Sta*. 125. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v nedeif^, S. maja IS i 7 ldaja vsak dan, tud! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. V. ti;:'.;*, o: Ulica Sv. FranCiiki A sipkega št. 20, I. nsdslr. — Vsi cca si nij se porjjajo urecfnljtvu lista. Nclrankirana pis r.a se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. izčjra1.;i; fs odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik fconsorcij Us/a »Edlaosf. — Tlak tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z O^.efcrfm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslikega §t. 20. Telefon uredništva in uprtve 5tev. 11-57. NaroCnla« znaSa: Za celo leto.......K 31 20 Zi /k>I leti...................... " trf mesece................ 7 80 si nedeljsko izdajo ca celo leto...... m 620 r$ po: ie*s.................... Letnik XI!?, Posamezne Številke .Ed'.-osti" se predajajo po 8 -viuuijc zastarele šreviikc po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na mlli;ncire v širokcstl ene J«?loi?.. Cene: Oglasi trgovcev* in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- ^vodov..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20 — vsaka nada'jna vrsta -.................... 2.— Mali oglasi po 4 vinarje besedi, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosli*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti- — Plača In toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AslSkega it. 20. — PoStnohranilnlčni račun 5t. 841.052. 191 Z a pa d n b o j i š č e. Armada kra- Austrijsko umilno poročUo. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. mata 1917. Vzhodno bojišče. — V ozemlju severno Zborova je izvedel sovražnik ponesrečeno razstrelbo. Na ostali fronti nobenih posebnih dogodkov. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml. nemško uradno poročilo. BEtfOLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. maja fieviča Rupr^ita: Po krvavem izjalovlje-nju angleških napadov na arraški ironti ie prišk) včeraj le pri Bui'ecourtu do večjih pebotmh bojev. Na obeh straneh vasi napadajoče goste angleške-mase so bile izgubonesno odbite. Slabejši sunki pri Lensu in Fresnoy so se izjalovili. Število ({jetnikov se je zvišalo na 10 oficirjev in i 225 mož. Uplenjenih je bilo najmanj 35 >tro?«i'c. Pri zmagovitem odbitju četrtega angleškega prodornega poizkusa so se posebno odlikovali: gardne čete, Bavarci, Y irtemberžani, Saksonci in Badenci kakor tudi polki iz Vzhodne Prusije, Poz-naupkega, Šleziie, Hanovra in Porena. Se\erno St. Ouentina so se boji v pred-ozemlju končali ugodno za nas. — Armada nemškega cesarjev iča: Ob Aisni se nadaljuje topovska bitka ob največji mu-rlcijski zastavitvi Močni sovražni izvidni sunki so bili na več krajih odbiti. Za posest zimske gore zapadno Craonna so se raz*.ili boji, ki še niso končani. Med Ai^no in Brimontom so se včeraj zjutraj razbili več dni topovsko pripravljani napadi 4 francoskih divizij. Kakor je razvidno iz uplenjenih listin, je bil cilj napada več kilometrov za sprednjo črto. Vsled žilave vztrajnosti naših čet pa je zamogel zasesti sovražnik le prve jarke na eni sprednjih točk. Francozi, ki so vzhodno Neuvflla začasno prodrli v naše jarke, so bili potem zepet pregnani, pri . ... • , • vzniki XJ Lj;uMiii u)Cilima, 1(3 »v\ strojnic. V večernih urah obnovljeni napadi južno Aisne niso mogli izpremeniti poraza. Severno Prosnesa so se izjalovili novi francoski poizkusi, da bi se z več divizijami polastili naših tamkajšnjih višinskih postojank. Z najtežjimi izgubami so si priborili Francozi začasno malo ozemlja jugovzhodno Mayrey. S protinapadom pa je naša pehota zopet zasedla \se prejšnje črte. Ujetih je bilo nad 100 mož. — Armada vojvode Albrehta Virt.: Raz ven obojestranskega poizvedovalnega delovanja nobenih važnih dogodkov. — Sovražnik ji izgubil 7 letal in 1 privezni balon. Vsled letalskih napadov na Ostende ie bilo večje število Belgijcev ubitih ali ranjenih. Vojaška škoda ni bila povzročena. — Vzhodno bojišče. — Živahno rusko streljanje med Kovljem In Stanislavom je povzročilo primerno povračilno streljanje. Macedonska fronta. — V kolenu Cerne, zapadno Dojranskega jezera in v nižini Srrume ie topovsko delovanje \ posamičnih urah zopet oživelo. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorif. Pescari pri Piano d*Orte. Naša letala so se z obeh pod v zet i j vrnila brez izgub. Brodovno poveljstvo. BERN, 4. (Kor.) Admiraliteta poroča: Rušilcc starega tipa je še v Kanalu zadel na mino in se poiopiJ. Pogrešajo se 1 oficir in 61 mož. Uspehi nemškili pod vodni ko v. BERO L IN, 5. (Kor.) Uradno se poroča: Podvodniki so potopili vnovič 18 trgovinskih ladij, skupno 56.W)0 ton. od teli 8 par-mkov (24.500 ton) v Angleškem kanalu. Med potopljenimi paruiki se nahajajo: en vel.k prevoznivoar-tlk okoti ll.fioo toifc dva oborožena angleška parnika in še dva drugu angleška parnika. sovražniku, ki ogroža svobodno domovino, in je opominjal narod, naj se vojuje do zmagovitega konca, vredno velikega ruskega naroda. Pozive vseh govornikov je množica sprejemala z odobravanjem. — Popoldne se je vršila seja delavskega in vojaškega sveta. Do odločitve ni prišlo. Posvetovanje se bo jutri nadaljevalo. Do-sedaj se zdi, da obstoii edinost glede sestave koalicijskega ministrstva. PETROGRAD, 3. (Kor.) Ob 10 zvečer so se sestali v Marijini palači člani pro-vizorične vlade in izvrše valni odbor de- BolsursKo uradno poročilo. SOFIJA. -I. (Kor.I Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Ob Crveni srei® zaradno Vardarja in južno Dojrana je bil sovražen topovski ogenj nekoliko /i\ahnejši. Na ostali fronti slano bojno delovanje. - Romunska fronta: Sovražna artiljerija je izstrelila ob cesti v isacejo topovske strele. Pri Tulceji streljanje pušk in strojnic. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 4. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na fronti v Iraku je bilo mirno. — Kavkaska fronta: Na našem skrajnem desnem krilu je poizkušalo okoli 100 mož izvršiti nenaden napad na našo stražno črto; po polurnem boju je bil sovražnik prisiljen, da se je umaknil v vzhodni smeri. Sicer tudi na tej fronti mirno raz ven brezuspešnega sovražnega topovskega ^gnia na našem levem krilu, ki se je nadaljeval tudi včeraj. — Na si-najski fronti »e položaj neizpremenjen. Razven tolikega topovskega ognja nobenega bojnega delovanja. Dogodki na morili. DUNAJ, 5. (Kor.) Dne 3. m.ija zvečer so naša pomorska letala zažgala večji del taborišča v Zagraiu. Požar Je bilo videti iz Trsta še uro pozneje po napadu. Sovražni letalci v tržaškem ozemlju niso imeli nobenega uspeha. Dne 4. maja so izvršila rasa pomorska letala uspešen napad na kolodvorske naprave v Pescari. Cas:e!la-maru in Ortoni, ob italijanski vzhodni O VELIKIH BOJIH NA ZAPADU. BEROL1N. 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Z veliko armado 300.000 mož so Angleži zopet zaman poizkušali v obupni gigantski bitki izsiliti odločilno prebitje fronte. Skupine oklepnih vozov, močne angleške konjeniške mase in rezervr pehote so bUe pripravljene, da udarijo takoj, ko ho prebit nemški zid. Z ogromnimi krvavimi izgubami, z nad tisoč ujetniki in velikim številom uničenih tankov in razbitih baterij je plačal sovražnik popolnoma brezuspešni napad. Cela nemška fronta je bila ohranjena; le na severnem krilu so zamogli prodreti Angleži vzhodno Ar-leu\a za par sto metrov proti Fresnoy. Dopoldne so poizkušali Angleži s tisoči topov težkih in najtežjih kalibrov in s celo ploho min zopet in zopet pripraviti nemško postojanko godno za napad. Ob zjutraj so udarile prve sovražne mase poil zaščito tankov v širini 30 km na naše postojanke od Aclievilla do Oueanta. Prve pehotne mase so v divjem nemškem ognjenem vrtincu doživele naravnost strašne izgube, ki so jih poizkušali Angleži nadomestiti z naglo privedenimi novimi divizijami. V prvem divjem navalu se je sovražniku posrečilo, da je zasedel Fres-noy in Roeux, dočim je bil na drugih točkah. kjer je mimogrede prodrl vr naše sprednje jarke, takoj zopet vržen s proti-sunki. V posameznih odsekih fronte so bi!i napadalci pognani nazaj z ročnimi granatami. /-a pu>iOjaiir\e i.k seremo ceste Arras—Cainbrai do zapadno Cherissy je divjal dopoldne strahovit boj. Tudi dalje južno so se dopoldne še nadaljevali boji za prvo črto. Angleži so izbite divizije vedno iznova umaknili iz boja in nasto pali z novimi četami, dočim je nemška pehota kljubovala srditim navalom z lastno silo brez podpor in rezerv. 2e dopoldne je bilo več sto ujetnikov v naših rokah. Opoldne je divjala bitka na celi fronti z največjo srditostjo. Zvečer se je novi veliki prodorni poizkus Angležev zopet popolnoma izjalovil. Angleške izgube presegajo vse mere. V Fresnoy so se vršili boji še pozno v noč. Kicr so se na posameznih ozkih mestih sprednje črte nahajala še angleška gnezda, so bili izvršeni uspešni protinapadi. Pred nočjo je izvršil sovražnik peti veliki napad na vas (>ppy; doživel je zopet velik poraz. Opolnoči so se Angleži zopet navalili na vas Cherissv. Prvotno so deloma prodrli, a so bili potem v ponoćnih bojih z ročnimi granatami zopet pregnani in sicer ob težkih izgubah. Vasi Oppv. Roeux in Cheriny so v naših rokah. Tu-ii dalje južno so bili nočni delni napadi brezuspešni. Ob 4*30 dopoldne so se razvili pri očiščevanju angleškega gnezda pri Bullecourtu po srditem bobnajočem ognju zopet novi boji. ki še niso končani. Novi veliki bojni dan je popolna zmaga nemškega orožja, posebno pehote, ki tudi še do večera ni potrebovala pomoči svojift rezerv. So vrtina uradna poročila. Italijansko poročilo. 4. majnika. — Na trentinski fronti je bilo delovanje artiljerije posebno živahno na Pasubiju. v astiški in Travinjolski dolini. Na nekaterih krajih je sovražnik uporabljal granate z zadušujočimi plini. Na julijski fronti običajno delovanje artiljerije, patrulj in letalcev. Prošlo noč je eno naših letalskih brodovij obstreljevalo železniške naprave v bližini Sežane. Sovražni letalci so obmetali z bombami Fogliano in Zagraj ter povzročili nekaj škode. Otilofilni bol med rusko vlado In delinko-ooloikln svetom. Demonstracije v prilog provizorični vladi. Koalicijski kabinet na vidik«. PETROGRAD, 5. (Agencija. — Kor.) Do poznega večera so trajale mnogoštevilne demonstracije v prilog provizorni vladi. Pred poslopjem ministrskega sveta je govorilo več govornikov ogromni ljudski množici, ki se je bila zbrala tamkaj, med njimi ministra Miljukov in Šinga-rev ter predsednk dume Rodzjanko. Mi-ljukov je izjavil: Miljukov, ki je bil z GuCkovim eden nprizoriteljev revolucije, Ki je razkrinkal Sturmena, ne bo nikdar izdajalec svoje domovine. Svoje mesto zapusti le po sili. Besede je množica toplo Iavskega in vo;iškega sveta v skupni seji. da razprav' ajo o zadnji noti kabineta glede v nanje poetike. Tekom odmora je nastopil Miljukov, ki je imel nagovor na množico. Izjavil je: »Ko sem izvedel, da bodo nastopili danes manilesianti z zastavami z napisi »Doli z Miljukovom«, se nisem bal za Mlljukova, ampak za Rusijo. Razmotrivai sem, ako je ta napis mnenje večine državljanov, kak mora biti potem položaj Rusije? Kaj bodo rekli poslaniki naših aliirancev? be danes bi pošiljali na svoje vlade brzojavke, da je Rusija izdala svoje allirance i" se črtala iz liste aliiranih držav. Provizončna vlada se ne more postaviti na to staršče. Zagotavljam Vas, da bova provizorična vlada in jaz kot minister v na njih stvari branila stališče. glede katerega se nihče ne more drzniti trditi, da je Rusija zagrešila izdaio. Rusija ne bo nikdar privolila v posebni mir. PETROGRAD, 4. (Petrograjska brzojavna agencija. — Kor.) Eksekutivni odbor delavskega in vojaškega sveta se je sestavil iznova, da zavzame svoje stališče napram noti pnrvizorične vlade zaveznikom. Tekom seje ie bil izvrševaini odbor obveščen, da je veliko število delavcev nekaterih delavnic in tovaren v predmestjih zapustilo -Jelo ter da z zastavami na čelu korakajo proti sredini mesta, da zahtevajo odstoi vlade. Takoj se je stvorila provizorni ^ ladi ugodna impozantna demonstracija in so nje udeležniki krenili proti udeležnikom vladi sovražne demonstracije. Pristaši vlade so pričeli nasprotno stranko, med katero se je nahajalo več s puškami oboroženih delavcev, opominjati, da n i podpira vlado. Med pogajali ;e itZlfr^kjj prccapetožev rred vladnimi pristaši trgati zastave, na katerih so bili napisi »Doli z vlado«, vsled česar so omenjeni oboroženi delavci oddali nekoliko strelov, ki so zahtevali več žrtev. Izvrševaini odbor je odposlal takoj svoie zastopnike v mesto, da se prepre-čiio nadaljni spopadi in se pozovete obe skupini, da potrpite in počakate izida pogajanj med provizorno vlado ter delavskim in vojaiškim svetom. Demonstracije v Odesi. AMSTERDAM. 4. (Kor.) Tukajšnji listi objavljajo naslednjo vest londonskih »T i-mes< iz Odese: 1. majnika so se vršile tu velikanske poulične demonstracije, katerih se je udeležilo najmanje 150.000 oseb. Izprevod, ki se je pričel ob 8 zjutraj se je pomikal še vedno po ulicah, ko se je že jelo mračiti. Na zastavah je bilo videti napise: »Hočemo demokratsko republiko! Svetovni mir! Dajte nam zemljišč in osemurni delavnik!« AMSTERDAM. 4. (Kor.) Londonske »Times« poročajo iz Odese, da v tamošnjih izobraženskih krogih vedno bolj prevladuje želja po zvezni državi z avtonomnimi državami, približno po ajnerikanskem vzoru, ker bi ta oblika najbolj odgovarjala zahtevam različnih naro-nosti. Nemiri v Italiji. LUGANO, 4. (Kor.) Med celo vrsto vesti o nemirih zaradi pomanjkanja živil v Italiji so one s Sardinije tako učmkovale, da je bilo tudi tjakaj treba odposlati člane vlade. _______ Ladje grške provizorne vlade. SOLUN, 3. (Havas. — Kor.) V smislu odloka francoske vlade sta bila dva grška rušilca izročena provizorni vladi. Imela bosta grške častnike in moštvo na krovu ter prevzameta občevanje provizorne vlade s podrejenimi ji otoki. Dunaj za spominsko knjigo o cesarju Francu Jožefu I. DUNAJ. 5. (Kor.) Dunajski občinski svet je sprejel predlog občinskega svetovalca Tobole, da naj se dovoli za izdajo spominske knjige o pokojnem cesarju Francu Jožefu I. znesek 260.000 kron. PonzMHco man strank«po-Butne mešanje. m. Prehajamo k tretji kategoriji avstrijskega nemštva. Sumaričtia sodba o teh ljudeh bi bila: dobri ljudje, ali slabi politični muzikanti! Pišejo vam sentence, ki človeka vesele v dušo, ker vzbujajo mnenje, da ti ljudje imajo pravilno razumevanje avstrijskega narodnostnega problema in pravi smisel za edino možno srečno njega rešitev. Verovati moramo, da ni v njih nikakc ani-moznosti proti nenemškemu življu v dr- u "" • , ».m^^ii ic jns ^»n. jc iiiiii/£.iv*a iujmu j iiiu^uoMi |/iuii iiciicmimvciiiu /iiviju v ui- obali, kakor tudi na voi-ne naprave ob reki 1 odobravala. .Nato je govoril RoJzjanfco oižavi, da ceuijo slovanski živelj in njegovo pomembnost za državo, da res žele mirnega življenja med narodi, da ni v njih prav nič tiste nacijonalne prevzetnosti in samopoveličevanja, ki dela radikalno nemštvo tako odijozno, tako izzivalno -in tako ogroževalno za druge narodnosti. Ta tip avstrijskega nemštva zastopa n. pr. list »Rundschau«. Ta list piše v zadnje čase v vseh možnih varijacijah ogorčene in z argumenti zasoljene epistole proti narodnemu šovenstvu, narodnemu demago-štvu, proti nacijonalno-hegemonijski pohlepnosti, ter z vso vnemo pledira za znos-Ijivost, za mir med narodi, za skupno blagoslovljeno delo. Kakor tvorijo sedaj vsi narodi — piše — eno samo trdno, nepremagljivo fronto na bojiščih, istotako soglasno hočejo za čase po vojni — medsebojnega miru, da bodo živeli »drug poleg drugega, drug z drugim in ne drug nad drugim.* Veleresne opomine piše tudi na naslov nemškega na-cijonalizma, kakor se pojavlja v sedanjih odurnih oblikah narodne ireznosljivosti. Svari Nemce, naj uvažujejo narodnostno sestavo države«, uči jih, »da se pravi nacionalizem kaže v ljubezni do lastnega naroda in v pravičnosti do drugih, da do sporazuma od naroda do naroda more priii edino le na podlagi demokratizma, narodne avtonomije in socijalne pravičnosti!« Kdo ne bi pritrjal? Saj to so naše misli, naše ideje. Saj ravno mi pišemo in kličemo vedno, naj se na teh principih uredi notranje življenje v državi! Saj to je ravno naš program, program slovanskih plemen v monarhiji! Poleg drugih hočemo živeti po zahtevani pravičnosti in enakosti in ne nad drugimi, kot hegemoni ali privilegi-ranci. Glede premis za rešitev avstrijskega problema smo torej v polnem soglasju s tem nemštvom tretje kategorije. Ali. čim prihaja v razpravo način praktične izvedbe lepih in veljavnih principov, gremo že narazen in smo v navskrižju, ker se takoj kažejo — slabe politične muzikante. Ob vsej dobri in pošteni volji se ne morejo odločiti in povzpeti do dobrega in energičnega dejanja, ki bi edino moglo dati to, po čemer streme tudi oni in kar vedno nanašajo: državno mise!, ki M jo spre;ell vsi narodi! Razgrevajo se radi »narodnih kravjih kupčij«, ogorčeni so radi »hujskanja plemena proti plemenu - ; očitajo narodom — vsem! — pomanjkanje državne misli«; liu-dujejo se nad »nacijonalnim šovenstvom« — vseh: priporočajo vsem podrejanje svojih posebnih stremljenj skupni blaginji. Zastopniki vseh narodov naj se združijo za služno delo za gospodarsko blaginjo, demokratiziranje državnega organizma in obsežne socijalne reforme. Ne da bi hoteli oporekali — Bog ne daj! Vse to so veliki, važni cilji. Vse to so naloge, ki se jim moramo vsi posvečati, ker drugače ne more priti vseskupni avstrijski problem do srečne in definitivne rešitve! Soodločilnc važnosti je vse to, ali ni — vse! Se več: ti ljudje se izogibljejo — glavnemu. Njihova zmota je v tem, da si domnevajo, da morejo enostavno potisniti v stran nacijonalni moment, da morejo abstraliirati od narodne zavesti in čutstvovanja narodov! Avstrijski problem hočejo reševati, državo obnovljati, preurejati in pomladiti preko te ne-odklonjive — povdarjamo: neoiklon-Ijive! — etične potence! Njihova velika in usodna pomanjkljivost je: da nimajo jasnega in pravilnega koncepta o narodnostnem vprašanju, da nimajo smisla za j evolucijo v narodih od vzdramljenja narodne zavesti sem, da ne razumejo narodne psihe, narodne duše! Zato padajo v usoJno zmoto, da hočejo narode zbrati okolo državne ideje, a prezirajo tako re šitev, ki bi edina dala narodom vsebino resnične — državne ideje: v čutu in za vesti popolne varnosti za svoj obstanek in primerne soodločujoče veljave v državi! V usodni Zmoti so, ko zahtevajo, naj bi narodi svoja »posebna stremljenja«, narekovana od žive narodne zavesti, oi zavesti svoje veljave m svojih pravic, podredili »državni misli«, ki je faktično ni in ko je more dati ravno in edino le popolna in brezpogojna zadovoljitev nacijonalnih stremljenj !*V tej zmoti napravljajo hudo pogreško, da ne razlikujejo, da mečejo kar v en koš vsak nacijonalizem: tako tistega odurnega, ki zasleduje sebične in pogoltne gospodarske cilje, kakor tistega opravičenega, vznesenega in plemenitega/ki se bori za zakonita m naravna nacijonalna prava — za življenje!! Taka borba, — pa naj je še tako odločna — ne ovaja šoven-stva! Šovenističen je le tisti nacijonalizem, ki zahteva nad mero, ki mu gre, ki loče druge podrejati — ne kaki skupni ideji, marveč le svoji sebičnosti in mega-omanstvu. Tip te tretje kategorije avstrijskega nemštva je tudi avktor članka v publikaciji »Dcr osterreichische Volks-wirth« (glej včerajšnjo »Edinost«), ki piše epe misli in ovaja pošteno in dobro hotečo dušo, a vendar govori Nemcem na dušo, da je s preuredbo Avstrije »zagotoviti le polovico potrebnih nemških zahtev«. Obeta torej Nemcem nekak kompromis mod pogoltnostjo radikaloma in silo »razvoja; razmer« da-si sam izpoznava, da se je ta razvoj »pokazal močneji, nego pa »malomeščanski ideal« Nemcev! Tudi tako ne pojde in tudi ta metoda nemštva tretje kategorije ne dovede do prave rešitve avstrijskega problema! — Prazna je misel, da bi narodno zavedni in vzbujeni narodi privolili komu pa bi bilo tudi polovico tega, kar mu ne dre v državi! Nikdar ne dovole, da bi posebna narodna stremljenja ene edine narodnosti poinenjala »potrebo ., ker v resnici potrebno je le, da se stremljenja vseh spravijo v sklad. Ta skladnost poda vsebino avstrijski državni ideji! Smisla, udanosti ljubezni in zvestobe do skupnosti ne more biti v narodih, ako jim državna uredba ne da čuta absolutne varnosti za svoj obstanek, ako se moraio od dneva do dneva bati, da jim pridejo nova ogrožanja njihove ekzistence. Pozivi k skupnemu delu le za »splošno blaginjo^, za »gospodarsko blagostanje«, za »demokratiziranje državnega organizma«, za »socijalne reforme — so pač umestni in naj bi ne zgrešali učinka pri narodih, ki so nacijonalno satu-rirani, zavarovani na vse strani in za vse čase; pri narodih pa, ki nimajo še take varnosti, igra nacijonalni moment prvo in glavno vlogo. O tem nas uči vsa avstrijska zgodovina, nas uče izkušnje v avstrijskem parlamentu, kjer ne more priti do zdravega in za uspešno parlamentarno življenje ■ edino sposobnega razvrščena po političnih principih, marveč se vkljub vsem sicer od vseh pripoznavanim gospodarskim, kulturnim in socijalnim potrebam stranke razvrščajo po narodnosti! Vzroke temu naj bi končno razumelo t.udi avstrijsko nemštvo tretje kategorije! Ne zadošča želja po mirnem življenju med narodi, ampak ustvariti treba pogoje za tako življenje v narodnostno mešani državi: z uveijavljeujem absolutne nacijonalne pravičnosti in enakopravnosti. Nacijonalni moment se ne da enostavno potisniti v stran in narodnega vprašanja ni spraviti drugače s pota, nego s tem. da se je reši radikalno in končno - veljavno v smislu narodne pravičnosti I To naj si zapomnijo Nemci tretje kategorije in naj se že enkrat povzdignejo nad nade. ki se ne morejo uresničiti. Ce res žele miru med narodi, naj vedo, da ni dovolj. da natezaš ustnice, marveč da se mora tudi — res žvižgati pesem k pravemu delu za dosego narodnega miru. Oni poživljajo narode, naj črpijo pouka iz dogodkov (»umlernen« pravijo); ali uče naj se tudi — propovedniki sami!! Dobri ljudje, dobro hoteči — prav! Ali postati morajo tudi dobri politični muzikanti! Razne poIHKne vesti. Internirani in koniinirani poslanci so že svobodni. V zadnji konferenci načelnikov parlamentarnih strank je naznanil zbornični predsednik dr. Sylvester. da so bili doslej internirani, oziroma konfiuirani poslanci že izpuščeni v svobodo, da se jim tako omogoči udležba pri zborničnih razpravah. Ti poslanci so: zbornični podpredsednik baron Malfatti, dr. Conci, Gen-ti!i, dr. Tresić-Pavičić in dr. Čingrija. Predsedniško vprašanje v parlamentu. — Poslanski mandati. Iva kor se poroča z Dunaja, se je v konferenci pri zborničnem predsedniku dr. Sylvestru 3. t. m. razpravljalo predvsem o predsedniškem vprašanju. Izrekla se je zaupnica dr. Svl-vestru. ki pa je odločno izjavil, da ne sprejme zopetne izvolitve. Nato ie izjavil načelnik nemškega Nationalverbanda dr. Gross, da bo Nationalverband imenoval kandidata za predsedniško mesto, namreč posl. Doberniga. Posl. dr. Korošec se je izrazil proti Dobernigovi kandidaturi. (V tem se je Dobernig že odrekel kandidaturi in kandidira Nationalverband dr. (jrossa samega.) Konferenca se je nato bavila z vprašanjem izpremembe zborničnega poslovnika. Sklenila je izvolitev seJmero-Članskega odseka, v katerem so zastopane vse velike zbornične stranke. Odseku se je naložilo, da naj ponovno prouči v zadnjem zasedanju po poslovniškem odseku izdelani načrt poslovnika in stvar reši tako hitro, da bodo še pred sestankom državnega zbora tudi klubi mogli zavzeti svoje stališče napram načrtu. Upa se, da se bo že v prvi seji mogel sprejeti dogovorjeni načrt. Glede poslancev, ki so bili zapleteni v politične afere, se ie. kot se je sporočilo konferenci načelnikov, že našel izhod tako, da bodo oni, ki so še v posesti svojih mandatov, mogli izvrševati mandate. S slovanske strani se je potem tudi sprožila misel, da se tudi zadeve onih poslancev, ki so izgubili svoje mandate, urede na kak način, da se ne bo treba vsevkupni zbornici baviti s temi stvarmi. O Plehanovu, čegar se omenja od časa ruske revolucije, čitamo sledeče: Plelia-nov. ki je živel mnogo let v pregnanstvu, je imel vstopiti v novo rusko vlado kot minister javnih del. Zapustil je Rusijo pred 40 leti. Bil je slušatelj inženirske šole v Petrogradu. ko se je postavil socialističnemu gibanju na čelo. Nekega dne so se pojavile mnoge številne mase na ulicah glavnega mesta, ki jim je prednjačil neki Rus z zastavo v roki z napisom: »Svoboda in domovina!« Bil je — Plehanov, ki Mran li. »tUiNOSl41 slev. V Trstu, dne 6. maja 1917 je bil z drugimi radi tega izgnan v Sibirijo. od koier pa se je mlademu dijaku posrečilo pobegniti. Čeprav je stalno bival v inozemstvu, je bil vendar priznani vodja ruskih socijalistov, posebno onih, ki so pristaiali k Marsovi Šoli. Mnogo let je živel v St. Remu v Italiji, kjer je posegal tirJi \ notranje politične razrflere, ter "e vodil glasovito polemiko z italijanskimi voditelji sindikalistov Labriolom in Leonom. V Italiji je pripadal k najuvaženejim osebam tujcev. Tudi danes je Plehanov uvaževana oseba v — Rusiji. Posrečeni prevrat mu je odprl pot za povrnitev. Igra važno vlogo, ali ne v tistem smislu in v tistib smereh, kakor bi bilo -pričakovati po njegovi prošlosti. Oddaljil se je od Marxovih načel. Panes je Plehanov glavni nasprotnik Lenji-na, ki je najglasneji in najprepričaneji nasprotnik nadaljevanja vojne in ki je danes precej — osamljen. Naglašati treba to dejstvo radi pravilnega presojanja vprašanja. ali nas je ruski prevrat res približal miru in ali ima ruski prevrat z ozirom ra to vprašanje tisto pomembnost, ki jo mu pripisujejo socijalno-demokratični pozdravi iz Avstrije in Nemčije. Bog dal, da b: nas prihodnji dogodki poučili, da smo bil: v zmoti! Prav radi in s srčnim zadoščenjem bomo priznavali, da smo se motili. Toda malo imamo nade, da bi morali skoro izreči to: zgrešili smo! Plehanov, ki fina danes za seboj ruske socijaliste, je priobčil v »Ruskem Slovu« izjavo: »Ako bi proletarijat odrekel provizorični vladi svojo podporo poi pretvezo, da je to vlada buržoazije, bi le izredno povečal nade protirevolucije. Ce tudi v naši deželi še Žtvi reakcionarni Katilina in poizkuša in-triuc, pa stoji nemški Hanibal pred našimi vratmi. Tega moramo vreči ven na vsak način, ker to bo pomenjalo zmago naše mlade svobode. Zmagonosna Nemčija se ne bo obotavljala, da nam vsili svoj gospodarski jarem in da obnovi stari politični režim. Ruski proletarijat bi bil slep. ako bi ne videl te nevarnosti«. Nadaljevaje ob-dolžujc Plehanov nemškega socijalnega demokrata Scheidemanna, da je zvest sluga nemškega kancelarja Bethmann-Holl-\vega, ki da je z dušo in telesom udan nemškemu imperijalizmu, ter da želi, da bi se ruski proletarijat sedaj ločil od napredne bur/oazije. Izolacija proletarijata «a bi oslabila Rusijo in nje obrambno silo In to. da hoče Scheidemann. Plehanov končuje: Preveč imperijalist je (Scheidemann namreč) ter gleda na ruski narod od gori doli. in ne stavlja si vprašanja, ali ne bi taktika, ki jo hoče vsiliti ruskim delavcem, prinesla škode naši svobodi.« — Podali smo te citate, ki ovajajo sedanje mišljenje Plehanova. Temu naglašanju izmišljenih nemških načrtov je le namen, da povziigne vojno razpoloženje v Rusiji. Izmišljenih — smo rekli. Kajti od mero-dajnih nemških strani so že padle slovesne izjave, ki so odločno odbile ne le tako podtikanje osvojevalnih načrtov proti Rcsiji. marveč tudi namena za kako vmešavanje v notranje stvari Rusije. Povod za tako sumni^enje so dala sumničenja, češ, da hoče Nemčija izsiliti vzpostavo prejšnjega avtokratskega in absolutističnega režima. A Plehanov je danes važna oseba v Rusiji. Kdor hoče danes slediti dogodkom v tej veliki državi, mora zasledovati besede in korake Plehanova. Naj se sodi moža in njegove nazore tako ali tako, dejstvo je vendar da je ta oseba barometer, ki kaže nS vreme v ruski socijalni demokraciji. v vsem gibanju velike zgodovinske evolucije v ruski državi in v ruskem narodu. In ta barometer kaže danes, da se nc motimo — mi, ko le s skepticizmom pričakujemo mirovne konference v Stock-holmu. žavnem posojilu uživajo podpisovale! po- štiri slanike, ali v nobenem slučaju ne več leg tega še posebno prednost, da jim pridejo v dobro 5kuponske obresti za en mesec t. j. 45 vin. za vsakih 100 K. Ta prednost tiči v tem, da se podpisovalcu računajo delne obresti od 5šele od 1. majnika, ko teko kuponske obresti že od 1. aprila 1917. Rentabiliteta 5V2% drž. posojila je različna, če je izžrebano prej ali pozneje, v vseh slučajih pa nad vse ugodna, kakor se vidi rz naslednjih številk. V slučaju izžrebanja v prvem letu t. j. I. 1923. pride na 7'29%, L 1927. na 6.69%. L 1932. na 639%, L 1937. na 6'25%, I. 1942. na 6'17%, L 1947. na 6T3%, leta 1952. na 6'09% In L 1957. na 6'07%. Rentabiliteta državnih zakladnic znaša 6*04%. V času med 5. in 6. vojnim posojilom so se gospodarske razmere v naši državi ohranile v polni moči. Vojna, ki jo moramo vojevati proti številnemu sovražniku, nam nalaga velike žrtve, vendar ni več daleč čas zmage. Zato je dvojno resna in sveta dolžnost, da vsi prihitimo in damo državi na razpolago pomožna sredstva, ki jih potrebuje do konca težkega boja. S svojo udeležbo pri podpisovanju 6. vojnega posojila hočemo našim sovražnikom, ki čakajo na vsak znak slabosti, da pri svojih narodrh hranijo goljufivo upanje na njihovo zmago in izsilijo nadaljevanje vojne, jasno pokazati, da je Avstrija ne samo na bojiščih, marveč tudi na gospodarskem polju močna in nepremagljiva. Aprovizacilske stvari. goveje meso. Kakor jc bilo že objavljeno, se danes nadaljuje prodaja govejega mesa proti modri izkaznici št. 1. In sicer morejo danes priti na vrsto vsi odjemalci prodajalen aprov. komisije -brez ozira na številko živilske izkaznice, torej ne samo odjemalci prodajalen aprovizacijske komisije z živilskim' izkaznicami št. 551 do 1100, kakor jc bilo prvotno določeno. Razen včeraj objavljenih mesnic bodo prodajale to meso tudi naslednje mesnice: Paronitto, Piazza Caserma 6, Taverna, Piazza Ponterosso 4, SiinonettaA ul. Legna 4. Malusa, ul. Parini 15, Zadnik Piazza S. Giovannj 6, Rocco, ul. S. Mar-co 2, Rizzian, ul. deli'Istria 76, Cadorini, ul. nadvojvode Josipa 11. fosio avstrijsko vojno posolilo. Avstrija se pripravlja na 6. vojno posojilo. ki je razpisano zopet na dva načina; davka prosto 5^% amortizacijsko državno posojilo in desetletne davka proste državne zakladnice. Podpisovanje Je določeno za čas od 10. majnika 1917. do 8. junija 1917. opoldne. Subskribciiska cena znaša za državno posojilo 92 K 50 v., za desetletne 5državne zakladnice 94 K. Amortizacijsko državno posojilo se bo vračalo v letih 1923.—1957. na panj, ki se bodo od 1922. vršila vsako leto oktobra meseca. Vračalo se bo po nominalni vrednosti po 100 K brez vsakega odbitka vsak 1. aprila po žrebanju. Kakor je razvidno iz prospekta, uživa tudi 6. vojno posojilo vse tiste prednosti, kot so jih imela prejšnja vojna posojila. Pri obeh načinih vojnega posojila se priznava vsakemu podpisovalcu povračilo 50 vin. za 100 K, tako da se zniža podpiso-valna cena amortizacijskega državnega posojila na 92 K fn ccna državnih zakladnic na 93 K 50 vin. za vsakih 100 K nominalne vrednosti. Pri amortizacijskem dr- p o d listek. Milijonar, ki to izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Cbavetie. — To ie bil brez dvoma morilec, ki se ie vrnil, da se prepriča, kaj se je zgodilo z njegovo žrtvijo, — je menil gospod de Badiere. — Tega pač ne vem. Da sem ga Dodrl na tla, je vse, kar mi je ostak) v spominu na tisto noč. Kaj se je zgodilo pozneje, mi je popolnoma nejasno. Strah mi je najbrž še podvojil mojo pijanost, kajti prav nič ne vem, kako sem prišel do svojega stanovanja. Prihodnje jutro sem se prebudil popolnoma oblečen na svoji postelji, in natakar mi je povedal, da so me nezavestno opitega na^ii pred hišnimi vrati na tlel;. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 7. majnika do 12. majnika, (15. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljenju štev. 15. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: koruzna moka. Va kg koruzne moke po 80 vin. kg. testenine. V\ kg testenin po K 176 kg. suhe cešplje. Vi kg suhih češpelj po K 3'60 kg. marmelada. Vi kg marmelade po K 4*— kg. sir. 60 g (6 dkg) eidamskega ali holandske-ga sira po K 9 kg. Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg. suho zelje, 10 dkg suhega zelja po K 4 kg. JUL1ENNE. (Posušena zelišča.) 5 (pet) dkg julienne (posušenega zelišča za juho) po K 5 kg. suha čebula. 5 dkg suhe čebule po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin. jajca. 5 (pet) jajc na osebo in teden po 22 vin. eno. bela moka za kuho. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, glasečih se na 250 g (25 dkg), neodtrganih od izkaznične matice in veljavnih za čas od 28. aprila do 11. majnika t. 1., ter proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila (izkaznice za javne kuhinje so tedaj izključene) se bo moglo tekom tega razdeljevanja v vseh lokalih, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili dobiti 25 dkg (*/£ kg) bele moke za kuho po K 1 — kg. cikorija. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 dkg, na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4*40 kg, (20 dkg 88 vin., 40 dkg K 1'76). Čokolada (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po V\ kg, na izkaznice s tremi in štirimi odmerki po kg, na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po V2 kg čokolade po K 20 kg. posušeni slanikl 1 komad 80 vin.; na eno izkaznico za živila se zamore poljubno dobiti enega do kot štiri komade. olje. Na vsakih 6 (Sest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe,, veljavnih za čas od 7. do 13. t. m., dobe odjemalci proti izkazu z izkaznico za živila eno izkaznico (št 3) za olje ter morejo nanjo do vštete sobote, 19. t. m., v običajnih prodajalnah dobiti 1le litra navadnega olja pO K 13'60 liter (7s litra K 170). dopolnilne izkaznice za maščobe. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolniltie izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko s, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 7. majnika do 13. majnika, dopolnilno izkaznico s štev. 16. ter morejo nanjo do vštete sobote, 19. majnika t I., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine Dopolnilne izkaznice štev. 15. veljajo •do vštete sobote, 12. t. m. svinjina V torek 8. majnika t. U*se prične prodajati svinjina proti izročitvi oranžno-črnih izkaznic (11. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice o(d št. 1 do štev. 10.000 A, b, C, D, E, v torek 8 majnika, na izkaznice od št. 10.001 do št. 20.000 A, b, C, D, E, v sredo 9. majnika, A, b, C, D, E, v četrtek, 10. majnika. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 12. majnika. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno oranžno-črno izkaznico 20 dkg vsoljene svinjine po K 4'40 kg izkaznice za svinjino. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice (modre barve) za sviiriino (12. izdajo). salame. Pri vseh slaninarjih se bo nadaljevala prodaja salam (Plockwurst) po K 14 kg. Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne morejo dobiti več kot 2/4 kg salam (na eno izkaznico za živila). sardine v škatljah. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sardin (v olju), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, m sicer po K 3 škatlja namočena polenovka, vsoljene sardele in zgombri. Nadaljevala se bo tudi prodaja namočene polenovke, vsoljenih sardel in zgom-brov in sicer na običajnih mestih. vžigalice. Dobivale se bodo tudi švedske vžigalice, ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. Domače vesti. Seja odbora političnega društva »Edinosti«. Opozarjamo ponovno na sejo odbora političnega društva »Edinosti«, ki se bo vršila jutri, v ponedeljek, ob 3V2 popoldne v prostorih uredništva »Edinosti«. Gospodje odborniki, namestniki in brvši deželni poslanci so naprošeni, da se kolikor mogoče polnošteviino in točno ob določeni uri udeleže seje. Okraini glavar conte Dandlni — namestnik vladnega komisarja za Trst. Namestnik je dodelil okrajnega glavarja Er-nesta conte Dandini de Sylva v poslovanje sekcijskemu načelniku dr. pl. Hirschu, ki mu je poverjeno cesarsko komisarstvo v Trstu, in ga imenoval za njegovega namestnika. Odpoklic vladnega komisarja v Trstu. Kakor smo sporočili včeraj, je dosedanji vladni ^komisar za Trst, dvorni svetnik pl. Krekich-Strassol'do pl. Treuland, odpoklican s tega mesta in pridodeljen namest-ništvu sedaj v Opatiji. Mi r,imamo razloga, da bi žalovali radi odhoda tega moža s tako važnega mesta. do- — Zakaj pa potem niste naznanil godka sodišču? — Povedal sem vam že, da mi je potekel dopust in sem se moral vrniti k polku. Spal sem samo par ur, kot bi me bil ubil kio, a ko se je zdramilo, sem bil že na konju in sein zapustil Pariz. V glavi mi je vse brenčalo in spomin se mi še ni vrnil. Sele proti večeru, ko sem že bil daleč proč od Pariza, se mi je zbudil spomin na dogodke pretekle noči, toda še tedaj tako nejasno in zamotano, da sem mislil, da sem vse le sanjal. Tekom svojega tridnevnega potovanja sem torej le mislil, da sem imel tako hude sanje... in isto bi mislil morda tudi še danes, Ce bi ne bil, ko sem prispel v Blois, našel dokaz, da je bil ves žalostni dogodek, ki sem ga smatral za izrodek svoje prerazdržene domišljije, res krvava resnica. — Kak dokaz? — Preden sem odpotoval olnoma zaman Vojna razstava. Priprave za to razstavo so v polnem teku ter kaže vse, da bo razstava uspela kar najsijajnejše ne samo po raznovrstnosti, ampak tu-di po velikem številu spominskih predmetov, ki so bili posojeni, darovani ali prijavljeni. Razstavni prostori v mestnem gledališču bodo na vsak način pretesni ter si je odbor tudi že zagotovil nekaj drugih lokalov v neposredni bližini. Vsem onim, ki so v posesti spominskih predmetov, nanašajočih se na sedanjo vojno, in ki bi jih želili imeti razstavljene, bi priporočali, da jih čim prej dopošljejo razstavnemu odboru, da jih more pravočasno razvrstiti v raznih oddelkih, ker bi morala sicer zadnje dni radi pomanjkanja prostora sprejemna komisija žalibog odklanjati nadaljno sprejemanje spominskih predmetov. — Spominski predmeti se sprejemajo vsak dan od 4 in pol do 6 in pol pop. v lokalu na gledališkem trgu Št. 1. Južncslovanski minister. V svoji zadnji Številki prinaša »Mir« članek, kjer podčr-tuje našo opravičeno zahtevo, da pride tudi kak zastopnik našega slovanskega juga v vlado. To pa ni možno, dokler se vladni zistem v naših pokrajinah ne izpremeni, ker bi z vstopom postali vladna stranka in bi izgubili še tisto orožje, ki smo je imeli doslej: da smo kazali na moro, ki nam ni dala dihati. »Mir« zaključuje, da sledi iz tega, da bi ob sedanjih razmerah mogel postati južnoslovanski minister le mož, ki dobro pozna naš položaj v obmejnih deželah in ki vživa popolno zaupanje vseh avstrijskih južnih Slovanov. Ker pa se imenujeta vitez pl. Vukovič in dr. Ivan Susteršič, odklanja celovški list prvega — da-si mu je sicer zelo simpatična in mila oseba, — iz prvega navedenega razloga, dra. Susteršiča pa iz drugega. V sedanjem času, ko gre slovenskemu narodu za biti ali ne biti, da more narod tako važno in zaupno mesto poveriti le možu, ki vživa zaupanje vsega naroda! Zamenjava vseh nad 60 let starih pripadnikov avstro - ogrske vojske. Ruska vlada je pristala na zamenjavo vseh nad 60 let starih vojnih ujetnikov.* Vsi svojci takih vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v tej starosti, morejo prositi za njih zamenjavo in naj v ta namen naslove nekolko-vane prošnje na vojno ministrstvo, oddelek za vojne ujetnike (10 Kgf. Abt.), ter navedejo v prošnji natančne podatke o krdelu, šarži, imenu, starosti in nastanišču takih vojnih ujetnikov. Razpisana katehetska služba. Na c. kr. državni dekliški ljudski in meščanski šoli v Trstu je razpisano mesto veroučitelja s pravicami In dolžnostmi vadniškega učitelja. Prošnje je vložiti do 30. majnika 1917 pri c. kr. primorskem namestništvu v Opatiji. V prošnji je treba uveljaviti tudi morebitne pravice do vračunjanja dosedanje službene dobe. Kmetijski pouk. Danes ob 3. uri pop. bo g. Josip Strekelj predaval v »Gospodarskem društvu« v Skednju iz vinogradništva m vrtnarstva. Otroci Ciril-Metodovih šol v Trstu prirede pod vodstvom svojega učiteljstva v ponedeljek, 21. majnika 1917, v deželnem gledališču v Ljubljani gledališko predstavo na korist: goriškim bc-guncem, v vojni oslepelim kranjskim vo-iiakom in družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Spored: 1. J. Haydn: Cesarska esem, orkester. 2. * : Prolog, deklamacija. 3. J. Ribičič: V kraljestvu palčkov, )ajka s petjem v treli dejanjih. Uglasbil Ivan Grbec, pevske točke spremlja orkester. Začetek točno ob 8 zvečer. Podrobnosti objavimo tekom tedna. Tržaški kruh naj ostane v Trstu. Prejeli smo: Kruh iz Trsta odnašajo razne ženske, in ga potem v okolici prodajajo, po visoki ceni. Pretekli teden so ga prodajale v koprski okolici po tri in štiri krone kilogram. Skritega pod obleko ga odnašajo vsak dan v veliki množini. Uvede naj se pri odhodu parnikov preiskava, da neha to izkoriščevanje in da ostane tržaški kruh v Trstu, ker ga je že tako malo. Tobak za predmestne okraje. C. kr. finančna direkcija javlja, da se v sredo, 9. t. m., prične prva oddaja tobaka na podlagi tobačnih izkaznic za šest predmestnih okrajev. Vsak, kdor poseduje izkaznico, zamore v teku 5 dni proti pokazanju tobačne izkaznice dobiti tobaka v najvišji vrednosti 6 (šestih) kron in sicer pri oni tobačni trafiki, kateri je prideljen, kar je razvidno nižje.doli. Odrezek št. 1 loči tobačni trafikant sam ter ga pridrži. Na 7K>dlagi že ločenih odrezkov se ne odda tobaka. Posestniki izkaznic se pridelijo posameznim traiikam na sledeči način: I. okraj (Carbola zgornja in Skedenj) iskal po onih redkih časopisih, ki so nam prihaiali iz Pariza v Blois, kake vesti, ki bi mi bila na kak način pojasnila skrivnostni dogodek na otoku Saint-Louis. Končno seni si mislil, da je moralo biti vse skupaj Cartouchevo delo. Zato sem tudi upal, da je Cartouche, ko ste ga vso noč zaslišaval, med onimi mnogoštevilnimi razkritji o neznanih zločinih, povedal tudi kaj o umoru, ki se je dogodil pred dvema letoma le nekoliko korakov od zadnje strani te palače. — Ne, Cartouche mi ni razkril ničesar o kakem zločinu na otoku Saint-Louis,— je dejal gospod de Badičre po kratkem premišljevanju. — In vendar se je dogodil ta umor, — je trdil vztrajno de Lozeril, — in prepričan sem o stvari tem bolj, ker sem tako odkril na sebi neko prav posebno lastnost. (tobačne izkaznice vijoličaste barve). Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 87 Carbola zgornja št. 131, 88—174 Carbola zgornja št. 582, 175—261 Carbola zgonja št. 52, 262—348 Skedenj št. 227, 349—418 Carbola zgornja št. 539, 449—508 Carbola zgornja št. 330, 509—573 Skedenj št. 416, 574--63S Skedenj št. 372, 639—694 in 785—796 Skedenj št. 132, 897—961 Skedenj št. 1216, 962—981 in 1009—1025 Skedenj št. 640. II. okraj (Sv. M. Magd. zgornja in spodnja), (tobačne izkaznice bele barve). Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 146 Sv. M. Magd. zgornja št. 3, 147—248 Sv. M. Magd. spodnja št. 7, 249—316 Sv. M. Magd. zgornja št. 24, 317—384 Sv. M. Magd. zgornja Št. 505, 385—452 Sv. M. Magd. zgornja št. 302, 453—520 Sv. M. Magd. spodnja št. 1, 521—588 Sv. M. Magd. spodnja št. 519, 589—656 Sv. Magd. spodnja št. 287, 657—724 Sv. Magd. spodnja št. 95, 725—739 in 785—837 Sv. M. Magd. spodnja št. 154, -838—885 Sv. M. Magd. spodnja št. 1838. III. okraj (Kjadin, Rocol in Lonjcr), (tobačne izkaznice sive barve). Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 94 Rocol št. 228, 95—188 Rocol št. 196, 189—282 Rocol št. 263, 283—322 in 337—354 Kjadin št. 748, 355—414 Kjadin št. 727, 415—474 Kjadin št. 175, 475—534 Rocol št. 1071, 535—594 Rocol št. 683, 595—656 Rocol 512, 657—718 Rocol št. 9, 719—780 Rocol št. 342, 781—794 in 897—945 Lonjer št. 1130, 946—957 in 1009—1059 Lonjer št. 75. IV. okraj (Vrdela in Kolonja), (tobačne izkaznice modre barve). Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 170 Vrdela št. 508, 171—299 Vrdela št. 168, 300—428 Vrdela št. 556, 429—557 Vrdela št. 750, 558—643 Kolonja št. 22, 644—730 Vrdela št. 404, 731—796 in 897—918 Vrdela št. 631, 919—995 Vrdela št. 1374. V. okraj (Skorkola in Rojan), (tobačne izkaznice rujavc barve). Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 131 Skorkola št. 190, 132—262 Skorkola št. 603, 263—393 Rojan št. 200, 394-436 in 449—536 spodnja Greta št. 164, 537—636 in 673—703 zgornja Greta št. 357. VI. okraj (Barkovlje in Greta), (tobačne izkaznice rudeče barte). Tobačna izkaznica št. 1 da vštevši 124 Barkovlje št. 82, 125—207 Barkovlje št. 125. 208—290 Barkovlje št. 151, 291—311 in 337—398 Barkovlje št. 343, 399—480 Barkovlje št. 525, 481—517 in 561—605 Barkovlje št. 765. Pri tej oddaji tobaka se ne izdajo »posebne izkaznice za tobak«, ker se nc dobe take vrste tobaka, ki se prodajajo v originalnih posebnih zavojih in čigar cena presega najvišjo ceno, odpadajočo na splošno tobačno izkaznico. Danes popoldne ob 3 se bo vršil v dvorani »Delavskega konsurnnega društva« pri Sv. Jakobu že napovedani občni zbor šentjakobske podružnice CMD. — Ob 4 bo v istem prostoru pomladanska veselica podružnice, pri kateri bodo nastopali gojenci otroškega vrtca z raznimi prizori, Reklamacijami, pesmi itd. — MeH posameznimi dejanji bo svira! na glasovir i/, prijaznosti g. Lah ml. — Vabijo se člani kakor tudi prijatelji podružnice in sta-riši gojencev otroškega vrtca, da se poino-številno udeleže toliko občnega zbora kakor tudi veselice. Zaslužila bi bila tista dama, ki je povodom manifestačnega zborovanja dne 1. majnika v Ljubljani v tako resnem času in v svrho, po kateri hrepeneče stremi vse človeštvo, izzivala ljudstvo s svojo objestnostjo — zaslužila bi bila prav občutne lekcije. Z balkona »Svicarije«, kjer se je vršilo zborovanje, doli je zasmehovaje kazala ljudstvu — bel kruh! Ljudstvu, ki mu nadaljnje -trajanje vojne pomenja nadaljnje trpljenje morda do gladu!! IV) je nečuveno, ker kaže na popolno brezčut-nost, stokrat nečuveno, -ako prihaja od strani ženske! Ce so že nekaterniki tako srečni, da so siti, presiti, ko tisoči okoli njiii trpe pomanjkanje na vsem potrebnem, pa naj bi imeli vsaj toliko obzira do potrtega sočloveka, da bi se na tihem veselili svojega — polnega trebuha! Tudi žensk je še na svetu, ki niso — človek! Deželni odbor poknežene grofovine Go-riško-Gradiščanske je z dopisom z dne 23. aprila t. 1., št. 2018, poslal županstvu občine Bilje z naročilom, naj o tem obvesti vse udeležnike županskega shoda dne 3. aprila t. 1., sledeče poročilo: »Sklicuje se na tamošnje poročilo z dne 14. t. m. št. 95, se deželni odbor zahvaljuje za semkaj poslani prepis zapisnika o sestanku županov z Goriškega z dne 3. aprila t. 1., ki se tiče »obnovitve Goriške«. Kakor je hvalevreden vsak pojav v javnem delovanju, ki stremi za napredkom, tako se mora pozdraviti tudi volja in vnema gg. županov, ki žele svoje delovanje posvetiti skupnemu smotru javnih činiteljev na Go- — Kakšno? — Navadno spomini sčasoma oslabe ali tudi celo izginejo popolnoma. Pri meni pa je imel čas ravno nasproten učinek. Spomin na ta dogodek, ki se je vzbudil v meni izpočetka le nejasno, mi je tekom mesecev postajal vedno jasnejši in ži-vejši. Celo poteze umorjenčevega obraza so se mi sčasoma vrnile v spomin tako jasno, da jih sedaj čisto natančno vidim pred seboj. Ko je zaslišal te besede, se je sodnik zdrznil. Vstal je in vprašal živahno: — Ali pa ste tudi popolnoma prepričan o tem? — Da, — je odgovoril de Lozeril, začuden zaradi razvnetosti drugače tako milnega sodnika. — Colard, prinesi svečo! — je ukazal gospod de Badičre. V Trsiu. dne 6. maja 1917. »EDINOST« štev. 125. Stran III. ri^ko-GradtšCanskenu t. j. obnovitvi, ali F rep- ro,:'i naše nesrečne dežele. Deželni rdf r h> tu Ji na tem poliu rade volje pospeševal in podpiral umestne želje našega ljudstva, ki sc mu sporoče potom kra-jevnili činiteljev t. j. gg. županov. Tem povod' m se omenja, da je deželni odbor vprašanje o obnovitvi Goriške« dolgo in natančno proučeval in da ie na podlagi na- j bu.:iega gradiva že sestavil obširen pro-j gr..ni. ki naj bi bil vodilen pri »obnovitvi Goriške . Podrobni načrti obširnega programa so večinoma že izdelani in predlo/eni v-cin prizadetim ministrstvom. Kar ^c t i j c >favbcnega reda za Goriško-Gra-d -Carsko, ki se je omenjal na shodu žu-prnov. ^c opaža, da tvori ta zadeva predmet pogajanja med c. kr. vlado in dežel-n rn odb trom že nad leto dni in da se ta I" gajanja baš v naslednjih dneh dovrše, nakar se bo mogel stavbni red predložiti v jo potrdbo. Deželni glavar: Fai-dutti L r.* Zaplemba imetja. Tržaško deželno so-d šče je izreklo zaplembo imetja naslednjih o-:b: Lbaid Falconetti. rojen leta 1881. v Ti -tu. oženjen, v zadnjem času oficijant pri krmi;.-ceni okrajnem sodišču, zaradi utemeljenega suma, da je zagrešil zločin pr ti vojni moj Jržave; Jurij Lussich, rojen leta 1891. v Trstu, Lloydov uradnik, za dni čas črnovojniški nadporočnik 89. pesu !ka: Dominik Martinelli, rojen leta v C< roni pri Gradiški, zidar, zadnji de^etn;k tirolskega lovskega bataljona št. 2: Alojz Grandis, rojen leta 18%. v I r-*M. x!'\ zadnji čas pešec tirolskega 1' vskega bataljona št. 2; Anton Blason, rojen leta 1877. v Gradiški, oženjen, kmet, zađaji čas pešec tirolskega lovskega bata-1. :a št. 2: Rajmund Kleinhaus, rojen leta Gospodarstvo. Pobijanje trtne bolezni »oidium« (oldium Tuckeri). O uporabljanju pcrocida kot sredstva za pobijanje oidiuma na trti mesto žvepla srno prejeli sledeče navodite od vseuči-liščnega docenta dra. Bernatskega iz Budimpešte, ki je vodil tozadevne poizkuse. Na temelju najnovejših opažanj in v letu 1916 napravljenih poizkusov po kr. ogrskem zavodu za vinogradstvo na Ogrskem, lahko priporočam sledeča pravila za pobijanje omenjene bolezni: 1. Treba je skrbeti, 'da imajo suh veter in solnčni žarki svoboden pristop k vinski trti. iistju in grozdju, tako, da se lahko hitro posuše rosa in deževne kaplje. Radi tega >e treba pravočasno povezati mladike in skrbno paziti, da listje čim manj zasenčuje grozdje. 2. V vinogradu je treba plevel dobro iztrebiti. Ako so tla jako vla^jia, tako, da je kopanje nemogoče, je treba plevel po-pleti, izruvati ali pa kositi. Obilnemu gnojenju z dušikom se je treba izogibati in kolikor mogoče podati tlom fosforja, kalija in kjer je potreba, tu Ji apna. 4. Zalego oidiurna je treba uničiti. V mnogih vinogradih, v katerih je bilo kjerkoli nagromadenega listja, posebno pa trtnega, se je omenjena bolezen pokazala jako zgodaj in jaka. Taki kupi so oidiumo-va zalega, od koder se potem bolezen razširja po vsem vinogradu. Taka gnezda se morajo zatreti, ker se potom njih vsako leto okužuje vinograd . 5. Priznano sredstvo za pobijanje te bolezni je žveplo, ampak radi pomanjkanja tega se jo lahko pobija s škropljenjem. raztopina, ki se mora prej nevtralizirati z raztopino apna. b) 0'5/c natriumthiosulfa-ta, 0'5 lepila in 2—3% apna. Končno se priporoča tudi 2—3% žve-plenoapnena raztopina, kakor tudi druga-različna sredstva, o katerih ne morem še izreči nikake končne sodbe. Dr. L Bernatsky, 1. r. živnostenskA banka PODRUŽNICA v TRSTU ■to Mma um il. lik hm. - lato pri* Dchllka glavnica K M^OO.flH. — Rez. zakl. Z5.0MJM. Imajt kilntn vse MniiMpfirfii tankcijt ===== Uredne mru etf ss MALI OGLASI ri a^e mkfii ni — Majmaajie : iMkiu mamšm * ililiii, čim za škropilnice Candeo se đobijo. Riva Tegethoff 20, skladišč«. 1601 Marija Sandn je danes, ob 1.45 popoldne, po dolgi in mnčni bolezni, previđena z sv. zakramenti, v 65 letu, mirno t Gospoda zaspala. Žalujoči soprog VINCENC, škedenjski vaški načelnik, v imenu tudi ostalih sorodnikov, naznanja to bridko izgubo vsem prijateljem in znancem. Pogreb drage pokojnice se vrši v ponedeljek, 7. t. m., ob 5. pop. iz hiše žalosti št. 175 v Skednju. TRST-ŠKEDENJ, dne 5. maja 1917. Ta oglas valja kakor direktno obvestilo. Veliko poprebco podjetje Capellan, Trst, Corso 45. f\ ' 1 LkurJač. zadnji cas desetnik Pfi omenjenili poizkusih se je obnesel »pe- * .1 . L.a lovskega bataljona st. 2; vseli r0cid<< liaibo|jše. Pripravi se dvopercent-pct. kL-r so utemeljeno osumljeni, da so c nPllt^.livimna ravnin* iz za^re^ili zločin ubega k sovražnjku. Srečkanje goriških deželnih obveznic. D::. 1. maja t. 1. ob 10 uri pre>Jp. je bilo v urtiiJ:!i deželnega odbora goriškega na Dunaju VIII Schlesingerplatz 2 trideseto srečkanjc deželnih obveznic, izdanih leta ls>\ I/žrebale so se naslednje: Vr^ta A št. 36 za 1U00 gl. = 2000 kron, Vrsta A št. 11 za 1000 gl. = 2000 kron. Vrsta A št. 4* za 1000 gl. = 2000 kron. Vrsta A št. 71 za 500 gl. = 1000 kron, Vrsta A št. 5 za 500 gl. =1000 kron. Vrsta A št. 51 za 100 gl. = 200 kron, Vrsta A št. 24 za 100 gl. = 200 kron. Vrsta B št. 07 za 1000 gl. = 2000 kron, Vrsta B št. 87 za 1000 gl. = 2000 kron. Vrsta B št. 4S za 100 gl. = 200 kron, Vrsta B št. 50 za 100 gl. = 200 kron, \rsta B št. 47 za 100 gl. = 200 kron. Vrsta H $t 23 za 100 gl. = 200 kron. Deželna blagajna izplača te obveznice dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov. ki še ne zapadejo 1. avgusta t. 1. — Od Goriškega deželnega odbora na Dunaju. Dež. glavarja namestnik: dr. A. Gregorčič. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad v ul. Sanita št. 25. III., vrata 58. bo v ponedeljek, 7. t. m., izplačeval odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do št. 3K00. Iz Kolonie. Kolonjska podružnica CM D priredi danes, v nedeljo, ob petih popoldne v gostilni »Pri starem Matevžu« tri enodejanke in sicer: r Krčmar Pri zvitem rOKu«. »Pri gospodi« in »Kmet in fotograf«. K obilni udeležbi vabi odbor. Mestna zastavljanica. V ponedeljek, 7. t. m., se bodo od 91 h dop. do 1 pop. in od 31 - do 01 2 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca junija leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in >:cer od št. 30.bOl do št. 37.700. DAROVI. Namesto venca na grob svojemu upravnemu svetniku g. Jakobu Klemencu daruje tukajšnja podružnica Ljubljanske kreditne banke K 100 za moško podružnico CMD; dr. Matej Pretncr K 20, Srečko Bartel K 20. Fran Kovačič K 10, Anton Lavrenčič K 10 v isti namen. Denar hrani uprava. Namesto venca na grob pok. Stanku Gemick-u je darovalo svetoivansko uči-teijstvo 15 K za šolarsko knjižnico in 15 K za svetoivansko podružnico CMD. Zato ker ima Vilko športno obleko, darujeta Oki in Oku po svojih prijateljih K 25 za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava. Namesto šepka na grob Stanku Germe-ku ie darovala Neimenovana 10 K sveto-ivanski podružnici CMI). Za begunce je došlo namestništvenemu predsedništvu od deželnega orožniškega na, s apnom neutralizirana raztopina iz čistega perockia (ali 3—4% iz sirovega perocida) ter se ž njo temeljito oškropi vse okužene dele trte, posebno pa grozde. — Perocid je treba najprej raztolči v droben prah. Potem se ga raztopi v hladni vodi, kjer ostane dva do tri dni. Ta čas ga je treba večkrat premešati. Potem se mu šele pridoda jako redko raztopi/eno apno, dokler se ne nevtralizira. Ako smo že popre? škropili vinograd z modro palico, nima to nič v sebi, ker z modro gal'co se škropi glavno listje proti peronospori, dočim sc pa s perocidom varuje grozdje pred oidiimicm. To dvakratno škropljenje trti prav n»č ne škoduje, temveč koristi, ker eno škropljenje dopolnjuje drugo. Ako se pcrocid prav porablja, je uspešen tudi proti peronospori. Ko se perocid posuši, tvori na grozdju belo prevleko; če gledamo s prostim očesom, io lahko zamenjamo z znaki bolezni oidiuma. Seveda nas to ne sme varati. 6. Škropljenje grozdov je treba izvesti z veliko pažnjo. Vsak grozd je tako poškropiti, da niso le jagode, temveč tudi peetljni poškropljeni; v to svrho je najbolje, da se nad grozdom odstrani par listov. Da se ne potroši preveč tekočine, je najbolje, ako se na škropilno cev napravi avtomatičen aparat za zapiranje; tak aparat ima namreč to prednost, da se lahko z isto- roko, ki drži cev, tudi odpira in zapira aparat, tako, da ostane druga roka svobodna za privzdigovanje listov, ki zakrivajo grozd. Ker se z avtomatičnim aparatom lahko cev hipno odpira in zapira, se ne poliva tekočine za škropljenje. 7. Škropiti je treba pravočasno. Posebno prvokrat. — Škropiti je treba prvič, čim se pojavijo prvi znaki bolezni. Zato je treba vinograd neprestano pregledovati in gledati, ako se ni v kateremkoli delu ugnezdila bolezen. Ako se opaža le količkaj znakov bolezni, treba takoj škropiti. V onih vinogradih, v katerih se je bolezen pojavila po več let ob istem času (koncem junija), je treba škropiti takrat, ako se tudi to leto bolezen še ni pokazala. Pri naslednjih škropljenjih se je treba ozirati le na širjenje in jakost bolezni. Ako se hitro širi in močno nastopa, treba škropili že po 10.—12. dneh in če treba, pozneje še enkrat. 8. Treba paziti, da se grozdje ne ožge. Ako so v času prvega škropljenja grozdi še mladi in nežni, je najbolje, ako se Ie par trt poškropi in opazuje, ali tekočina grozdov ne ožiga. Ako se to zgodi, je treba še doliti vode. tako, da se na pr. iz 2%-nc napravi 1^-no. Potem treba tekočino zopet preizkusiti, jeli »dobro nevtralizirana, in če je potreba, se mora tekočino še bolj razredčiti. Če M pa grozdi kljub temu kazali znake ožiganja, je treba pa s škropljenjem počakati, da so grozdi neko liko močneji. V dobi cvetenja se ne sme se •anje po —.80, pokrivala po K 3, pletenine K «% nerabne obleke K 1.20 vrv In žaklje. — Skladišče Via Geppa štev. 16, Nac-on. 10'J'J BlnAftinifatlril vešta tudi v DlUgUjmiUnVU poslovodstvu trgovine jeftvin in znanja jezikov te takoj sprejme. — Ponudbe s referenco na Ins. odd. Edinosti pod „Blagajničarka 1100.« bi dala lekcije nemškega jezika >o<~ •j« njost" na Jns odd. Edinosti Gospodično gospodični katera bi ji v zameno daj a a slovenske lekcije. Ponudbe pod , Prihod- 1102 Odda se L nad, desno. meblirana soba, na razpolago je tudi kuhiDja. Via Commerciale stav. 14, ftaaap t Na prodaj je 2 vagona vina črnega in rUalir 1 2 vagona belega I vrste. — Proda se tudi v manjših množinah. — Hribar Viljem na Opčinah. 1C96 liflA m mebJirana račna soba pri slovenski Mit družini Želi sc v bližini Piazza Ca- serma. Cenj ponuifce na Inser. oddelek Edinosti pod .Soba . 1097 Podpisani naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih ljubljena sestra ozir. svakinja in teta, gospodična Marija Leban po dolgi in mučni bolezni, v naročju žalujoče sestre, dne 29. aprila 1917 ob IO1/, predpoldne, previđena s svetotajstvi v Gospodu zaspala. KOPER-MARIBOR, dne 29. aprila 1917. Marija-Ana Stergar, sestra — Ivan Stergar, svak. — Ivo, Rudolf. Josip, Marija, Eleonora, vnuki. štev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v tvojem I . ateljeju v Testa. Via daUe Poste1H 407 ffllMlfA Pfft razne cunje po 70 stot., .IVUPIIIE SE pletenine po K 5, plete-TflkllP I8^® kupuje Jakob Margon ! nine-vrv od K 2.50 do K 3.20. Acque- fcUlllJ5 Solitano JI (pn mestni bolnišnici). 106^1 dOttO 13 ACCO 1103 ■IfmffM f A dva. dvorca naliajujoča se v Bar- i gg rrUUU J t kovljah Bovedo-Pernroli. Vsak dvo- I rec ima 3 sobe in kuhinjo ter ol-roglo 140 klaftrov lemlje. Pojasn la ul. Botsco 1, II. od 3-4'V 1093 ■a PRIPOROČLJIVE mmi «1 ■■I 88 Sm Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETKO TAYO.LA.TO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata i7b«ra manufakturnoga blaga. Cene zmerne. - ■ —c- - „ 194 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via yedia 2C. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni._ __991 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelova-nja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. S. Giovanni 6 in 12. Nsjboljša izdelovanja is najpopolnejša Trsta. Cene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicolo St. 25 (blizu CoT««a). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. 190 Papir. Hranilnico io postliinico v Dolini pri Trstu regi-itrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. maja 1917 ob 4 pop. v šolskih prostorih v Dolini. Sirov gy»ti tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dunaj II, Praterstrasse 57. DNEVNI RED* 1. Poročilo načelstva. 2. Poroč lo nadzorstva in odobre*je letnega, za. kliučka 1910. 3. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega 4. Volitev načels^va. 5. Volitev jiadzorstva. 6. Slučajnost. TRST, dne 5. majnika 1017. NAČELSTVO. Pripomba: V slučaju nesklepčnosti prvega, vrši se pol ure pozneje na »tem prostoru s prvotnim sporedom drugi občni zbor v smislu § 35 zadružnih pravil, ki sklepa brezpogojno. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinar | Trst. Via dei Gelsi IG. 25G JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmio 5 (Lastno po-'o ;e) Kapital In rezarva k 8,890.000.— FILIJALKE: Dunaj Tegithofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zada-. VLOGE NA KNJIŽICE = 3 VI.- od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. - Akredetivi, Čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. KOPUJE IN PRODAJA : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd — VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROMESE.--Prodj.ja srečk razredne lote rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Borzna naročila. — Inkaso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 1463, 1793 in 267G. Uradu« ura s od 9 d» 1 popoldne« Brzojavi: JADRANSKA. Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV S1NGER, Trst. Corso 20. Prodaja bivalnih strojev in vseh pritiklin. Delavnica za popravljanje. 2->S „Salone Edison" - Trst. Vojaški trg (Piazza Cas«rma) Palača Via-nello. Naj priljubljeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledaliiki films. 211 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst, ulica Torrente žt 30, I. nadst-Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 hh mi TRt - Via StmOon 10 - Trst Odprt od rit zvečer naprej Cena: L irsfe K 2. IL OTtfe K1. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermšk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice della Poste. Izdiranje zobov brez boleilne. :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE Trgovina jest vin in kolonija! S U uccncKd u,u,.n,MvcKu §fc . . nastopa bolezen šele r )vc!istva K 60 kot dar moštva orozniske par tednov pP0 cvetju, ko so veliki kot zrno popra. V tem stanju niso močno postaje pri Sv. Luciji in K 50 kot moštva orozniske postaje v Slapu. dar Colard ic u/gal svečo in jo postavi na mizo. Gospod do Badičre je segel v žep in vzel il njega ono zapestnioo, ki jo je po zaslišjvaniu Cartouchea vzel s seboj iz mestne hi^e. Ko je zagle-Jala zapestnico, ki ji je bila ukradena. Je Pavlina bolestno vzklrtvnila: — O. slika mojega preljubega očeta! Ta vzkrik je prebudil gospo Briclietovo iz njenega omotici podobnega stanja. Hitro jc zapustila naslanjaj ob levi in se približala skupini pri mizi. Srepo upirajoč svoj pogled na zapestnico, ki jo je držal sodrlk v roki, je potihoma zašepetala: — Moj soprog! To nenadno gibanic v družbi k prebudilo tudi kapitana iz sna. Vstal je in dejal. komaj prikrivajoč zehanje: — K^ko. kaj? O mojem zetu govorite? AV« ^te končno prejeli kake vesti o njem? Tedaj je gospod 'ie Badierc podal za-liC^Liilco dc Lozcrilu. . _ festvinc na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jeatvin; proda oa debelo RUGOERO GAMBEL v Trstu, ulica ilelle Acqae vogal ulice Coroneo. 244 občutljivi in nevtralizirana raztopina perocida ne provzroča več nrkakega ožiganja. Razun perocida. sta se pokazaJa kot dobra tudi cinkov klorid in cinkov sulfat, ali vendar imata toliko cinkov klorid kolikor tudi raztopina cinkovega sulfata to neugodnost, da — če tudi sta nevtralizirana z apnom — tvorita gosto raztopino, s katero se cev na škropilnici lahko za-mašuje, radi česar treba med delom škropilnico, posebno pa cev iste, .pogosto izprati z vodo. Končno treba paziti, da raztopina cinkovega klorida, ako ni dovolj nevtralizirana, provzroča velika vžiganja in, da včasih ožiga tudi če je v dobro nevtraliziranem stanju. Posebno je treba naglasiti, «da se grozdi od meseca julija dalje ne smejo več škropiti, ker z grozdi prehaja gotova množina cinkove soli v vino. kar je škodljivo za zdravje. Od mnogih strani se priporoča tudi natrium-thiosulfat. Za to imamo dva predpisa: a> o'5fc. natriumthiosulfata v razto- ^___ rini inoure galice ia apna ali Mar ti ni jeva' Đanopogpooraoooopoonnnnoni IVAN BIDOVEC, Trst. nI, Campanile 13 (iVg Ponterosso) Zaloga mesa v konserri, sariin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbers likeijev in domačih vin. Specijaliteta: marmelada Cene zmerne. 22G0 Nepremočljivi plaSči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 in via Barriera veecliia 10. Bogata izbera vojaitdh riaščev od K 20-— naprej. 257 Pasi za prenos in platno za jadra. L LIGI ZICLLIN, odlikovana tovarna z a grinji in asfaltov. Rojan štev. 2. Urad ulica Ghega 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. 2351 upu m n Trst - Corso itev. » • Trst Razglednice v platinu, SpecSaliteta: slike v barvali, fotoscfaizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — II i i i i i GIUS. STOKEL & DEBARBA Trst, Via Cavana itev. 14 Zaloga pisarniikih In tiskarskih potrebttin. Vojnopoštne dopisnice, bjuvane od K 4.b0 naprej za 1000 kom. bele n K (i.50 , . 100«) . Črtan p smen papir 100 pol K 1.30. — Zavitki za isti papir 1C0 kom. K 1.30 Čttau pismen papir v mapali po 10 pol in 10 zavitkov o i 24 stot. naprej Barvan „ . „ „ 10 „ „ 10 36 . . B ležniki od K 1.80 do K 12.— dv*n:ijstor:ca LUtnice . K 120 „ K 6.— komacl Navadni svinčniki po 24, 50, 65 in 92 stot. dvanajstorica Kopirci . n K 1.50—2.50 dvanajstorica Svinčniki Penka7a črni, kopirni in barvani „ Koh-ipnoor črni in kop rni * črnilo (tadi v barkah) od K 2 *J0 naprej dvajnajstorica. Izbera peres. Električne svečke po K 1.80, 2.10, 2.30. J, 3.2J. 4.— komvk Baterije od 70 st. naproj. Velika Izbere igralnih kart. Kapice iz celuloida in kovice za svinčnike. Kovinnsti elips za svinčnike. Masne knjige: slovenske, hrvatske in nemške od stO\ naprej. Zalog* •—, 8*—, 12'— za 100 komadov. — MiOotve se izvršujejo dnevno. — Blago, ki ne ugaja se zamenja. — i i i i i i i seS »EDINOST« štev. 125. V Trstu, dne 6. maja 1917. PROSPEKT. Šesto avstrijsko vojno posolilo 5'i,1 flavto prosto omprtttiiclisto državno posojilo la đnuKn prosti flržauni zakladni listi. ——————^T" ■ ^^——— ■ i ■ i NAZNANiLO. Vsled cesarskega ukaza z dne 4. avgusta 1914. L drž. zak. št 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila izrednih vojaških priprav povodom vojskinih spletk, se izdaja kot Šesto avstrijsko vojno posojilo I. davka prosto 5Vlo amortizacijsko državno posojilo In li. Davka prosti 5f» °!o zakladni listi, plačljivi 1. maja 1977. Skupili iznos posojila se določi na podlagi uspeha, katerega bo imelo javno podpisovanje. 1. Davka prosto 5%9f0 razdolžno državno posojilo je razdeljeno v serije po 5,000.000 kron in se izda v kosih po 50, 100, 200, 1.000, 2.000, 10.000 in 20.000 kron. Kosi so datirani dne 1. aprila 1917, imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg besedila pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Zadolžni listi se glasć na imetnika in se obrestujejo s 5l/«u/0 leto. Obresti odrezkov po 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 kron se plačajo v zakasnelih polletnih obrokih dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta, obresti odrezkov po 50 kron v celoletnih obrokih dne 1. aprila vsakega leta. Obveznice imajo 21 kuponov, od katerih zapade prvi dne 1. oktobra 1917 oz. odrezke po 50 kron, katerih prvi zapade dne 1. aprila 1918. Vrhu tega se pridene talon s katerim se morejo svoječasno dvigniti pri blagajni državnih dolgov brez stroškov in pristojbin ostali kuponi. Posojila se vrnejo v imenovani vrednosti in z upoštevanjem približnih obresti in glavnice v letih 1923 do 1957 na podlagi žrebanja. Žrebanje se vrši po serijah (po 3,000.000 kron) i. s. v mesecu oktobru vsakega leta, prvo žrebanje meseca oktobra 1922; povračilo sledi žrebanju sledečemu 1. aprilu. Izžrebane serije se objavijo takoj po žrebanju kakor tudi seznam nedvignjenih ostankov: Obrestovanje povračilu zapadlih državnih zadolžnic neha z dnem dospelosti glavnice. C. kr. fitiančni minister si pridržuje pravico, da sme počenši z dnem 1. januarja 1927 pomnožiti žrebanja ali pa povrniti še neizžreban znesek brez žrebanja proti trimesečnemu odpovednemu roku v imenovanem snesku. Odpoved se razglasi v uradnem listu „Wiener Zeitung". Plačilo obresti in vračilo glavnice državnih zadolžnic se vrši brez vsacega davčnega pristojbinskega ali kakega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oz. državne zadolžnice oddajo c. kr. drž. centralni blagajni na Dunaju. Radi zastare ugašajo obrestni listi v 6 letih izžrebane ali odpovedane zadolžnice pa v 30. letih od dospelostnega roka. Razpečavanje davka prostega 5l/t°l0 razdolžnega državnega posojila ni podvrženo efektnemu prometnemu davku. ||a Davka prosti 5l/,0/0 državni zakladni listi se glasć na imetnika in se izdajo v delih po 1.000, 5.000, 10.000 in 50.000 kron; datirani so z dnem 1. maja 1917 I. iti nosijo posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in protipodpis predsednika in člana kontrolne komisije drž. dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistvena vsebina besedila pa je dodana v deželnih jezikih. Državne zadolžnice se obrestujejo s 5 %°/0 na leto. Obresti se plačujejo v zakasnelih polletnih obrokih dne 1. maja in 1. novembra vsakega leta. Znesek državnih zadolžnic se izplača dne 1. maja 1927. C. kr. finančni minister si pridržuje pravico, da sme tudi pred dnem 1. maja 1927 povrniti posojilo popolnoma ali deloma proti trimesečni odpovedi. Odpoved se objavi v uradnem listu „Wiener Zeitung". Kosi imajo 20 kuponov od katerih prvi zapade dne 1. novembra 1917. Plačevanje obresti in vračilo glavnice se izvrši brez vsakega davčnega pristojbinskega ali kakega drugega odbitka proti oddaji zapadlega obrestnega kupona, odnosno drž. zakladnega lista pri c. kr. Centralni državni blagajni na Dunaju. Radi zastare ugašajo obrestni listi v 6. letih, glavnica pa v 30. letih od dospelostnega roka. Razpečavanje 5l/t°!0 dakvka prostih državnih zakladnih listov ni podvrženo efektnemu prometnemu davku. NA DUNAJU, dne 1. maja 1917. C. kr. finančni mTfllster. Vabilo na subskripcijo. Subskripcija se začne 10. maja 1917. in se zaključi v petek 8. junija 1917. ob 12 uri opoldne. Podpisovanja se sprejemajo na sledečih mestih: pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in vseh njegovih hiralnicah (c. kr. poštnih uradih) v vseh državnin kaSah in Hov/1««!« liri/lih nn iircfrn_Arrrclr< Kontrt rrlurnam vavnitii nO riiinoin in ničnih nriflrn^nirah \r A\rcfriii \/ Rncni in HArr-POrnvitli in nri plf