POŠTAŠ S ČEDNIMI KONJI str. 4
NEJ VRASTVO, NEJ
ČARAUJA,
DJE,
KARATE? str. 6-7
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 3. maja 2001	0 Leto XI, št. 9
Pred šestim zasedanjem mešane manjšinske komisije
Republika Slovenija in Republika Madžarska sta že leta 1992 podpisali bilateralni Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini na Madžarskem in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in se z njim obvezali, da bosta uveljavljali in skrbeli za posebne pravice obeh manjšin. Uresničevanje tega sporazuma spremlja posebna vladna slo-vensko-madžarska mešana komisija, ki se bo 8. in 9. maja sestala že na šestem zasedanju. Tokrat bo zasedanje komisije že drugič v prostorih Slovenskega kultumo--informativnega centra v Monoštru.
Mešana komisija bo ocenila, kako se uresničujejo določila Sporazuma in priporočila zadnjega zasedanja komisije, ki je bilo leta 2000 v Ljubljani. V tem obdobju je bilo uresničenih nekaj pomembnih sklepov in priporočil. Podpisan je nov Sporazum o prosvetno-kultumem sodelovanju med državama in vtem okviru razrešen status obeh svetovalcev za slovenski jezik na narodnostnih šolah v Porabju in za madžarski jezik na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Kulturni dom v Lendavi je v zaključni fazi in bo v letu 2001 predvidoma dokončan. Sloven-
ski kultumo-informativni center v Monoštru uspešno opravlja svoje narodnostno poslanstvo: omogoča vaje in nastope kulturnih skupin, razstave in prireditve, kar bogati kulturno življenje slovenske skupnosti na Madžarskem. V njem je tudi sedež Zveze Slovencev in informativne dejavnosti slovenske narodne skupnosti. Junija 2000 pa je začel delovati slovenski radio v Monoštru, ki pa s strani madžarske vlade še vedno nima zagotovljenih virov stalnega financiranja. Obe vladi
sta pričeli tudi s pripravami na odprtje novega mejnega prehoda Čepinci-Verica (Ketvdlgy).
V pripravah na zasedanje komisije smo ugotovili, da je veliko priporočil in sklepov uresničenih, precej pa je še zamud, na kar še posebej upravičeno opozarjajo predstavniki osrednjih organizacij obeh manjšin, ki enakopravno sodelujejo v pripravah in na zasedanju komisije. Predsednika obeh krovnih organizacij - Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave in
Jože Hirnok, predsednik Zveze Slovencev - bosta gotovo predvsem zahtevala zagotovilo madžarske strani za stalni vir financiranja slovenskega radia Monošter, odprtje mejnega prehoda Verica-Čepinci in izboljšanje finančnega položaja šol zaradi majhnega števila otrok.
Pri teh zahtevah bo prispevala podporo tudi matična domovina, torej slovenski del mešane komisije. Pred dnevi je namreč Vlada Republike Slovenije obravnavala in sprejela izhodišča
za šesto zasedanje mešane komisije. V teh izhodiščih vlade je med drugim zapisano: »Madžarska stran naj končno razreši slab materialni položaj narodnostnih šol z majhnim številom otrok v Porabju. ... Komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da je slovenski radijski program v Monoštru začel opravljati pomembno informativno, jezikovno in narodnostno poslanstvo med slovensko narodno skupnostjo v Porabju. Stalni viri financiranja pa še vedno niso zagotovljeni, zato naj komisija vztraja, da madžarska stran (podobno kot to že 40 let zagotavlja R Slovenija za medije v madžarskem jeziku) zagotovi stalne vire financiranja radijskega programa v Monoštru.« Sklepi slovenske vlade razumljivo obvezujejo člane slovenskega dela mešane komisije.
Na zasedanju v Monoštru nas čaka tako zahtevno in odgovorno delo. Pričakujemo, da bo prispevalo nov kamenček v skupni mozaik dobrih sosedskih odnosov med sosednjima državama in nova zagotovila obeh držav za izboljšanje položaja madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske skupnosti na Madžarskem.	G.B.
2
Velikonočni ponedeljek popoldne v Števanovcih
Liki, ki sem jih izbrala, so smešni že sami po sebi!
Čeprav obiskujem Števanovce nepretrgoma od leta 1968, se nisem peljal v to porabsko vas pogosto s tolikšno nestrpnostjo kot na letošnji velikonočni ponedeljek. Kolegica Vijolica Dončec mi je v klepetu mimogrede omenila, da se v Števanovcih pripravljajo na gledališko premiero. Kaj več od tega ni povedala, dodala je, da bo o dogodku pripravila reportažo za televizijsko oddajo Slovenski utrinki.
V Števanovce sem se pripeljal prezgodaj, zato je bilo v kulturnem domu še mimo, pokramljal sem z znankami in znanci, tudi z Ireno in Lacijem in čakal na napovedano uro, ko bodo najprej pele domače pevke, nastopili bodo šolarji in na to pride »tisto«, zaradi česar sem na velikonočni ponedeljek popoldne prišel sem, premiera gledališke igre Če je glava nora, telo dosta trpi, ki jo je v narečju in za števanovske skupino napisala Irena Barber.
Ne rečem, da ob poslušanju pevk nisem užival, kajti Marija Rituper iz Sobote jih je dobro pripravila na nastop, zlasti ker se že pripravljajo na jesenski jubilejni koncert ob desetletnici prepevanja. Zanimiv je bil tudi recital osnovnošolcev v madžarskem jeziku, posebej zaradi besedne igre, ki ji zaradi hitrosti nisem uspel v celoti slediti. Pomisel: ne bo narobe, če se na naslednji prireditvi predstavijo tudi mladi v domačem narečju ali slovenskem knjižnem jeziku.
Tedaj se je začelo »tišjo«, zavoljo česar sem (bil) v Števanovcih, še prej se je dodobra napolnila dvorana kulturnega doma.
Igra se je začela. Takoj po prvih minutah je bilo jasno avtoričino sporočilo: na preprost, nevsiljiv način posredovati gledalcem bolj ali manj znano vsebino - humorno dogajanje v čakalnici pred zdravniško ambulanto. Predstavile so se gospodinja iz porabske vasi in njena vrstnica, porabski kmet, čistilka, policist in »gospodična«. Kmeta in policista sta odigrali ženski, gospodično pa režiser igre Laci Kovač. V slabe pol ure smo spremljali, po nekaj uvodne treme dovolj sproščeno, drobne zaplete in razplete, temelječe predvsem na opravljanju znank in znancev iz lastnega okolja.
»Izbrala sem osebe, ki že same po sebi zbujajo smeh in dobro razpoloženje. Prilagodila sem se željam in možno-stim v Števanovcih, kar pomeni, da je tekst kratek in preprost ter ustreza dvorani, ki nima odra, ampakje dogajanje
postavljeno neposredno pred obiskovalce,« je po premieri povedala avtorica Irena Barber, zadovoljna s prvim nastopom neformalne gledališke
skupine. Zakaj ne bi bila zadovoljna, saj je občinstvo pozorno spremljalo igro, kar je izrazilo z glasnim odobravanjem in ploskanjem. Po splošno znanem, da se radi nasmejemo različnim »informacijam« o znankah in znancih, zlasti če slišimo, s katerim je šla katera v posteljo in tudi druge reči, recimo nerodnosti, kot se je zgodila policaju, nas zanimajo. Preprosto in vsakdanje, bi dejal in dodal, da blizu resničnemu utripu v čakalnicah pred ordinacijami (kar vem iz izkušenj, ko vozim taščo k zdravniku na Goričkem).
Irena Barber jemlje snov za kratke zgodbe - ki so izšle tudi v dveh knjigah - v vsakdanjem porabskem življenju. Ne morem se preveč zmotiti, če rečem, dajo pogosto ali pretežno zanima vsebina in manj pristop, ki bi pisanje dvignil na zahtevnejšo literarno raven. Ali, povedano drugače: preproste, vsakdanje in življenjske prigode so napisane za ljudi, enake ali podobne onim, ki imajo v zgodbah glavne ali manj važne vloge.
Naj se vrnem k predstavi. Brez (narejene) prijaznosti ali pretiravanja lahko zapišem, da mi
je bil dogodek kot celota všeč, celo zelo všeč. S tem ne rečem, da ne bi lahko bila predstava boljša v celoti ali da pri posameznih igralcih ne bi bili koristni strokovni napotki za nekoliko drugačno, bolj sproščeno gibanje na sceni. Podobno oceno ali mnenje bi lahko napisal za že uveljavljene ljubiteljske gledališke skupine.
V gledališki skupini, kjer že razmišljajo o zahtevnejšem in
daljšem tekstu, pričakujem še nekatere razsežnosti, denimo vračanje slovesa kraju izpred desetletij, ko se je v Števanovcih nenehno in marsikaj dogajalo, zlasti po zaslugi prizadevnih učiteljev. Mislim na profesorja Karla Krajcarja pa konec šestdesetih in na začetku sedemdesetih let tudi na Ireno Pavlič, zagotovo jih je bilo še nekaj, ki so sooblikovali privlačen kulturni utrip v Števanovcih pa tudi za prebivalce okoliških Andovec, Verice in Ritkaro-vec. Tudi zdaj prihaja pobuda za gledališko skupino iz šole in odlična strokovna pomoč pevkam (MarijaRituper) iz Murske Sobote.
Ako se izpolni pričakovanje o vnovičnem razgibanem narodnostnem kulturnem utripu v Števanovcih, potem je gledališka skupina (že) opravila (svojo) veliko nalogo. Gasi niso naklonjeni aktivnostim, ki so povezane s prostim časom, toda nekateri in ponekod to še zmorejo. Prav bi bilo, če se s svojo vlogo izkaže tudi Zveza Slovencev, ki ima (in mora imeti) posluh za pobude, ki nastajajo v porabskem okolju ali okolju, povezanem s Porabjem (Som-botel, Budimpešta, Moson-
magyarovar). Slovenski kul-turno-informativni center v Monoštru prevzema del vloge, ki so jo imele kulturne skupine v narodnostnih krajih, vendar le do ravni, ko bodo v svojem okolju aktivni tudi na Gornjem Seniku, Sakalovcih, Števanovcih in še kje. Zbir vseh aktivnosti, tistih drobnih in preprostih in onih večjih, važnejših, je celotna podoba porabske narodnostne kulture. Nenazadnje je tako sestavljen tudi program Zveze Slovencev za letošnje leto. Odveč ni razmi-
slek, da bi se ob števanovske izrazito ljubiteljski skupini, v petih letih doma in v Sloveniji znana skupina Nindrik-indrik lotila nekoliko zahtevnejših projektov, denimo ob narečnem tekstu še dela v knjižnem jeziku.
Pot z »Goričkega« na Goričko je bila prijetna, ker se je pričakovanje izpolnilo. Kljub slani, ki je tiste dni »obrala« večino letošnjega pridelka jabolk, marelic, češenj, hrušk..., tudi v Števanovcih in Peskovcih.
eR
Formo na Gorenjom Seniki
Pri nas po navadi vsakšo tretjo leto držijo formo (birmo). Gorenji Senik pa Dolenji Senik ednoga župnika mata, etak je pa förma tak organizirano da je gnauk v ednoj, drgauč pa v drügoj vesi.
Letos je te lejpi svetek na Gorenjom Seniki bio, tau svestvo so v seničkoj cirkvi gorvzeli naši mladi, steri so te starosti. Z Dolenjoga Senika je bilau 16, z Gorenjoga pa 12 förmancov. Eden keden pred förmov je strašno lagvi pa mrzeu cajt bio. V nedelo, 22. apriliša, pa kak če bi zapovedli, je sonce sijalo pa vrauče žarke pošilalo na cirkev, na lüdi, na förmance. Malo zvünredno je bilau, da so nej püšpek, liki eden ešpereš förmali iz Sombotela. Svetek je lepi bio pa kakoli so mladi včasin nej pazim, videti je bilau, da so sé vküp pobrali pa redno pripravili na te njigvi lejpi svetek.
I.B.
Porabje, 3. maja 2001
3
Papiri pripovejdajo
Slovenska? »* Slovenska ves
Slovenska ves je najoprvim slišala cü k opatiji v Monoštri. Ta naša ves je najbole pauleg Monoštra/Varaša, zatok je venak prva naša ves, o šteroj so že pisali 1. 1221 (ViUa Sclavorum - Slavska, Slovenska ves). Zemelski gospaud vesi je biu lastnik (tulaj donos) opatije, vesnice opatije pašo mele eške birovije tö. Slovenska ves je 1549. leta slišala cü k biroviji v Sakalauvcaj. 1721. leta je bila birovija v Slovenskoj vesi. Tü sta živala birauv pa mali birauv, šterima nej tarbölo porce plačüvati. Tistoga ipa je biu v vesi eden lo(n)čar tö, šteri je samo ižo emo, grünta nej. L. 1728so bili že trge lo(n)čarge pa je biü eden kovač tö v vesi. Dvan/dujan so tö pauvati, s toga so meli v ednom leti 4 j forintov (h)aska.
K meši so v Traušče (Kethely) ojdli.
L. 1828 so tak pisali o vesi: »Zemla je puno kamna, pauv je lagvi. Gnojijo vsikšo tretjo leto. Rogejo z dvöma marama, v geseni trikrat, spartolejtke gnauk. Paséjo v gaušči. Borovi lejs sekajo samo za kürdjenjé. Vino odavajo frtau leta, s toga majo 2 ft (h)aska. Raba in sakalauvski potok kvar delata na njivaj. Če sodacke pridejo tüsé, té v vesi gejo pa spijo. S toga škodo majo. Krave dogijo 180 dni v leti. Edna krava na den dá liter pa pau mlejka. En liter leko odajo za 2 krajcara. Tele odavajo po 1 forint. Iz vertivanja ne morejo živeti, zatok daleč odidejo na zetvo pa m/aíiíev.” 1828. leta je bilau v vesi 44 iž.
L. 1785 ježivelovvesi311 lüdi(odtogal49žensk)v39ižaj. L. 1828 je živelo 362 lüdi v 54 ižaj. L. 1910 je bilau 159 iž, 1960 pa 163 iz v vesi. L. 1900 je od 149 iz melo slamatno strejo 134,1.1960 od 163 iž več samo 28.
Od 1907 do 1943 je biu v Slovenskoj vesi lotar (notar) za tri vesnice: Dolenji Sinik, Sakalovci in Slovensko ves. Med 1872-1906 so slišali k lotaroši v Števanovcaj.
Šaulo so zidali 1.1877. L. 1942 sta včila dva škonika 162 mlajšov v 2 učilnicaj.
Z. 1941 je živelo v Slovenskoj vesi 812 lüdi, vsisosemeliza Madžare!
Marija Kozar
RADIO MONOŠTER UKV(FM) 106,6 MHz
Od pondejlka do Sobote od 16. do 17. vöre,
v nedelo od 12. do 14. vöre.
_________FM___________
88	92 96	100	104 * 108
RADIO MONOŠTER	* 106,6 MHz
Če je glavo noura,...
Na vüzenski pondejlek Popodneva v pau tretjoj vöri je bilau v Števanovca v kulturnom daumi kak v mravlinjeki. Dvorana je tak puna bila, ka je buma dosti lidi stalp. Števanovčare
lüdje, najbole ženske - penzio-nistke pa mlajše tü - stere majo tau željo, da bi slovenski igrale, da bi sé kakšo kratko igro navčile. Zaprosili so me, naj njim napišem edno veselo igro pa
do sé oni probali nut navčiti. Nišče ne vej, kak sam sé vese-lila tauj prošnji. Tak nagnauk sam vcuj sedla pa sam si premišlavala, ka bi tau bilau, ka bi oni leko zošpilali. V Števanovci odra (színpad) nega, etak pa sam mogla takšo igro vönajdü, stero je bola naleki na »oder” postaviti. Pa naj baude smejšno Naslov sam dala tauj igri, ka prej „Če je glava nama”. Pa gda igro doj zošpilo, te sé vidi, ka prej „če je glava nama, tejlo dosta trpi”.
Šest igralcov, pet žensk pa eden moški sé je na „oder” postavo. Publika je zadovolna bila, na konci so je nej püstili doj, tak fejst so ploskaíi. Vüpam, nedo čemerili, če tau napišem, ka so Števanovčani nej vsigdar dobra publika. Liki na te den so pa ja vödjali zase. Telko lüdi pa
so kulturni zadvečerak organizirali. Program je držo več kak edno vöro. Drüštvo za lepšo ves je vküp prijelo te program. Najoprvin so gorstaupile števanovske pevke z Marijo Ritu-perovo. Zbor je prej letos 10 lejt star, etak so pa nam lejpi program pripravili. Po kratkom koncerti so mlajši iz šaule meli svoj literami program. Ša-ularge so eške steli plesati moderno plese tü, vej pa v Števanovci majo takšo skupino. Žau, leranca, ki ji je včila, je obete-žala, etak so pa nej mogli probe meti pa gorstaupiti tü nej. Po kratkom literarnom programi so sé pa oprvin nut pokazali člani nauve gledališke (színjá-tszó) skupine.
Tak februara sé je Zgodilo, ka so me iz Števanovec iskali. Vo-ditelica kulturnoga dauma mi je povedla, da so sé najšli v vesi
tak navdüšeni so vendar že dugo nej bili v Števanovci.
Igralcom sé je zošikalo dobra špilati pa morem povedati, ge Sama sam tü zadovolna pa Vesela. Igralci so pa na Zdaj na-teltja navdüšeni (lelkesek), ka so me že Zdaj zaprosili za edno dukšo, drugo igro, naj jo napišem pa sé oni geseni nauvo igro navčijo. Tačas pa? Tačas bi radi tau igro tü pa tam nut pokazali. Vüpam sé, da do je sprejeli pa sam gvüšna, ka do zadovolni z njimi tü.
I. Barber
Porabje, 3. maja 2001
4
Poštaš s čednimi konj!
Krajczar Anton, po domanjom Vankaški Anton z Gorenjoga Senika so po bojni prva pošto vozili. Depa oni so nej samo pisma pa pake vozili, liki živo blago tö. Dosta maU mlajšov sé leko njim zavaU, ka so njine mame pri cajti do špitale prišle pa so oni nej po pauti na svejt prišH. Konje so pa takše meli, ka so »šteti tö znali”.
gledala, ka sam že doma pa eške tri litra vina tö v rokej mam. Te sam ji pravo, ka sam si zaslüžo tau, ka mo Zdaj v posteli vino piu.
Bilau je tašo tö, ka me vse
„1946. leta geseni je Mjau-kecin Ferdi, ka je pred menov biu poštar, gorpravo, zato ka sé ma je plača mala vidla. Po tistom je na znanje bilau dano, što ške prejkv-zeti tau delo, ka de pošto vozo. Vsikši den je trbölo titi, ranč nišoga svetka nej bilau. Na keden štirikrat z biciklinom, trikrat pa s konj skimi kaulami. Meni je pa tisto trno v vüje šlau, ka sé ge vsikdar trno rad konje emo. Že sé mi je tisto vidlo, ka ge konje küpim. Istina, ka so mi oprvin Oča küpili. Tak sam te ge začno tau delo. 1959- leta sam dojpravo. Te je že tak prišlo, ka so nej steli plačati, moje vödavanje je drakše grtüvalo, liki je slüž biu. Te, gda sam začno voziti, so lepau plačati. Tri baute so bile v vesi, vsikšo paut sam enoma bautuša nika pripelo. Tistoga ipa busa tö nej bilau. Moje kaule so bila bus, ka so sé na mojij kaulaj pelali k padari pa v Varaš. Če sé je stoj z menov pelo do Varaša pa nazaj, je deset forintov mogo plačati. Če sé cuker ali melo pelo z Varaša, te od enoga mejtra so mi pet forintov plačati bautuške. Sledek so več privatniki nej bili, ka je ÁFÉSZ nastano pa so te že z autoni vozili blago v bauto. Gda že sploj malo slüža bilau, te sam tak brodo, ka baukše bau, če ge vse tanjam pa več nemo pošto vozo. Po tistom je začno bus voziti.”
Tistoga ipa, gda so vaši konji bUi autobus, vi pa šofer, te venak rešilce tö žmetno bilau spraviti. Tašo sé je nej Zgodilo z vami, ka bi noseče, kuste ženske mogli v Varaš pelali rodit?
Ja, tau sé je en parkrat tö zgaudilo, depa zato sam srečo emo, ka po pauti sé mi je en nej naraudo. Bili so taši, ka so zato prva pitali, ka če leko pridejo, če rejsan
vnoči, gda cajt kaulipride. Ce mo te pelo. Depa tašo tö bilau, ka nej čakano je samo prišo, kaje nevola, pa mujs bilau titi.
Te sam je ge vsikdar nutopelo v špitale pa na osmi, deveti den te sam že dva domau pelo, mater pa maloga tö. Vsikši mali je taši biu, ka gda konj na stopaje sta-po, vsikši mi igro (djauko), gda sam konje zagnau, te so pa tak tiüma bili, ka so ranč glasa nej dali iz sebe.
Tašo sé gnauk tö Zgodilo, ka vnoči kesnau so mi klonckali po okni, ka naj brž dem, ka ne morejo tiste s te-lefonon zaoditi, šteri so obečali, ka do z autonom napelali rodit žensko. Te sam ge mogo titi. Tisto nauč so mi konji nika divji bili, drugo sam nej delo, samo sé štran-ge gorklau, ka so mi vsikdar vöskakali. Gda sam Gorenji Senik tanjau, te že auto prauti nam üšo, samo ka nas nej spozno. Domanji so ma te že pravli, ka smo odišli. Po pau pauti je nas zgrabo pa te so ovi prejk v auto vseli, ge sam sé pa te napauto domau. Depa plačo sam tak daubo, kak če bi do Varaša pelo. Pri Zavci so ma mladi Ritkarovčani stavili, ka naj je tagor k Cifri pelam s konjom. Pravo sam njim, ka samo tak leko z menov dejo, če do po pauti na ves glas spejvali. Podje so ma bau-gali, depa konji že tö, ka so mi več nej vö s štrange skakati. Gda sé je do krčme pripelo, vsi trge so mi liter vina plačati. Gda sam domau prišo, žena me je samo
lenji Senik tö mogo cüjvo-ziti, ka tam tö bila pošta. Samo te mi je nej trbölo pošto voziti, če taši velki snejg za-padno, ka so ranč cugi nej mogli titi.”
Tašo sé je nej Zgodilo, ka bi sé kakša pisma, aj pak zgübo?
»Zgodilo sé je. 1953. leta mi je nakak doj z biciklina eden cejli žatjau (vrečko) vkradno. Tam so penazge tö nut biti pa devetdeset procen-tov sam ge mogo nazaj plačati.”
Folišija je zato vöprišla pa ste zvedli, ka što je vkradno?
„Genau so znati. Biu je eden moški, šteri nikdar nej emo penaze pa tisti si nej mogo dopistiti, ka bi si djabke leko küpo. Depa tisti den je prišo na Gorenji Senik pa je nagnauk tri mejtera küpo. Pa tau eške kaj! Za tri lejta je en policaj pri vini, gda sé je že fejs napiu, vöovado, ka je s tisti penaz un tö piu.”
omancapolejvala, kaje ženska že v slednjom cajti bila. Komaj, ka sam sé ge do Reš-tina nazaj pripelo, sestra je že valas prinesla, ka sé je dejte že naraudilo. Vala Baugi, zato sé mi je en nej po pauti naraudo, če rejsan enpar-krat sila bila.”
Tistoga ipa so zatok fejs pošilali pake?
„Te so z Amerike tö fejs po-šilati, stariške so pa solda-kom kaj pošilali. Na božič so ene velke kaule skor male bile. Te sam en paut osemdeset krispanov pelo pa eške stau pakov tö vcüj. Zato tak dosta bilau, ka sam Do-
Mladi pojep ste bili, gda ste začnili pošto voziti, te so venak dekle tö fejs poglednite vas pa so sé rade zvamivozile?
»Dje, tau gvüšno! Eške na pošti sam si ženo tö pri-slüžo. Druge dekle so sé tö najšle, samo ka tá sé mi je najbola povidla. Snejg je biu, gda sam sé z njauv po pauti srečo, una sé je pa z biciklinom nej mogla pelali. Pravo sam ji, naj gorvsede, Vejpa don prva domau pride. Po pauti sva si pripovejdala pa tak daleč, tak daleč, ka sva si živlenje vküper za-kapčnila. Badva sva tak čüti-
Porabje, 3. maja 2001
la, ka mava lübezen do drugoga, te pa več niša nevola nej bila.”
Kak rano ste z doma ŠU, gda ste v Varaš po pošto ŠU?
„V devetoj sam z doma üšo, če sam z biciklinom mogo titi, v osmoj pa s konjami. Domau po pauti pa sé je tau tö štete, ka tjelko fröčov sam spiu. Če sam več spiu, te sam kesnej prišo, če menje, te prva, če ma vöter nej sta-vlo, te bola brž šlau, tau nej gnako bilau. Krčmarge so ma najraj meti. Konj bola znau šteti kak ge, ka vsikšo tablo znau dojprišteti, ka „italmérés” (vinotoč) pa tam te vsikdar stano. ”
Te ste dobro Vaše konje nutnavčüi, če so znati šteti?
Ja, moji konji so sé dobro navčiti. Mladoga konja sam küpo, pa gda sam ga ge naj-oprvin nutprego, sam samo petkrat üšo ge z njim v Varaš. Šesto paut je že žena üšla, pa gda je domau prišla, je pravla, ka naši konji znajo šteti. Gda je pri Lajošni z njimi tadoj pelala, so začnili leteti pa pri Zavci, pri krčmej so sé stavili. Gda je pa domau üšla, te so sé pa pri mlinarskom gračanki zagnali pa pri Zavci so pa staniti. "
Te tüj niša folišija more biti! Vaša žena so tö mogli s konjami voziti?
„Dje, tau pa vejš! Una bola delala kak ge pa name vsikdar gnala, ka naj sé paškim. Če una more delati, te ge tö. Vejpa nej gospa bila, ranč sam go nej tak vzejo. Popi küjarco nej trbölo pa sam ge tö nej pop biu, te pa mogla z menov vred delati.”
1959« teta ste dojpravli pa ste več nej pošto voziti. Nej vam žmetno spadnilo, ka ste mogli konje odati?
„Nej, ka te mi že na žile šlau tisto, ka sam konje nej mogo polagate ka silge nej bilau. Dosta vödavanje sam emo, te smo si pa tak zbrodili, ka je odamo. Zdaj več ranč konjske cügle (vajeti) neškem videti, ka mi vonjajo, smr-dijo.”
Monika Dravec
s
Pek pa krčmar
Ficko Laslo so sé na Gorenjom Seniki narodili. Po bojni je nej bilau nikšo delo pa so pri policiji delali kak granc policaj na Dolenjom Seniki. Toj so spoznali ženo, zatok so ostali na Dolenjom Seniki. O tom smo sé pogučavali, kak so oni pokaraj melipa kak so krč-mar gratali.
-Kak ste Vipek gratali? »Zatok ka je meni tau maštrija bila. V 50. lejtaj sam začno papire spravlati, ka takšnoga reda trbej. Dosta sé odo po Somboteli, ka naj mi pistijo odprejti pekaraj. Trno žmetno je bilau, ka sé melo furt malo daubo, lüstvo sé pa dosti emo. Furt sé tau nevaule emo, ka komi naj dam kröj pa komi nej.”
-	Gde ste sé Vi tau maštrijo vönavčili?
»Tau maštrijo sam sé v Varaši vönavčo, tam sé bijo inaš od 1941.,do l^45, leta.” _
-	Kak rano ste mogli gora staniti, naj vse kredi bau? „Vnoči v dvej vöri sam gora stano. Telko sam peko, kel-ko mela sam emo, takšno nigdar nej bilau, ka bi nej sva-tilo.”
-Sto vam je melo vödavo ali Zakoj ste nej meli telko mela, kelko bi Vi steli?
„Iz varaškoga mlina sam noso melo, daubo sam bone (utalvány). Gda sam tisto nutri plačo na pošti, te sam daubo samo melo. Tistoga ipa je tak bilau”.
-	Toj v krajini ste samo Vi melipekaraj, telidamranč nej trbelo v Varaš ojdti po kröj?
Ja, tü je vsakši k meni odo, ešča iz Sakalovec pa z Gorenjoga Senika so k meni ojdti.”
-	Kelkofele kröja ste pekli? »Več fela. Če je stoj mrau, te sam bejloga speko, dapa tisto melo sam v bauti küpo. Tam sé telko mela daubo, kelko sam Sto. Falejši krü, ka sam z mlina noso melo, tisti je samo tri forinte košto.
Emo sam pau pa edan kilasti kröj. Bilau takšno tü, ka so prositi, naj kloca ati klobase nutra dejam v kröj. Te sé njim takšnoga speko.”
^JVam nej trno žmetno bilau rano Zazrankoma sta-nti pa spečti kröj, potistim pa odavati v bauti?
»Fajn je nej bilau, tau gvüš-no. Včasik sam tak sneni bijo kak ne vejm ka. Dapa tej tijinci, steri so tam v vesi delati ati Sakalavčarge, so mi nositi fröče pa mi te baukše šlau delo.”
-	Kak ste mejsili, nagnauk ste vse dola omejsili ali pa Večkrat na den?
»Samo gnauk sam mejso. 120 kg mele sam doj omej-so, ka telko kröj a mi je nutra šlau gnauk vpeč.”
-	Kak dugo lejt ste meli pokaraj?
„Edenajsatlejt, od 1957. do 1968. leta. Pa te so ram dola razmetali, gde sam emo pekaraj. Telko pejnaz sam pa nej emo, ka bi si nauvoga zozido pa sam tak njau.” -Kelko vörje trbelo kröjpečti? Bilauje takšno, ka vam zgoro?
„Edno vöro sé kröj speko, takšno pa nej bilau, ka bi mi zgorelo, ka bi tau moj kvar bijo.”
-	Kak rano ste začnili? Prvin ste omejsili ali naložili? »Prvin sam omejso, potistim sam naložo, ka veje brž dole zgorijo pa 300 celsius
toplote trbelo meti. Večer sam kvas napravo, naj do zranka gora pride. Meti sam menje kvasa nüco, Vzimi pa več, naj sé bole djena krü. Do zranka sé je le-pau djenilo. Kvas je te dober, če sé najinega šest vör djiba, ka krü te ma dober žmaj.”
- Kak ste kröj pekli, čemitau vöovadite? »Emo sam dva iiterstji fandti, s tistim sam vse vömero. Nika -drugo-nej-tr* belo vcuj: toplo vodau, melo, sau, kvas pa dobre rotje.”
-Doma ste nej pekli Večkrat kröj, gda ste pekaraj ejnjar li?
»Nej sam emo peči, ovak bi rad peko. Tak bilau, ka sam v vesi drugoma speko, če so me zvali. Te sam tam omejso pa sam njim speko tö.”
-Pa vrejdno bilau pečti? »Nateltja nej, ka 1 kila mela 2,80 forintov koštala, kröj sam pa samo za 3 forinte odavo. Tak ka s toga dosta aska nej bilau. Porcije (da-vke) sam tö mogo plačüvati.”
-	Gda ste domu Prišli s pe-karaja, vam dosti nej trbelo delati?
»Kaj vi nej. Doma smo ver-tivali, mogo sam delati, meti smo svinje, krave vse.”
-	Vi ste radi djeli kröj, ka ste ga pekli?
»Tau gvüšno, ka sam ga rad djo. Trno so me valili tü v vesi, kakšen dober krü sam peko.”
-	Nej bilau takšno, ka ste kröj vö s peči vzeli pa ste kradnjek že kauštali? »Bilau je, samo nej pri meni. Ednoga pojbiča je sausedica postela po krü, dočas ka je domau prišo, je kradnjek že zo. Ženska je pa tau mislila, ka sam ma dja takšnoga dau pa pojbiča nazaj poslali Dja sam ma pá dau, ka mo sé pa z ednim krajom spravlo.”
-	Takšno sé vam nej Zgodilo, ka bi san vönjali pa maslanoga spekli?
»Tau sé tü Zgodilo, samo nej z menov. Gde sam inaš bijo, tam je eden pojbič vönjau sau. Tau videti, če sau vönja-mo, ka je te testau načišno. Zatok, ka sau vtjüp drži testau. Vej je te gora plačo, ka tisti kröj vse mogo zesti.”
-	Gda ste spekarajom enjala kak ste te v krčmau Prišli?
»Te je zadrugi (szövetkezet) trbelo, ka so nej meti krčmara. Tak sam te dja prišo es v krčmau.”
-Kakje tistoga ipa šlau, kel-ko lüdije bilau?
»Krčma je vsigdar puna bila, fal je tü bilau. Istina, ka je
srmastvo bilau, dapa edan fröč je samo tri forinte košto.”
- Pa stero je baukše bilau delati, pekaraj ali krčmar biti?
»Pekaraj je tü nej lagvo bilau, samo tam je več trbelo delati. Za mauči volo pravim, ka v pekaraji mi je trbe-
lo 120 kg testa omejsiti, tam sam mogo mauč vödavati, v krčmej pamaučinej trbelo.”
-Kak ste oprejto meli? »Pondejlek smo meti fraj, ovak smo vsakši den delati od zranka do večera. Dostakrat smo meti veselje, bale. Tam v staro krčmej so bile tri iže, tisto je furt vse puno bilau, trao koražno je bilau. Piti sé pa vsakše fele emo, žgano edanajset fele, vino dvaje, dapa navekše so Sladko radi piti. Tistoga ipa je ena posanca piva 1,50 forintov koštala.”
- Vleti, gda je toplo bilau, kama ste dejvali piti naj mrzlo bau?
»Vzimi smo z Rabe led nositi, ka smo meti ladavnico, smo tisto napuniti pa vleti smo te meti led. Pri meni takšno nigdar nej bilau, ka bi toplo piti stoj daubo.” -Nej vas kaj Včasik svadilo, ka so večer nej steli domau titi ali so sé vtjüp posvetiu? »Kaj’vi hejVDöšflkráf šonii vse vtjüp zmlatiti, potrti. Tak ka sam skurok vsakši keden na biroviji bijo. Tau je že vse minaulo, vse sam pozabo.”
- Ka je pa na-tau držina prajla, ka ste nej dosta doma bili?
»Oni so dostakrat pomagat Prišli, ženo pa dva sina mam, njiva sta mi dosta pomagate.”
-DapaZdaj ka ste že v penziji, Včasik v krč-maupogledna-te?
»Dosti več ne morem delati, ka me noge bolijo, v krčmej sam pa že prejk edno leto nej bijo.” -Ka bi ešče radi v živlenji? »Dosti več nika nej, zdravdje. Zaman bi emo dosti pejnez, bi tak nej vedo z njimi ka deteti. Bab <
Valerija Časar
Porabje, 3. maja 2001
6
Štefan Horvat prauti lagvim energijam
NEJ VRASTVO, NEJ ČARALIJA,
"O Sloveniji samo pozitivno..."
Predsednik vlade Janez Drnovšek se je med štiridnevnim uradnim obiskom v Franciji, v Parizu srečal tudi s francoskim kolegom Lionelom Jospinom. "O Sloveniji samo pozitivno, posebej kar zadeva širitev Evropske unije," je pogovore v palači Matignon pospremil gostitelj Jospin. Drnovšek pa je povedal, da je Francija opazila velik napredek, ki ga je Slovenija pri približevanju EU naredila v zadnjem času, sicer pa sta na srečanju, na katerem sta bila navzoča tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel in francoski minister za evropske zadeve Pierre Moscovici, premiera govorila tudi o dvostranskih odnosih, širitvi zveze NATO in položaju v JV Evropi.
Kulturni sporazum z Avstrijo
Vlada je po treh letih in pol sprejela dokončno usklajeno besedilo kulturnega sporazuma z Avstrijo, ki naj bi ga po napovedih podpisali ob obisku avstrijske zunanje ministrice Benite Ferrero-Waldner v Sloveniji. Da lahko "stari sosedi" Slovenijain Avstrijavluči širitve EU postaneta novi partnerici, je bilo tudi osrednje sporočilo dvodnevnega mednarodnega seminarja, ki je potekal v Gradcu in Mariboru. Ob robu tega seminarja sta se neformalno sestala tudi predsednika obeh vlad, avstrijski kancler Wolfgang Schuessel in slovenski premier Janez Drnovšek.
Sprejet državni
proračun za leto 2001
Po predhodni uskladitvi je državni zbor z 49 glasovi proti 10 sprejel državni proračun za leto 2001. Prihodki proračuna znašajo 1160,7 milijarde tolarjev, odhodki 1210,4 milijarde tolarjev, proračunski primanjkljaj pa naj bi tako znašal nekaj manj kot 50 milijard oziroma odstotek bruto družbenega proizvoda.
Če sé dostakrat zgodi z vami, ka nemate dober den, ka sé ne počütite dobro, pa vam vrastvo tö ne pomaga, te preštite našo reportažo, ki smo go napravili v Višnji gori pauleg Ljubljane v Sloveniji z enin gospaudom, šteri male amulete, talisma-ne deta Gospaud Štefan Horvat, ki so bili rodjeni pauleg Porabja v Otovci, tak pravijo, ka njine male amulete tarbej v šinjek obesili, in té mali pleji pomagajo razbiti negativno energijo kauti nas.
Aj ta negativna energijane more nut v našo tejlo. Skor tak, kakgdaso.inda svejta zvonili prauti velki grmanci.
Gospaud Štefan je biu gnauk v New Yorki v muzeji velkoga jugoslovanska fí-zika in elektronika Nikole Tesle, šteri je s cirilskimi ti-terami v muzeji dojspisano emo, zato pa so Američani nej znati dojprešteti, kak je un zasé naredo en takši amulet. Naš človek si je mislo, če je takši sploj fejst čeden človek takše male pleje noso kauti svojoga šinjeka, Zaka bi un tö nej leko probo. Od tistoga mau prej samo na nauvo leto odi več k svojomi padari, ka ma nese en glaš vina in ma srečno nauvo leto žalej. Prva pa je un prej tö Večkrat na leto kaj karnja-vüjo. Če je rejsan istina, te so kaj vrejdni té njini ta-tismani. Tau gvüšno, ka so vnožani diplom in priznanj dobiti po cejlom svejti od Merike, Nemčije, Bulgarije pa do Budimpešte, največ na sejmaj, senjaj inovato-rov.
Štefan Horvat energetske kejpe tö farba, šteri prej tö
pozitivno energijo širijo. Za tau so napritiko v Egipt k pi-ramišom romati in od tistec prinesti 30 kil pejska. Depa odo je na Sicilijo tö in je iz vulkanske lave Etne pá pune velke turbe kamenje par-vlejko na grajnco, ka so carinikom ati vámosom od
čüdivala skor šapke doj s čele spadnile... Vse té njegve Čüde si prej nakraci v Otovci, v njegvi rojstni hiši tö leko pogledne, koga de tau brigalo.
Svojo skrivnost prej v grob odnese, depa zavolé žareči medal püsti za sebov, aj žari-jo, aj žarijo... Aj nas žari po-zitivnaenergijaizkozmosa. Dje, če človek v kaj vördje, če je čaratija ati nej, tau je že tö leko pozitivno.
* * *
Gospaud Horvat, vaš Oča bi trnok radi bili, če bi Vi velki paver gratali, depa pri vas je prej tak bilau, ka je vaša
rodbino inda svejta vnaur go bikauv mejla, te pa z vsakšo generacijo že enoga menje. Tačas ka ste vina red Prišli, vi ste več ranč enoga maloga bikeca nej meli. Erbali ste pa dobro pamet, in ste Zvün Vaše ka-riere kak elektronik in kak direktor Philipsove fabri-ke v Višnji gori gratali ino-vator ali izumitelj. Prva, kak bi mi gučali o tom, ka vse ste vönajšli, povejte mi par rejči, bojte tak dobri, o vašoj mladost!
»Biu sam edini sin fejst bogatoga pavra, kijebiuvmoji rojstni vesi, v Otovci župan tö. Nej dugo po mojom rojstva so lüdge v vesi očo začnili odürdjavati, ka je kak župan dau šurko paut naredili prejk njine njive. V velki čemeraj so nam eške našo gazdijo tö gorvožgati. Trdo-glavi Oča je te 1933-oga leta z daržinov vred odišo na de-
lo v Daj čland, ka je Sto telko penaz prislüžiti, ka bi leko nauvo gazdijo napravo. Gda je vövdarila druga bojna, so Nemci očo pa mater poslali na prisilno delo, od kec sé je oči posrečiti vujti, ge pa mama pa sva ostala. Samo 1944-oga leta sam prišo nazaj v domovino, depa te sam sé mogo po nemškom jeziki včiti madžarski, ka je Prekmurje pá bilau pod madžarsko komando. Po pravici po-vedano, svoj materni gezik sam sé navčo samo kak tre-tjo rejč. Na tiste cajte ranč neškem trnok misliti. Tiste težke in hüde lejta so sé čü-
tite na moji prvi kejpaj tö, štere že 45 lejt farbam in sam je emo 1.2000 vöposta-vlene pri vas v Slovenskom domi v Monoštri tö. Tiste stike so takše bole kmične bile...”
Zdaj tadale pa te gučiva o malo bole svejklaj delaj, kak so povejmo vaša svejta energetska gomba pa druge energetske medale in kejpi. Ka vse ste vönajšli, pa kak vam je tau sploj na pametprišlo?
»Že te, gda sam kak tehnični vodja delo v Phitipsovi to-vamiv Višnji gori, sam emo nut zglašano 88 patentov (találmány). S človeško energijo pa sam sé te začno spravlati, gda sam srečo takše lüdi, šteri so iz seba vö-davati energijo, ka so mi ko-smine gors tale kak kakšomi mački. Najprva sam od nikše višiše vole zvödo, ka morem titi v Egipt in si tam Pogledniti piramide, ka je v Egipti energetsko skor vse pozitivno. Sploj pa pirami-de. Tam sam biu dva mejseca pa pau in sam namalo blüzi tristau skic, Prausni kejpov. Iz Niluša sam prineso en žakeu posabnoga, žare-čoga pejska tö, šteroga gor-dejvam na svoje kejpe (stike), ka branijo njegvoga gazdo od hüde energije. Pred dobrimi deset lejtami sam naredo eno tabtico iz bakra (sárgaréz), štero je tarbej pod poslalo djati, in štera ne püsti gor tiste lagve in hüde energije, štere pri-hajajo iz tisti krajov, gde sé pod zemlo srečajo potoki in drüge vode. Té mati plej 7 mejtarov kauti postale vse negativne ati hüde energije razbije, kak povejmo rauža na kanldi za polejvanje razbije, razprši vodau, ati pa različni spreji naredijo iz teko-čine, iz vode ptin (gaz).”
Pa kak ste vi na tau in drüge dele gorprišli?
»Ge sam takši človek, ka napona stalno nika štonde-ram. Depa če ger Vidim kaj,
Porabje, 3. maja 2001
7
DJE, KA PA TE?
tisto pa si zapomni. Biu sam naprüiko v New Yorki v muzeji, gde sam zvödo, ka je Nikola Tesla, najvekši jugo-slovanski fizik in elektro-nik, med svojimi več kak 300 patenti emo eno tak-zvano Teslovo medaljo tö. Ge sam o taujoj njegvoj me-dalji dvej leti špekolejro in sam gorprišo, kak je bila na-rejana. 600 falatov sam naredo, dau lidam, šteri so mi pripovejdali, kaj so čütili in iz toga zvödo, ka te plej iz kozmosa dobiva energijo. Nikola Tesla je samo eno naredo in go je samo un noso, nikomi go nej dau, ka je najprva tö sam Sto spro-bati. Te sam si ge mislo, če je té čeden človek takšo noso, mo ge tö probo, ka pa če de meni tö valalo. Moja Teslo-va medalja nika ne vala za zdravdje, liki ne püsti blüzi lagvo energijo. Tau je nej vrastvo (zdravüp), jdcin samo energetski potencial in go morete nositi v šinjeki obešeno, tak ka gor na prsaj leži. No, tau medaljo ge več na delam, ka sam gnauk nika več gučo, kak bi smo, pa te gda sam üšo nut zglasit svoj patent, so mi pravli, ka
ga Nemci že radijo.”
So vam vkradnili idejo? »Tau ge tak na smem povedati, liki tau gvüšno, ka so
odavate kak vrastvo. »Bioenergetiki, radiestezi-sti in drügi dostakrat v lüstvo silijo svojo znanje, ka

go uni prva patentirali kak ge, če rejsan sam go ge vönajšo. Te sam ge iz štiri Teslovi medalj skonstruiro eno nauvo, štera je več nej kraugla, liki šestkiklata, kak fčele, štere so najbaukši kpnstrukteri na svejti, majo šestkiklate sate.”
Te tau eške gnauk moremo povedati, ka vi s tau svojo energetsko zaščitno (vé-dő) ploščo ne vračite bete-ge, nej ka bi vam stoj vauči meto, ka nikše norijo vküp delate in tau svojo čalarijo
pa ge »predgam”, tau je tisto, ka so lüdge meni pravli potem, ka so en cajt nosili moje medalje... Gda ma je gnauk vnoči, gda dvej vöra bila, po telefoni gorpozvala ena ženska, ka go je moja štirikiklata medalja med spanjom v prsi pistila, pa prej naj ge tö ne spim, če ge njau tö ne njam, sam od tistoga mau kraugle ploščice delo. Ali pa zato, ka so od vnaugi materialov, šteri so v taujoj ploščici (zlat, srebro, železo, baker, cink ptt.)
nistarni alergijo dobili, cejlo delo na konci v en kaučuk vlegém.”
Vi eške itak nosite na prsaj tau medaljo?
Ja, ja, že petnajst lejt. Etognauk ma je po telefoni gor-pauzvo en človek iz Porto-roža, magister Evgen Uršič, pa pravo, gospaud Horvat, nika ne gučite, ka vaša plošča ne vrači (zdravi), ge sam šest lejt djemau vrastvo (apaurin) zato, ka sam nej mogo spati, Zdaj, od šteroga mau mam vašo medaljo, že osam mejsecov na djemlem več vrastvo in tak spim kak bunda.”
Ka pa Starejšim moškom ne pomaga kaj ta vaša ža-rečafrajlica?
»Nete dali valati, depa etognauk sé je ena starejša ženska korila z menov, ka ti vrag grdi, si vsilo mojma de-di tisto svojo-medaljOj-in prva nika nej taprejk sausada skrite, Zdaj pa, ka si je v šinjek obeso tisti onej, vsi-gder samo sausadico zija tavö na okno...”
Besedilo in posnetke
Francek Mukič
Pred več kak štiridesetimi lejtami je siromašen Žitek bijo. Pri nas v Ritkarovci pa na Verici je tistoga ipa malo iž bilau pri steraj sé je najšo radio, televizije pa sploj nej bilau. Kak mlajšom tak staršom je velka radost bila, če je trbelo k takšoj iži iti pomagat goščice lüpat, stera je mejla radio. Gda nam je vertinja ali gazda najšo dober program, vsi smo ga z očami pa lampami poslüšali, eške mlajši smo tiji, mirni gratali. Če nej bilau prilike za zabavo (szórakozás), smo si sami kaj vönajšli.
Cejniti smo tiste, steri so odšli iz vesi sé tadala včit ali kama daleč delat. Gda so domau Prišli, smo je po večeraj poslüšali, kak sé kaj godi tam, Odkec so Prišli. Od nji smo čakali, ka v ves prinesejo kaj nauvoga.
Edna dekla z naše vesi sé je včila v Győri, pa gda je zgotauvila, je začnila delati na občini (tanács) na Gorenjom Seniki. Držala sé je pa doma pri starišaj, na Verici pri držini Sabatini. Zdaj ste že tak vsi gorprišla ka je tau bila Sabatina (Talaber) Irenka.
Kak je iz Győra domau prišla, je brž domanjo mladim) kaulak sebe vküp pobrala. Vö si je zmislila, ka v našoj maloj vesi tö baude dramska (színjátszó) skupina. 10 do 15 mladi sé je najšlo, če rejsan je trbelo nisterne stariše pomiriti, ka oni nika lagvoga neškejo, ka lejpe pa dobre cilje majo. Najprva so Vogrski špilali, ene igre od Géze Gárdonyija, potistim so vogrske igre dolaobmauli na domanjo slovensko rejč. Igre v domanjoj rejči so sé lidam najbole
vidle. Za tau, ka so sé mladi navčili igro, je poskrbela Irenka, če je trbelo je Sama tö špilate ali pa v roke vzela harmonike.
Program so meli, nej so pa meli, gde bi špilali. V vesi nej bilau kultumoga doma, samo ena šaula, tam pa nej bilau odra (szípad). Naši mladi igralci so pa nej samo flajsni bili, liki huncutke tö pa so si vözmislili, kak napravijo oder. Vugnili so tesarske bake, za pod so pa vkradnili od ene iže gümline vrata. Za toga volo je gazda velko nevolo zagno, dapa gazdo so podje z vinom pomiriti. Potem več nej trbelo kradniti vrata. Zdaj pa eške fíjanke (zavese) trbelo spraviti. Vö so ponücali padaštvo s kasarno, tam so dobiti lijane (prte) pa iz tisti so naredli fíjanke za oder.
Čas je prišo, ka do v vesi igrali, »színdarab špilali«. Nej trbelo reklame, plakate, dobra novica sé je brezi toga raznesla po vesi. Šaularge so naznanili, tistoga ipa so eške od vsakše iže mlejko tö nosili, tak so lidge eden drugomi prejkdau, ka je kaj nauvoga v vesi.
Od maloga do najstarejšoga, vsakši je fejst Čako te den. Šaula sé je tak napunila, kače bi na stenaj tö stauci bili, tisto bi tö nej dojšlo. Mladi so dobro špilali, lidam sé je vidlo, tak ka so kumik čakali, da do znauva špilali. Irenka je tö zadovolna bila, etak je pa eške štiri lejta delala ta skupina pa spravlala veselje nej samo Veričancom, liki Števanovčarom pa Andovčarom tö.
Joška Zrim
Porabje, 3. maja 2001
Programi ob 1. maju
Za prvomajske praznike je Mestni kulturni center v Monoštru pripravil bogat program. 29. aprila popoldne so nastopile amaterske rock-skupine območja ob Tromeji, med njimi skupina Entreat iz Slovenije. 30. aprila popoldne so pripravili koncert za otroke skupine Hčtrčt. Odrasle je zabavala pihalna godba kulturnega centra. V programu, ki ga je obogatila modna revija, so sodelovale tudi monoštrske ma-žoretke. Zvečer so organizirali veselico na prostem z ansambloma Albatros in Jambo.
1. maja zvečer so se najbolje počutili tisti, ki jim je všeč glasba 60., 70. let, kajti ansambel Albatros je pripravil Večer nostalgije.
Srečanje
upokojencev
29. maja so se v Monoštru v Slovenskem kulturnem in informativnem centru srečali člani Društva porabskih upokojencev. Na njihovem srečanju sta nastopila gedališka skupina iz Števanovcev in tamburaški orkester s Cankove.
Razstava Edreja
Gonterja
4. maja se je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru odprte razstava slikarja Endreja Gonterja, člana Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Pripravo razstave je finančno podprte Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota. Razstava je na ogled do 23- maja.
Založniški načrti Zveze
Zveza Slovencev na Madžarskem vi. 2001 namerava izdati naslednje publikacije: povest za otroke Ferija Lainščka Deček na dedovem kolesu, ki bo izšla v seriji Literatura med Muro in Rabo (sozaložnik Podjetje Franc-Franc), turistični vodnik za Porabje ter porabsko pesmarico, ki jo pripravlja Franček Mukič. Ob koncu leta bo izšel tudi Slovenski koledar, letopis Slovencev na Madžarskem.
8
/r Dobro sé čütim, če slovensko rejč čüjem"
Porabski Slovenci so vsigdar prisiljeni bili titi s tre-büjom za krajom. Pred prvo bojnojije dosti odšlau v Meriko, po bojni so ojdli na repo pa na marofe. Do-ste mladineje odišlo v vekše varaše pa v glavno mesto rosaga, v Budimpešto. Med njimi je Balaškin Feri (Feri Hanžek) z Gorenjoga Senika tü.
Kak mladoga ledjena, ka te je gnalo z ene vesi v velki Varaš?
»Ge sam že 1977. leta prišo es gor v Budimpešto. Ja, leko povejm, ka me je gnalo delo tö pa mladost tö. V Varaši v židanoj fabriki sam delo, depa stalno delo sam nej emo, vsakši den sam na drugo mesto, delo prišo. Pa mi je te prejdjen tak pravo, naj dem v Pešt, tam mo prej emo eno delo pa mi baugše baude tö.”
Ka maš za poklic, za kakšno mešterijo si sé vönavčo?
»V Varaši sam zgotovo tek-stilno šaulo, tü sam sé pa vönavčo za električara. Zdaj sam tü električar pri eni fir-mi, po cejlom Varaši pa rosagi Odimo. Delamo nauva dela pa popravlanje tö, sé pravi Vsefale delo, kaje leko vtom poklici.”
Ka pa držina?
»Mam enoga »maloga” sina, šteri je malo vekši od mena, eno par centimetrov, on je 15 lejt star gé. V devetlejtno šaulo odi. Tak vögleda, ka de sé za tišlara včiu, dobro sé vči pa volau tö ma zatau. Žena, una je Vogrinka, dela v eni pisarni. Tak sé pomalek tamamo. Vala baugi, zat sir kaj vküppridemo v 18. okrožji pa tü pri Drüštvi Slovencov, pri Irenki Pavlič tö. Sir sé leko Srečamo z domanjimi tö.”
Ti si aktiven Slovenec toj v Pešta, si član Državne slovenske samouprave, v 18. okrožji pa štja vekšo brigo maš, kak član slovenske samouprave. Kak si sé vzeo zatau?
»Istina, ka dosta dela geste s tejm pa cajt taodide, depa Sto tak brodi, ka v srcej kaj ma do maternoga gezika, tisti rad včini kaj. 300 kilomejterov smo ge od doma, gde sam sé naraudo, gde sta stariša pokopaniva gé, dobro sé čütim, če slovensko rejč leko čüjem. Pa ka leko napravim za Slovene, tisto probam pomagati, naj mlajša mladina ne pozabi naš materni gezik.”
Kak vas poštöjvajo vaši Peštarge? Gda je pozo-vete kam, njim kakšen slovenski program po-nöjate, sé dajo pozvati? »Pri nas v Pestlőrinci geste takšen, šteri je v Ritkarovci sodak biu, drugi je biu že na Gorenjom Seniki, tretji je čüu, ka Slovenge živejo tam. Pa te tak enomi dragomi vse kaj na znanje dajo od nas, vala Baugi vsakši je na tom, naj nas pomaga tö, kak gda smo meli püstiti ples, ji je dosta vküpprišlo, dobro so sé čütili. S tejm nas tö pomagajo, če pridejo na naše programe.”
Te vas ne gledajo dola zatau, ka ste Slovenci, kak gdasvejta. Vejndar vas eštja cenijo tü zatau, ka drüdji materni djezik pa kulturo mate?
»Vala baugi, taše nega. Zdaj, gda so že našo kulturo tö spoznala tak držijo, kaje tau nika nauvo, nika lejpo za nji. Tak, ka sé mi tü lepau porazmejmo.”
Zdaj pa eštja na drugo temo. Kak je pa kaj te bilau, gda si štja kak mladi štjenec, ledjen doma biu na Seniki? Dja s teka vö-poglednam, ka si ti tak pravi, karažen, kreda za norije pojep mogo biti. »Mam lejpe spomine. Tisto nikdar ne pozabim, gda sam mami leko pomago, ka ona poštarica bila pa vönosila novine. Tau, ka sam sé z biciklinom leko pelo! Meni tisto sir lejpi Spomin ostane, za matere volo tö pa zame volo tö, ka sam leko malo lango.”
Kak si eštja lango zvöjn toga? Mama te je gvüšno parkrat težko mogla čakati ponauči, gda te nej bilau domau?
»Tisto nej gnauk pa dvakart bilau, ka me pitala, gda pri-deš pa sam pravo, ka za eno
»Pri drügoj dekli doma smo kaule ^potegnili s škednja pa krmo smo dojspraznili. Te smo gnauk pa plüg pa kauce tavö nesli na njivo, vse taše norije smo naredli. Takšno smo tö naredli, ka smo ecka vcuj zvezali k dve-
depa zbegnili smo pa kak sam prejkskočo grmauvdje, nut v blato pa mi je papuč tam ostano. Ge sam pa brezi papuča domau odleto. Na drügi den sam tanazaj üšo pa sam ga nej najšo, ka je pau meterska Mata bila pa je nut austo.”
vöro, pa sam samo na drügi den prišo domau.”
Kak mladi podje, ka dob-raute, veseldja, lepote ste meli zvöjn krčme, veseli?
»Gda smo za dekle odli, je bilau tašo tö, ka smo tavö šli na Grebenjšček pa pri eni dekli doma sva s padašom gor na raur (dimrtik) djala tikev.
Tau je bar v zimi bilau? Kak sta goraprišla do ore?
Ja, te so že kürili. Tisto je vnoči bilau, ne vejm, ka je bilau zrankoma, ka sva nej počakali Tistoga ipa ške tak bilau, ka pri vsakšomi rami zvüna rama bila ena lestnica. Lestnico sva dojv-zela, vcujpostavila k rami pa te tagor na strejo. Tikev gor, malo z blatov kauti namazali pa gotovo.”
Te je cejli dim nazaj v ku-čo üšo.
»Tisto že nej naša nevola bila. Mi smo svojo nevolo tak tö meti, ka so starci zatok dobre vüje meti. Nisterni so zatok čüti, ka tam Odimo, samo so nas nej zgrabila”
Kaj drügo štja?
ram pa te smo sklonckati po okni, naj sé zbidi gazda pa vöpride. Samo, ka nej mogo
Kak je te gazda döjn leko vöprišo?
»Dja, če ovak nej, te vöskočo na okno ati sé me je posrečilo štrik s klüke dojrazve-zati pa tak.”
Stoj vas je pri norijaj zgrabo ali sé je vözvedío, Sto ste? Zatau bi vas eštja dobro leko naratjivali.
»Tak so nas nej zgrabili. Liki gnauk smo biti v enoj mesti, gde so nas napamet vzeti,
Ka pa pri vašom rami je takšne norije stoj tü napravo?
»Gnauk je bilau, gda je cejla famitija bila na gostüvanji, (te smo ške mlajši biti, oče je delo v kancalaji) so nam mlaj (májusfa) postaviti, samo ka gda smo domau Prišli, nas je vöobmjeni Čako. Drügo tašno ne vejm, ka pri nas nej bilau dekle, samo dva pojba sva bila.”, Gnesden bi te norije ške tü napravo?
»Napravo bi. Depa Vidim, ka tam na Gorenjom Seniki zato gnes tö ge mladina, s sterov sé leko naredi hec.”
Pa nika gnauk vtjüper napelaj z njimi.
»Probo mo gnauk. Domau pridem za en keden, te malo vküper poberemo mladim) pa naprej vzememo te stare šedje.”
Samo nej, ka bi cejle ectje vcuj zvezali k dveram? »Pitanje, če eške eckov baude v vesi. Depa ore, plüg pa tikvi gvüšno, ka baudejo. Zat nika vküpnapelamo.”
K. Fodor
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek ob 13-00 na 1. programi! madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v četrtek, 10. maja 2001. Ponovitevv soboto, 12. maja, ob 11.05, na 2. programi!.
Porabje, 3. maja 2001
9
Gorički „zajčki" v Varaši
Trno sé splača, če človek na-leti na dobre lidi. Tak smo zopodli s Turističnim drüštvom ČEP-Čepinci, s sterim smo sé leko povezali s po-močjauv Valerije Gašpar (Apatjina Valika), stera s svojo držinov žive v Čepin-caj, rojena je pa v porabskoj vesi Ritkarovci. Članica je toga drüštva, etak sé je spaumnila Diana Črnko, predsednica drüštva, ka bi fajn bilau meti v programi za dan žena porabske kulturne skupine. Tisti den smo leko bola spoznali te prijazne ženske, njivo padaštvo. Obečali smo si z obe strani, ka mo redno sodelovali, vküper delali. Tau obečanje so te ženske trno brž spunile. Kulturni center v Monoštri nas je proso, naj spravimo kakšne lerance (prcerkor-ce) iz Prekmurja, stere mlajšom delavan den nota poka-
žejo, ji navčijo kaj lejpoga naprajti na vüzem. Samo, ka sé po šaulaj prej trno več s takšnim ne spravlajo.
V mojoj glavej s,e je pa pokazala tista zvejzda, stera mi je posvejtila pravo paut. Vej so pa te ženske prvo nagrado dobile lanjsko leto ranč za tista dela, stere so pripra-vile na vüzem, velko nauč. Ka pa, če bi je leko nanje vzela?! Zdaj pa ne vejm, če
sam dja bila bola Vesela ali one, ka nam leko staupijo na pomauč. Prišle so štiri ženske pa tau z dobre vole. Mlajšom pa organizatorom sé je pa tak vido te den, ka so je že pozvali na božič tö. Mlajši so tak veselo vse delali z ženami, naj samo majo lejpa darila za domau. Ženske so že nagončali, ka do drügo leto prej vküper delali tistoga lejpoga zavca,
steroga so jim Zdaj samo pokazale.
Ja, mlajši so tak, če zase delajo, so preveč aktivni. Veseli so bili pa štja zatok tü, ka so ženske brezi tolmača leko razmeti, vej so med njimi dvej Vogrski tü znak vse ta raztolmačim Ženske so rejsan vö stanile zase. Mirno, potrpežlji-vo pa z velko volauv so delate z mlajši. Brigo so tü mele, vej so pa vse, ka je trbelo vcuj, že doma mogle pripraviti naprej. Prišle so z veseldjom, odi-šle so pa ške z vekšim veseldjom, če jim je že deca tak ra-
da bila. Mi sé njim pa eške gnauk s srca lepau zahvalimo pa želimo dosta takšni lejpi dnevov med nami, z nami.
K.F.
Tau sé je Zgodilo v Andovci pri Tejčini. Marica je kukarc-ko že vöstorila na dvor, gda je vidla, ka od sedala edna kokauš nej prišla dola.
»Ti, Djuši, Pogledni, ka sveca delajo te kokauši,« pravijo Marica mužej. Djuši dverica cejlak vöodprejo, dapa včasin znak skaučijo tü.
»Ka je? Vraga si vido ati ka drek skačeš tam?«
»Vej’š ti tü skakala, če’š vidla, ka sé je tü zgaudilo,« pravijo Djuši. Gda Marica notra po-glednajo na dverici, te vidijo, ka kokauši noge vse vkumas držijo.
»Njenoga angela, če bi go dobila, blek bi vö iz nje pokla-čila! Taše lejpe kokauši, stere bi tak nesle. Kak so te nesle, sam eške nej mejla. Ta prek-le ta tisica je pa vse morifa. Če bi edno njala, dapa nej, nje-noga pancuša,« sé čemerno Marica. Komaj taprajla, gda Djuši pá znak skaučijo.
»Ka je tebi, ka telko skačeš ta pa nazaj?«
»Notra v sedati je eške tisica, vido sam ji tiste dvej žrdjave oči!«
»Ka drejmaš te, brž zapri notra dverica, nej ka bi tisica rep potegnila,« pravijo Marica.
Djuši so dverica tak brž začnili, kak če bi rejsan vraga vidli.
»Ka mo Zdaj delati z njauv?« pitajo Djuši.
»Na obed go pozovemo, nej? Ka bi delati, želejzne vile naprej pa go bujemo!«
»Babá, če go buješ, te go buj, dapa dja gvüšno ka go nemo klau. Vejpa vse ma vküpzgr-zé!«
»Tvojo rit te zgrze, kak si leko tak boječi?«
»Čüjo sam, ka je gnauk edna tisica djagarskoj pükši cejv tak vdjejla, ka sé je vugnila,« pravijo prestrašeno Djuši. »Samo naj tvojo cejv dola ne vdjej,« sé čemerno Marica. »Ka va Zdaj delala?« gledata eden drügoga.
»Pri sausedi mlatijo, tam dosta moškov dje,« pravi Marica. Gda so pri sausedi zvedli, ka je tisica na sedati, vsi so prejk šli k Tejčini.
»Na, gde je tista tisica?« pitajo Dožejnarski Imrac.
»Tam na sedati ozark v kauti sam vido tiste žrdjave oči,« pravijo Djuši.
Dožejnarski Imrac so biti prejdnji. Oni so zapovedti, Sto kama naj stane. »Dja dvera od-
prem pa če tisica vöskauči, vi go zakotite,« pravijo Imrac. Pa tak je bilau. Vile je vsakši v roke vzejo, Imrac so pa dverica brž vöodprli. Moški so ranč sapo nej vzeti, tak so čakati, naj tisica vöskauči. Dapa tisica sé je znautra ranč nej dje-
nila.
»Ka mo Zdaj delati?« pitajo Djuši.
»Pa ka! Gora’š üšo na sedalo pa go vözažaneš,« pravijo Marica.
»Ka? Ka? Ti si cejlak naura? Tašo norijo gučati, ka mo dja nutra üšo k tisici,« so sé pre-strašiti. Drügi moški so sé na
tejm tak smejati, ka so jim eške skonze vöprišle.
»Drügo nejga, vej go dja z Vili prejkbodnem pa včasin zdji-ne,« pravijo Imrac pa si v roke vzemejo najvekše vile. »Rejsan je tam ozark v kauti,« pravijo pa vile že notra v se-
dalo držijo.
»Dobro cilajte, ka če go ne za-vadite, te go že več ne zgrabila!«
»Tijo bojte, ka ne vejm cilati,« pravijo Imrac. Gnauk samo velko sapo zemajo pa vile notra bodnejovtisico.
»Mam go, malo sé tepe, dapa že ne vujde,« pravijo.
»Tašen špajsen glas je mejla ta tisica, nej?« pitajo Djuši.
»Ti maš špajsen glas, zato ka eške Zdaj tak trpečeš kak šiba na vudej,« pravijo čemerasto Marica.
»Te go Zdaj vöpotegnam, dapa zato skrb mejte, nej ka bi vujšla,« pravijo Imrac pa go z Vili vö iz sedale vlečejo. Gda go do dverice potegnajo, Dju-šina vse sapa stane.
»Tau je...tau je...naš maček, njegvoga sveca!« lovi sapo gazda.
»Rejsan je maček,« pravijo Imrac pa ga z Vili dola na zamlau tičijo.
»Te več müši tü nede luvijo!« pravi nekak.
»Ti stari somar pa nej si vido, ka je tau naš maček?« krmijo Marica.
»Kak vragaum bi vido, da je takša kmica bila znautra!« »Gledajte, vsakšoj kokauši samo glava fali. Tau je taur (dihur) mogo biti. Nesrečen maček sé pa tam ozark, gde je tista lüknja na sedati, notra potegno, ka je prdeno krv,« pravijo Imrac.
Tak sé je tau zgaudilo, ka so namesto tisice svojga mačka dati zaklati.
K. Holec
Porabje, 3. maja 2001
10
DRAGI PORABSKI SLOVENCI! EŠKE GNAUK VAM ŽELIMO DATI NA ZNANJE
NA ZNANJE VAM DAMO
Državna slovenska samouprava pa Slovenska zveza na Vogrskom Vas s spoštanjaum zoveta na
I.	SVETOVNO SREČANJE PORABSKIH SLOVENCOV,
ki bau 25. pa 26. avgustuša 2001 v Slovenskom daumi v Varaši (Szentgotthárd).
Za program mo meli:
25.	avgustuša 2001
12.00	vöra: Dobimo sé v Slovenskom daumi v Varaši
(Szentgotthárd Gárdonyi út 1.)
13.00	vöra: Sprejem (állófogadás) v restavraciji Lipa
14.00	vöra: Konferenca
16.00	vöra: Izlet na Tromejo
(kirándulás a Hármashatárra)
20.00	vöra: Večera, ples
26.	avgustuša 2001
10.00	vöra: Slovenska meša v katoličanski cerkvi v Varaši
II.	30 vöra: Kulturni program v gledališki
dvorani v Varaši
12.00	vöra: Obed v restavraciji Lipa
14.00	vöra: Z baugom davanje
A Spoštovani!
Če sé Vam je povido program pa bi sé radi srečali s svojo rodbinov, žlatov, s starimi znanci, padaši, te vönapišite list (prijavnico) pa nam ga pošlite do 30. majuša 2001 na naslejdnji atrejs ali po elektronski pošti ali sé zglaste po telefoni.
Naš atrejs je: Zveza Slovencev na Madžarskem
»SREČANJE”
9970 Monošter/Szentgotthárd Gárdonyi u. 1 Telefonskanumera/faks je: (++36) 94-380-208 Elektronska pošta je: porabje@mail.datanet.hu
Prosimo Vas lepau, če mate kakšne slovenske znance kaulek vas, nam pošlite njivi atrejs, aj nji tü leko pozovemo. Baug plati!
Vüjpamo, ka sé nas vse več leko vküper najde pri nas v Varaši.
Z veseljem Vas čakamo!
S spoštanjaum:
Martin Ropoš predsednik
Državne slovenske samouprave
Jože Hirnök predsednik
Zveze Slovencev na Madžarskem
Monošter, 21. februar 2001
Februara smo vam žéV pismi na znanje dali, ka mo v Porabji meu I. svetovno srečanje porabskih Slovencov. Tau pismo, ka Zdaj v novinaj tü leko ta preštete (bar Vüpamo), smo s prija-vnicov (jelentkezési lap) vöposlati z novinami vred Vsem Porabskim slovenskim bralcom, steri živete zvöjn rojstnoga kraja, Porabje Takšne informacije smo dobiti, ka so nisterni tau pismo ranč nej ta prešteti, nisterni pa tak brodijo, če 'ne prosijo mesto za spanje, te sé prej ranč nej trbej zglasili.
Drago našo lüstvo! Mi samo na telko lidi zapovejmo av-tobuse, pripravimo mesto pa vse drügo, kelko sé nam oglasi! Zatau, če je stoj vö-, lüčo ati zgübo, damo v novine vse informacije pa tau prijavnico Jg| stero leko vövrejžate pa nam na napisali atrejs nazaj pošlete do 30. majuša2001. Leko sé pa zglasite po telefoni tü, številka je napisana med informacij ami.
Ob tej priliki sé želimo trno lepau za(h)valiti vsem tü stim Slovencom pa njivim držinam, steri so sé zglasili na te program. Posaba sé zahvalimo tistim, steri so nam pomagati tak, ka so nam poslali atrejse od svoji znancov. Vüpamo, ka de nas vse več, steri sé z veseldjom Srečamo v Monoštri. Ne mislimo pa nikoga nej sititi, čakamo tiste, steri z dobre vole pridejo med nas. Za informacijo ške! Prišo ie takšen glas do naš tü, ka bi prej baugše bilau, če bi 25. (v soboto) večer vsi biti vküper na enom mesti, nej pa na dva tala, kak smo si broditi. Tau tü leko včinimo ati v Turističnom hoteti v Števanovci ati v varaškoj šauli, samo naj vejmo, kelko nas bau za gvüšno. Cejne v Turističnom hoteti so do tejgamau takpovedane: za spanje v paviloni 1.500 forintov, v noteli pa od 3.500 do 5.000 forintov na glavaj V hoteti je zajtrik mujs naraučo, v paviloni pa tisti zapovejdo ške. Cejna zaj-trika je 500 forintov, zvöjn toga ške 12 % prometni (lave! (ÁFA) trbej vcuj plačati. Vabilo vam pošlemo v juti-uši, gda mo že vse za gvüšno leko vedli. Baug plati, ka ste ta prešteti našo pismo.
Prüavnica/Jelentkezési lap
Imenja (vsi, steri pridete)!.
Domanji atrejs:.............................
Telefonska numera:  ................................ t
Z naše držine nas pride ....gd.človek/ dva človeka/
tidij.
Na srečanje sé pripelamo (okraužite valas):
1.	s svojim avtonom
...2-	s cugom, z busom
3.	s fligarom
4.	z ejkstra avtobusom (na Vogrskom), steri de pelo:
z Mosonmagyaróvára, z Budimpešta, pa s Sombotela.
Za prenočišče, prespanja:
1.	sami poskrbijo^) pri žlati ati spoznancaj
2.	prosimo rezervacijo (szállásfoglalás): a/ v hoteli Lipa v Varaši
(spanje z zajtrikom 4000,- Ft na glavau) b/ v panzioni na Gorenjon Seniki (samo spanje 2000,- Ft na glavau) c/ v Turističnom hoteli v Števanovci (pauleg obnašanja zida konkretno cejne štja ne vejmo)
Spanje pa pautno ceringo si vsakši sam plača! Strošek (dva obeda, eno večerjo) pa ejkstra avto-buse z Mosonmagyaróvára, z Budimpešta, s Sombotela plačajo organizatori.
11
Kako so pote-kale počitnice?
Spomladanske počitnice so letos trajale od 11. do 18. aprila. Potekale so lepo, samo so bile pre-kratke.
Prve tri dni sem pomagala mami, brala sem in sé učila. Ko imamo spomladanske počitnice, praznujemo veliko noč. V soboto sem pobarvala pirhe. To je želo lepo delo. Najprej sem küpila rdečo, zeleno, modro, rumeno in vijoličasto barvo za jajca. Nekaj dni sem že zbirala jajca. Morate so biti lepe oblike. Nekaj jajc sem skuhala, nekaj pa sem jih izpi-hala. Najprej sem pripravila pet posodic. V njih sem skuhala barvo. Z barvo sem poUvala jajca. Pisana jajca sem potem še okrasila z nalepkami, namazala sem jih z mastjo, da so sé lepo svetile Pisane pirhe sem obesila na mačice, polno košarice sem pa postavila poleg vaze. V ponedeljek so Prišli fantje in sem jim podarila pirhe. V soboto mi je mamica spakirali velikonočne jedi v košaro, odnesla sem jih v cerkev in tam jih je duhovnik blagoslovil.
Ob šestih pa smo imeli procesijo. Me, gasilke smo bile na povorki v novih uniformah. V nedeljo zvečer pa sem nasto-pila z mažoretkami na velikonočnem plesu. Po nastopu pa sem šla s prijateljem na zabavo v Slovensko ves. V ponedeljek zjutraj pa so Prišli fantje in so me »poškropili«, tudi z vedromvode.
Počitnice so hitro minile in na žalost smo že spet v šoli.
LittaFasching Gimnazijo. Monošter
Spomladanske počitnice so sé začele 11. aprila in so trajale do 17. aprila.
V prvih dneh počitnic sem sé pripravlate na veliko noč. Pospravljala sem sobe, pomagate sem mamici peči pecivo. Tudi mi smo pisali voščilnice znancem in sorodnikom, tako smo jim želeli Vesele velikonočne praznike. Na Veliki četrtek je slednja večera, zato gremo v cerkev. Petek je sveti post, takrat ne smemo jesti mesa. Na veliko soboto smo pripravlali jedi: kuhali smo šunko, jajca, pekli potico in barvali pirhe. Ta dan sem praznovala tudi svoj rojstni dan. Mamica mi je spekla okusno torto in sem dobila lepa darila. Zvečer smo šli k maši in smo nesli blagoslov^ hrano.
Na Gomjem Seniku je lepa navada, da na veliko soboto napravijo na bregu velik kres in streljajo s karbitom. Napravijo velike križe, ki jih osvetlijo z različnimi žarni-cami. To sé že od daleč vidi in je želo lepo. Z družino smo šli h kresu. Bilo je tam dosti ljudi. Vreme je bilo slabo, želo mrzlo je bilo, zato smo sé ogrevali pri ognju. Prodajali smo tudi pijačo in hrano. Glasba je igrala do jutra. Pozno sem šla domov.
Naslednji dan je »vüzem«. Za zajtrk jemo »posvečano« šunko, jajca, hren in kruh. Obdarimo drug drugega. Potem gremo k maši. Popoldan smo šli k sorodnikom, njim smo tudi želeli Vesele praznike in smo pozdravili krstnega botra, ker jeimelgod.
»Vüzenski« ponedeljek »zrankoma« so Prišli fantje škropit s kolonjsko Vodo. Popoldan so Prišli gostje. V torek sem sé pripravlate na šolo. Velikonočni prazniki so bili lepi, ampak so hitro minili.
Beata Bajzek Gimnazijo Monošter
Velikonočni
ponedeljek
Na Madžarskem imajo več šeg, ki so povezane z velikonočnimi prazniki. Tudi jaz sem se pripravljala na ta praznik.
Začete sem s pripravo peciva. Ves dan sem se motela v kuhinji skupaj z mamico, babico in tudi sestro. Pekle smo raznovrstna peciva, predvsem potice.
Na veliko soboto smo kuhali jajca. Ko so bila jajca trda, smo zvezali na jajca cvetlice I in tiste in jih položili v krop, kjer smo kuhali čebulno lu-pinje. čez nekaj ur so bila jajeaže rdeča. Lepe pisanice smo položili v košarico in okrasili smo jih s cvetlicami, z mačicami in negnoji.
V ponedeljek sem zelo zgodaj vstala. Prvič me je brat, potem dedek »poškropil” z mrzlo vodo, da ne bi »ovenela”. Dopoldne je prišlo še približno 15 fantov, sorodniki, prijatelji, znanci in so »poškropili” mamico, babico, sestro in tudi mene z' vodojdfs kolonjsko vodo. Mi smo pa jim dali pisanice in ponudili pecivo.
Zelo dobro sem se počutila v počitnicah, samo škoda, da so bile tako kratke.
Bianka Bartakovič Gimnazija Monošter
V Angliji
Moj mož dete na Civilni zaščiti in je odpotoval v Anglijo na izpopolnjevanje. Tam je že od januarja. Ker je do maja še daleč (do takrat bo tam), ga s sinom zelo pogrešava. Tako sva se odločila, da ga v počitnicah obiščeva.
2. aprila sva odletela iz Budimpešte v Manchester. Tamnaju je počakal mož in skupaj smo nadaljevali pot z vlakom v Preston. V Angliji smo prebivali 9 dni. Hodili smo na izlete v Liverpool, v Windemere, v Kes-wich in v London. Ogledali smo si znamenitosti mest. Stanovali smo v kolegiju in v hotelu.
Potovanje je bilo zelo lepo. Meni je bil najbolj všeč London, sinu pa potovanje z le-, talom.
Agota Horvat
knjižničarka v Monoštru
Na državnem tekmovanju
V	srednjih šolah vsako leto organizirajo državno tekmovanje v različnih predmetih. Tako tudi v slovenščini. Letos sem se tudi jaz prijavila nato tekmovanje, kije sestavljeno iz pisnega in ustnega dete.
Pisno tekmovanje je bilo 12. januarja. Ob slovničnih nalogah smo morali napisati spis. Na tem tekmovanju smo bili štirje, dve sva se uvrstili na ustno tekmovanje, ki je bilo 4. aprila v Budimpešti. Zjutraj ob pol šestih smo krenili in smo v glavno mesto prišli ob pol desetih. Tekmovanje se je začelo ob enajstih. Bile so tri teme: spoznavanje domovine in naroda, književnost in dialogi. Pri vsaki temi smo potegnili eno vprašanje. Vsi so bili zelo prijazni z nami, ampak jaz sem bila zelo nervozna in sem težko »prišla k sebi«.
Na tekmovanju je dosegla Etelka prvo mesto, jaz pa drugo. To pomeni, da nama ni treba maturirati iz slovenskega jezika in tudi pri sprejemnih izpitih na visoko šolo bova imeli ugodnosti. Po tekmovanju smo se malo spočili, potem pa smo šli na ogled mesta. Nato smo šli v kolegij, kjer smo večerjali in spali. Zjutraj po zajtrku smo se napotili domov.
Zelo dobro sem se počutila v Budimpešti, ker so vsi bili zelo prijazni in pripravljeni pomagati.
Nikoleta Vajda Gimnazija Monošter
V	šoli so nas seznanili, da se tisti, ki se učimo slovenščino, lahko pripravimo na Državno srednješolsko tekmovanje v slovenščini. Ce bomo uspeli, bomo oproščeni mature in sprejemnih izpitov iz slovenščine. Zato smo začeli že jeseni ponavljati slovnico in književnost.
Prva prelomnica je bila 15. januarja, takrat smo pisali test iz slovnice in napisali spis. Dobili smo dve temi in smo se lahko odločili, o čem bi radi pisali. Jaz sem si izbrala Francete Prešerna, pisala sem o njegovih delih in o dobi, ko je živel. Kmalu potem smo dobili obvestilo o rezultatih in sva s prijateljico bili zelo veseli, ker sva se uvrstili v drugi krog, ki je bil 4. aprila. Ponavljalisvasnoviz slovenske književnosti, spoznavanja domovine in dialoge. Tekmovanje je bilo v Budimpešti, zato smo morali zgodaj odpotovati. Delo se je začelo ob enajstih. Dobili sva tri teme. Govorila sem o ljudskem pesništvu, o zbiranju slovenskega ljudskega slovstva in o mojih načrtih. Moja sošolka, Nikoleta je govorila o delih Miška Kranjca, o slovenskih jedeh in o potovanju. Komisija je po kratkem odmoru razglasila rezultat. Zelo me je veselilo, da sem postala prva in tudi to, da je tudi Nikoleta dosegla lep uspeh, drugo mesto namreč.
Uspeh me je spodbudil, da se bom prijavila na jezikovni izpit iz slovenskega jezika.
Etelka Dončec Gimnazija Monošter
Velika noč
Na velikonočno nedeljo sem ob sedmih vstala in se oblekla. Stekla sem iz hiše na vrt. Iskala in našla sem pirhe pod drevesom, za grmom, pod klopjo. Bite sem vesela. Pobrala sem jih in nesla v hišo.
Tamara Škaper 5. r.,
Gimnazija Monošter
Vsako leto spomladi pride čas velikonočnih praznikov in tudi mi imamo takrat spomladanske počitnice. Takrat praznujemo Jezusovo smrt in vstajanje. Teden dni pred praznikom imamo veliko spomladansko pospravljanje. Na veliki petek je sveti post, takrat ne smemo jesti mesa. Pravijo, da so zvonovi odšli v Rim. Na veliko soboto zjutraj sva z bratom pobarvala jajca. Mati je pripra-
vila jedi, katere smo zvečer nesli v cerkev. Zvečer smo šli v cerkev blagoslovit velikonočne jedi: šunko, kruh, hren, jajca.
Naslednji dan zjutraj smo imeli svečani zajtrk. Popoldan smo dobili goste iz Sakalovec. Zelo sem jih bila vesela. Obdarili smo drug drugega. »Zajec« mi je prinesel obleko, ročno uro, bluzo, očala in denar. V ponedeljek smo dobili goste iz Budimpešte. Ker se redko srečamo, smo bili zelo veseli. Prazniki so bili i seliinkratki.
AndreaPint Gimnazija Monošter
Porabje, 3. maja 2001
„Laufarji" in drüge maškare
Inštitut za slovensko narodo-pisje pri Slovenski akademiji je po vüzenski svetkaj organizira konference o maskaj in maskiranju. Konferenca je
ne vejo. L. 1948 je nekakma na pamet prišlo, ka bi tau šego mogli obnoviti. Od iže do iže odo, pa je stare lidi spitavo, kak je tau bilau gnauk
gvant). Najstarejša maska je „ta terjast”, šteri ma svoje korenine eške v poganski cajtaj. V skupini so vsikder trgé, uni so „policaji”, skrb
bila v vesi Cerkno, štera je erična (znana) po maskaj »laufarji”.
Na konference so Prišli etno-logi od Porabja do Trsta. Vsikši je nutpokazo, kak sé lidgé v njinoj krajini goropravijo na fašenek ali drüge svetke. Najbole spoznane slovenske maske so« kurenti "iz okolice Ptuja, šteri so ojdli že v Somboteli pa v Porabji tö.
Lidgé po vasnicaj pa po vara-šaj so sé ovak maskirali. Po vesnicaj so si gvant naupek nasé djáli - prauti čaralicam. Na glavi so nosili štük - ka je pomenilo, ka v spratolejtki na njivi vse vöpožene. Z zvo-nci pa lancami so rogatali, ka bi zimau, hüdoga dü(h)a táo-dgnali. Za toga volo so si lica s sajami namazali, na lica štrü-mfe ali lafli, masko potegnili. Po vesnicaj so sé gomaravna-li za živino, stvarino tö: za konja, kravo, somara, kamele (teve). V Idiriji so imenüvali karneval -„ kravneval”, ka so kravo vodili po vesi.
Po varašaj so organizirali ples v maskah (álarcosbál), sledik so sé pa conali politi-kom pa so notpokazali go-spodarske probleme. Naleto-šnjem fašenki so „naure krave” tö bilé.
V vesi Cerkno, gde je bila konferenca, odijo na fašenek »laufarji” (iz nemščine laufen - lejtati). Kak je stara ta šega,
nauvo maskirali za „laufare”. Tistoga ipa ji je bilau 14, gnes ji je 25. Vsikši ma svoje ime. Na našom kejpi je: „ta terjast” (šteri veuke zobé má), „ ta ličnat” (gvant ma iz kukarčne lopinje) in „ in za-kljev” (šteri iz žaklov ma
bijo, te ga odpelajo pred „so-dnika” (birauva), šteri z več metrov dugega papira gor-paršté v domanjoj rejči, kakše greje je „pust” napravo. Zaman má fíškališa, vsikšo leto ga osaudijo, pa more mrejti. Marija Kozar
svejta. Tak so té na nauvo majo na red. „pust” (faše-naredlimaskeizlesá,pasose nek) vsikder vujde, pa ga lidgé v Cerknem 1. 1956 na morejo vloviti. Gda ga zgra-
Solata iz stročjega fížola/Salata od graja z mošnicami/Zöldbabsaláta
50dkgzelenogagrajazmošnicami, san, voda, tikevni o/i, eci, česnek, rdečapaprika,fejfer
Zeleni gra z mošnicam vküpzrejžemo pa v parsolanoj vodi sküjamo. Gda sé vöras(h)ladi, zabejlimo s tikevni olijom, z ecijom, vodauv, česnekom, redečo papriko in malo fejferom.
Dober tek!
Hilda Čabai
Nevören človek
Eden nevören človek ide skoz edne velike goušče pa si brundiva, ka bi on tou vse ovak naredo, če bi on stvoro tej svejt, ka bi takše velike goušče nej bile. Gnouk samo eden velki medved vö iz grata skoči pa našega čle-ka dola vdari, prednjo taco gora deje na njega paj ga drži.
„0 Bog, ka de Zdaj,” si zdene te naš človek.
V toj sekundi je vse staniti), nika sé je nej gibati), edna velika svetlost je nastala in glas sé je oglaso: ,Jas sam Bog, zakaj me ti zoveš, da ti vmenenevörješ?”
Človek pa pravi: »Nej sam vrejden tvojoga božjoga smilenja, ar ti né vörjem, liki samo te telko prosim, če si Bog gé, te naredi krščenika s togamedveda!”
»Naj sé ti ta vola zgodi,” je Bog pravo, pa je premenio.
Vse sé je začnilo pá gibati, vse je tak gratalo kak je prva bilo, samo je naš medved Zdaj taco doj vzeo s čleka pa je gori na njega Sedo. Svoje prednje tace je vküp djo tak kak na moíitev, pa etak pravo: »Gospoda Bog, za te obed, steroga eti pod sebom mam, sé ti jas prelepo zahvalim”.
Vsakši po svojom
Gnesden so nej leki cajti. Vse je drago. Od toga si pripovejdala Joži pa Francek. Francek etak pravi Jožini: »Joži, kak ti pa kaj de gnesden? Kak živeš v tej žmetni cajtaj?«
Joži pa: Nikak mi dé. Več ne pid-jem, ne kadim pa pri vse kaj drügom sé tü bola nazaj držini. Kak pa ti?«
Francek pa Zdaj etak: »Ge? Ge toga reda nikomi nika ne plačam!«
Slednja želja
Zgodilo sé je v Meriki. Edepra-zbojnik je takši velki grej emo, ka so ga na smrt osaudiÚ. Kak je že v Merki šega, v električ-nom stauci de mogo smrt strpeti. Gda ga posadijo v stolec, ga doj zvežejo, ga pitajo po navadi, ka je njegva slednja želja. On pa etak pravi: »Gospaud, vejte tau mi je slednja želja, ka bi me vi za rokau držali te, gda elektrike name püstijo.«
I. Barber
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-rnail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denamo pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Anthonv Kozar