Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani" in »Zveze gostilničarskih zadru «	±_ voru‘
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od el in stolpa.
Telefon 2467.
Cek. rač. St 11.430.
Štev. 12.
Maribor, dne 25. decembra 1932.
Leto IL
V e sete 5o žične praznifie in srečno Tlovo teto
želi vsem svojim čitateljem UREDNIŠTVO
TT
RADI VOJ REHAR:
Božična poslanica
Mi, bratje, zrastli smo v temotnih dneh,
med zmedami in krivimi obeti, navajeni samo v skrbeh trpeti, z nevero v duši, trudnostjo v očeh.
Božiči naši niso sreče smeh in Nova leta novih upov cveti, prevarani več nočemo verjeti v prelestno bajko o prelestnih dneh.
In vendar, bratje, zmaga je le v veri! Ker kot so žalostni brez zvezd večeri, tako in bolj brez nad je naša pot.
Enkrat le konec zmed bo in zablod, enkrat le zopet pride dan vstajenja v srečnejša, lepša, mirnejša življenja!
Božične misli
\ es svet preživlja zlasti v teh zim skih dnevih ter ob tej božični noči, ki naj bi simbolično pomenila mir ljudem dobre volje, eno najtežjih kriz duhovne in materijelne prirode po svetovnem klanju, še nikdar iv-so bila protislovja med narodi, državami in stanovi tako breznadno široka. od pamtiveka niso bile borbe za ob tanek celot in posameznikov ta ko ogorčeno-vztrajne kot v tej me-gl oviti sedanjosti, iz katere ne ume jo naiu največji duhovi primernega izhoda, pa najsi so državniki, gospodarstveniki ali filozofi. Nahajamo se v agati, katero nam nazoruje predvsem rapidno padanje blagostanja po svetu. Nekdanje velesile visoke-
ga življenskega standarda, t. j. pj-vprečno precenjenega kulturnega in materij el nega življenja posameznega človeka, so dane torišča težkih socialnih, družabnih in gospodarskih bojev, kjer je nekdaj širila ugcnna konjunktura svoja krila, tam vladajo z zasilnimi zakoni, ki naj za silo zakrpajo razpadajoči sestav tiste tvornosti, brez katere ni nobenega napredka. Spričo velikih tc-kovin tehnike in tehnične civilizacije pomeni ta ugotovitev nazadovanje človeštva v polnem obsegu. Devizne in druge ovire so baš v tenr, letu prizadejale tujskemu prometu po vsej Evropi udarec za udarcem. To ,-.e je letos čutilo tudi v najboij raordenih letoviščih in kopališčih, iaico da se č ovek more po vsej pra-vic: vprašati: čemu še železnica, avtomobil in potniško letalo, če njih brzina v prevažanju ni več v skladu s splošnim obubožanjem, omejevanjem standarda in volje za uživa-i njem lepot narave na tujih tleh.
Povsem naravno ja, da pred vsemi, omenjenimi težavami ni bila obvarovana tudi naša kraljevina, saj je ni uržave danes na svetu, ki bi se za mogla z uspehom umikati pred vse obsegaočo svetovno krizo. Katastre i a ini padec cen poljskim joridel-kom je bil zs našega kmetovalca ta 1- o težak udarec, da se je stresla cela stavba našega narodnega gospoda -stva, trditev, ki jo je v sličnih besedah izrekel nedavno tudi naš finančni muiister dr. Gjorgjevič v Nar o ini skupščini. Ker smo pretežno agrarna država, je moral ta udarec po sre dno zadeti tudi našo trgovinsko in plačilno bilanco, najbolj pa seveda ostaic naro tno-gospodarske panoge in tu v prvi vrsti obrt, ki je še nekako najbližja kmetijski produkciji
Gostilničarska, kavarnarska in lio-teiijerska obrt je v preteklem letu jedva jn s skrajnim naporom prestala glavno kanonado krize, če je dovoljena ta primerjava, toča vseeno je ostalo na bojnem polju gospodarstva mnogo žrtev. Dočiin je n. p' megla naša mlada industrija, ki ž&' ni povsod v domačih rokah, beležiti radi zaščitno-carinskega sistema deloma prav zadovoljivih uspehov, sc je z uveljavljenjem popolnega stremljenja po autarkiji (zadoščenjem v
lastnem gospodarskem okvirju (zlv > skoro vse maščevanje takega gospo narsko-političnega kurza baš na obrt in tudi trgovino.
Dačim so v prejšnjih letih naša letovišča zaznamovala skromno rastoč pritok inozemcev, se je s poostritvijo deviznih rež. zrno v v inozemstvu letos izcimila situacija, ki je bila ponekod deloma katastrofalna. Dalmacija, ki je privabila prej mnogo Čehov, Avstrijcev, Nemcev itd., je to izgubo z rumom na investicije prejšnjih len prav bridko čutila. Ravno tako je bi_
lo	z Bledom, Rogaško Slatino, Dob' no. z Radenci in drugimi manjšimi 1 opaiišči, da ne govorimo o tujskem prometu v obmejnem Mariboru ter drugih točkah Slovenskega Štajerca.
Privatna podjetja so sledila vzgledu države pri redukciji prejemkov uraduištva in nameščencev v toliki meri, da jim je bilo odvzeto od najnujnejšega še to, kar je bilo name-hjono skromni dnevni potrošnji. Posledice so se pokazale prav kmalu v gostilniški, kavarnarski in restavratorski stroki, ki je morala ob 30 do SO-odstotnem padcu dnevnih izkupičkov računati z nespremenjenimi dajatvami in režijskimi stroški. Da je s ten^ rentabilnost skopnela na m Ivo. ki ne nudi nikake pridobitna privlačnosti več, tega pač ni treba posebej pov ’arjati.
Ze' » usoden udarec, ki je doletel
v	tem letu naše itak težko preizkušeno gostilničarsko obrt, pa je bi! trošarinski zakon, s katerim je nameravala zakonodaja pomagati vinogradniku pri vnovčenju pridelka. Neštetokrat so predstavniki naše obrti opozarjali merodajne kroge na kvarno posledice tega zakona, ki nam je prinesel namesto pravične jn /.a državno blagajno sigurnejše odmere trošarme po iztočenih količinah takozvano pavšalacijo, ki nika kor ne upošteva dnevnega zmanjševanja konzuma alkoholnih pijač. Ne glede na to, da so se zmajali po uvedbi novega trošarinskega sistema bud-žeti naših občin, se je tudi izkaza’c, •la vinogradniku novi zakon tudi ni uri nesel pričakovanih koristi, suj si gostilničarji radi splošne negotovosti v konsumnih prilikah niso mo-! mi nabaviti večjih partij vina. Zgo-1 rti!« se je, da so morali zlasti mah
gostilničarji po mestih poiskati morda zadnji prihranek za stare dni ali pa najemati denar, da so zamogli plačati trošarinski pavšal ter se tako izogniti odvzetju točilne pravice. Takin in sličnih tegob je vso polno, in vsa znamenja kažejo, da se pričenja i v naši obrti nekaka proleta-izacija, katero bo treba zajeziti z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Kljub vsem težkočam in skrbmi, ki se nam vrivajo kot misli v ospred j c božičnega razmotrivanja, pa vsekakor nočemo obupati, še je dovolj sil v nas, da premagamo vse težave, če bomo edini. V edinstvu in slogi je moč. Ravno omenjene mizerne prilike so pokazale, da more gostilničar, restavrater ali hotelijer zadobiti naj-jačjo zaščito svojih življenskih mii:-resov v svoji stanovsko-strokovni organizaciji. Razmišlja se že o stu-»os tn e m zavarovanju, ki je dares med drugim najbolj pereče vprašanje, nimamo še doma za ostarele m de>a nezmožne člane našega Združenja. Interes za stanov, vprašanja in stanovsko solidarnost mora ob skrbi polnem Božiču 1. 1932. pognati novih koi er in, če hočemo, da se bo naša usoda kovala po naših željah in na vodilih. V s rnjeni falangi bodo gostilničarji, kavarnarji, hotelirji in restavraterji dosegli pred zakonoua-jo in ,,avnostjo vedno večjih uspehov za svoj dobrobit in blagor, needinost, malenkostni egoizem in malomarnost pa spadajo k pogojem za -nazadovanje, propadanje in brezpomembnost.
Sine torej optimisti, in ko stojimo oh božičnih jaslicah, si obljubljamo n.ajlepše medsebojno darilce: skrb za piecvit stanovske organizacije in njeno splošno uveljavljenje. V tem znamenju si kličemo »Srečne božične praznike!-;
Na Sveti večer
Sv. večer, Božični dan. Za pečjo, sam s svojo uružino sedi naš g>otil-ničar Gostov ta večer in na Božični cian .avadno ni. Gospodar n gospodinja se posvetita menda edino ob tem prazniku svoji družini. Tak poklic je to.
Gospodar je v svojih mislih zatopljen v dogodke pretečenega leta, kaj-
Pod Trško goro
Važnosti tujskega prometa so se začeli zavedati tudi Dolenjci, predvsem pa Novomeščani. V vseh 567, letih, odkar je skalni polotok nad reko Krko pozidan, se ni v njem toliko storilo, da bi se privabilo tujca, kot so je v letu, ki se zdaj nagiba k zatonu. Letnica 1932 bo pač ostala v Novem mestu debelo zapisana, saj pomeni pričetek novega življenja v metropoli Dolenjske.
Govoriti o tujskem prometu, se pravi govoriti o gostilnah in sličnih oskrbovališčih, saj je tujec navezan predvsem nanje. Vse pokrajinske lepote in zanimivosti izgube za tujca svojo privlačnost, če ni tam poskrbljeno tudi za telesni užitek in njegov blagor. Po gostilničarju se tujski promet dvigne in po njem uspeva ali propade. Tega si bodimo svesti in po tem se ravnajmo, pa bo za vse prav!
Novo mesto je s svojim milim podnebjem in prekrasno okolico ustvarjeno za letovišče. Prednost mu je še v tem, da nima razvite industrije, toraj ničesar, kar bi letoviščarjem sicer lahko kvarilo vzduh ter jim kratilo užitek.
Ako bo letošnja zima slična lan-
ski, bi kaj lahko privabili tudi zimske športnike, smučarje. Mestna okolica je valovita in ob primernem snegu za smučanje idealno pripravna.
Poleti Novomeščanom ne bi bilo treba hoditi na morje, imajo ga doma. Krka je neprecenljive vrednosti in le čudom se je čuditi, da se domačini tega tako malo zavedajo. Iz Krke bi se dal kovati prav lep kapital. Seveda bi se moralo kopališče modernizirati in nujno je potrebna na njem okrepčevalnica, bufet. Tam bi bil že lep vir dohodkov za podjetnega gostilničarja.
V	Novem mestu je danes 37 gostilniških obratov, tako da pride na vsakih 110 Novomeščanov ena gostilna. Po kategorijah bi one zgradbe, koder »Bog roko ven moli« razdelili v štiri hotele, tri restavracije, dve kavarni, ostale pa so navadne gostilne, med njimi celo ena brezalkoholna.
In to na Dolenjskem, ob vznožju Trške gore, zibelke slavnega cvička. Pokojni Štembur je dejal, da raste tam gori taka kapljica, da bi se še frater pri njej oženil. Razkričan jo naš slastni cviček in to povsem krivično, saj vemo vsi, ki smo se pod trto rodili, da je to žlahtna pijača, če je prav pripravljena in pristna.
O,	cviček in kranjska klobasa in kos
črnega kruha, to so dolenjska nebesa!
Svetniki v tem raju so gostilničarji in angeli tujci. Ne prestrašimo jih z nepreračunano kretnjo, ne prepodimo jih z manj vrednim nadomestkom ali celo slabo potvorbo! Tudi vinogradniki pošiljajte po svetu le prvovrstno kapljico, da se sloves sadu naših goric dvigne ter nam privabi tujca čisto k trti, ki ga je rodila! Uspehi bodo vsestranski in deležni boste njih blagra v prvi vrsti sami, vinogradniki in gostilničarji!
Danes ves svet toži o težkih časih,
o	krizi. Tudi gostilna jo bridko občuti. Pa se ne strašite! Zgodovina, pravijo, je naša najboljša učiteljica. No, ta pa govori za gostilničarje, proti koncu 16. stoletja je Novo mesto tako silno obubožalo, da mu je grozil popolen pogin. Vse mogoče nadloge so zadele Novomeščane, obrt in trgovina sta padli skoraj na nič, sijajno pa je cvel tedaj gostilniški obrt, kot poroča Breckerfeld. Vino je točil skoro vsak hišnik. Kaj pa bi bili sicer tudi počeli z obilim božjim blagoslovom tam po naših goricah! Saj veste, kako so si slavni naši predniki pomagali pred 212. leti.
Tedaj so naše gorice izjemoma ro-
dile kislico, ki je tudi najbolj zakrknjeni rodoljubi niso prenesli. Pa so bili baš namenjeni, da si zgrade mestno hišo, rotovž. Skalno mesto nad Krko je tedaj še ljubosumno v marsičem posnemalo belo Ljubljano ter skušalo tekmovati z njo. Tam so že imeli rotovž, velik in lep. Za tolikšnega v Novem mestu ni bilo denarja. Nekaj posebnega so pa le hoteli imeti. In so jo potuhtali. Mesili so malto s pokvarjenim trškogorcem in to ostane v analih dolenjske metropole ovekovečeno za vse čase. Vinskega rotovža sicer ni več, umaknil se je večjemu in prostornejšemu nasledi niku, sloves prvotnega pa je ostal mestu in meščanom.
In kot nam bodi pri tujsko-promet-ni propagandi skrb za izbrano pijačo, isto velja o jedači in o prenočiščih. Vsaka ljubezen gre skozi želodec, tudi ljubezen do narave. Pri najlepši naravi in najboljši oskrbi pa slaba postelja lahko vse pokvari. Novomeški hoteli in gostilne imajo nekako sto tujskih postelj na razpolago. Seveda je to precej premalo, če se bo prihodnje leto tujski promet pri nas res tako razvil, kot se nam obeta. V potrebi bodo gostilničarji tudi sami morali misliti za začasno preskrbo primernih tujskih sob po
ti Sv. večer napoveduje Novo leto vmes med tema dvema praznikoma jo anvcnt premišljevanja o vsem, kar se je '.godilo, je doba, ko se sestavlja bilanca aktiv in pasiv materijalneva. moralnega, duševnega in družinskega življenja, sestavlja ogrodje za začetek Novega leta. Seštetek našega gostilničarja je žalosten, izhodišče v Novo ieto, kr bi mu bilo nova pot, mu je uganka, težke so mu misli, čepiav božična trobenta kliče: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . . »Svojo družino pusti v objemu božičnega razpoloženja, vsaj za njo naj ve ja mirozov Sv. večera, toda Bog ve, kako l.o že prihodnji Božič . . .
Ntsproti, tam na ono stran ceste so mu odprli »špelungo« z velikim biesirtim napisom: »Tukaj je vinotoč«, malo naprej zopet: »Delikatese, v'no, pivo, žganje . . .«, zopet par korakov na levo: »Vinotoč pri modrasovem grebenu«, potem: »Točilnica pod vejo«, »Zadružna kuhinja in vi-notočje«, »Ljudska kuhinja in vir > toč brez doklad«, »Sprejme se vsakogar na domačo hrano prav poceni, ker ne plačamo nič davščin« itd. Na vogal njegove hiše so mu obesili v»-■ikanski plakat, ki vabi na veliko w-'Ciieo s plesom, srečolovom tam in tam. kjer bodo pijače v lastni režij; brez doklad na razpolago. Za srečelov je mora; dati dobitek, ker sicer bi ga bojkotirali. V kraju, kjer je bil še pred dverni leti sam, je sedaj že sedem gostil, obrti. Pijač potoči in celot :ega prometa ima komaj petino c d jireje, davčne dajatve so pa višje. Že večkrat je potrkal eksekutor na vrata. Zarubili so mu pohištvo. Kako bi ga rešil, kaj bo?
Na občinski deski je razgrnjen pi oračun. Doklade na ono, kar predaja gostilničar, naj krijejo s/a pro-računaniii izdatkov. Tiho bodi gostilničar, še predobro ti gre, so mu rekli, ko je občinskim očetom potarnal - Prosi' je, da bi plačal doklada p .tem, ko bo kaj prodal. Smejaii so se mu in od vseh 5 sodčkov vir a je .-naval kar naprej plačati. »Ce ne moreš, par zapri gostilno« so mu rekli
Pogodrnjal je, zakaj so dali tem m tem koncesije, »mojo davčno moč ste uničili, ne bom mogel niti sam m moja družina živeti, kaj šele, da In mogel Vam kaj plačati za Vaš urad in k ašo občinsko družino«. »Molči«, so vpili nad njim, »ali ne veš, da te ti kričač nezadovoljni, lahko kaznujemo za to, kar se predrzneš govo rili!«
»Pavšal trošarine moram plačati od pijač 2 Din na liter in če bo tako napi c j šlo, bo prišlo kmalu po 4 i . i i na liter. Drugim, ki niso gostilničarji ni treba plačati, cele sode vina jo
v	kb teh privatnih in raznih »za
mestu. Na hrani bodo tudi oni tujci seveda po gostilnah.
Poznavalci razmer trdijo, da se bo po prestani vseobči krizi baš tujski promet neizmerno dvignil jn razvil. Pri* propagandi, ki jo Dolenjska in Novo mesto še posebej vrši, se nam je nadejati najboljših tozadevnih dni. Pa ne čakajmo na to, da pride samo, in ne čakajmo dotlej, ko bomo že rabili to in ono, počasi se pripravljajmo na velike naše dni in polagoma skrbimo, da nas čas ne prehiti ter nas ne najde nepripravljene!
Pa to ne velja le za mesto samo. Tudi okoliški gostilničarji naj bi tujskemu prometu posvetili vso skrb. Ne toliko vsakodnevni »firkelčki«, tujska sezija bo njih molzna kravica. V celem novomeškem srezu je 250 gostiln vseh kategorij z nekako 200 tujskimi posteljami.
Letos je bil neke vrste uvod v tujski promet na Dolenjskem, tujci so nas opazovali še bolj površno in dobrohotno, naslednje leto pa nam bo prestati ognjeni krst. Nanj se pripravimo, ker od dobrega začetka zavisi vsa tujsko-prometna bodočnost Dolenjske!
In Novo .mesto nima druge prihod-njosti kot tujski promet. Ta pa je tudi najboljša in najrentabilnejša in sloni največ ha ramah podjetnih gostilničarjev. Zato si dobro postljite, da boste dobro ležali!
Pirnat Viktor.
družnih« hiš, pijejo vsevprek, le v i gostilni ne brez tega pavšala, uniči > i bom. uničena bo tudi Vam davf r a | hrbtenica, zakaj delate takoc« »Mol-j či, ti »n on, ki pri *ebi pije, naj p’s-l ča. so mu rekli. »Mi smo narodni go-I spodorji, ti si pa nikar ne domišljaj I da veljajo javne dajatve za gostilni-| čarja tako, kot za druge.« j »Na Dunaju, v Parizu in drugod ! *n sklenili zakon, po katerem se nc | da nobenih novih koncesij gostiln. | obrti in obstoječim večjim obratom j dajejo celo podporo, da se morejo v j teh težkih časih vzdržati. Zakaj pa j pri nas ravno narobe delate?-« Po j soh' so se smejali gospodje. Vse so mu jekli: norec, tepec, gobezdač, naivnež, kaj pa misliš, teslo, če ti ni prav, pa kar pojdi na Dunaj in v Pari/. tja pojdi k takim neumnim » .a ro nun! gospodarjem«!
»Brezposelnost je velika, podpore potrebnih veliko«, je rekel mož pod lipo. »Fond za brezposelne in revne je treba napraviti. Kadar kdor kaj kupi in plača, mora plačati posebno računsko takso; ampak to samo, če kaj kupi pri gostilničarju, drugod ne! —• Tu imaš gostilničar listke in gorje ti, če ne boš vsakomur na te listke pisal račune! Zakaj samo gostilničar*, te nič ne briga!« — Kazen je moral že večkrat plačati, ker ga je dobila »leteča kontrola«. »Bomo gostilničarjem že pokazali« so rekli.
Za svojo gostilničarsko pivovarno se je zavzel. Pripovedoval je, da se pivo kuha iz vode, ječmena, hmelja in kvasa in da pivo gostilničar prodaja, kuha pa nekdo drugi, ki smatra gostilničarja za svojega hlapca »Zakaj ne bi imeli gostilničarji svoje lastne kuhinje za to pijačo«, je dejal. Izračunal je, koliko milijonov, ki gredo v milijarde, znašajo žulji njegovih rok. Lopnili so dolgorivci po njemu: »Kaj si ti neumni gostilničar domišljuješ, da boš gro dobiček od tega ti imel? Ne- Nas deset, dvajset je za to poklicanih, da ti pivo kuhamo. Garaj, delaj za nas, tes-
lo	trapasto si, hvali Boga, da ti pivo sploh dajemo, da ga moreš za nas prodajati!« Celo denarni zavod so terorizirali, da ne sme dati gostilničarjevega denarja ven, da bi ta »mrha« res ne preluknjal korita z njim. »Le kako si upaš in predrzneš ti gostilničar povedati, da ti pivo prodajaš in da spada zaslužek od te kuhinje tebi? Evo ti čebre gnojnice na te, pljunke na tvojo uporniško buti-co! Nekaj bo že ostalo!«
Trošarinski zakon, pravilniki za gostilničarski stan, mrcvarjenje obeh na vse načine brez njega in proti njemu; točilne takse; pavšalne dajatve kot nadomestilo prejšnje drž. in banovinske trošarine; pavšalna taksa za račune; občinska taksa na račune; direktni davek; avtonomne doklade i. s.: banovinske, občinske, cestno-okrajne, zdravstvene, cerkvene, zbornične; davek na promet; trošarine na svetlobo in gorkoto; takse na godbo in na to, če bi bil v hiši gostilničarja kdo tako vesel, da bi hotel plesati; davščina na prenočevanje tujcev; policijske ure; diktat raznih kartelov; občutek manjvrednega obravnavanja njegovega stanu; vse to mrgoli v mislih našega gostilničarja.
Zadruge imamo. Nekatere delajo, nekatere nič, nekatere pa delajo celo škodo svojim članom. Bog ve, ali bo naš stan prihodnje leto našel potrebo boljše stanovske solidarnosti? Ali si bo znal ubrati pot borbe za enakopravno upoštevanje in veljavo v narodnem gospodarstvu, ki mu pri tiče? Ce ne, bo prihodnji Sv. večer spremenjena trobenta miru in dobre volje v boben gorja marsikateremu našemu gostilničarju.	M.	C.
Položaj gostilnižarfev na Dolenjskem
Gostilničarski stan na Dolenjskem je padel v zadnjih letih na tako nizki nivo, da se bo težko v doglednem času, ker ni nobenega izgleda, opomogel. Že sama takozvana kriza je veliko kriva temu, še največ pa je pripomogel nazadovanju te obrti no-
Pozor gostilničarji!
Iililllllllillllllllllil!lllll|llll!!lllllilll[l!l|ll|l|ltl|i|l||||||
Z avgustom 1933 bo predvidoma prišlo v promet pivo Gostilničarske pivovarne d. d. Laško.
P. n. tovariše gostilničarje opozarjamo na to dejstvo s prošnjo, naj se v tem času nikakor ne vežejo s pogodbami na obstoječe kartelirane pivovarne, ker jim bo le-to v event. škodo pri njih obratih.
Pivo iz Gostilničarske pivovarne d. d. Laško bo najboljše kakovosti ter bo tudi glede cene konkuriralo s cenami piva iz drugih pivovaren. Konsumentje iz Slovenije, posebno pa iz Hrvatske že danes živahno povprašujejo po našem pivu. Vaša korist in stanovska dolžnost Vam narekujeta, ozirati se na to opozorilo. Vse to velja tudi za proizvajanje kvasa.
Oostilmčarska pivovarna d d. Laško
ti
vi	prav ponesrečeni trošarinski zakon, kateri je gostilničarstvo na Dolenjskem popolnoma ugonobil. Znano je, da je lepa Dolenjska vinorodni kraj in da novi zakon dovoljuje vsakemu vinogradniku točenje vina brez vsakih plačevanj taks ter trošarine, dočim morajo gostilničarji plačevati takse vseh vrst, in nazadnje še velike davke. Radi tega je veliko gostilničarjev opustilo svojo obrt, kar pa sigurno ni v korist ne tujskemu pi ometu še manj pa občinam, katere so po večini krile svoje izdatke največ s trošarino. Kje naj sedaj občine pri teh velikih primanjkljajih iščejo kritja, je sigurno veliko vprašanje. Če’ pogledamo samo občino Novo mesto, katera ima v preteklem letu okoli 180.000 Din primanjkljaja; da trpi na temu tudi banovina, seveda ni nobenega dvoma. Pa tudi v moralnem oziru je no-
vi	zakon pripomogel velikim pobojem in pretepom, kajti le redko je bilo^na Dolenjskem slišati, da se je zgodilo pri gostilničarjih v teku desetletij toliko pretepov kot sedaj v teh nesrečnih vinotočih pod vejo in pri neprijavljenih prodajalcih te božje kapljice.
Zato bi bila ne samo želja, ampak potreba vsega gostilničarstva cele Dolenjske, da se novi trošarinski zakon novelira primerno vsaki banovini, prepove naj se prodaja vina po 5 1, dovoli pa naj se prodaja vina od 56 1 naprej po kmetovalcih, gostilničarjem pa naj se dovoli plačevanje trošarine ali pavšalno ali pa od soda, katerega se stavi na pipo. Gostilničarji Dolenjske nikakor nismo proti našim kmetom, kajti mi vsi vemo, da ako ima kmet denar, ga imamo vsi, vendar pa moramo odločno protestirati, da se pomaga enemu stanu na ta način, da se drugega popolnoma ubije. Pomagati si morajo vsi stanovi ter naj bi tudi v tem slučaju veljalo naše lepo staro geslo vsi za enega, eden za vse.
Da bi si naš stan opomogel, je treba predvsem skrbeti za tujski promet, kajti ta bi nam še nekoliko pomagal, kor jo sicer naša Dolenjska res prav lepa, ampak na žalost na drugi strani revna. Želeti bi bilo predvsem, da nam ostanejo nedeljski izletniški vlaki iz Ljubljane in če mogoče iz Zagreba preko Karlovca, ker so že letos veliko pripomogli
v splošnem našem življu. Pa zakaj tudi ne? Saj so pri nas na Dolenjskem tako lepi kraji, da se zamore-jo primerjati najlepšim krajem tujih držav. Metropola Dolenjske Novo mesto ima ne samo lepo lego ter po ceni življenje, ampak tudi krasno okolico n. pr.: Trško goro, Toplice, Šmarjeta, Otočce, dolino gradov itd., kar je danes vse zvezano z avtobusnimi progami, ter se zamore vsak, tudi najrazvajenejši gost za malenkosten znesek ob nedeljah razvedriti.
Da pa bodo tudi naši gostilničarji, posebno na deželi, zamogli nuditi svojim gostom vse potrebno res tako kot se spodobi, namerava gostilničarska zadruga prirediti tekom prihodnje spomladi gost. tečaj. Seveda pa je isti združen z velikimi stroški, za katerih kritje se je že nekoliko skrbelo. Poklicana pa bo v prvi vrsti naša bodoča zveza, da se pobriga ter
. vzame vzgled po svoji sestri na se-I veru, katera je že priredila nešteto i takih tečajev za svoje člane, ter ta-; ko nudila svojemu članstvu nekako i moralno podporo ter spodbudo tako, ; da bodo naši gostilničarji tudi na i deželi zmožni postreči tudi najraz-j vajenejšega gosta.
Prijave za pridohnino
Med dolžnostmi, katere treba v po-četku vsakega leta izpolniti, spada tudi vložitev davčne prijave za odmero pridobnine. Te prijave se morajo vložiti pri pristojni občini ali davčni upravi v roku, ki ga določi vsako leto finančno ministrstvo in ki ne sme biti krajši od meseca dni. Po dosedanjih izkustvih sodeč, bo pričel rok za prijave za leto 1933 v prvi polovici meseca januarja 1933. Točna določitev tega roka bo objavljena v dnevnem časopisju in po občinah na krajevno običajen način. Ker je verjetno, da bo ta rok pričel še pred izidom prihodnje številke našega glasila, opozarjamo na to že sedaj naše naročnike, ker smatramo, da je za pravilno odmero pridobnine važna pravilna izpolnitev izjave in je vsak na tem interesiran..
V svrho boljega razumevanja, kaj je smatrati po davčnemu zakonu kot dohodek in kaj se sme odbiti in kaj ne, hočemo v kratkem pojasniti v sledečem:
Po zakonu tvori davčno osnovo, t. j. podlago, od katere se davek odmeri za davčno leto 1933. enoletni čisti dohodek podjetja ali obrata v poslovnem letu 1932. Kot čisti dohodek se pa ne sme smatrati le one dohodke, ki so davčnemu zavezancu koncem leta ostali, temveč čisti dohodek je tudi ves donos obrata, ki služi za preživljanje in vzdrževanje družine davčnega zavezanca, kakor je tudi pri nameščencu in delavcu plača oziroma mezda njegovega dohodka, od katerega se mu odteguje davek.
V davčni prijavi je treba navesti kosmati dohodek, režijske stroške in čisti dohodek. Večina obrtnikov pa ne vodi trgovskih knjig, iz katerih bi se dali ti podatki posneti, zato jih je zbrati iz raznih zapiskov.
Kosmati (bruto) dohodek je razlika med nabavno ceno in blago (h kateri je prišteti še stroške prevoza in nakladanja ter razkladanja) in med ceno prodaje tega blaga.
Od ugotovljenega bruto dohodka se odbijejo režijski stroški, ki zade-, vajo le obrat in sicer:
1. Najemnina za obratne lokale odnosno najemninska vrednost teh prostorov v lastni hiši. Najemnina za privatno stanovanje se pa ne sme odbiti.
2. Izdatki za kurjavo, razsvetljavo, snaženje in slično.
3. Plače in mezde pomožnega osob-ja in služinčadi v novcu in naravi; te slednje treba oceniti po krajevnih razmerah.
3. Phače in mezde pomožnega osebja in služinčadi v novcu in naravi; te slednje treba oceniti po krajevnih razmerah.
4. Obresti od dolgov, v kolikor ti zadevajo obrat. Te obresti treba na-
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA IA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI KONGRESNI TRG štev. 2
priporoča haloška in ljutomerska
VINA
svojih članov in fini pristni
€W!ŠIK
po zmernih cenah
vesti v dejanski višini plačane v letu 1932. z navedbo imena upnika in dokazom, ker se sicer ne priznajo. Dolgovi sami pa niso odbitni, četudi so bili plaani.
5. Odpisi za amortizacijo mrtvega inventarja (gostilniške oprave, posode, event strojev).
6. Faktično v letu 1932. plačani državni in samoupravni posredni davki, t. j. državna, banovinska in občinska trošarina, doklade k pridobni-ni itd.
7. Takse in carine (točilna taksa, trošarinska taksa, taksa za gostilniške račune, taksa za telefon in drugo).
8. Davek na poslovni promet.
9. Prispevek za Zbornico TOI v Ljubljani za gostilničarsko zadrugo in slično.
10. Prispevek za zavarovanje nameščencev, a le v oni višini, do katere je delodajalec po zakonu obvezan.
11.	Premije za zavarovanje obrata, blaga in strojev, t. j. zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam in slično, a ne za osebno zavarovanje.
Ne smejo se pa odbiti od kosmatega dobička:
a) Svote, porabljene za povečanje obrata, za povečanje osnovnega kapitala ali za poravnavo dolga, to je izdatki za razširjenje lokalov, za dozidavo, napravo vrtnih utic in zidov ali žive meje, za nabavo novega inventarja in slično.
b) Pridobninski davek, t. j. državni davek od podjetja ali obrata.
c) Nadomestilo delovne moči članov družine, če ti člani živijo skupno z davčnim zavezancem.
č) Darovi in nepogodbene nagrade nameščencem in drugim, kakor tudi vsi drugi neobvezni izdatki.
d) Strošk gospodinjstva (privatnega) davčnega zavezanca v katerikoli obliki (v blagu ali naravi).
e) Zgube prejšnjih poslovnih lot.
Da bo mogoče vsakemu članu zbrati pravočasno potrebno gradivo za pravilno izpopolnitev davčnih prijav, se priporoča, da si zberejo podatke, ki so na podlagi gorenjih izjav potrebni.
Odprava trošarine in sij ene posledice.
Vinogradnik je pričakoval od no vega trošarinskega zakona, da bo ne le lahko odprodal svoje virio, izpraznil kleti ter pripravit posodo za novo letino temveč je pričakoval da se bodo tudi cene vinu dvignile. Po eno letni skušnji se te in enake nade vinogradniku niso uresničile. Mirno lahko trdim, da novi trošarinski zakon v 80% prinesel uspeha kakoršnega je pričakoval vinogradnik. Ako se je pa cena letošnjemu vinu kje zvišala aii če se ga je tudi več prodalo ni to pripisovati novemu trošarinskemu zakonu temveč drugim okoliščinam.
Iz iziav posameznih vinogradnikov ali članov vinogradniškega društva ie razbrati, da se nahaja danes vinograd nik v istih težkoča.h kakor pred uve ljavljenjem sedanjega troš. zakona.
Zle posledice novega troš. zakona so se zlasti opazile v pančanju vina. Opetovano sem videl na lastne oči kako so vozili neznani vozniki iz Hr-vatske v Slovenijo vino v najhujši vročini.’ To vino so po cele tedne prodajah po dva do tii dinarje liter a tega vina nikakor ni hotelo zmanjkati. Ničem tu omenja i posledic takega pro dajanja vina po vaseh kjer so se cele skupine ljudi opijanile do nezavesti, nezavedoč se kaj počenjajo. Ubogi, si romaki so dali zadnje dinarje za po~ kvarjano vino. To stran tega vprašanja naj obravnavajo učitelji, duhovniki in sodniki, t. j. tisti ki se pečajo z moralistiko in kriminalistiko. Jaz hočem samo opozoriti na škodo ki jo je s pančanjem in ponarejevanjem vina imel naš pošten vinogradnik. Že samo s temi zlimi posledicami je troš. zak.
vinogradniku več škodoval kot koristil.
Stojim na stališču, da je treba prvenstveno ščititi vinogradnika kod producenta. Kljub temu pa ne morem omalovaževati vinskega trgovca in gostilničarja ki sta vsaj v sedanji gospodarski obliki prepotrebna činitelja, ki sta pa vsled novega troš. zakona pahnjena v izredno kritičen položaj. Zlasti velja to za malega gostilničarja.
S svobodnim prodajanjem vina, v veliki meri ponarejenega, od katerega se ni plačalo ne predpisanih taks ne občinske ne banovinske trošarine se je prodaja vina po gostilnah tako občutno zmanjšala, da preti temu obrtniškemu st;.nu propast.
Slovenija je v veliki meri ptujsko prometna pokrajina. Pogoj za ptujski promet je pa dobra gostilna s prenočiščem. Od tujskega prometa ima Slovenija velike dohodke, da lahko rečemo da je to največja industrija v Dravski banovini. Zato bi r.e smel noben zakon rušiti tujskega prometa, to sa pravi izpodkopavati temelja go stilničarsk.i obrti. Z novim troš. zak. pa trdim, da je bila gostilničarskemu stanu zadana občutna rana.
V koliki meri pa so bile prizadete občine z novim troš. zak. pri svojih proračunih pa naj mi bo dovoljeno sklicevati se na resolucijo »Županske zveze« v kateri soglasno zahtevajo pravico do pobiranja trošarine v do-sedanji višini ker v nasprotnem slu čaju bi morali vsi župani izročiti blagajniške ključe oblastem. Občinska gospodarstva pa bi bila zrušena na tla.
^Na opetovana posredovanja banovin, »Županske zveze«, kakor tudi narodnih poslancev je bil z zakonom o izrednih kreditih spremenjen člen v § 72 zakona o državni trošarini, ki določa maksimiranje občinske trošarine v toliko, da smejo v letu 1932 pobirati podeželske občine največ 1 Din mesto po 1 ‘50 Din od litra vina. Ravno tako bo treba omogočiti tudi banovini zopetne dohodke iz trošarine.
V splošnem se lahko trdi, da se novi troš. zak. v praksi ni obnesel.
Z dekoncentracijskim zakonom se bo poleg obilice drugih važnih vprašanj tudi trošarinsko vprašanje končno veljavno uredilo tako, da bo ustrezalo veliki večini prebivalstva.
Koman Albin.
Trošarinski zakon se ruši!
Finančni minister je radi siie razmer predložil 14. decembra 1932 Narodnemu predstavništvu v imenu kr. vlade zakon o naknadnih in izrednih kreditih za proračun drž. dohodkov in izdatkov za leto 1932/1933. Ti krediti so namenjeni ze izvajanje javnih del in za podpore brezposelnim v raznih krajih naše države. Nadalje se bodo uporabili ti krediti za ponovno otvoritev srednjih šol in za imenovanje nastavniškega osobja. Jako zanimiva je posebno ona odločba tega zakona, ki govori o ukinienju maksimiranja občinskih trošarin, katero je bilo uvedeno v poznani trošarinski noveli z dne 18. aprila t. I. Predlog kr. vlade jasno priča o silno težkem položaju naših občin, ki so črpale svoje dohodke v jako veliki meri s trošarino na vino. Pa kaj bi govorili še dalje o tem, ko smo itak o važnosti trošarin za občinsko gospodarstvo mnogo razpravljali v našem časopisju in se s to zadevo bavili na naših protestnih zborovanjih že pomladi. Radovedni smo b i', kako se bo obravnaval vladni predlog v fnančnem odboru, kjer sede večinoma iste osebe, kakor takrat, ko se je rodila ideja po odpravi trošarin in našla svoj izraz v toliko kritizirani trošarinski noveli, Mi smo računali na konsekventnost finančnega odbora in pričakovali, da bo vladni predlog z isto odločnost o zavrnjen, kakor svoje-časno, ali doživeli smo pravi čudež. Vladni predlog je bil namreč sprejet v-finančnem odboru z 2 glasovoma večine. Med drugimi sta iz konsekvent-nosti, kar je nam jako imponiralo, glasovala oče trošarinske novele g. Ilija Mihajlovič, narodni poslanec iz
Šumadije in pa gosp. poslanec Lovro Petovar iz Ivanjkovc. Toda človeK o-brača, Bog pa obrne. Tako se je zgodilo tudi s sklepom finančnega odbora. Narodna skupščina se je namreč o-svojila le kompromisni predlog glasom katerega bodo smele podeželske občine pobirati občinsko trošarino na vino do 1 Din, mestne občine pa do
1	Din 50 p o .J hirs. Tako je ta trošarinska novela doživela prvi udarec in če se ne motimo ii bodo sledile kaj krnalo še druge važne spremembe, kajti gospodarstvo se včaših le prav težko prilagodi še tako idealno za mišljenim eksperimentom posameznikov. Koliko je nas stai ta eksperiment, pa bomo kasneje obravnaval'. Pričakujemo že iz konsekvent-nosti, da bodo incijatorji tega na tako idealni način rešenega teošarinskega vprašanja tudi poravnali škodo.
Ali smo lahko zadovoljni z delom v naših organizacijah ?
V	vseh naprednih državah po vojni opažamo kako iščejo te v preorga-niziranju svojega gospodarstva se rešiti iz težkega položaja in vedno večja postaja zahteva, o zrušenju prenapetih carinskih zidov, prepričanju, da je koristnejša medsebojna izmenjava dobrin, kakor pa, da popolnoma prenehajo gospodarski stiki vsled raznih omejitev.
Ta »jaz« mora pasti ter najti razumevanje za občestvo kakor bodo morali uvideti to vsi stanovi, da je nemogoče uveljaviti stališče sebe brez, dokler se potom sporazuma ne ustvari harmonična celota vseh. Vsakdo pod božjim solncem ima nesporno pravico ustvariti eksistenco sebi in bodočim generacijam, more pa to le uspešno storiti v vrstah organizacij, katere imajo v načrtu zboljšanje splošnega gospodarstva. Da posameznik danes ne pomeni mnogo, vidimo povsod organiziranje zadružnih in gospodarskih enot s ciljem: poenostaviti produkcijo, znižati režijo, tipizirati in dvigniti kvaliteto biagu, iskanje dobrih tržišč ter zboljšanje zakonodaje.
Kakor povsod, moramo tudi mi poseči v to tekmovanje ter ne smemo dopustiti, da bi se naš položaj radi nezanimanja še poslabšal. Vemo, da marsikdo, kadar mu je' bilo dobro, se ni rad zanimal za organizacije ali napake in pogreške, napravljene o takih prilikah vsled nezanimanja članstva se dajo pozneje le težko ali pa sploh ne popraviti.
Spomnimo se na prva povojna leta ko so naši vinogradniki premalo uva-ževali svoje organizacije in niso ime-
li	razumevanja, da bi premotrili temeljito tistikratni položaj ter z dobro gospodarsko politiko vplivati na merodajne faktorje, še danes bi ime-
li	marsikatero tržišče, ki so nam ga zasedli drugi sosedje, četudi ne zmi-raj z prvovrstnim blagom.
Ko so se pričela valiti razna bremena na gostilničarski stan, ni bilo
dosti razumevanja, da se te razdele pravično. Mi smo potom intervencij in na sestankih povsod dokazovali, da s padlim izvozom in preobremenitvijo z davščinami mora priti do popolnega poloma v naši vinski produkciji, kar se je žalibog uresničilo, šele ko je postal položaj izredno slab, se je v naših goricah zganilo ter pričelo misliti kako pomagati vinogradniku. Da se izboljša kvaliteta, smo dobili moderen vinski zakon, kateri naj izloči iz naših goric in kleti vse ono, kar imenu dobrega blaga škoduje. Zasilno naj bi rešil krizo nov trošarinski zakon s prosto prodajo vina od 5 in 10 1 naprej ter povečal potrošnjo.
Kako je vplival ta zakon na finance države in samouprav ter, da največ gospodarsko trpi naš stan, ni treba posebej povdariti. Da ]e moral dobiti ta zakon od onih, ki so ga do danes povsod branili pri proračunski debati v Beogradu spremembo v prid občin, katerim se prepusti maksimiranje trošarine, je dovolj značilno.
Najbolje so odrezali s prostim točenjem vinogradniki s slabšimi vini (divjaki), ki so lahko nemoteno in po ceni prodajali ter imajo tudi letos polne kleti takega vina, katero bo na pomlad zopet poplavilo na skrit in javen način naše mesto in vas.
In tako stoji naše gostilničarstvo ob zaključku leta ter se vprašuje kakšna je bila bilanca borb, katere nam niso prinesle zaželjenih uspe-' hov. Delo v naših organizacijah je bilo mnogostransko, vsa vprašanja, ki smo jih gori navedli, so le odlomek našega hotenja in vsak, kdor je imel vpogled v to ogromno delo za skupnost in posameznika, mora priznati, da bi nas marsikaj huje zade-
lo,	če bi se naše zadruge in Zveze ne zavedale težkih nalog napram članstvu. Da še danes naši uspehi niso povoljni, moramo pripisati desorga-nizaciji članstva v južnih krajih naše domovine. Pa tudi tukaj prihajajo do spoznanja. Prepričani smo, da pride čas, ko se bo znašlo vse gostilničarstvo naše širne domovine v delu na skupnih interesih ter bo stanovska zavest prodrla v dušo vsakega poedinca in bodo naše gostilne postale pravi narodni hi’ami, kjer bo našel vsak potnik in domačin krepčila.
Mnogo dela je še nedovršenega, treba bo še po strmi stezi navzgor, a to nas naj ne plaši. Skupno in krepko vzdržimo in hodimo pot z našimi prepotrebnimi organizacijami do lepših dni, kateri morajo priti — to bodi naša poslanica v Novem letu.
Listnica uredništva.
Ker smo prejeli nekaj gradiva prepozno, smo ga morali odložiti za prihodnjo številko. Prosimo cenj. dopisnike, da nam oproste.
Oglašujte!
mm*
Kcmsum
Radeoshs zdrasilns sode
stalno raste. To je zadosten
dokaz, da ljudje to mineralno vodo izredno čislajo.
V	Vašem interesu je, da svojim gostom ustrežete ter jim servirate
Radensko zdravilno vodo,
ki ima to prednost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako
vsako tudi najbolj kislo vino prijetno pitno.
Kletarstvo
Pretakanje vina.
Poleg reda in snage v kleti je pretakanje eno najvažnejših opravil. Brez pretakanja ni dobrega kletarstva in če vina pravočasno in pravilno ne pretakamo, se nam vino prej aii slej pokvari.
Namen.
Namen pretakanja je, da se vino loči od vseli istih snovi, ki lahko gnijejo, to je od drož pri prvem pretakanju) in od kaleža (pri nadaljnih pretakanjih). Daljni namen pretakanja je, da se pri pretakanju dovaja vinu zrak, kisik zraka, ki pomaga, da se iz vina hitreje izločijo snovi ki se nahajajo v njem v še raztopljeni obliki, ki vino kalijo in ga delajo nestanovitnega.
Naj večje važnosti je, da se pretakanje ob pravem času izvrši. Zakaj? Drože in deloma tudi kalež namreč sestojijo ponajveč iz odmrzlih vinskih kvasnic, iz beljakovin, sluznatih snovi, vinskega kamna, škodljivih (gnilobnih) glivic, posebno če je grozdje bilo gnilo itd. Kaj bi se zgodilo, če vina sploh ne bi pretakali?
V tem slučaju bi se poleti (posebno v slabih kleteh) drožje začelo vzdigovati in začeli bi se razvijati raznovrstni škodljivi mikroorganizmi — j glivice in bakterije, ki razkrajajo gori navedene snovi, kakor tudi najvažnejše snovi v vinu, to je alkohol, kisline i. dr. snovi; to bi se zgodilo tem prej, čim slabša (toplejša) je klet in čim šibkejše (manj alkoholno) je vino. Take neprijetne, nevarne pojave — običajno zavrelka, zaznamujemo skoraj vsako leto v južnih, zlasti v istih krajih, kjer običajno prezgodaj berejo in dobijo manj alkoholna vina, kjer imajo slabe (tople) kleti in kjer vina prepozno ali pa sploh ne pretakajo.
KoUkcat?
Kolikrat pretakamo vina, je različno. Navadno pretakamo vino v prvem letu le dvakrat, boljša kvalitetna vina pa tudi tri- do štirikrat.
V drugem letu pretakamo vina navadno le enkrat, do dvakrat, v poznejših letih pa, če vina tako dolgo še držimo, samo enkrat na leto, oziroma po potrebi.
Mlada, posebno sluznata vina pretakamo tako, da se vina čim bolj na srkajo zraka, to je, da jih pri pretakanju čim bolj prezračimo. Stara, posebno fina buketna vina pa pretakamo tako, da pridejo čim manj mogoče z zrakom v dotiko, sicer bi prehitro postarala in bi izgubila na svežosti.
V	kakem vremenu?
Ce le mogoče, pretakamo vino ob lepem, jasnem vremenu. Pri tem pa pazimo, da se klet oziroma vino med pretakanjem preveč ne ohladi. Pri lepem vremenu in visokem barome-terskem pritisku uhaja manj buket-nih snovi in ogljikove kisline iz vina, kar je važno posebno za siaro vino. Mlado vino potrebuje zrak, a vendar ga ne smemo vselej zračiti, zlasti ne, ako je podvrženo rjavenju
Kedaj in kako prvič?
Letošnja vina so, gledoč na količino kisline, jako zanimiva. Nimajo
—	izvzemši pozne trgatve — kaj mnogo alkohola, istočasno pa inajo tudi bolj malo kisline. Le-to kislino moramo v vinu ohraniti, kajti kislina je potrebna za harmonijo in stanovitnost vina. Radi tega moramo na kislini bolj šibka mila vina bolj zgodaj pretakati, da se kislina ne more razkrajati, znižati na drožeh in po posebnih bakterijah, ki povzročijo tkzv. naravni padec kislin. Običajno pretakamo od Božiča do Svečnice. Letošnja vina, ki imajo bolj malo kisline ali ki so bila pridelana iz bolj gnilega grozdja, bomo tedaj prvič pretakali že prve dni meseca decembra ali koncem novembra.
Na vprašanje, kako vino prvič pretakamo, nam odgovarja vino samo. Vendar jo treba previdnosti, da si s pretakanjem ne pokvarimo vina. Običajno napravimo pred pretakanjem poskus in sicer tako, da iz soda natočimo kozarec vina in ga po-
stavimo na dotični sod. To vino potem opazujemo, kako upliva zrak nanj.
V	primeru, da se vino v kozarcu čez nekaj dni lepo očisti, je znamenje. da vino potrebuje zraka in da ga je radi tega pri pretakanju dobro prezračiti. V to svrho pritrdimo na pipo razpršilnik, ki je podoben onemu vrtnih škropilnic za zalivanje. Skozi tega prši vino iz pipe v finih curkih v škaf, da se obilno pomeša z zrakom. Če nimamo takega razpršil-nika, potem denemo v škaf, postavljen pod pipo, kako metlico ali rešetko, skozi katero teče vino:, da se močno peni in zrači. Navadno se zgodi, da postane vino po pretakanju motno. ali tega se ni bati. Čez nekaj tednov opazimo, kako blagodejno je učinkovalo pretakanje na vino, ker se je vino lepo učistilo in postalo milejšega okusa kakor pred pretaT kanjem.
Zgodi se lahko’ tudi, da pri poskuš-nji vina čez nekaj dni ni vino v kozarcu nič bolj čisto. V tem slučaju je najbrže v vinu še precej sladkorja ali sluznatih snovi, ki se ne marajo izločiti ali pa oboje skupaj. Tudi v tem slučaju bo vinu koristilo zračenje in pretakanje.
Slednji slučaj je pa ta, da se vino v kozarcu popolnoma spremeni, da se zgosti in postane rjavo in dobi neprijeten duh in okus. Temu pravimo, da je vino »porjavelo«. V tem primeru je treba vino pretočiti tako, da pride čim manj z zrakom v dotiko. Najbolje je, da se poslužujemo v to svrho vinske sesalke (pumpe), sod pa, kamor vino pretakamo, moramo močno zažveplati; na 1 hi vina zažgemo 1 azbestni žvepleni trak. Žveplo zažgemo neposredno pred pretakanjem. Žveplov dim, ki se pri gore-nju žvepla razvija, je žveplov dvo-kis, ki uniči isto snov, to je neko kvasilo (encim), ki povzročuje rjavenje.
Kedaj in kako v drugič?
Drugič pretakamo vino proti spomladi, predno se zviša toplota v kleti, to je navadno okoli Velike noči. Če vino še sladi in je drugače brez napake, je to pretakanje velike važnosti, ker s tem osvežimo delovanje kipelnih glivic v njem in se začne vino prašiti in s tem čistiti. Pri tem pretakanju ne smemo vina zažveplati, ker bi s tem zamorili delovanje glivic. Če je pa vino že popolnoma pokipelo, mu zmerno zažvepla-lije (na 1 polovnjak vina 1 azbestni žvepleni trak) dobro stori. Vino je potem še bolj čisto, bolj stanovitno in bolj čistega okusa.
Če se pa vino tekom enega meseca po drugem pretakanju zadostno ne Sčisti, potem se priporoča, čiščenje pospešiti umetno. To se zgodi s tem, da vino čistimo s kakim čistilom, ali pa, da ga precedimo (filtriramo).
Razno
jfiffliiiiiiiiiiiiiiiiii
■ Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne soke
H	uporabljajte
Obrestna mera poštne hranilnice.
Poštna hranilnica bo plačevala s 1. januarjem 1933 za hranilne vloge 4% obresti.
Kongres gostilničarjev v Beli Cerkvi (Banat). Dne 14. in 15. decembra t. 1. se je vršil kongres nekaterih gostilničarskih organizacij, kjer je bila sprejeta tudi resolucija za odpravo trošarinske novele z dne 18. 4. t. 1. Istotako se je zahtevala ustanovitev Centralne gostilničarske organizacije.
Kongres hotelirjev. Dne 4. decembra se je vršil v Zagrebu kongres hotelirjev iz cele države, na katerem se je sprejela obširna resolucija, katero bomo objavili v celoti v naslednji številki lista.
Veliko zborovanje obrtništva iz kamniškega sreza. V Domžalah je zborovalo obrtništvo kamniškega sreza dne 8. 12. t. 1. Na tem shodu se je govorilo proti šušmarjem, nadalje se je zahtevalo decentralizacijo delavskega zavarovanja, navajalo 39 'je primere čudnega postopanja pri izvrševanju rubeži proti trgovcem-ibit-nikom. Naša tovariša g. Cerer iz Moravč in g. Fajdiga iz Kamnika sta stavila predloge za ukinitev trošarinske novele s katerim se dovoljuje
vrelec „TEMPELM
ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter na~ domestuje sodo-bikarbonato v prašku je osvežujoča in
ima dober okus.
Dobi se v vseh bolj šili trgovinah
vinogradnikom šušmariti v škode gostilničarskega obrta.
Zborovanje mlinarjev v Mariboru.
Zastopniki mlinskih organizacij iz bivše mariborske oblasti so razmotri-vali dne 4. decembra v Mariboru o današnjem vrlo težkem položaju mlinarske stroke in o potrebnih ukrepih glede odpomoči.
Brezposelnost v Jugoslaviji. Na kongresu delavskih zbornic, ki se je vršil dne 3. decembra v Beogradu, se je ugotovilo, da je danes v naši državi čez 200.000 brezposelnih delavcev, katerim pa je treba prišteti istotako še 200 000 delavskih družin na deželi.
Oddaja zakupa restavracije in bufleta. Dne 16. januarja 1933 se bo vršila pri direkciji drž. žeieznic v Ljubljani licitacija o zakupu restavracije na postaji Novo mesto. Dne 23. januarja 1933 pa se vrši istotam licitacija za oddajo zakupa buffeta na postaji Dravograd—Meža. Predmetni oglasi so na vpogled pri Zbornici TOI v Ljubljani, pogoji pa pri dirckciji drž. železnic v Ljubljani
Gibanje obrtništva v dravski banovini leta 1932.
Iz vrlo zanimivega poročila, katerega je podal zbornični tajnik gosp. dr. Pretner na zadnji plenarni teji Zbornice TOI v Ljubljani posnemamo sledeče:
Gibanje obrtništva v prošlih štirih četrtletjih nam kaže zbornična statistika, po kateri je bilo skupno (vštevši gostilničarje) 2250 prijav in 1702 odjav, celoten prirastek torej 548. Po poedinih važnejših obrtnih strokah je porazdelitev sledeča:
Nazadovanje kažejo kovači za 23 (prijav 43, odjav 66), kolarji za 34 (19, 53), sodarji za 10 (9, 19), izdelovalci pletenin za 12 (21, 33), krojači za 15 (121, 136) šivilje za 4 (187, 191), čevljarji z 31 (207, 238), mlini za 10 (80, 90), tesarski mojstri za 2 (12, 14). Prirastek so imele tele stroke: Elektrotehniki 5 (6, 1) mehaniki 17 (19, 2), mizarji 11 (107, 96) peki 10 (56, 46;, slaščičarji 9 (11, 2), mesarji 31 (76, 45), stavbni mojstri 9 (10, 1), vodovni inštalaterji 8 (10, 2), slikarji, pleskarji, Črkoslikarji 16 (32, 16), fotografi 10 (16, 6), cementarji 12 (23, 11), ključavničarji 9 (24, 15), kleparji 13 (19,
6), tapetniki 5 (13, 8), centralne kurjave 2 (2, 0), gostilne 262 (440, 178) kavarne 10 (15, 5), bifeji 12 (12. 0), točilnice 20 (21, 1), brezalkoholne gostilne 2 (10, 8).
Odločna beseda predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. I. Jelačina glede trošarinskega zakona.
V	Ljubljani se je pred kratkim vršila II. letošnja plenarna seja ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Iz predsedstvenega poročila, ki ga je podal predsednik gosp.
I.	Jelačin posnemamo, da se je naša najuglednejša in najmerodajnejša gospodarska ustanova odločno izrekla proti trošarinskemu zakonu, kateri je prizadjal gostilničarskemu obrtu neprecenljivo škodo. G. predsednik je omenil, da je pavšalna tro-šarinska taksa, ki je bila uveljavljena kot nadomestilo za trošarino, spravila naše avtonomne finance v težkočo. Izguba države znaša samo v naši banovini 6,000.000 Din, za banovino 15,000.000 Din in približno ravno toliko imajo tudi zgube naše
občine. Radi tega se je zavzel za zopetno uvedbo prejšnjega plačevanja, katerega višina se je ravnala po ko-lični iztočenega vina. Zaradi sedanje ureditve tega vprašanja nekatere občine sploh ne morejo sestaviti svojih proračunov.
Menda so to besede odličnega gospodarskega predstavnika dovolj pomembne, tako da lahko tudi sleherni neprizadeti presodi razorno delo tega od gotove strani tako poveličevanega zakona.
Trgovina z vinom.
Z ozirom na našo obljubo, ker želimo najtesnejšega sodelovanja med vinogradniki in gostilničarji, smo pripravljeni pod označeno rubriko objavljati brezplačno ponudbe vino-granikov. V to rubriko bomo sprejemali samo one ponudbe, ki bodo nam dostavljene potom pristojne vinogradniške organizacije, ki nam seveda jamči tudi za pristnost vina.
Kitica okroglih
»Bridka usoda me tepe hudo — Sultan naš vgriznil je taščo v nogo« —- Ali zbolela ti tašča je res? — »Žalibog zdrava je — crknil je pes!«
Micko je ljubil France iz srca.
»Moja bod’l« - Ona mu rekla je:
»Da«.
Klečal pred njo je — saj tudi kleče Vzame kamela svoj tovor nase.
Peter z gostilne pijan prišel je.
Žena ga zmerja: »Pijanec, prasč«. Peter pa ženo tolaži tako:
»Dvakrat te vidim — kako je hudo «
Stranke sodnik bi rad spravil lepo. Vse je zaman; zato reče tako:
»S pametjo rešit slučaj se ne da; Toraj sodnija bo rešila ga.«
Zadnjič pripeljal je ’z onostran Drave Kmetič v naš Maribor zeljnate glave, kakor da tukaj tako al’ tako Zeljnatih glav bi premalo bilo.
Sveti Florijdn, ti preljubi svetnik,
V	vseh si nadlogah naš zvest, pomočnik.
Hišo pred ognjem obvaruj nam ti; Hišo zato pa sosedu zažgi!
Kavo naročil sodnik nek si je. »Kazenski zakon prinesite še!« »Nimamo ga«, ober reče nato,
»A kava tri dinarje stane samo.«
»Kam tako naglo, prijatelj, ha-ha?«
— Nimam zdaj časa, postal sem pa-
pa —
»Tvoji soprogi, kako ji kaj gre?«
— Tiho, prijatelj — da tega ne zve. -
V. T.
AUGUST AGNOLA
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA O O S T 1 L N E, HOTELE IN KAVARNE
Vesele božične praznike in srečno h želimo vsem našim gostom, odjemalcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se				Jooo leto I mporočamo J
Kristina Vollgruber j gostilna in kavarna Maribor, Frankopanska ul. 17	Terezija Rogina gostilna Maribor, Tržaška c. 38	Marija Šterbink gostilna Man bor, Ruška c. 8		Anton Emeršič restavracija Maribor, Aleksandrova c. 18
j Julija Wresnig gostilna pri »Jelenu« Maribor, Taborska ul. 4	Lah Apolonija gostilna Maribor, Radvanjska c. 48	Verzel Marjeta gostilna Maribo". Frankopanova 25		Marija Koštomaj gostilna Maribor, Mlinska ul. 36
1 I Detiček Roza mesarija Maribor, Frankopanska 35	Feiertag Anton parna pekarna Maribor, Betnavska c. 4	Franc Čerin gostilna Maribor, Vetrinjska ul. 24		Birtič Ernest restavracija pri Klavnici Maribor, Ob Brodu 2
Alojz Horvat || gostilna Sl Maribor, Frankopanova 7	F. M. Podgoršek gostilna Nova. vas pri Mariboru Sp. Radvanjska c. 7	Andrej Halbwidl restavracija Maribor, Jurčičeva ul. 7		Marija Drčar gostilna Maribor, Kacijanarjeva ul. 15
-j S Ing. B. Kocpek & J. Ledvinka, 1 spec. delavnica stančnih nožev 1 Maribor, Frankopanova ul. 23	Ivan Lešnik gostilna Nova vas 5 pri Mariboru	Roza Zelzer, gostilna »Zlata krona« Maribor, Vetrinjska ul. 12		Marija Zaklan restavracija SB Maribor, Glavni trg 8
Ana Hummel gostilna Maribor, Tržaška c. 8	Viktor Auberšek modno krojaški salon Maribor, Državna 24	Ahtig Antonija gostilna Maribor, Frankopanova ul. 55		Alojzija Šafarič gostilna ! Maribor, Splavarska ul. 5
Modrič Josip gostilna Maribor, Taborska ul. 20	I. Legat r^pecijalna popravljalnica pisalnih strojev Maribor, Vetrinjska ul. 30	Josip Šabeder krojač Tezno pri Mariboru št. 3		Plauc Mila gostilna Maribor, Koroška c. 3 ^
Cecilija Seherer gostilna iji Maribor, Tržaška c. 18	Ivan Trpin manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg	Štok Ivan restavracija Pobrežje pri Maribor	u	Josipina Slokan gostilna Maribor, Vojašniški, trg 3
Gustav Scherbaum pekarna, Maribor	Franjo Majer manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 9 F?*® - vv., Vv • —:-.V;-;ka>AŽaSg.*.-±r: -*•! -:--5S33F*3fx 			«a 		n «	K. Hausmaninger veletrgovina z vinor Maribor, Cankarjeva u	n 1. 28	Zofija Mencinger || gostilna Maribor, Pristan 1
|j Ivan Kovačič trgovina s steklom Maribor, Koroška c. 10 »sl	( Minka Kuder restavracija Narodni dom Maribor, Kopališka 17	Kosič Anton, gostilna Maribor, Koroščeva ul. 54	H ■ Ivan Wernig |||f trgovina stekla Maribor, palača Pokojnin, zavoda IM j
S. J. Fabjan gostilna j Maribor, Aleksandrova c. 31	i i An. Senica restavracija in kavarna Maribor, Tattenbachova ul. 5	Marija Seranič gostilna Maribor, Vodnikov trg 4	mm • Hi Jakob Kelc Mm krojač za dame in gospode li Maribor, Slomškov trg 5 lli1 ‘ 1
j T. Soklič tvornica štampiljk, I j 1 Maribor, Aleksandrova c. 43	A. M. Nekrep gostilna Maribor, Vetrinjska ul. 4	Mahnič Alojzija gostilna i Maribor, Dravska ul. 11	1 « li Ivan Zamuda pekarna Maribor, Frankopanova ul. 9
l! Julijana Vidmar gostilna 1J Maribor, Strma ul. 11	Mautner Franc gostilna Radvanje pri Maiiboru	Planinc Josipina gostilna Maribor, Dravska ul 13	Rojko Elizabeta gostilna ' Maribor, Gregorčičeva ul. 19
Dergas Alojzija gostilna Maribor, Koroška c. 48	Pschunder Julija gostilna Radvanje pri Mariboru	Alojz in Alozija Kafer kavarna Rotovž Maribor, Rotovški trg 1	Račič Ivana restavracija »Gambrinus« ■ P Maribor, Gregorčičeva ul. 29 | ;
m Terezija Panlič restavracija 1 JI pri Glavni pošti, Maribor .rti'?. S K ■	Mandl Anton gostilna Radvanje pri Marib<^L, ,0	Božič Marija gostilna pri »Prleku« Mariboiv.Tattenbachova ul. 22	Albert Vicel trgovina s kuhinjsko opremo lih;! VL '■* '-'d BI Maribor, Gosposka ul. 5 ~ * B ' 11
štibler Marija gostilna »mesto Ljutomer« Maribor, Vetrinjska ul. 3	Karol Florjančič trgovina elektroteh. predmetov Maribor, Glavni trg	Fr Bemhardov sin Gust. Bernhard steklarna Maribor, Aleksandrova c. 17	Lenka Janžekovič gostilna in kavarna Počehova pri Mariboru 1
A. Rečnik elektrotehnično podjetje 1 j! Maribor, Pobreška c. 6, tel. 24-4/	Breznik Konrad gostilna Krčevina pri Mariboru	Vlahovič Ludvik gostilna in mesarija Maribor, Aleksandrova c. 38	I. A. Resnik gostilna »pri zelenem travniku« Maribor, Meljska c. 85
Preac Marija gostilna Maribor, Ruška c. 7 L •i1!	J. Voller vinsko kletarstvo Košaki pri Maiiboru •	Pistotnik Alojz krojaški atelje Maribor, Meljska c. 15	Lipovšek Anton | gostilna Maribor, Glavni trg 5 t
1 1 Hometer Josip gostilna »VVilson« Maribor, Aleksandrova t. 53	Rosenberger Vilma gostilna pri Sodniji Maribor, Sodna ul. 16	Mara Vrabl — Ivan Vicman gostilna Maribor, Meljska c. 22	Peklar Franc gostilna pri veverici Spod. Radvanje pri Mariboru ,
f— * A. Achtig gostilna fl Tezno pri Mariboru, Tržaška c. 1 1	Franja Rotar točilnica Maribor, Gosposka ul. 40	T. Mencinger Ljubljana, Sv. Petra c. 43	Polajnar, kavarna »Prešerena Ljubljana J
1 • 1 Skaza Josipina gostilna Maribor, Betnavska c. 124	Josip Klima trgovina z mešanim blagom Maribor, Frankopanova ulica	J. Fabian vinska klet in amerik. bar Ljubljana, Vodnikov trg 2	Andrej Belič, gostilna in trgovina z meš. blagom | Ljubljana, Kavškova c. 18
! »Kosmus«, 1 kmservir. rib, sočivja, sokov itd. lastnika Ferdo in Elsa Kosem Maribor, Magdalenska ul. 35	Strehar Alojzij kavarna »Astoria« Maribor, Slovenska ul. 2	Ivan Černe gostilna Ljubljana	Marija Vospernik kavarna Ljubljana L
Lojze Lisjak gostilna i Maribor, Gosposka ul. 35	Franjo Lah manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg	• Bonča Matija gostilna-pekarna Ljubljana, Sv. Petra c. 41	Kavama »Merkur« Ignac Lebič Celje
i Roza Riedl zajutrkovalnica Maribor, Ob železnici 14 S	Jerica žičkar gostilna Ljubljana, Prešernova ul. 9	Ivan in Marija Marinšek restavracija in mesarija Ljubljana, Prečna ulica 6	Anton Permoser mesar in gostilničar Gaberje—Celje
Josip Benko j|| prodajalna tovarne mesnih izdel-|!|j kov Murska Sobota | j Maribor, Aleksandrova, c., tel. 27-44 1 i j m	šorn Ivan gostilna »Francija« Ljubljana, Kolodvorska "tt'	Gostilna v Rokodelskem domn Ljubljatna, Komenskega ul. 12	Valter in Amalija Hobacher •ti' 'Ji.. 5C, IjH Celje, kolodvorska restavracija
tj un	 1 Josip Baumeister lij Glavno zastopstvo Radenske kisle ■I i- j vode ji:! Maribori Aleksandrova c. 20	Kavarna-gostilna »Leon« (Leo Pogačnik) Ljubljana, Kolodvoiska 29	Anica Starc restavracija pod »Skalco« Ljubljana	Minka Lešnik restavracija »Narodni dom« ||| Celje
pil Ilich Eman , , slaščičarna Maribor, Slovenska ulica	Angela češnovar trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Kolodvorska ul. 33	L. Vilhar urar Trgovina z urami, zlatnino in splošno optiko Ljubljana, Sv. Petra c. 36	Anton Robek gostilna, Celie
|| Petz Franc i gostilna Studenci pri Mariboru	Fany de Schiava restavracija, Ljubljana	Ana Mihalič kavarna in gostilna »Central« Ljubljana	Josip Pečnik veletrgovina z vinom Celje
' Medič Zanki tovarna olja, lakov in barv družba z o. z. Maribor i	Mirko Ukmar gostilna Ljubljana VII, Reininghaus	Anica Peteline gostilna »pod Skalo« Ljubljana pri Križankah	H 11 Ignac Bezenšek gostilna in turška kavarna iJ Celje j
Gostilna S. Weingerl preje Fuchs
Nova vas pri Mariboru
Josip Tscheligl pivovarna in žganjama
Maribor, KOroSka cesta 2
P. Matkovič & Comp.
veletrgovina z vinom
Herman W8gerer
tovarna za mesne izdelke
Maribor
Josip in Matilda Golob
gostilna pri »Lokomotivi«
Maribor, Frankopanova ulica 29
Kavarna »Orient« Ivan Slavec
Maribor, telefon 25-22
Restavracija »pri Šestici« Rozi Zalaznik
Ljubljana, Dunajska c. 8
Anton Sajko
splošno mizarstvo
Spod. ftadvahjd, Streliška 1
Siamičeva Bnliet-restavraeija
Ljubljana
A. Josip Kreuh mesar in gostilničar
Celje, Matija Gubčeva ulica 4
Josip berec
kavarna »Jadran«
Maribor, Aleksandrova cesta 36
Franc Filipič mesarija
Maribor, Jurčičeva ulica 8
Mihael Kus
gostilna
Celje, Glavni trg 5
Bernardi Drago
hotel »Hubertus«
Ciril Majcen restavrater
Ljubljana, Glavni kolodvor
Josip Gorenjak
mesar in klobasičar, zajutrkovalnica
Celje, Kralja Petra cesta
Josip Šinigoj
trgovina z delikatesami
Maribor, Aleksandrova c. 18
Kavarna
»Evropa«
F. Lebič
restavracija »Hotel Beli vol«
Jakob Kapltanovič
gostilna »Vinski hram«
Maribor, Vetrinjska ulica 2
Anton Golež
zaloga Radenske vode
Maribor, Aleksandrova c. 42. Tel. 26-80
Adalbert Gusel
veležganjarna
Maribor
m a I J. & R. Pfrimer trgovina z vinom 111 Maribor |P	Eksportna hiša »Luna« A. Pristernik II lil Maribor, Aleksandrova c. 19 B t:"h 1
1 1 K. Pisanec M pekarna & Maribor, Koroška c. 11 I ■ !l	1 1 1 I »Margo«, .mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv di’užba H Cjijiš Z 0. z. Maribor 1 v 11 II
1 '‘i i j Spij 1$ ! ■ Kimeswenger Ivan H El restavracija in hotel »Meran« Maribor, tel. št. 22-20 i H®!’'1 n	iiji ii i ii ii i ii ! Zemljič Franc hotel »Orel« Maribor, Grajski trg 3 I
lip 11 II I 'v Pugel & Rcssmann veletrgovina z vinom J "i lil Maribor n R;i l>i« tul 1 lj i!| IlII1' SifiŠ ' vi 1	1 j Automatični buffet družba z o. z., 1 Ljubljana, Šelenburgova ul. 4 1 1 i!, \
ii 11 r Zadruga drž. uslužbencev za nabavo potrebščin Ljubljana ■ 	-	-	 1	! j J H »Kajfež«, družba z o. z. Ljubljana, Gajeva ul. 3 1 1
H 1 v!!'1:'? Tomo Majer hotel »Mariborski dvor«, ' • Maribor, tel. št. 23-02	1 ' ' Automatični buffet Valjak-Gustin Maribor | J ji
I 1 Stikler Ida # | i kavarna »Central« H::';;! ‘ Maribor, Gosposka ul. 21	Ciril Kampi sodavičar Maribor, Kettejeva ul. 1
1 1 M 1 Kavarna Tabor P Ivan Flerin Ljubljana, Škofja 12 1	Egon Sehwab trgovina kolonijalnega blaga Maribor, Gregorčičeva ul. 14
	Jančar Pavla hotel »Zamorc« Maribor, Gosposka ul. 30
Fr. Strupi steklarna Celje Nabavlialna zadruga uslužbencev drž. II	Rebeuschegg Franc hotel in mesarija Celje
žel. v Sloveniji r. z. z o. z Ljubljana, Prodajalna Maribor kor. kol.	i !jj Josip Marek gostilna i Maribor, Mlinska ulica 15
	::: . . 1’	-l..-1..- .v:.-' ----- -	■ r.t- .
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA	—
TlCAVA
L3LJBL5 ANA -vodnikov trs st. s.—
jama zadrege
MARIBOR, GLAVNI TRG 1
pod Veliko kavarno
nudi svojim članom po najnižji ceni specerijsko blago Novi člani se sprejemajo ob vsakem času
Obrtna zadruga gostilničarjev in kavainarjev v
Kavarna Tement
Maribor Glavni trg
Ljudska samopomoč
podporno društvo za slučaj smrti
Maribor, Grajski trg 7/
Zvezna tiskarna in knjigoveznica
Miroslav Urbas
izdelovalnica prvovrstnih kranjskih klobas
Ljubljana
i”._______
Želimo vsem gostilničarjem prav srečno in veselo NOVO LETO!
Stecher Kunigtir.da
gostilna
Studenci pri Mariboru
Ernst Ferdinand gostilna
Ivo Štuhec
kavarna
Marija Beranlč gostilna pri »Veselem Frančeku«
Jos. Damisch hotel »Osterberger«
Franc Kravina
trgovina z lesom
R. Matz
kavarna in restavracija »Evropa«
Jakob Pcrhavec
tovarna za izdelovanje likerjev, dez. vin in strupov
Maribor
Tovarna mesnatih izdelkov Anton Tavčar
Maribor. Jurčičeva ulica št. 4	'	f:‘
■ II
Marija Zupančič
gostilna
Karl KossSr
gostilničar in mesar
J. A. Berlič
restavracija pri »Pošti«
Karla Marvar
gostilna
R. I. Petek
trgovina s steklom in porcelanom
Ptuj
Zadruga gostilničarjev
v Ptuju
Mihael Hohnjec
tovarna mesnih izdelkov j
Prodajalna Maribor, Glavni trg 11 in Meljska cesta 18
Maksimalni eenovnik za dimnikarska dela
Za enkratno ometanje	Din
1. odprtega kuhinjskega ognjišča ..........................4.—
2. navadnega prelaznega dimnika, pritlično . . . . . 3.— za vsako nadaljno nadstropje 0.50
3. ruskega ali valjastega dimnika, pritlično...............2.—
za vsako nadaljno nadstropje navzgor ali v klet . . .
4. štedilnika z eno pečico in dimno cevjo do 1 m . . .
5. štedilnika z dvema pečicama in dimno cevjo do 1 m 4.—
6. štedilnika s tremi pečicami in dimno cevjo do 1 m . .
7. železne peči z dimno pečjo do 1 m..........................
8. velike železne peči z dimno cevjo do 1 m....................
9. izredno velike železne peči z dimno cevjo do 1 m . . .
10. dimne cevi od 1 m naprej
11. Lutzove peči, male, brez pečice ...........................
12. pralnega kotla v zasebni hiši 1.50
13. velikega pralnega kotla v zasebni hiši....................2.—
Ta eenovnik velja za ometanje kurilnih naprav, dokler se stalno uporabljajo (§ 2. pravilnika) in kadar se delo izvrši v določenem roku. Če se delo izvrši po posebnem naročilu a ob nevarnosti na nedeljo ali praznik v hišah, ki so raztresene daleč iz va si (na primer po hribih, sredi gozdov in slično) se sme dogovoriti primer no višje plačilo, ki ne sme prekoračiti določenih postavk za več kot 25 odstotkov, v nočnem času od 17. di C. ure pa se sme računati 50% višja cena
Za delo zunaj kraja, v katerem je sedež obrta, se sme zaradi plačila za zamudo časa in za pot računati k postavkam po 2.— Din ali več še pri bitek 50 par, pri postavki 3. pa 1 Din več.
Ne sme se računiti višja cena, nego je določena v tem maksimalnem cenovniku, sme pa se zahtevati manjše plačilo.
0.50
3.-
5.—
2.—
2.50
3.25
0.75
6.-
Dogovoru se prepušča določitev plačila za enkratno ometanje
1. štedilnikov v gostiščih, kjer se pripravlja hrana za goste;
2. aparata za centralno kurjavo in etažne peči, vštevši dimne odvode;
3. parnega kotla z dimnimi odvodi;
4. kanalov v parnih in centralnih kurilnih napravah;
5. Lutzove peči z eno ali več pečicami;
j 6. pekovske parne peči, pekovskega duška, kanala in dimnika;
| 7. cevi v steklarnah in hmeljskih sušilnicah;
8.	tovarniškega dimnika.
Dogovoru se prepušča tudi plačil o za izžiganje dimnika ter za pregled in ostruganje novega dimnika.
Oglaševanje v inozemstvu.
Notico pod naslovom »Oglaševanje v inozemstvu«, katero smo objavili v zadnji številki našega lista, popravljamo v toliko, da sprejema oglase za inozemstvo od interesentov iz Mariborskega okrožja pisarna »Tujsko-prometne zveze v Mariboru«.
J o s. Fajti er
i
preparator
Maribor Komenskega trg 3
Malinovec, brusnice, marmelade, kakor vse vrste brezalkoholnih pijač
NIFERGAL
trgovina z mešanim blagom
Mafibor, Koroška ©nsfa 9
Brezalkoholna
restavracija
iv. in IVi£Sf‘K?a Kalne LJOBLJAIVA
Sv. Petra masip štev. 71
(na vogalu Polakove hiše)
Iasšla je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna Icnjijja ,,Yinski zakon in kletarski vedež"
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom.
XII + 176 strani. Trdo vezana s poštnino vred 50 Oii».
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu bre£u>*a (62 strani): „Das jugoslavlsche Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Habawa se poplača stotero v najkrajšem času, zato x njo ne odlašaj I
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MAJBOIJŠE nvmiim
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
*
Parna pekarna	
Tčavčič	Jako 6
£ju6tjana,	(gradišče 5 A
	žeti vsem prav srečno
Vp	in vese to 7?ovo fefo
Uspeha polno v Novem letu
želi
Avtomatični buffet
„Daj -Dam“
v Ljubljani, na Aleksandrovi cesti 4 — Telefon 23-08
TUJSK0-PR0METNA ZVEZA MARIBOR
ZASTOPNIŠTVO A. D. „PUTNIK“
O
PRODAJA VOZNIH KART, PRESKRBA POTNIH VEZ, BREZPLAČNE INFORMACIJE ZA POTOVANJA, DEPO-ZITER A. D. ,, AVALA“ ZA INOZEMSKE ČASOPISE
Vesefe	6ožičnepraznike	Tiovo
žetimo
vsem našim gostom, odjemafcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo
JDelniška pivovarno , 'čin/on ’
Saško	Sjahljana
Zajec Franc
mesar in prekajevalec Ljubljana, Potočnikova 8
želi vsem svojim odjemalcem prav SREČNO IN VESELO NOVO LETO
Ali že veste?
Za zimo in slabo vreme so
Krois-ovi čevlji
najboljši
Maribor, Koroška cesta 18
Srečno Novo leto 1933
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
F. KOLLMAN, LJUBLJANA
\
katera priporoča svojo bogato zalogo vseh gostilničarskih potrebščin, kakor kozarcev, steklenic, krožnikov, šalic, domače in češke kvalitete po najnižjih cenah.
Vedno točna in solidna postrežba!
Cene konkurenčne!
Dobro ohranjen
orkestrion | Hotel »Metropol« (Miklič)
proda J. Zdolšek, gostilničar, Marčjavas- Pristava
STELE M. & PIELICK I.
trgovina z južnim sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki na debelo
v Ljubljani, Šolski drevored (Semenišče)
'a'
žeti svojini cenj. odjematcem
prav srečno	in	veIlovo
Telegrami: »Metropol« TELEFON: Hote! 27-37 Kavarna 20-22 Menjalnica 33-84
TELEFON 2573
LJUBLJANA, nasproti glavnega kolodvora
124 sob s tekočo mrzlo in toplo vodo, sobe s
kopalnicami, centralna kurjava, llft, garaže, priznano	~. 3
dobra restavracija, prvovrstne pijače, moderno opremljena kavarna, dvorane za ples, bankete in kiube — »Putnik« prodaia voznih listkov in menjalnica v hiši
CENTRALNA VINARNA
LJUBLJANA ♦ FRANKOPANSKA UL. 11 ♦ ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE CENE! TOČNA POSTREŽBA!
PIPE ZA SODE JEDILNO ORODJE - PAPIRNE SERV1JETE ZOBOTREBCE - KOŠARICE ZA KRUH - DRŽALA ZA ČASOPISE - GALANTERIJA - PLETENINE - PAPIR 1. T. D.
DRAGO ROSINA, Maribor, Vetrinjska ulita 26
»
a
m
a
41
¥
: Ljubljana, Laško in Maribor :
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Oelnišlia pivovarna „11111011“
= Ljubljana, Laško in Maribor
zTm^lStvoTKaro! Perc, Celje Za lastnika: Zveza gost. zadrug Ljubljana in Maribor: Drago Bernardi, Celje. Za tiskarno: Milan Cetina, Celje.
Tialr 7.VA7nA	V	Celili.