261
Poučni in zabavni drobiž.
Rimska postaja pri Jezici ob Savi. Rimske najdbe ob dunajski cesti nad Ljubljano segajo do „Pekovskega križa", potem se pa njihovi sledovi izgubijo tje do „Urbančka". Od tod dalje pa se nahaja zopet mnogo rimskih ostankov. Nasproti „Urbančkove" hiše čez dunajsko cesto izkopalo se je pri globokem oranju že mnogo rimskih starin. Dobiva se rimska opeka in ostanki rimskih grobov. Vse te najdbe pričajo, da je šla rimska cesta ravno todi, koder še sedaj gre dunajska cesta. Večje pomembe, kakor najdbe nasproti „Urbančkove" hiše, je pa prostor na severni strani pokopališča cerkve sv. Jurija. Tu se je še pred desetimi leti sledilo ozidje, stavljeno v čveterokotu, čegar vsaka stran je merila dobrih sto korakov. Proti jugovshodu segal je vogel tega čveterokota v sedanje pokopališče. Na severni strani Čveterokota zaznali so se dobro ostanki  poprečnih  zidov kakor deli   posameznih poslopij.    Da
nimamo pred seboj ostankov kakega srednjeveškega prenočišča, ampak starorimske naselbine, svedočijo nam mnoge rimske najdbe. Bajnemu kustosu Dežmanu so od tod prinesli zlat rimski denar in sekiro, ki je pa imela na drugi strani podobo kladiva. Pisatelj teh vrstic je našel tudi ravno tam v groblji zgornji kamen rimskega ročnega mlina in več novcev iz četrtega stoletja, katere je oddal Dežmannu. Tudi rimske opeke se je mnogo izkopalo Naselbino je uničil požar, to pričajo mnoge sežgane reči in pa oglje, ki se je tu izkopalo Ta rimska naselbina ni bila ravno majhna, kajti rimski grobovi se ne sledijo samo proti Ljubljani, ampak tudi ob cesti proti Savi Pred dobrimi 12. leti je dal napiaviti posestnik M. S. iz Stožic št. 15. več gramoza za na cesto. Kopali so ta gramoz tik dunajske ceste na Jezici, ravno tam, kjer drži pot Čez dunajsko cesi^k farni cerkvi na Jezici in meji vasi Jezico in M.alorJflK Pri tem kopanju so odprli več rimskih grobov. V nekajrih so našli meče in sulice, zraven pa male prstene lešČerbe. Tudi nekaj žar se je dobilo, a delavci so vse stolkli ter speljali na cesto, drugo, zlasti kosti, so pa nazaj zasuli. Iz sedaj navedenega lahko sklepamo, da je bila tu rimska naselbina ob Savi tik takratne rimske ceste, ki je držala iz Emone čez Savo in dalje proti Celeji (Celju). Ta naselbina je bila tudi dobro utrjena že po natorni legi. Proti severu branila jo je zelo strma ježa, proti jugu globoka zareza, po kateri zdaj vodi pot v vas Stožice, proti zahodu je mejila na cesto, proti severozahodu pa je imela močan zid. Skoro gotovo Sava takrat ni tekla tako blizu črnuškega hriba, kakor danes, ampak bližje Ljubljane. Leto za letom si še dandanes Sava prebira svojo strugo. Zato je bila ta naselbina tik Save in blizu tedanjega rimskega prehoda čez Savo, da ga je varovala in branila pred sovražnimi napadi. Ne bomo se torej veliko zmotili, če v tej naselbini ugledamo „Statio ad Savum fluvium".                                           M.  S.
262