini Izola po četrtem kolu SNL na zadnjem mestu - Zmaga Vozil in Tabora doma ter Adrie na tujem Točka Kopra V nadaljevanju tekmovanja v slovenski ligi so odigrali 4. kolo, v katerem se je ponovila slika iz prejšnjega kola. Koper je bil spet uspešen, čeprav je nastopil v gosteh, in je ptujski Dravi odvzel točko, potem ko se je tekma končala brez golov. Tako so Koprčani prekinili serijo neuspehov s Ptujčani, saj so v zadnjih dveh prvenstvih z njimi kar trikrat izgubili in samo enkrat v Kopru remizirali. Izola pa je ponovno razočarala in prepustila ljubljanskemu Slovanu, ki bo, kot kaže. še marsikomu prekrižal račune, obe točki. Ljubljančani so povedli že pred odmorom, nakar je Vinko Gregorič v začetku drugega polčasa izenačil. Ko je že zgledalo, da bo doma ostala vsaj točka, je Slovan izkoristil napaki Izoline obrambe in zmagal. Izola tako kar ne more prebroditi začetne krize in je kljub trem tek- mam na svojem igrišču še brez zmage in po nedeljskem porazu celo na zadnjem mestu (s samo dvema točkama). Za ilustracijo naj navedemo, da je bila lani po štirih kolih celo prva s tremi zmagami in enim remijem. V prihodnjih tekmah se bo treba torej zagrizli m potruditi ter tako nadoknaditi zamujeno. Za ohrabritev pa ne gre prezreti tudi dejstva o zelo majhni vlogi domačega terena v dosedanjih kolih. V nedeljo so gostje pobrali kar polovico možnih točk (sedem), v drugem in tretjem kolu šest ter v prvem štiri točke. Pogled na lestvico nam ne da jasne slike. V nedeljo sta prvič_ izgubili še zadnji neporaženi moštvi Rudar in Ilirija. Tako je nepričakovano povedel celjski Kladivar, ki ima sam šest točk. Sledi mu peterica s petimi točkami, v njej pa je poleg Slavije, Nafte, Rudarja in Slovana tudi Koper, ki je na petem mestu. Doslej se ni nihče izkaza! igrišču na Kontovelu. - bs ■ DRUGE VESTI NA DESETI STRANI liiiiMiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiii PRED ZAČETKOM NOVE SMUČARSKE SEZONE SPDT med 69 društvi na 9. mestu v F-JK Trenutno je v FISI včlanjenih kar 210 slovenskih smučarjev Vsako leto septembra izda Italijanska smučarska zveza FISI posebno knjižico s popolnim seznamom vseh smučarskih klubov v Italiji, z naslovi in podatki glede števila članov FISI. Kljub velikemu propagandnemu delu se splošno število članstva ni dvignilo, kot je bilo pričakovati po lanskem podvigu. Razlogov je veliko, menda pa je glavni vzrok 40 odst. porastek letne članarine. Zanimivo si je ogledati -podatke . llllllll.mn n im.... ŠPORTNA ZNAMKAH RALLYE MONTE CARLO ! prečna hitrost 36,200 km na uro), ,.. . . njegov avtomobil pa je bil na cilju Rallye ni nobeno običajno avto- j ■ _________ (lobilsko tekmovanje. Za> uspešno sodelovanje na tako zahtevnenr tekmovanju, ki se odvija na navadnih cestah, nista dovolj dobro vo žilo in spreten šofer. Vozač mora namreč imeti tudi veliko mero iznajdljivosti, da se lahko prilagodi vsem trenutnim in nepredvidenim vremenskim neprilikam ter drugim nepričakovanim situacijam. Šofer je namreč med tekmovanjem dolgo časa sam in si mora sam pomagati pri vsaki najmanjši nevšečnosti. Poleg tega se mora držati predpisane srednje hitrosti in med potjo opravljati razne naloge, ja viti se pa mora tudi na vseh pred pisanih kontrolah. Najstarejši med takimi tekmovanji je Rallye Monte Carlo, ki je od vseh najzanimivejši, a tudi naj zahtevnejši. Prvo tekmovanje je bilo na spo redu leta 1911 in pobudnik tega tekmovanja je bil monaški avto mobilski klub. Organizatori so tekmovalcem določili za start 6 mest: Pariz, Ženevo, Boulogne-sur-Mer, Dunaj, Bruselj in Berlin. Srednja hitrost ni smela biti nižja od 39 km na uro, kar so pridno preverjali sodniki v kontrolnih bazah. Lestvico je sestavljajo več elementov: prevožena razdalja, števno potnikov v avtomobilu, stanje avtomobila po njegovem prihodu na cilj, predvsem pa srednja hitrost. Prvi rallye je dosegel nepričakovan uspeh, saj se je zanj prijavilo 23 moštev. Zmagal je Henry Rougier na svojem avtomobilu tur cat - mèry 25 HP. Startal je v Pa rižu in je razdaljo 1020 km prevozil v 28 urah in eni minuti (po- monaco v odličnem si nagradili z 1 „-• —•— --- nastim kipcem, ki ga je poklonu monaški knez Prva priložnostna znamka iz leta 1955 (zgoraj). Dve znamki s tekmovalno progo (desno). Tudi neka arabska kneževina se je spomnila rallyja leta 1967, ko Montecarlo znamke ni izdal (spodaj) I ATHENf. OnMPlČ «AMIS 1896 m fjor iiil'___________________ ^^MfX? ■•H0MT^yj0 <%7........ Zmagovalca so Poštna uprava kneževine Mona-franki ter bro- [ ko ni mogla mimo tako važnega ’ ” tekmovanja. Kot smo že omenili, je: 'Start V različnih evropskih me-stilTih rià znanikah, ki so rally.ju posvečene, je prikazana vsaj ena proga. Prva znamka za 100 fr. je izšla leta 1955 ob priložnosti 25. rallyja in prikazuje glavne spomenike večjih mest. Leto kasneje (26. rallye) izide tudi druga znamka za 100 fr. in prikazuje progo Glasgow — Monte Carlo. Na znamki iz leta 1958 (27. rallye) je prikazana tekmovalna proga, ki se prične v Miinchnu, na tisti iz leta 1959 pa proga s startom v Ethenu. Tudi na znamki, ki je izšla leta 1960, je prikazana tekmovalna proga, tokrat s star tom v Lizboni. Leta 1961 je rallye praznoval petdesetletnico svojega obstoja. Jubilejna znamka za 1 fr. sicer ne spada med najlepše in prikazuje stari in novi model avtomobila. Istega leta so tiskali tudi znamko s progo iz Stockholma, leta 1962 pa iz Osla. Leta 1963 sta izšli dve znamki za 32. in 33. rallye; prva prikazuje progo iz Varšave in druga iz Pariza. Leta 1964 so na znamki prikazali tekmovalno progo s startom v Minsku, leta 1966 pa progo s startom v Londonu. S to znamko se serija znamk posvečena rallyju zaključi. To je pa za filateliste zguba, saj so bile znamke lepe in pestre ter so obravnavale šport, ki se iz dneva v dan bolj uveljavlja. Med tem časom so tudi druge države začele proslavljati to tekmovanje ali njegove zmagovalce. Med temi bi za danes omenili le državo Qu’aiti (Hadramaut). fpgi fffi-' Js p H prejšnjih dveh sezon (za vso Italijo): 1970- 71: 102.658 članov in 1.393 klubov; 1971- 72: 120.496 (+29 odst.), 1.523 (+10 odst.); 1972- 73: 122.043 (+1,25 odst.). 1.648 (+9 odst.). Dobre poznavalce notranjega življenja smučarskih društev ne preseneča nesorazmerje v porastku števila članov in števila klubov, zaradi pretežno amaterske notranje zgradbe klubov. Izredni razmah, ki ga je doživel smučarski šport zadnja leta, je pustil posledice predvsem v notranjem delu. Pojavila se je potreba po stalni in plačani pomoči. Ker vsako društvo tega ni zmoglo je često prišlo do odcepa večjega ali manjšega števila članov in ustanovitve novega kluba z omejenim številom članov, ki je pričelo delovanje v lažnjih pogojih. Za italijansko smučanje drobitev članstva in razvejanost klubov ni pozitivna, ker omejuje splošno, kontrolo raznih celic ter stalni povratek k amaterstvu, ne pomeni pa splošnega razvoja obstoječih društev, ki imajo svojo tradicijo. Številnih kritik je bila FISI deležna predvsem zaradi omejenih podpor (in tudi teh v obliki materiala), ki jih nudi društvom. Če si ogledamo probleme na domačem terenu in sicer pri smučarskem odseku tržaškega SPD (ki je edino slovensko društvo na Tržaškem, ki se aktivno ukvarja s splošnimi smučarskimi problemi), si lahko predstavljamo, da so težave prej omenjenih smučarskih klubov enake tudi pri nas. Prejšnja sezona je v glavnem poplačala društvo z dobrimi rezultati, čeprav največja zadoščenja niso prišla s tekmovalnega področja (temu pripišimo slabo zimo), so drugi podatki (število tečajnikov na smučanju in v telovadnicah, uspeh zimskih iger) vir precejšnjega zadovoljstva. Pozitivna slika pomeni razvoj, ta pa pomeni novo delo. Odgovorni kadri tržaškega odseka bodo morali kljubovati delu nove sezone z veliko iznajdljivostjo in «akrobacijami», da se zgrajeni stolp ne bo podrla pod težo sedaj že masovnega dela. V zaključku «dulcis in fundo»: razveseljiv podatek o številu včlja-njenih v FISI (1972-73). SPDT se je v naši deželi pri skupno 69 društvih uvrstilo na odlično 9. mesto z 210 člani! sm. — kot izrazit favorit, ki bi izstopal od odstalih. Danes bo končno po treh tednih spet prvenstvena tekma v Kopru, kjer bodo nastopili nogometaši iz Šmartnega, ki so letos novinci _ v slovenski ligi. Čeprav so Šmarča ni startali solidno v višji ligi, bi morali obe točki pripasti Koprča nom, če ne bodo podcenjevali nasprotnika. Izola se bo v Celju spoprijela s Kladivarjem. Celjani so trenutno prvi, vendar to še ne pomeni, da bi se morali Izdani že vnaprej vdati, še posebno ker je prvo mesto na startu mnogokrat plod naključlja in ne prave vred nosti. Polovičen izkupiček v zahodni conski ligi V izredno važni tekmi tretjega kola zahodne conske lige so novogoriška Vozila premagala neposrednega kandidata za najvišjo uvrstitev, moštvo Litije in se prebila na prvo mesto. Litijčani so bili vedno trd oreh za Novogoričane in so jih v dosedanjih štirih medsebojnih srečanjih (brez nedeljskega) trikrat porazili. Tesna zmaga z go lom Korparja v 47. minuti kaže, da tudi v nedeljo ni šlo lahko. Samo en gol pa priča o pomembnosti srečanja za obe moštvi, ki je trenerja silila na taktiziranje in ne preveliko tveganje. Start Sežancev pred domačim občinstvom je bil uspešen, saj so dosegli prvo zmago in novi točki. Tekma s tacensko Savo je bila v slogu prejšnjih nastopov Tabora. Potem ko se je prvi polčas zaključil brez zadetkov, so v začetku drugega gostje povedli. Šele v zadnjih tridesetih minutah je kot ponavadi dominiral Tabor. Najprej je Rešeta izenačil, nato pa je Mimica dal zmagovita gola. Lep dosežek si je priborila Adria, ki je po skoraj poldrugem letu prvič zmagala v gosteh. Zmaga nad Usnjarjem pa je bila tudi prva pr; venstvena zmaga Adrie na Vrhniki in prvi poraz Usnjarja na domačem igrišču od lanske jeseni. Mi-renci so povedli v 30. minuti preko Sakside. V drugem polčasu, ko so se omejili predvsem na obrambo, je na 2:0 povišal najmlajši igralec v moštvu Čeme, ki se je tako že na svoji prvi prvenstveni tekmi med člani vpisal v lestvico strelcev. Jadran, Tolmin in Primorje so ostali praznih rok, čeprav sta prva dva igrala doma. Poraz Jadra; na proti kranjski Savi gre pripisati neizkušenosti, saj so po dveh zma gah in prvem mestu, začeli tekmo bržkone prevgč lagodno in optimistično. Zadetka, ki so ga prejeli že v 8. minuti, potem niso več uspeli nadoknaditi. Tolmince so presenetili Tržičani, ki so dali zmagoviti gol prav tako na začetku tekme. Ajdovci so ponovno potrdili, da letos ne bodo več tisto, kar so bili v preteklem prvenstvu. V Kranju so proti Triglavu izgubili kar s tremi goli razlike. Lestvica strelcev 4 goli: Golič (Triglav). 3 goli: Zupančič (Lit.), Mimica (Tab.). 2 gola: Brinovec (Lit.), Leban (Voz.), Prodan (Jad.), Leban (Tol.), Kanalec (Tol.), Klanjšček (Ad.), Saksida (Ad.), Klemenčič (Sak.), Ranko (Trž.). V Mirnu: Adria — Vozila Današnje kolo v ZCNL prinaša same derbije. Spopad med Adrio in Vozili je vzbudil zanimanje celo v tistih, ki se drugače za nogomet ne zanimajo. Vsekakor bo to redek športni dogodek, posebno^ ker je na vrsti ravno ob pravem času. Obe moštvi sta namreč dobro startali in sta za sedaj blizu na lestvici. Kaj nam bosta prinesla ostala derbija? V Ajdovščini se bodo nogometaši Primorja borili proti Sežančanom za prvo zmago. V Dekanih bosta Jadran in Tolmin skušala popraviti slab vtis od pretek le nedelje, čeprav bo to uspelo verjetno le enemu. Pomembno za vrh lestvice pa bo tudi srečanje med Litijo in Triglavom. B. P. SPECTAIOR: MAFIJA VČERAJ in DANES j_,i g gioviti fotografij ni bilo več po letu 1948, v 16 letih >a se je človek precej spremenil. Čeprav je bil hudo bolan, leprav mu je tuberkuloza uničila noge in druge dele telesa, je jil vendar videti nekako obilen, zabuhel v obraz. Pottova bo-ezen mu je nagrizla šesto in sedmo vretence. Toda oči so >stale iste oči prepredenega, okrutnega bandita s prebliski -lobe. Ko je zagledal cev revolverja, ni naglo pograbil svojega revolverja, že zdavnaj se je bil zavedal, da ni več sposoben -akšnih gibov. Samo rekel je: «Zares sem tisti, ki ga iščete.» Ko je komisar dr. Mangano videl, kaj je imel pred seboj, le bil zares presenečen. Ni slutil, da bo našel strašnega Liggia v takšnem stanju, bil je pripravljen tudi na najhujše in m zanesljivo vedel, če se bo še živ vrnil k ženi in otrokom, član mafije in bandit, ki so mu pravili «ilegalec brez obraza», je Imel končno za komisarja obraz paraliziranega pacienta brez moči. Ledluchina Sorisi, nekdanja zaročenka sindikalista Riz zotta, človeka, ki ga je bil Liggio ubil, zdaj pa je bila Lig-giova ljubica, je pristopila z glavnikom, da bi mu uredila skuštrane lase. Pogledal jo je z izrazom hvaležnosti, toda nič ni spregovoril, žena se je nagnila, ga poljubila ter mu ponu- dila glavnik : «Evo ti ga, da bi se me spominjal...» čeprav je bil brez moči in nesposoben za beg, so mu po predpisih nadeli na roke lisice in ga prenesli iz skrivališča v bolniški avtomobil, ki je odbrzel proti Palermu. Odnesli so tudi ortopedski oklep in bergle. Namestili so ga v ambulanto zloglasne jetnišnice Ucoiardone. Prejeli so tudi Leoluchino. V zvezi s skrivanjem Luciana Liggia so kasneje aretirali še nekaj oseb. Proces naj bi se začel 18. julija 1964, toda to ni bilo mogoče, ker zdravniki niso odobrili prenašanje težkega bolnika iz ambulante jetnišnice v sodno dvorano. Isto se je zgodilo, ko so znova preložili začetek procesa 3. novembra 1964. Lahko pa se zgodi, da procesa sploh ne bo, če bodo tako skrbeli za težkega bolnika. Njegovo življenje ne bo dolgo. Toda ne izključujejo tudi tega, da je mafija v akciji, da ga s pomočjo nekaterih zdravnikov prikazuje mnogo bolj bolnega kot pa v resnici je. Milanski list «Il Corriere della Sera» je naredil takole primerjavo med Salvatorejem Giulianom in Lucianom Liggdom : Giuliano je romantični heroj, z močno razvitim kultom lastne osebnosti. Liggio pa je zločmec mrzle in racionalne inteligence, odličen organizator. Giuliana je ščitila legenda m zakon molka. Liggio je organiziral svojo varnost, zavedel se je, da se omertà ne uresničuje samo s terorjem, temveč tudi z denarjem. Giuliano je imel na voljo veliko denarja, toda ni dosti maral zanj in je bil darežljiv. Liggio je plod «nove družbe», za njega je bil denar znamenje uspeha in moči. Lig-giova moč je temeljila tudi na prijateljih, ki so bili zainteresirani za skupne špekulacije, bili so mu potrebni, sam pa je bil potreben njim. Tako pojasnjujejo tudi njegovo dolgo ilegalo. Njegovo kraljestvo je bilo zasnovano na ekonomskih Pred tednom dni so na Proseku nagradili najuspešnejše ekipe letošnjega «Pintarjevega memoriala». Posebno veselo je bilo med navijači Vesne, ki je osvojila prvo mesto pred Primorjem Zmagovalcem je čestital tudi oče pokojnega Egona Puntarja Iz rok organizatorjev je prevzel «Puntarjev memorial» kapetan Vesne S trofejo se je kasneje, seveda, slikala vsa ekipa, s klubskim vodstvom interesih. Padel je v roke policije zaradi izdaje kot tudi Giuliano, toda medtem ko so Giuliana prerešetali z brzostrelko, je Liggio še vedno živ. Drugi del MAFIJA NA DELU I. ŠTIRJE MENIHI IZ MAZZARINA Mazzarino je tipično sicilijansko mestece, štirideset kilometrov po slabi cesti oddaljeno od pokrajinskega središča Caltanissette. Mestece leži na pobočju, ima 19.000 prebivalcev, štiri lekarne, 20 cerkva, 8 odvetnikov, 3 zdravnike, 1 veterinarja, 102 televizijska aparata, v mestecu prodajo samo 80 izvodov dnevnega tiska, Ima tudi srednjo šolo. Prebivalstvo je v glavnem kmečko. Zemlja v okolici ekstenzivna, površinsko izkoriščena. Industrije ni. Na ključavničarskih delavnicah tipičen sicilijanski oglas: «Popravljamo orožje.» Malce izven Mazzarina je star samostan, niti posebno velik in neugleden. V njem je kakih deset menihov. Na pročelju samostana je še sedaj zapisan Mussolinijev izrek : «Italija je dala svetega Frančiška, naj večjega med svetniki, krščanstvu in človeštvu.» V tem samostanu so frančiškani, ki se zgledujejo po svojem ustanovitelju in pridigajo popolno siromaštvo in skromnost. Toda resničnost je bila drugačna. Samostan v Mazzarinu je bil samo po svojih skopih, rušečih se zidovih skromen. V Mazzarinu in okolici so se vrsto let dogajali najrazličnejši zločini, umori in napadi iz zasede, grabež, milijonska izsiljevanja, ugrabili so na stotine glav živine itd. Mazzarino je nenadoma marca I960 prišel v središče pozornosti italijanske javnosti T"'n i-a pn’;+; ’ oblasti konč no imele pogum za inte.i/enrijo, d., ...k:., Jo ..čiotno aktiv- Nogometaši so turnir zaključili v veselem vzdušju, z zakusko v Sošče-vi hiši na Proseku nost hudo kriminalnega značaja na temelju izsiljevanja, ugrabitve in umora. Intervencija je senzacionalna zato, ker je zajela tudi samostan in aretirali so štiri menihe, pa tudi samega gvardijana samostana, ki so stali na čelu neke izsilje-valne bande. Vložili so tudi obtožnico proti skupini menihov frančiškanov, suhi seznam njihovih zločinov in paragrafov, ki so jih prekršili, znaša kar celo, gosto tipkano stran. Tu je omenjen tudi umor. Menihom je ime: oče Vittorio (civilno ime Ugo Bonvis-suto, star 40 let in je gvardijan samostana), oče Carmelo (Luigi Galizia, star 81 let), oče Agrippino (Antonio Taluna, star 35 let) in oče Venanzio (Liborio Marotta, star 36 let). Ko je policija neke noči pozno prišla v samostan, da bi jih aretirala, so menihi vzeli svoje brevirje in moleke ter odšli v jetnišnico v Caltanissetti. Koliko izsiljevanj, v vsakem posameznem primeru za več milijonov lir, so storili menihi, tega se ne da ugotoviti. Utegnilo bi jih biti kakih sto. Ko so menihe prijeli, je prispelo kakih dvajset prijav, toda do takrat ni bilo poguma, pa tudi po aretaciji se niso upali vsi prijaviti. Zakon molka je še naprej pritiskal in grozil. Poglejmo, kaj so menihi počenjali: V Mazzarinu ima lekarno doktor Ernesto Colajanni. V začetku 1957 leta je dobil anonimno pismo, v katerem so ga pozivaJd, naj na določeno mesto prinese dva milijona lir. Ni reagiral. Lekarnarju so čez nekaj dni zažgali lekarno. Požar je ni popolnoma uničil, temveč samo poškodoval. To je bil poslednji opomin. In prispel je lepega dne oče Carmelo kot da bi ga posvaril pred veliko nevarnostjo. In dejal mu je: «Dva milijona lahko daste tudi meni, če pa nimate celotne vsote, jo boste dajali po obrokih. Iskreno vam povem, banda me je prosila, naj posredujem, to pa počenjam iz humanih razlogov, da bi vam rešil glavo...» (Nadaljevanje sledi j Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, PodIužUnicaMOn,eCChi 6 PP 559 ~ Tel' 79 38 08 7946 38 795823 76 1470 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir - vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» Ln p0Swamezna ž,evilka 1- dinar, za zasebnike mesečni 18.1 Poštni tVLč-^ Z3 0r9un,,z.ac'ie 'n P°dietia mesečno 22.— letno 220— din tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 23. septembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 ®9lasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst E PORI SPORT SPORI ČLANSKI KOŠARKARSKI TURNIR V OKVIRU 13. SŠI Se ena zmaga Adrie in Bora A V torek spopad zmagovalcev za prvo mesto v tej skupini Fabjan (Bor A) najboljši strelec - Presenetljivi odbojkarji V drugem kolu članskega košarkarskega turnirja v okviru 13. SŠI za mestni okraj in Breg sta Bor A in Adria po predvidevanju zmagala. Član Bora A Fabjan pa je še bolj utrdil svoj položaj v posebni lestvici za najboljše strelce. Adria — Skavti 76:24 (42:14) ADRIA: Kapic 8, Koren 10, Ruz-zier, Barazutti 8, V. Hrvatič, Ra-žem 19, Francia 6, Sirk 6, Klobas 15, S. Hrvatič 4. SKAVTI: Oblak 4, Paniziuti 8, Nadlišek, Kuret 6, Gombač, Kravos, Siega 2, Svetina 2, Ivančič, Švara 2. SODNIK: Lakovič. PROSTI METI: Adria 4:8, Skavti 0:4. Košarkarji Adrie so z lahkoto premagali tudi svojega drugega nasprotnika, ekipo skavtov, ki so bili proti Jonjerskemu presingu stalno v težavah. V lonjerskih vrstah je tokrat učinkovito igral Karel Ra-žem, ki je bil obenem tudi najboljši strelec svojega moštva. Tudi v tem drugem srečanju so Lonjerci jasno pokazali, da so favoriti za končno zmago na tem turnirju. Bor A — Bor B 58:38 (31:20) BOR A: štokelj, Zavadlal 6, Žerjal 2, Mazzucca, Parovel 2, Vatovec 10, Fabjan 26, Pertot 4, S. in A. Pegan, Ambrožič 8. BOR B: Plesničar 6, Neubauer 6, Vodopivec 2, Može 8, Nadlišek, Kufersin, Drasič 8, Vitez 8. SODNIK: Lakovič. PROSTI METI: Bor A 6:16, Bor B 4:10. Borovi odbojkarji so presenetili, vsaj v prvem polčasu. Proti izkušenim košarkarjem Bora A niso nikakor igrali podrejene vloge in so dosegli tudi nekaj lepih košev. V drugem polčasu pa so se Fabjan in ostali razigrali in poraz je bil za preseneti iive odbojkarje neizbežen ' "»Ivica po 2. kolu: Adra 2 2 0 138 51 4 Ber A 2 2 0 141 91 4 Bor B 2 0 2 91 141 0 Sknvtj 2 0 2 51 138 0 Tes*vlca naiboMših strelcev: Fabian (Bor A) 53, Klobas (Adria) 27. Vatovec (Bor A) 26, Ambrožič (Bor A) 25, Paniziuti (skavti) 22. Drasič (Bor B) 22. Kuret (skavti) 21. Kapič (AdF - ' 20. OBVESTILO Jutri, v ponedeljek, ob 21. uri, bo na stadionu «1. maj» trener Branko Lakovič, v organizaciji tržaške košarkarske zveze, predaval tržaškim trenerjem o «Ameriškem načinu treniranja». Obenem pa bo tudi seja za trenerje zaradi včlanjenja v trenerske sezname. KOŠARKA V prvem dnevu mednarodnega «Tunirja prijateljstva» na Kontove-lu so dosegli te izide: MINIBASKET ŽE DRUGIČ V TEJ SEZONI SR Pollakove v peteroboju BONN, 22. — 22-letna vzhodna Nemka Burglinde PoUak, ki je na OI v Miinchnu osvojila bronasto ko-lajnp, je že drugič v tej sezoni izboljšala svoj svetovni rekord v peteroboju z znamko 4932 (pred 4831 točk). V vseh petih disciphnah je izenačila ah popravila svoje osebne rekorde. Dosegla je te rezultate: krogla — 15,85 m, višina — 178 cm, daljina — 6,47 m, 200 m — 23”35 in 100 m - 13”21. Koper praznuje (Nadaljevanje s 1. stranij Kontovel — SABA 25:35 DEČKI Bor — Marles 28:44 Kontovel — SABA 21:55 ARICCIA, 22. — Giovanni Bat- dirki po Laciju. Turnir se bo zpk/jučil v torek, z naslerlniim sporedom: ob 1P 30 Bor B — Skavti ob 21.00 Bor A — Adria b. 1. OBVESTILA SPOT organizira tečaj PRED SRU «itSKE TELOVADBE od 1. ( k obra do 15. decembra v sledečih krajih: Sv. Jakob (vpisovanje v Ulici Ceppa 9); Barkovlje Rojan (čevljarna Gec); Stadion «1. maj» — odrasli (Ul. Ceppa 9); Prosek (športna trgov. Starc); Opčine (manufaktura Sosič, Alpinska 85); Križ (tel. 220-210, Križ 294). Smučarski tečaj za mladince sc redno nadaljuje na stadionu «1. maj» ob ponedeljkih in četrtkih, od 18.30 do 19.30. ♦ * * SPDT toplo vabi svoje smučarje, da se udeležijo KROSA, ki ho 30. t.m., ker je to zelo koristen predsmučarski trening. Najboljšim smučarjem bomo podelili posebne kolajne. Prisotnost pri akcijah (izletih, krosih, telovadbi) se ho upoštevala ob priložnosti smučarskega tečaja za razne popuste in ugodnosti. ŠPORT NA RADIU TRST A Današnja 90. številka «Športa in glasbe» s pričetkom ob 17. uri bo pretežno posvečena nogometu, in sicer polprofesionalnemu in amaterskemu. Poleg poročila o tekmi tretje lige Provercelli — Triestina je uredništvo pripravilo magnetofonski zapis pogovora s predstavniki treh slovenskih enajsteric, ki bodo čez teden dni pričele s prvenstvenimi nastopi v drugi amaterski ligi. V uvodu bomo slišali tudi za mnenje o bližnjem prvenstvu Bruna Rupla in Aleksandra Ražma, nakar bodo sledila predvidevanja trenerja Brega Kozine, predsednika Primorja Cibica in tajnika Zarje Žagarja. V prihodnjih oddajah pa bomo -zvedeli še za mnenje predstavnikov kriške Vesne in štan-dreške Juventine. Poleg nogometnih vesti so na sporedu še poročila o odbojkarskih in košar karskih turnirjih v okviru slovenskih športnih iger. SOŽALJE športno društvo Breg izreka iskreno sožalje Gorazdu in Rinu ob izgubi dragega očeta. ............................Milnim:,.„.. V 3. KOLU PRIMORSKE NOGOMETNE LICE PRESEN ETUIV PORAZ PIRANA V Renčah otvoritev novega igrišča Ob zaključku nogometnega 'umirja za prvi «Memorial ''•'ona Puntaria», posvečenega n »emu nepozabnemu sinu, se rrifrčnn zahvaljujemo športnemu društvu Primorje za orga-Tzacijo. vsem nastopajočim ■'arri Pr'morskemu dnev-' ku za pozorno poročanje o 'urnirju ter vsem, ki so na ka rik' I način sledili in sprem 'iali turnir Oče Milko in mama Guerina Prireditelj kolesarske dirke na 13. SŠI je zaradi velikega števila vpisanih delno spremenil pravilnik in potek tekmovanja : najmlajši; (po 1959) 1 krog (7 kilometrov) mladinci: (1958-59) 3 krogi (21 kilometrov) člani: (1955 in starejši) 5 krogov (35 km). Vsaka kategorija bo starta-la posebej. Prvi bodo startali mladinci ob 9. uri. Zbor tek movalcev bo ob 8.30 v Zgoniku Proga bo taka: Zgonik Sa lež Gabrovec Zgonik. Sodniki: Milan Čok, Ljubo Čok, Sergij Pečar. Dirka bo ob vsakem vre menu. Vipava je že tretjič doživela poraz, tokrat na svojem igrišču od dobre ekipe Proleterja iz Postojne: res je, da so imeli Postojnčani precej sreče, saj je Vipava zgrešila nekaj zelo lepih priložnosti. Pivka je doma doživela pravo katastrofo. Takega poraza ni nihče pričakoval, še posebej p© dobri igri proti Renčam v prejšnjem kolu. S to zmago je Transport obdržal vodilni položaj na lestvici. Zelo zanimiva in kvalitetna je bila tekma v Kopru med Hrvatini in Renčami. Domačini so po nekaj uspehih v zadnjih dveh kolih in v pripravljalnem obdobju skušali doseči čim več Toda naleteli so na tokrat odlične Renčane, ki so zaigrali kot prerojeni. Le nesporazumu med gosti se morajo Hrvatini zahvaliti, da niso doživeli prave katastrofe. Pri menjavi igralca je za Renčane vstopil igralec, ki ni imel na hrbtu številke. Zato mu sodnik ni pustil vstopa na igrišče, zamenjani igralec pa je že zapustil polje. Tako so zadnjih dvajset minut Renčanj igrali igralcem manj in Hrvatinom je z dvema goloma uspelo nekoliko o-militi poraz. Gole za Renčane so dosegli: Zelinšček. Fajt, Uršič. Celin in Simčič, za Hrvatine pa Škorjanc in Hrvatin. Ob tej priliki naj povemo da bo danes v Renčah otvoritev novega igrišča, kar je vsekakor velika pridobitev za ta kraj. Renčani bodo odslej lahko igrali pred svojim občinstvom. Največje presenečenje kola pa so pripravili nogometaši iz Brd, ki so premaeali favorizirano ekipo Pirana. Pirančani so nasprotnika nekoliko podcenievali in to se jim je maščevalo. Brda so s1-'-omino tehnično znanie nadomestila z izredno borbenostjo. Bilie so po porrzti v Postojni in med tednom v pokalni tekmi proti Vozilom nremagale doma novinca v ligi. Cesto, z visokim izidom. Pohvaliti moramo strelca kar petih golov Panceta. Branik je doma visoko premagal Komen in .je tako dokazal, da je letos pripravljen mnogo bolje. Rezultati : Vipava — Proleter 1:2 Pivka — Transport 0:8 Hrvatini — Renče 3:5 Brda — Piran 2:1 Bilje — Cesta 7:0 Branik — Komen 5:1 Vodice so bile proste. Lestvica po tretjem kolu: Transport, Renče in Proleter 6 Branik in Hrvatini 3 Bilje, Piran, Brda, Pivka in Cesta 2 Vodice, Komen in Vipava 0. V prihodnjem kolu bodo igrali : Renče — Branik, Transport — Hrvatini, Piran — Pivka, Proleter — Brda, Cesta — Vipava, Vodice — Bilje. Komen bo prost. Najzanimivejši tekmi bosta v Ilirski Bistrici med domačim Transportom in Hrvatini ter domači derbi v Šempasu med Vodicami in Biljami. ODBOJKA V prvem večeru jubilejnega žen skega odbojkarskega turnirja v Padričah so sinoči dosegli ta izida: Kontovel — Bor 2:0 Breg — Sloga 2:0 'Turnir se bo nadaljeval danes zjutraj. Na zahodnokraškem področju 13. SŠI je v moški odbojki zmagal Kras A pred Kontovelom in Krasom B. Kontovel je premagal Kras B z 2:1, Kras A — Kras B 2:0 in T is A — Kontovel 2:Q.. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 23. SEPTEMBRA 1973 NOGOMET MLADINCI 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga — Breg • * » 11.15 v Trstu, Sv. Alojzij Esperia SA — Primorje » « # 10.00 v Padričah Gaja — Aurisina * * » NARAŠČAJNIKI 10.00 v Miljah Fortitudo — Breg * # « 13.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Libertas # # * JUTRI PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA 1973 KOŠARKA TURNIR PRIJATELJSTVA 9.00 na Kontovelu FINALE ZA 3. MESTO * * * 10.30 na Proseku FINALE ZA 1. MESTO # # * ODBOJKA JUBILEJNI ŽENSKI TURNIR 9.00 v Padričah FINALE ZA 3. MESTO * * • 9.45 v Padričah FINALE ZA 1. MESTO * * * ŠAH PRIJATELJSKO SREČANJE 10.00 v Šempolaju KK Devin — Štivan-Trst « » » JUTRI PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA 1973 KOŠARKA ZAHODNOKRAŠKI TURNIR 13. SŠI 18.15 na Kontovelu SOKOL — KONTOVEL A (minibasket) * « * 19.15 na Kontovelu SOKOL — KONTOVEL A (mladinci) * « • 20.30 na Kontovelu KONTOVEL — KRAS (člani) « * * PRIJATELJSKA TEKMA 16.00 v Bazovici ZARJA — S. GIOVANNI komisar garibaldinskih partizanskih enot, zdaj profesor na italijanski gimnaziji v Izoli, Enrico A-gostini. V kulturnem delu sporeda bodo sodelovali primorski pevski zbori. Razen tega pripravljajo nocoj v koprskem gledališču kulturno prireditev, v nedeljo zjutraj pa improvizirani partizanski napad na Koper. Danes dopoldne so v Kopru odprli tudi dve pomembni razstavi. V koprskem pokrajinskem muzeju so raastavili vrsto dokumentov, ki prikazujejo nastanek osvobodilnega gibanja od prvih začetkov do konca vojne. Ob tej priložnosti je direktor muzeja prof. Janez Kramar v krajšem nagovoru med drugim poudaril, da je bila Slovenska Istra ob organiziranju vstaje v velikih težavah zaradi pomanjkanja dobrih političnih in vojaških kadrov. Kljub vsemu pa je to področje hitro nadoknadilo zamujeno, ko je o-perativni štab poslal v Slovensko Istro Branka Babiča in ko se je komandant glavnega štaba Franc Rozman dogovoril s hrvat-skim operativnim štabom o formiranju slovenskih partizanskih enot v Istri. Stane Rozman je tudi osebno obiskal Istro in z njim sta prišla organizatorja partizanskih enot Ivan Kavčič — Efenka in Drago Benčič — Brkin. Tedaj je vsa Istra okrašena z zastavami pošUjala borce v Dekane, kjer so ustanavljali Istrski partizanski odred. V tistih dneh je Istra dohitevala druga področja Primorske. Prav takrat pa je tudi Hitler zasnoval svoj peklenski načrt, da bi uničil upor ter je poslal v te kraje svoje elitne oddelke. Med ofenzivo se je ljudstvo še bolj prekalilo in organizirani upor se je še bolj širil. V prostorih koprske študijske knjižnice pa so odprli razstavo o nastanku in razvoju partizanskega tiska na Primorskem med NOB. Ravnatelj te knjižnice prof. Srečko Vilhar je v uvodnem nagovoru poudaril ogromen pomen, ki so ga imele partizanske tehnike in tiskarne E. N. A. L C. Vsedržavna ustanova za poklicno usposabljanje trgovinskih delavcev ustanavlja z oktobrom DNEVNE IN VEČERNE TEČAJE V TRSTU: Ul. Rossini. 4 - Tel.: 61810 - 24363 DNEVNI TEČAJI Poklicno usposabljanje za: — tajnike z znanjem stenografije in strojepisja — računovodje — damske frizerje — kozmetičarke - estetistke VEČERNI TEČAJI — strojepisce — trgovske dopisnike v angleščini — trgovske dopisnike v nemščini — tuje jezike za trgovske pomočnike — damske frizerje — kozmetičarke - estetistke — manikirke - pedikirke — manekenke — aranžerje izložb V GORICI: Ul. Mazzini 4 - Tel. 5131 DNEVNI TEČAJI VEČERNI TEČAJI Poklicno usposabljanje za: — tajnike z znanjem steno- — strojepisce grafije in strojepisja — vodenje mezdnih knjig — uradnike — prevajalce slovenskega, nemškega in angleškega jezika — tehniko IVA HOTELIRSKE ŠOLE v deželi Furlanija - Julijska krajina V deželi bodo ustanovljeni tečaji za fante in dekleta v internatu za: — kuharje, natakarje, vratarje in tajnike hotelov. Vpisovanje: Deželno ravnateljstvo ENALC, Ul. Rossini 4, TRST TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 4141 C1 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo do 30. septembra teden potrošnika Oljčno olje Italcoop steki. 1 liter 890 lir Kava mleta 200 g 495 lir Riž, pristen Italia 1 kg 230 lir Piščanci 690 lir kg Pralni prašek Italmatic zavoj 5 kg 1390 lir Grah Sol d'Oro, najfinejši 400 g neto 130 lir Margarin Italcoop 200 g 90 lir Vino «cabernet» Pavan steki. 1 liter 220 lir + steki. Piškoti «famiglia» Brena 700 g neto 220 lir Kakav Nestlè 85 g neto 130 lir Sir «latteria» 10 dkg 128 lir Mortadela 3 Assi, izključno svinjsko maso 10 dkg 145 lir Kuhinjska krpa Danke 4 kosi 290 lir Sir «grana» uležan 10 dkg 220 lir Sladkan kakav Nestlè 85 g neto 95 lir Žganje Italcoop 40 stopinj steki. 1 liter 1290 lir Namizno grozdje 150 lir kg Fižol «borlotti» Sol d'Oro 400 g neto 100 lir Tunina v oljčnem olju Italcoop 100 g 195 lir Maslo Italcoop 10 dkg 140 lir Vino «tocai» Pavan steki. 1 liter 220 lir + steki. Mezga Italcoop — češnje, breskve, marelice, pomaranča 400 g neto 195 lir Sladkorčki drops, trdi mešani 500 g neto 330 lir Sirčki Coop trije kosi 95 lir Detergent za steklo Danke s citrono 350 g 130 lir V VSEH supencoop DELAVSKIH ZADRUG posebne ponudbe tudi v naših tradicionalnih trgovinah Bliža se novo šolsko leto Sprejemamo NAROČILA ZA VSE SOLSKE KriJIGE ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa o-pozarjamo svoje obiskovalce na bogat izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin. UiačUa Itnfiga&Mi TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 I. N. A. P. L. I. Državni zavod za strokovno izobrazbo in izpopolnitev za industrijske delavce. Programirani dnevni tečaji za leto 1973-14 Elektroinstalaterji Elektomehaniki Monterji in popravljavci elektronskih naprav Učne knjige, učila, material za vaje in delovne obleke vse brezplačno. Učencem, ki žive izven mesta, se potni stroški vrnejo. VPISOVANJE na tajništvu Centra: Trst, Ul. Giarizzole 22, tel. 810249 od 8. do 14. ter od 17. do 19. ure, razen ob sobotah. JAVNA USTANOVA ZA POKLICNO USP0SABUANJE I. N. I. A. S. A. Tečaji za dosego naslednjih poklicnih kvalifikacij: V TRSTU: — risarji strojne stroke — risarji gradbene stroke — aranžerji — figurinistke - modelistke V GORICI: — elektravto — avtoličarji in kleparji Tečaji trajajo dve let' in so brezplačni. Učbenike in učni material prisneva Ustanova Gojencem, ki stanujejo izven mesta se delno povrnejo potni stroški. Pojasnila in vpis: V TRSTU: Ul. Ginnastica 49 — tel.: 724203 V GORICI: Ul. Malta 2 — tel.: 2939 LORILLARD seeks AREA MARKETING MANAGER YUGOSLAVIA Basad in Brussels The LORILLARD (Tobacco) DIVISION of the LOEWS CORPORATION is looking for a dynamic, ambitious, diplomatic marketing manager around 30 years of age. He must speak fluent English and Serbo-Croat. A university graduate prejerred. Previous experience in the sales and marketing of consumer products is required. Knowledge of Yugoslavian market would be an asset. The post will entail directing activities of distributors re-presentatives and customers in thè promotion, sale, di-stribution and advertising of company products. Extensive trave! will be involved of about one-two weeks duration. The salary will be commensurate with abiltty and experience If you are interested in this post, please forward a résumé under reference BE 34.03.73. to Whinney Murray Ernst & Ernst, Rue de la Loi 80, B. 1040 Brussela, Belgium. Applications will be treated in striatesi confldenee.