Štev. 107. T Linbllani, v petek, dne 13. mala 1910. Leto XXXVIII. = Velja po pošti: == Za oelo loto naprej . K 28'— za pol leta > . » 13'— za četrt» » . » 8-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo Inozemstvo » 35'— = V upravništvu: = Za oelo leto napre] . K 22-40 za pol leta » . > 11-20 za četrt» > , » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za poilljanje na dom 20 v. na mesec. — Posamezne itev. 10 v. Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat.....po 15 v za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah atane enostolpna garaondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popnst. ; Izhaja.: vsak dan, lzvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne. oor Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankIrana pisma m ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = P olitičen list za slovenski naro d ■ Upravništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6. = Sprejema naročnino, inserate in reklamaolje. = DprsvniSkngs tnlnfnna fitnv. IRfl. - Današnia številka obsega 4 stran!. '•C 500.000. Kakšen vrišč jc bil po liberalnem časopisju, ko se je zvedelo, da je rajni Kotnik na Vrhniki zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda pol milijona kron! Delale so se pesmi in napadali so »klerikalce«, kakor je to že častita navada. Mi smo že takrat rekli, da je treba z veseljem pozdraviti, če dobe slovenske narodne šole na meji celega pol milijona po zgledu nemške požrtvovalnosti, ki je za. »Schulverein« nabrala v kratki dobi 2,000.000 K in nabira še dalje. Toda že takrat smo tudi to rekli, da s tem Kotnikovim pol milijonom ni vse v redu in da se zelo bojimo, da bo družba komaj polovico od tega dobila, če ne bodo Kotnikovi sorodniki, med katere spada \ prvi vrsti navdušeni pristaš liberalne stranke, njen deželni poslanec in predsednik trgovske zbornice, g. Lenarčič, še to polovico reklamirali za-se, tako da bi družba ne dobila niti počenega groša. Naše domneve so se uresničile! Par ur pred smrtjo je Kotnik, kakor smo že pisali, prodal Lenarčiču vsa svoja posestva v vrhniškem sodnem okraju za 400.000 K in graščino na Krškem za 200.000 K, katero graščino je Lenarčič, nedavno prodal za 800.500 kron. Po podpisu te kupne pogodbe je Kotnik napravil še oporoko, v kateri jo imenoval glede na o s t a 1 o promo-ženje, torej tisto, ki ni bilo v omenjeni kupni pogodbi z Lenarčičem zapopa-deno ,za glavnega dediča Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Premoženje, čez katero je bil Kotnik opravičen po podpisu kupne pogodbe še razpolagati, jc torej obstajalo iz navedene kupnine 400.000 + 200.000, torej 000.000 kron, nadalje iz hranilnih knjižic, terjatev, vrednostnih papirjev, deležev Kmečke posojilnice na Vrhniki itd., ki znaša skupno, kakor ve Kmečka posojilnica, najmanj 200.000 K. Torej je vsa zapuščina visoka najmanj 000.000 -f-200.000 = 800.000 K. Če odbijemo od lega volila štirim sestram, gospej Fli-sovi in trem mojstrom v skupnem znesku 203.500 K, ima družbi prinasti najmanj 800.000 — 203.500, to je 596.500 K. V resnici pa. ji pripade najmanj še 200 tisoč'kron več, ker nismo tu všteli velikih terjatev za opeko in parketc, zakaj obče znano je, da Kotnik ni nikoli nobenega odjemalca za prevzeto blago celih pet do deset let. terjal. Družba bi imela dc facto dobiti okroglo 800.000 K vkljub odbitku različnih volil pred smrtno uro. Toda Kotnikovi sorodniki, zlasti g. Lenarčič in njegovi, stebri liberalne stranke, so popolnoma drugačnega mnenja. Oni si pač mislijo, da ho imel slovenski narod tedaj veliko, ako bodo imeli veliko njega posamezniki, in zato je zdaj ves sodni aparat zaradi Kotnikovega premoženja v funkciji! Dočim so Nemci 2 milijona igraje žrtvovali, se bo morala zdaj Družba sv, CirMa in Meioria s Kotnikovirai sorodniki, pristaši liberalne stranke, nrcce-sirati. da sploh kaj dobil Na Kotnika je zadnji čas posebno neka oseba vplivala, da je nekaj ur pred smrtjo prodal vsa svoja posestva Lenarčiču, kakor tudi, da je preklical vse svoje prejšnje oporoke in napravil drugo. V veliko začudenje se je pa kmalu po Kotnikovi smrti v nekem kotičku našla oporoka iz leta 1901 v kateri ie imenovan za glavnega dediča Lenarčičev sin Milan, družbe sv. Cirila in Metoda se pa tu nič ne omenja. Zdaj pa, ko je g. Lenarčič mnenja da slovensko narodno šolstvo no potrebuje denarja, ampak da ga je veliko bolj on potreben, se ie zglasil njegov sin ' Mj-ega glavnega dediča. KofvuVovo oporoko izpodbija '.onarčič s tem, du ie bil Kotnik v smrt- nih bojih — dvanajst ur pred smrtjo — zmotene pameti. Družba je poslala na Vrhniko notarja Iiudovernika s pooblastilom, da celo lepo reč na lep način uredi, da ne bode javnost imela preveč prilike razpravljati o liberalni narodni požrtvovalnosti. Hudovernik je bil že dvakrat na Vrhniki in baje ni mogel rodbine Lenarčičeve prepričati, cia jc narod več kakor njega posamezniki. Torej stvar je ta, da hočejo Lenar-čičevi sploh vso oporoko izpodbiti, da bi oni dobili tistega pol milijona, ki ga je rajni namenil Družbi. Če pa se jim to ne posreči, pa upajo Lenarčičevi naložiti Družbi toliko bremen in ji toliko odbiti, da bo Družba v najboljšem slučaju fcosna* polovico dobila. Kako to? 1. Gosp. Lenarčič je podal pri sod-niji na zapisnik, da je Kotnik zapustil samo kupnino v znesku 600.000 K, ker je Lenarčič mnenja, da so prišle s kupno pogodbo, s katero je prodal Kotnik tik pred smrtjo njemu vsa posestva, z vrsticami »z vso pritiklino in vsemi premakljivimi in nepremakljivimi rečmi« tudi v last vse terjatve, hranilne knjižice, gotovi denar, vrednostni papirji, deleži Kmečke posojilnice na Vrhniki itd.! Juristi pa pravijo, da to lic bo šlo. 2. Rajni Kotnik je bil tudi vezan vsled oporoke svojo prednika F. Kotnika vsaki sestri izplačati za vsakega*--otroka, ki ga porodi, 2000 K. V slučaju pa, če hi kaka sestra ubožala, jo mora preživljati do smrti. Vsa ta bremena pripadejo zdaj Družbi sv. Cirila in Metoda kot glavnemu dediču. Gosp. Lenarčič jih ni hotel s kupno pogodbo prevzeti; vsled tega sc je ie oglasil gospod Majdič iz Kranja za dva otroka, torej za 4000 K, kar bode morala zdaj Družba plačati! (Za, 4000 K se že lahko bogato dotira šola na meji!) To gotovo ni bila zadnja želja rodoljubnega Kotnika, da bi Družba morala vsa ta bremena, prevzeti. Pa Družbi hočejo naprtiti tudi stroške za pogreb rajnika in potem dolgove, ki znašajo precej tisočakov za hrasto, kar rajni ni še poravnal pred smrtjo. Račun je torej ta-le: Celotna kupnina .... 600.000 K volila odbita ..... 203.500 » ostane...........396.500 K bremena odbita najmenj . 150.000 » ostane....... 246.500 K Družba utegne torej dobiti komaj 250.000 K namesto 800.000 K, ki ji taktično pripadajo, kakor smo po nepristranskem kalkilu izračunali, če sploh kaj clobi! Lenarčičev sin Milan se resno poteguje zato, kakor smo že povedali, da sploh vso oporoko izpod bije, da hi družba sploh nič ne dobila. Notar Hudovernik mu jc rekel, naj nastopi pravdno pot. Bomo videli, če bo Lenarčičev sin res to storil. Lenarčič Je dobil Kotnikovega premoženja nad 2,1?0IV000 K, Dražba pa «3 fioM niti solda, dasi je bila Kotnikova želja, da dobi najmenj pol milijona in bi v resnici morala še več dobiti, kakor smo dokazali! Liberalni listi pa molče, niti besedice ne sinejo, oni, ki imajo sicer vedno polna usta, kako so njihovi pristaši narodno požrtvovalni I Za, danes zadosti! Kdo p?, bo zdaj na to naredil kakšno pesem? Ustanovni ztar ..Slovenske Straže". Na vprašanje gospoda Zupana, pojasni poročevalec, da se jo sklenila pogodba s Ko.Unsko tovarno glede ne prodajo cikoriio v korist obmejnim Slo- vencem, ker je tovarna slovansko podjetje, s slovenskimi delavci. G. Vasle, gostilničar in posestnik v Mozirju pozdravlja ustanovitev »Slov. Straže«. »Tudi mi v Savinjski dolini imamo nasprotnike, ki bi nas radi vto-pili v žlici vocle. Ponosni smemo biti na delo, ki se je danes pričelo. Pred veči-mi leti ste se morali boriti z liberalci samo no. Kranjskem. Tudi pri nas imamo sedaj hoje ž njimi. A pri deželnih volitvah smo pokazali s skupnimi močmi v Savinjski dolini, da smo Slovenci in verni ludje! Dclujmo skupno za domovino, za vero, kajti, kjer jc vera, tam je tudi narodnost!« (Odobravanje.) Kaplan Gomilšek, (Štajersko), izraža željo, naj bi se pritegnilo k agitaciji za »Slovensko Stražo« posebno slovensko ženstvo. Delo »Slovenske Straže« bo dvojno: finančno in vzgojno. Na, Štajerskem je že organizirana četa slovenskih deklet, ki komaj čaka, da začne delati. V zadnji seji odbora »Zveze slovenskih deklet«, se je sklenilo, da dekleta takoj začno vstanavljati podružnice kakor hitro sc ustanovi »Slovenska Straža«. (Odobravanje.) Kaplan Škulj, (Loški potok), na-svetuje načrt, kako bi se moglo organi-zovati denarne prispevke v posameznih krajih. Za zgled navaja, kako so že organizovali tozadevno delo v Loškem potoku. Kmetijsko društvo, posojilnica, izobraževalno društvo, kakor tudi posamezniki so se že obvezali, da redno prispevajo denarno »Slovenski Straži«. Skala ne temelji na odboru, ampak na delavcih našega naroda. (Odobravanje.) Tovarnar Karel Pollak omenja, naj se ne upošteva pri organizatornem delu slovenskega ljudstva toliko števila, kol; značaje. Ako se to zgodi, potoni je gotovo, da ho tlelo »Slovenske Straže« uspešno. Prva zahteva, je: Vun s hinavci isi dobičkarji stranke! (Viharno, burno odobravanje.) Govor gospoda Pollaka je bil sprejet z največjim navdušenjem iu odobravanjem ,ker jo povedal, kar je vsem na srcu, ki so naši. .Turist T. Ogrizek, pozdravlja zborovanje v imenu akademične, mladine. Izvaja sledeče: Pozdravim »Stražo« v imenu akademične mladine, organizirane v »SI. dijaški zvezi«, »Zarji« in »Danici«. Veselimo se današnjega dogodka, ker smo mi prvi okusili bridko ironijo liberalno - radikalne narodnosti, ko so nas vrgli iz Ciril - Metodove podružnice v Gradcu. Že tedaj smo dobili prepričanje, da hi morali mi zatajiti svoja načela, ako hi hoteli še nadalje delati štafažo liberalcem. In v resnici, v Bohinjski Bistrici so postavili naprednja-ki naše katoliško rodoljube pred alternativo: ali podpirati indirektno liberalno - radikalne protikntoliške tendence ali postaviti sc na lastne noge. Z veseljem danes lahko rečemo, da smo se odločili za drugo vprašanje in sfopili na lastne noge ustanavljajoč »Slovensko Stražo«. Kajti naše prepričanje je in ostane, da liberalno - radikalna, absolutna narodnost, ki je že tolikokrat varala in goljufala nas in slovensko ljudstvo, ne sme tudi v bodoče varati in goljufati nas in Slovenko ljudstvo. Zato z veseljem pozdravljam korak naših somišljenikov, ki so se. držali in se držo narodnega, pregovora: »Bolje drži ga, ko lovi ga«. (Živa h n o odobravan j c.) Ko pa je nastopil župan našo najsevernejše slovenske postojanke, g. Thaler, je nastalo med zborovalci navdušenje in odobravnaje, ki ga ni hotelo hiti konec. Govoril je približno sledeče: »Ni jc menda občine, o kateri bi se \ zadnjem časn toliko pisalo, kot o št. 11 ju. »Slovensko .Stražo« danes ustanavljamo, a slovenska straža jo in ho ostal št. lli. Na.jprisrčueje pozdrave od skrajne severne meje slovenskega ozemlja. Marsikaj se v časnikih piše dostikrat, kar ni ros, a kar se jo o št. 11 iu pisalo je bilo vse res, in šo hujše je v Št. Ilju, kakor se domneva. »Sud-marka«, proti kateri smo kot protiutež ustanovili »Slovensko Stražo«, je vrgla. stotisoče in stotisoče denarja v Št. Ilj, da odtrga ta kos slovenske zemlje otl slovenskega ozemlja. Zadnja volitev župana se je vršila na življenje in smrt. Saj je v občinskem odboru velik protestant in losvonromovec Frais. Prišli smo na površje in če nam Bog da zdravje, bomo tudi čez tri leta zmagali proti Siidmarki. (Burno odobravanje.) Sudmarka, ne podpira samo domačih Nemcev in nemčurjev, ampak napeljuje tudi virtemberške kmete. 15 do 20 rodbin je naseljenih v šentiljski občini, ki imajo celo kopo otrok od 6 do 10. Na ta način upajo, da bodo čez leta popolnoma ponemčili št. Ilj. Nemško šolo v Št. Ilju obiskuje do 30 otrok, ki jih hodi vsako sredo poučevat protes-tantovski pastor Albani verouk. »Slovenska Straža«, dete, ki ga danes krstimo, pa naj raste, da postane močan fant, da vržemo še enkrat in še z večjo silo Sudmarko.« (Živahno dolgotrajno pritrjevanje.) Nato je govoril dr. Brecelj iz Gorice: Izvajal je približno sledeče: Ko se med Slovenci govori o obrambnem delu, se nam obračajo oči vedno proti severu, nikdar pa se še ni govorilo o goriških obmejnih Slovencih. Resnično ni bilo treba. Do zadnjega časa smo to delo sami opravili. Ločnik je bil res ločnik med Furlani in Slovenci. Toda iskati nam je narodnega sovražnika med našimi liberalci, ki so ljudstvo na meji okužili versko in nravno, tako da propada gospodarsko. »Slovenska Straža« naj postavi narodno sti-ažo tudi tam doli ob meji. Vzbudi naj se narodna zavest potom izobraževalnega dela, gospodarske in politične organizacijo in kar je najvažnejše, potom dela v cerkvi. Ne pozabite Goriške, ki je ravnotako narodno ogrožena kakor Koroška. Iz solnčne Goriške iskren pozdrav.« Deželni odbornik profesor .Tare pozdravi zborovalce v imenu večine deželnega odbora. Zagotavlja »Slovenski Straži« materijelno in moralno pomoč ocl centralnega avtonomnega zastopstva. Na današnjem zborovanju je okoli 30 kranjskih županov. Vzamejo naj si za vzgled župana Št, Ilja. Naj zane-so istega duha v svoje občine ter naj se spominjajo »Slovenske Straže« v letnih občinskih računskih zaključkih. Kaplan Čok iz Sv. Ivana, pri Trstu je izvajal: V Trstu se Slovenci samo za eno slovensko ljudsko šolo bore blizo 30 let. Ne glede na to, da nismo somišljeniki nam nasprotnih slovenskih krogov v Trstu, naj bi se storili skupni koraki za slovensko ljudsko šolo. Najhujši nasprotnik pa je našemu ljudstvu nemoralnost. Delavcev na. tem polju manjka . Duhovnega naraščaja nimamo, sedanja duhovščina pa je preobložena s posli. Trst vleče kot trgovsko in obmorsko mesto iz vseh pokrajin k sebi ljudi. Koliko dobrih ljudi pride n. pr. iz Kranjske v Trst. A zgodi se, tla pridejo starši v Trst, čez par tednov pa jih že zmerjajo otroci s »sciavi«. Ljudje, ki pridejo v Trst, za kruhom, pristopajo k soc. demokratom, ki so nam ravno tako škodljivi kot, Italijani ali irodentovci. V Trstu naj hi »Slovenska Straža« storila vsaj toliko, da bi se •ljudstvo, ki prihaja v Trst, ohranilo narodno in versko. (Odobravanje.) Blagajniško poročilo. Nato je poročal blagajnik »Gospodarske zveze«, gospod Anton Volta, o gmotnem delu narodno - obrambnega odseka S. K. S. Z., čegar delo ho sedaj prevzela »Slovenska Straža«. Iz tega poročila posnemamo, da se je nabralo za obmejne Slovenc, 17.074 K 53 v, čisti dohodek od vžigalic je znašal 2018 K 89 v. skupno torej 19.093 KP 42 v. Stroškov je bilo 14.113 K 70 v, ostalo jc 4979 Iv i2 v. Izmed izdatkov navajamo samo glavne točke, ves podrobni račun objavi prihodnja številka »Narodnoobrambnega Vest.« V Št. Ilj sc je poslalo 1000 \ kron, z a ljudsko šolo v Rožu 3000 K, društvu »Kres« v Gradcu 500 K, goriški S. !K. S. Z. za knjige 500 K, šolskim sestram v Trstu 1000 lv, na Koroško za knjige 559 K 91 v, za božičnico koroškim otrokom 1142 K 28 v, za otroški vrtec v Velenju 700 K. Iz poročila je razvidno, da se je denar porabil v namene, za katero jo bil določen ter da so bile kleveto naših nasprotnikov proti našemu narodno - obrambnemu skladu brez podlage. Da, celo liberalni trgovci so bili, ki so hoteli oškodovati narodno - obrambni sklad in naše obmejne Slovence. Moralo so je proti tem liberalnim trgovcem nastopiti sodnijskim potom, cla sc je moglo končno dobiti od njih izkupilo za prodane vžigalice v korist obmejnim Slovencem. (Odobravanje.) Urednik »Mira«, Smodej iz Celovca., se oglasi k debati, živahno pozdravljen. Iz njegovega krasnega govora posnemamo: V prvi vrsti sporočam pozdrav ljubezni do bratov iz drugih dežela, ki križajo meče z narodnimi nasprotniki, kakor mi na Koroškem. V drugi vrsti pozdravljam ostale slovenske brate, ki nas hočejo podpirati v našem boju. Danes nismo prišli samo z idealizmom Semkaj, kakor ob ustanovitvi Vseslovenske Ljudske Stranke. Prišli smo z velikim, dobrim delom narodne sebičnosti. Pričakujemo namreč, prav odkrito povedano, od »Slovenske Straže«, vse podpore koroškim Slovencem, ker smo prepričani, da stoji nova organizacija na zdravem temelju. Priporočali bi samo tistim, ki rabijo fraze kot »trapasti farji«, naj bi prišli semkaj, da bi videli tukaj trapaste farje, ki pa držijo našo narodno mejo. Od »Slovenske Straže« pričakujemo veliko pomoči in rešitev koroške Slovenske. Mogoče v prvem začetku ne bo vsakogar zadovoljila, kolikor jc pričakoval. Vsako delo pač raste z malega v veliko. Zaradi tega bo dolžnost »Slovenske Straže«, da vzbudi narodno idejo clo zadnjega moža v Vseslovenski Ljudski Stranki. Do zadnjega časa se je tudi malo zanimalo za slovensko narodno gibanje, ker javnost ni poznala naših bojev. Čast pa časnikarstvu, v prvi vrsti dnevniku »Slovencu«, ki je mnogo povzročil, da se je ustanovila danes ta organizacija. Ako pa hočete natanko poznati naše boje, je treba, da se središče bolj zavzame za naše časnike. Ko sem včeraj odhajal v Ljubljano, mi je naročal dr. Brejc, naš koroški prvoboritelj, (živio-klici), naj sporočim, da potrebujemo Korošci gmotne ne moralne podpore. Prvo narodno delo storite, ako se naročite na »Mir«, list, ki brani ljudstvo in mu daje navodila. Povsod, kjer vstrajno delamo, se nam postavi nasproti tuji kapital. Tu je treba tudi odporne sile. Ako nam je zagotovljena gmotna pomoč, potem se bomo tudi proti temu uspešno borili. (Burno odobravanje.) Dekan Ivoblar iz Kranja je izrazil željo, da bi naši časniki prinašali samo inserate slovanskih tvrdk, ker potem bo mogoče izvajati naši javnosti geslo »Svoji k svojim«. Član izobraževalnega društva iz Železne kaplje, opisuje žalostne razmere v Železni kaplji, kjer ni nobene slovenske trgovine, gostilne ali kakega drugega podjetja. Prosi, naj bi se oziralo v narodno - obrambnem delu na ta kraj. Kaplan Škulj opozarja na kranjske obmejne Slovence, na Drago v kočevskem okraju, na katero se naj ne pozabi. Ko se nihče ni več oglasil k besedi, se je blagajniško poročilo soglasno odobrilo. Zupan Mejač iz Komende je predlagal odbor, ki jc bil soglasno z velikim navdušenjem izvoljen, in katerega smo objavili že v sredo. Zaključek. H koncu zaključuje poslanec Gra-fenauer krasno uspelo zborovanje s pesnikovimi besedami: Raztresene sem ude zbral! Mati Slovenija je začela zbirati raztresene ude. Po različnih kro-novinah smo živeli vsak zase, skupnega dela ni bilo. Naš narod je bil prej zaničevan in neupoštevan od vseh, ker se sam ni upošteval. Ko pa zbiramo sedaj moči, se tresejo nasprotniki, imena mož, ki so izvoljeni v vodstvo naše nove organizacije, nam zagotavljajo, da bo »Slovenska Straža« vršila v polni meri svojo nalogo. Hudi boji so povsod, mislim pa, da so najhujši na Koroškem. Želim pa in prosim s tega predsedniškega mesta, da obračamo oči na vse obmejne Slovence. Naša prva dolžnost je, da vcepimo mladini v srce narodno zavest. (Burno pritrjevanje.) Imamo veliko dela. Ne moremo pa se povspeti do one narodne kulture in zavesti, ako ne dobivamo pomoči iz erca središč. Treba nam je šol. Sole ni- so vse, a so začetek vsemu. Ne govorimo pa samo v besedah, temveč v dejanjih. Ne pozabimo na veliki vpliv žen-stva pri vzgoji mladine. Velike važnosti je ta vpliv. Naše delo bomo vršili po starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Ob tej priliki se moram spominjati sivega našega cesarja, ki je eden najboljših vladarjev v Evropi. (Burno pritrjevanje. — Udelcžniki vstanejo in stoje poslušajo.) Pravice, ki jih uživamo in ki nam jih kratijo drugi, nam je dal naš vladar, stari naš cesar Franc Jožef I. Poživljam vas, da zakličemo našemu cesarju trikrat »Slava!« S slava-klici cesarju se je zaključilo za slovensko javnost in slovensko narodno bodočnost prevažno zborovanje. Na zborovanje je došlo mnogo brzojavnih pozdravov, pa tudi mnogo darov. Somišljeniki, somišljenlce po celi Sloveniji! Pozdravite ustanovllev »Slovenske Straže« z mnogobrojnimi darovi da samo z darovi nanolnlte prihodnji teden strani »Narodnoobramb-nega Vestnika«! Darujte, nabirajte, pristopajte kot člani »Slovenski Straži«! tacer! ,,1'iiMJane". Trdno prepričan, da se nam resnih, skrbno pripravljenih in po resničnem kulturnem napredku stremečih koncertov ni bati, — naj jih priredi Peter ali Pavel, — pač pa da so vce take in enake produkcije vsega uživanja vredne, da. so velikega pomena za vsakteri narod, ker ga intelektualno pospešujejo, moralno plemenitijo in vsestransko dvigajo, pozdravljam z odkritosrčnim veseljem prvi koncertni nastop »Ljubljane«. Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« je srečno izvedlo svoj prvi redni koncert. Zbor »Ljubljane«, ki šteje okrog 120 večinoma mladih pevskih grl, se je kljub svojemu kratkemu obstoju izkazal primeroma dobro izšolan in rutini-ran. Poje lepo, točno, sigurno, tudi vzneseno; a nedostaje mu seveda še tega in onega. Zboru se pozna, da tvorijo njegov precejšnji kontingent pevci in pevke, ki so še večalimanj novinci glede umetnega petja, ki jih bo treba torej še precej piliti in brusiti. Tudi je silno težko, — to bo pritrdil vsak pevo-vodja, — v tako velik zbor uvesti enotnost v deklamiranju, dinamičnem niansiranju in predvsem v izrazitem, pravilno občutenim predavanju. Ni se torej nikakor čuditi, če pravim, da bo treba »Ljubljani« v tem oziru še mnogo popraviti in izpopolniti. »Ljubljana« pa bo to remeduro sigurno prejalislej izvršila, samo da ostane vedno v tako spretnih in energičnih rokah, kaikor sedaj. Gospod Anton Svetek, zborovodja »Ljubljane«, jo brezdvomno z ozirom na kratko dolDo, odkar obstoja prenovljena in povečana »Ljubljana«, dosegel prav lepe uspehe že pri prvem koncertu in mu spričo tega dejstva le častitamo. Izvajale so se izključno le slovanske skladbe, mešani in moški zbori ter samospevi. Mešani zbori: Dvofakov »Padle so pesmi v dušo mi«, bajno lep in zlasti v modulacijskem oziru bogato opremljen zbor; Prochazkov zbor »Ljubezen«, originalen po svojih motivih in drzen v svojih postopih, za izvajanje precej težak; in Foersterjev zbor »Ljubica«, ena izmed najlepših skladateljevih in vseh slovenskih zborovih skladeb sploh. Moški zbori: Kličkov »Ja v snach te videl ...«, jako krasna in blagozvočna skladba, in Gerbičev »Rožmarin«, zložen v narodnem tonu, a vendar dovolj umeten, vseskozi dihajoč nežnost in prisrčnost. Dalje so bile na vsporedu »Slovenske narodne pesmi«: od Bajuka harmonizirana »Je pa davi slan'ea pala« in od Hubacla prirejena »Ko b' sodov ne b'lo«, oba za moški zbor; za mešani zbor pa od Hu-bada najvzorneje harmonizirane: »Luna sije«, »Ljub'ca, povej, povej«, »Bratci veseli vsi!« in »Škrjanček poje, žvr-goli«. — Izvajanje vseh naštetih umetnih zborov in narodnih pesmi je bilo, kakor že rečeno, splošno precej dobro, deloma prav izvrstno, ponekocli malo pomanjkljivo (zlasti konec v »Ljubezni«, kjer so soprani nekoliko odpovedali, in pa šepetanje deklet v »Ljubici«, ki je bilo preglasno). Najživahnejše in najsigurneje so so pele narodne pesmi. Solisti so nastopili trije. Gospica Gerbičeva, profesorica in operna pevka (sopran), je zapela težko arijo iz Smetanove »Libuše« in trojo, Chopino-vih pesmi. Razpolaga z obsežnim, jako krepkim, a žal, vendar ne vseskozi prijetnim organom. Zlasti mi ni ugajal njen nastavek glasu v visokih legah, ki je bil semtertjo precej distonuioč in jo glas šele koncem naraščanja dosegel pravo višino. Pač nn io 70lo fin njen falzet in odločno Izborno njeno predavanje. Gospica Peršlova, operna pevka (alt) je s Sattnerjevim »Zaostali ptič« in z Michlovim samospevom »Človeka nikar« dosegla popolen uspeh. Njen glas je lepo doneč, v nižini se glasi uprav moško-sonorno. Njo smemo prištevati našim najboljšim solistinjam. Gospod Bajde (tenor) je pel Dvora-kovo »O naši lasce« in Prochazkovo »Tak si lepa«. On ima zelo mehak in voljan glas in poje gorkim občutkom. — Na klavirju je spremljal vse tri soliste g. Svetek, ki je svojo nalogo dobro izvršil, včasih pa bil vendar malo nenatančen. Vsi trije solisti so bili živahno aklamirani in sta dobili gospici v dar lepih šopkov, g. Bajde pa lavor-jev venec. K sklepu si usojam izreči željo, naj bi se pri bodočih koncertih ne gojila v pretežni večini sama erotika, ker imamo, hvala Bogu, tudi še nekaj drugačne glasbene literature na razpolago. — Koncert naj se drugič prične točneje — In slednjič se mi ne zdi popolnoma umestno intoniranje zborov na klavirju; slednje pa veljaj tako »Ljubljani«, kakor »Glasbeni Matici«. Stanko Premrl. XXX Odličen slovenski skladatelj, ki je poselil koncert »Ljubljane« in nam je znan izza časa, ko je služboval tukaj, nam je dal sledeče beležke o zboru na razpolago: Dirigentstvo vzorno, sigurno, elegantno, brez afektacije, vendar povsem izrazito, med Slovenci redek tak dirigent. Nastop vrejen, imponira po strogi disciplini, vstop po kratki intonaciji siguren in čist. Pevovodja brez taktirke in brez partiture. Soprani čisti, krepki, ponekod preglasni, alta je premalo čuti. ker je pre-maloštevilen napram drugim glasom, sploh ženski glasovi bolj sveži, pa menj zglajeni kot moški. Tenor poln, vendar nekoliko meglen, basi dobri jasni, v nižini za forte manj izdatni. Moški zbor izboren, ima k večjemu tekmeca v Glasbeni Matici, točen v odnehljajih, točen v skupnem dinamičnem postopanju. Izvajanje vobče izborno, istotako interpretacija, zbori deloma, posebno narodne pesmi, naravnost prekrasno peti. Celoten utis odličen, obenem vesel pojav v napredku sl. glasbe. »Ljubljani« se mora priznati prostor med resnimi koncertnimi društvi, ona je avancirala za 100 odstotkov in daleč nadkrilila pričakovanje največjega optimista in to po tako kratkem vežbanju. XXX »Slovenski Narod« piše: »Na sporedu so bile raznovrstne, med njimi tudi prav lepe skladbe, toda kaj pomaga, ko je bila izvedba teh točk pod vsako kritiko. »Ljubljani« pač nedostaja iz-vežbanega in sposobnega pevskega materiala, pred vsem pa dovzetnosti in navdušenja za stvar.« XXX O koncertu »Ljubljane« piše »Lai-bacher Zeitung«: Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« je sinoči v veliki dvorani »Uniona« priredilo svoj prvi seriozni koncert z bogatim sporedom, sestavljenim iz možkih in mešanih zborov ter solo-točkami. Zborovodja gospod Anton Svetek je stopil na plan s četo okroglo 120 pevk in pevcev, ki so s svojim prednašanjem dokazali resno, čvrsto stremljenje. Današnja »Ljubljana« ni več nekdanja »Ljubljana«; iz priprostega pevskega društva se je razvila v koncertno društvo. Ta razvoj se po zaslugi smotrenega vodstva ni vršil v skokih, marveč polagoma, korak za korakom ter privel društvo končno v ono vrsto glasbo in petje ljubečih združb, ki so poklicane v glasbenem življenju našega mesta igrati svojo vlogo. ' Zlasti moški zbor predstavlja pevsko telo homogenega sestava in šolo zmožen glasovni materijal, medtem ko ženski zbor za sedaj še ne kaže tiste sklepnosti in soprani nad-vladujejo alt, kar se bo moralo še izravnati. To nc velja le o glasovih samih, marveč tudi o prednašanju, v katerem je tu in tam manjkalo finega parairaziranja. — Višek večera je nedvomno tvorila Foersterjeva »Ljubica«, ta krasna balada neminljivo svežosti, obenem poizkusili kamen zmožnosti za vsak pevski zbor. Pridobila je vodji, kakor tudi navzočemu skladatelju živahna počaščenja ter je učinkovala po izbornem umovanju v prednašanju; le šepetanje deklic bi bilo moralo biti nekoliko nežnejše poantirano. Mešani zbor je pel med drugim Dvofakovo »Padlo so pesmi«, Prochazkovo »Ljubezen« ter štiri slovenske narodne pesmi harmonizirane po Hubadu, in eno Bajukovo, za kar je žel zasluženo pohvalo. Mn>'ki zbor jo nol Kličkovo > Jh v sndeh te vidčl«, — lahna, čustva polna pesem, — s skrbnim izticanjem nje fine sestave, dalje Gerbičev »Rožmarin«, v narodnem slogu izvedena, prisrčna pesmica, ki pri vsej svoji priprostosti vede do veljave poetično umetnost in ki so ji iskreno občuteni solo izvrstno prilega. Soli so bili razdeljeni med gospodični Jarmilo Gerbičevo in Marijo Peršlovo in gospoda Ludovika Bajde. Prva je s svojim obsežnim, dobro izšo! lanim glasom razven arije iz »Libuše«, v kateri njenemu organu tudi dramatičnosti ni manjkalo, prednašala tri Chopinove pesmi, čijih mirno-melan-holični značaj je pač zakrivil, da pev-kin temperament ni docela prodrl. Gospodična Peršlova je s svojim polnim altom predvsem pripomogla do lepega uspeha Sattnerjevemu »Zaostalemu ptiču«, pretežno sentimentalno nadah-njeni, a imenitno izdelani skladbi; potem je še pela Michlovo »Človeka nikar«, ki se nam je manj enotno zgra-jena zdela, ki je pa dala pevki večkrat priložnost, da je razvila svoj polno zveneči organ. Gospod Bajde končno se je vrlo dobro vpeljal z eno Dvofakovo in eno Prochazkovo pesmijo. Njegov tenor je liričen, mehak in prijeten; v njegovem prednašanju je duša. Vsi trije solisti so razven živahne pohvale dobili krasne cvetlične darove, oziroma gospod Bajde lovorjev venec. Pozabiti končno ne smemo zborovodje gospoda Svetka, ki je iz svojega zbora vedel nekaj ustvariti in čegar eneržiji se brez dvoma tudi posreči obstoječe nerav-nosti izravnati in s svojo stremečo, vztrajnost ljubečo Četo na koncertnem odru zmagovito vztrajati. Brusiva za preiskavanle pod zemeljskih ]am. Včeraj popoldne se je pod pred. sedstvom deželnega predsednika gosp. barona Sclvvvarza vršil ob 5. uri ustanovni občni zbor »Društva za preiska-vanje podzemskih jam« v knjižnici deželne vlade. Baron Sch\varz otvori zborovanje ter pozdravi navzoče slovensko in nemško: »Pozdravljam Vas in se zahvaljujem, da ste prišli v tako lepem številu. To je dokaz, da ste uverjeni o potrebi ustanovitve društva za raziska-vanje podzemskih jam. Društvo bo velike važnosti tudi za "promet tujcev. Pripravljavni odbor je z veliko natančnostjo izdelal pravila, ki jih je že odobrila deželna vlada in upam, da jim boste tudi Vi pritrdili.« — Ravnatelj deželnega muzeja dr. Mantuani naznani, da so iz vseh delov širne Avstrije došla pisma, celo brzojavke, v katerih se priznane kapacitete, profesorji strinjajo z mislijo ustanoviti tako društvo. Večji del teh gospodov, čijih imena je g. dr. Mantuani prebral, je naznanil tudi svoj pristop k društvu. Dr. Mantuani in dr. Sajovic prečitata pravila, katerih prvotno osnovo je izdelal deželni poslanec Schollmayer-Lichten-berg. Iz pravil posnemamo, da ima društvo za preiskavanje podzemskih jam namen preiskovati kranjske podzemske jame in k njim geografično pripadajoče pokrajine, kakor tudi znanstveno obdelati in objavljati uspehe raziskavanj. Član društva more biti vsakdo. Člani so pravi, dopisujoči in častni člani. Pravi člani so: a) redni, to je v prvi vrsti akademično in strokovno izobražene ter znanstveno delujoče osebe; b) podporni, ki družbo gmotno in moralno podpirajo, ne da bi neposredno sodelovali pri znanstvenih delih; c) ustanovni, ki plačajo enkratni prispevek 200 K, ali pa se obvežejo plačati to vsoto v petih letnih obrokih. Dopisujoče člane more na predlog izvoliti občni zbor, ako so kot učenjaki ali strokovnjaki podpirali stremljenja društva s svetom in z dejanjem. Odboru, ki obstoji iz 8 oseb, je prideljen en zastopnik deželne vlade, zastopnik deželnega odbora, zastopnik deželnega muzeja in zastopnik muzejskega društva. — Pri volitvah se oglasi k besedi deželni šolski nadzornik Hubad, ki omenja, da ne bo pomembno preiskavanje podzemskih jam samo v znanstvenem oziru, ampak bo tudi velikega pomena za našo mladino, kateri se bodo pokazale nove krasote naše domovine. Zato prosi bodoči odbor, da bi se tozadevne pridobitve v poljudnem načinu pojasnile šolski mladini. Predlaga odbor, ki se je izvolil soglasno. Vodstvo društva za raziskavanje podzemskih jam se je izvolilo sledeče: predsednik baron Teodor Schwarz, deželni predsednik na Kranjskem; podpredsednika: prof. dr. Jos. Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja, in deželni poslanec W. Schollmayer-Lichtcnberg, gozdni in domenski ravnatelj; tajnika: dr. Jos. Bischoff, c kr profesor na nemški gimnaziji, in dr. Jos. Cerk, profesor na mestnem dekliškem liceju; blagajnik: in&. J. Turk, predstojnik kemične- ga preizkuševališea; odbomlEa-svet-nika: Franc Orožen, c. kr. profesor na učiteljišču, in ing. Ivan Sbrizaj, stavbni svetnik pri deželnem odboru; preglednika (izven odbora): Fran Peter-lin, c. kr. profesor na II. drž. gimnaziji, in dr. Janko Ponebšek, c. kr. finančni tajnik. Pri raznoterostih se je oglasil k besedi prof. Pavel Grošelj, ki priporoča, naj se osnujejo posamezni strokovni odseki, in sicer najboljše takoj. Prvo društveno delo bo, da zbere vso tozadevno znanstveno literaturo v vsej obsežnosti, da se more na podlagi dosedanjih raziskovanj nadaljevati znanstveno delo. Uvaževanja je vreden predlog g. nadzornika Hubada, da se pridobitve društva popularizirajo, zlasti med mladino. — Dr. Mantuani odgovarja, da danes še ni mogoče osnovati odsekov, ker društvo še nima poslovnika. Naroči naj se odboru, da ga čim-preje izdela. Pripravljavni odbor jo že mislil na ustanovitev odsekov, oziroma strokovnih skupin. Treba pa je najprej vedeti, katere člane ima društvo in katero stroko zastopa posameznik. — Nato so se navzoči vpisali kot člani društva. Priglasilo se je 39 članov, ne glede na one, ki so se javili pismeno. — Končno zaključi deželni predsednik baron Schwarz zborovanje z željo, naj bi novoustanovljeno društvo rodilo obilne uspehe. Dnevne novice. + Veliki kulturni pomen Antona Martina Slomška se čcdaljeboljj uvi-deva. Predvčerajšnjim smo pisali, kako je bil Slomšek epohalen na šolskem in socialnem polju zdaj omenjamo, da je Slomšek tudi prvi umel in razvil idejo unije, združenja rimske in vzhodne cerkve ter o tem spisal v »Danici« razprave, ki vsebujeo vse to, kar danes propagira veliko velehradsko gibanje. To dokazuje, da je bil Slomšek res vele-um, »ki se mu morajo vsi klanjati,« kakor je dejal Ivan Tavčar pri Slomškovi slavnosti na Ponikvi! Slomškove publikacije glede na unijo cerkva pod egido idej in dela bratov sv. Cirila in Metoda se bodo nanovo izdala, na kar že zdaj opozarjamo. Naprej veliko slovensko katoliško narodno-obrambno, mladeniško in kulturno gibanje pod imenom in v duhu Antona Martina Slomška! + Izdajavški liberalci. Ni še odprto novo svetišče pa pouk in odgoj goriške slovenske srednješolske mladine, in že hoče liberalni Herostrat zažgati naš bodoči tempelj. Na doposlani oklic za ustanovitev slovenske zasebne gimnazije je odgovoril »Sočin« Herostrat s pozivom: Niti vinarja! Ono malopridno pero, ki je pred leti tako podlo pisarilo proti odboru za postavitev Gregorčičevega spomenika ter skrunilo spomin našega pesnika, se je torej zopet oglasilo in hoče rušiti edinost goriških Slovencev v trenotku, ko se da slovenska gimnazija ustanoviti le z vsestranskim delom združenih in v tem oziru složnih Slovencev. »Sočin« članek dokazuje, da se zbira okoli Andreja Gabrščeka še vedno maloštevilno krdelce zagrizenih in zaslepljenih strankarjev, ki se ne morejo povzpeti do skupnega stremljenja po skupnih narodnih ciljih. Neresnična je »Sočina« trditev, da je prišel dr. Gregorčič na dan z mislijo, da bi se osnovala v Gorici zasebna slovenska gimnazija. Ta ideja se je rodila drugod, Gregorčič jo je le odobril, ker v današnjih razmerah ne pelje nobena druga pot do slovenske gimnazije v Gorici. -f Društven dom. Na Jožici pri Ljubljani se bo na binkoštni ponedeljek 16. t. m. popoldne ob 3. uri blagoslovil temeljni kamen novemu društvenemu domu. Potem binkoštna veselica in dražba društvenega jagnjeta v korist društvenega doma. 4- Promovlral ie danes na dunajskem vseučilišču za doktorja prava cand. iur. g. Adlešič, član »Danice«. Iskreno pozdravljamo novega našega doktorja! — Strosmajerjev naslednik. Kakor se govori, se bo vršila inštalacija no- H^gaoo J^k0^skcga škofa Ivana Krapca dne 29. junija. Tekom včerajšnjega dne e sprejel škof Krapac mnogo duhovnikov, ki so mu čestitali. Na en pozdravni govor je škof rekel med drugim: »Zadovoljen sem z malim in obrnil bom vse svoje dohodke za cerkvene m domoljubne namene. Sodi se me v jasnosti sploh krivo. Nisem bil namreč nikdar sovražnik naše hrvatske domovine katero sem vedno iz srca ljubil. To dokazom kot skof djakovski. Prizadeval si bom z dobrodelnimi dejanji za vero in domovino škoia Strosmajerja ne le posnemati, ampak ako le mogoče, celo prekositi.« - Navzoči so pozdravni ie besede z živahnimi Zivio-klici. Poriv vsem slovenskim zdrav likom! Da okrepimo ideio iucroslovoti- ske vzajemnosti in da pripravimo tla bodočim slovanskim zdravniškim kongresom, sklenili smo na zadnjem občnem zboru, poseliti dne 26. in 27. t. m. brate Hrvate. Dogovorno s sborom liečnika kraljevine Hrvatske i Slavonije, določil se je i z 1 c t u v Zagreb naslednji program: Na praznik dne 26. t. m. ob 7. uri 20 minut odhod iz Ljubljane. Na Zidanem mostu pridružijo se štajerski kolegi. Prihod v Zagreb ob 12. uri 15 minut. Ob 1. uri obed v Palače hotelu. Ob 3. uri izlet v Samobor, ob 8. uri zvečer komers v Palače hotelu. V potok dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj po-set bolnice milosrdnih sestara, ob pol 10. uri poset zagrebškega Sanatorija, ob 11. uri otvorjenje parne pralnice in zavoda za desinfekcijo ter poset groblja na Mirogoju, za tem vožnja okoli Tuš-kanca. Ob 1. uri obecl v Palače hotelu. Ob 6. uri zvečer »mesečna skupština sbora liečnika.« Ob 8. uri skupna večerja v Palače hotelu. Ob 10. uri povratek v Ljubljano, kanvor dojdemo ob 3. uri zjutraj. — Tedaj zelo lep in zanimiv vspored! — Vse slovenske kolege vabim, da se udeleže izleta in sicer so naj vsakdo po možnosti drži določenega programa. Kedor je pa zadržan, se seveda lahko posluži poznejših vlakov. Na vsak način naj se pa vsak udeleženec javi podpisanemu predsedstvu, ker mora »sbor liečnika« radi vozov itd. vedeti število udeležnikov. Naravno je, da se izleta tudi lahko udeleže dame. — Za »Društvo zdravnikov na Kranjskem«: dr Dčmeter Bleivveis - Trste-niški. — Nezgoda pri Borovnici. Predvčerajšnjim je rezal nek osemletni deček vrbove šibe na strmini nad železniško progo v smeri proti Logatcu. Ker si je upal preveč blizu nad opornim zidom, je izgubil ravnotežje, omahnil in padel na progo, kjer je nezavesten obležal. Njegove poškodbe, zlasti na okrazu so tako, cla, je zelo dvomljivo, če bo še okreval. — Pozor pred razstavnimi sleparji I V zadnjem času so se zopet začeli množiti primeri, da dobivajo obrtniki in trgovci vabila in pozive, naj razstavijo svoje blago na raznih razstavah (v Parizu, Bruslju, Rimu, Turinu itd.), ali pa se pri njih oglase tudi agentje, ki jih skušajo za to pridobiti. Da se obvarujejo razstavnih odlikovanj brez vsake vrednosti in pomena, vrhutega pa tudi občutne gmotne škode, se obrtnikom in trgovcem nujno priporoča, da se v vsakem takem primeru informirajo (najbolje pri trgovski in obrtniški zbornici) o tem, ali gre za resno razstavo ali pa za sleparska podjetja, katera imajo namen razpečavati odlike zakotnih razstav, ki bi se dale zamenjati s pristnimi odlikami velikih pomembnih razstav, oziroma hočejo z odlikami fin-giranih razstav izslepariti znatne vsote. — Neopravičena nevolja. Matija Jenko, posestnik v Kočah, je bil nekaj jezen na svojega umobolnega brata Jožeta, ker mu ni hotel pri delu pomagati. Po prerekanju dregnil je obtoženec brata s stolom v glavo in mu prizadejal poškodbo, katero sta prva izvedenca označila kot težko, kasneje se je pa izkazala le kot lahka poškodba. Obdolženec se zagovarja, da je imel brat nož v rokah, kar pa ne odgovarja resnici. Sedel bo za to en teden v zaporu. — Velik požar. Dne 7. t. m. jo izbruhnil pri Sv. Nikolaju ob Dravi velik požar pri vulgo Smojiču, ki se je zelo hitro razširil in uničil 14 poslopij. Pogorel je tudi cerkveni zvonik; zvonovi so popadali na tla in se razbili. Tudi cerkev je zelo poškodovana. Stiska je zelo velika, ker so nekateri posestniki izgubili vse in rešili samo življenje. Smojiču je zgorelo pet krav in več ovac, sam pa je dobil težke opekline. — Popravkarju v Mokronogu. Na popravku se je podpisal Žlajpah za, načelnika. I, od kedaj pa? Žlajpah je blagajnik! Starosta jc sodnik Davorin Zvvitter. Zakaj pa se ta ne podpiše? Mažarsko tihotapstvo. Na takozva-no Delto, ki spada k Sušaku, so Mažari utihotapili reško pošto kot svojo t. j. mažarsko oblast. A nc samo to, marveč tudi reška finančna oblast je že precl par loti zasegla Delto in izvršuje ondi finančno službo. Neverjetno je, da se hrvaška deželna vlada — a tudi hrvaške politične stranke in javnost sploh — ni za to zmenila. Sedaj je stvar sprožil »R. Novi List« in zanimivo je, kaj se bo od merodajnih hrvaških strani ukrr nilo, da se hrvaško Delto zopet iztr mažarskim pohlepnežem. Volitve za srbski cerkveni zbor Karlovcih so se završile z zmago srbske samostalne stranke, ki je od 38 mandatov, ki spadajo na Hrvaško, dobila 32, ostale radikalci. Izvoljeni so tudi bratje Pribičevie. Na Ogrskem se vrše volitve danes. Ogrska Industrijska razstava v Carigradu. Ogrska trgovsko ministrstvo je priredilo v Carigradu razstavo ogrskih industrijskih izdelkov, ki je bila te dni slovesno otvorjena. S porotnega sodišča v Dubrovniku. Dubrovniško porotno sodišče je 9. t. m. sodilo bivšega župana v Šipu, Luko Ivankoviča in njegovo ženo radi poneverbe poštnega denarja v znesku 22 tisoč 550 K. Ivankovič je že preje priznal, iz izpovedb njegove žene, ki je bila poštna ekspedijentka, je pa ;izhajalo, da ona ni vedela za poneverjenja svojega moža. Ivankovič se je zagovarjal z veliko denarno stisko in z namero, pošti vso zopet povrniti, kadar bi prodal svojo hišo. Priče so vse jako ugodno izpovedalo za obtoženca in tudi govor zagovornika dr. Melka Cingrija je napravil globok vtis. Obtoženca sta bila popolnoma oproščena in takoj spuščena na svobodo. IX. mednarodni stanovanjski kon-gres se bo vršil na Dunaju od 29. maja do 3. junija. Zanimanje za ta kongres je precejšnjo. Udeležnikov jo priglašenih okoli 800, od teli 400 iz inozemstva iz vseh strokovnjaškili krogov. Stanovanja udeležnikom kongresa preskrbuje stanovanjski odbor dunajskega gre-mija lastnikov hotelov in prenočišč. Otvoritev razstave načrtov in modelov občekoristnega stavbinstva tu- in inozemstva so bo vršila še pred Binkoštmi v avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo na Dunaju. TURKI PROTI KREČANOM. Ker je krečanska narodna skupščina prisegla zvestobo grškemu kralju, so Turki grozno razburjeni. Turški zunanji minister je zato ostro protestiral pri velevlastih. Turško brodovje jc dobilo ukaz, naj bo pripravljeno za vsak slučaj. Veliki vezir je konferiral z grškim poslanikom. Turki so pripravljeni, da odločno nastopijo zaradi odpada Krečanov. DAROVI ZA »PRIPRAVNIŠKI DOM«. (XXX. izkaz.) Darovali so p. n. gg. dobrotniki: Mgr. Zupančič Anton 100 K; Slapšak Julij 50 |K (kot nagrada za mladinske spise); po 20 K: msgr. vojaški superior Jaklič Anton, dekan Trček Mihael, župnik Vole Josip; nadžupnik Kušar Fr. 15 |K; po 10 K: župnik Tavčar Janez in Krumpester Franc; po 5 kron: Abram Anton, dr. Gregorič Vinko, Stenovec Anton, dekan Doli-nar Fr., spiritual Bulovec Mihael, učitelj Petrič Matija, Petrič Janko; po 4 K 80 vin.: Oblak Anton, Sila Jakob, Jane Peter; Pavlič Fr. 4 K 60 vin.; Barbo Mih. 4 K; po 3 K: Širaj Andrej, Langer-holc Janez, Gerzin Mat., Zorman Janez; po 2 K: Mihelčič Ivan, Golf Anton, Mayer Anton, dr. Ferd. Čekal, Perko Ivan, dr. Jos. Debevec, Črnivec Anton, Baudek Helena, Ferjančič Fr., Primožič Jernej, Jemec Anton, IKlemenčič J., Poljak Martin, Lavtižar Fr., Žagar Jož., Lebar Jakob. Križaj Nikolaj. — Prebla-gim dobrotnikom srčna hvala! AFERA PATTAI—BREITER. Dunaj, 13. maja. V aferi Pattai— Breiter so je sklenilo, cla se preiskava, je li poslanec Breiter zmožen satisfak-cije, poveri častnemu soclu. V zbornični seji je poslanec Sylvester izjavil, da je grozilno pismo Breiter,jevo na predsednika. Pattaija, tako, da nasprotuje dostojanstvu zbornice in da jc vslecl tega ostra graja cole zbornice upravičena. (Splošno odobravanje.) OBDAVČENJE ŽELEZA. Dunaj, 13. maja. Danes je poslanec Steinvvender vložil predlog, da se obdavči zelozo. Železni kartel vloče ogromno dobičke na škodo splošnosti. Čistega dobička ima nad 51 milijonov kron. To naj država obdavči s 30%, kar ji bo dalo 15 milijonov. Davek naj se tako upelje, da bo zadel zgolj tiste, ki imajo dobiček, torej neposredno karte-lovce. DOPOLNILNE VOLITVE V HRVAŠKI SABOR. Zagreb, 13. maja. V Moroviču je izvoljen Svetisla.v šumanovič z 343 glasovi. Socialni demokrat Bukseg jc dobil 64 glasov. FRANCC KI VOJNI MINISTER ODSTOPIL. Pariz, 13. maja. Vojni minister Brun je demisioniral. Vzrok so osebna nesoglasja z ministri kolegi. REVOLUCIJA V GRČIJI. Atene, 13. maja. Položaj se je znatno poslabšal. Stališče vlade je zelo ogroženo. Govori sc, da sc bo vojaška liga zopet oživila in da hoče uvesti diktaturo. Hoče preprečiti narodno skupščino in dati ljudstvu novo kutini- tuanto. V deželi, zlasti v Tosaliji, vladajo nemiri. Položaj je zelo posiabšala izjava Krečanov, ki so svojo skupščino otvorili v imenu grškega kralja in zopet spravili v tok aneksijsko gibanje. POTRES. San Jose (Costarica), 13. maja. Včeraj je bil tu zopet tako močan potres, da so prebivalci prestrašeni božali iz hiš. NESREČE. London, 13. maja. V Kobe na Japonskem je divjal ciklon. Ena ladja se je potopila. Utonilo je 50 potnikov. Manchester, 13. maja. V Withe-havnu je eksplodiral plin v rudniku, 137 delavcev je zadušenih. St. Louis, 13. maja. Pri Gleenparku na Missisipu je ladja zadela na skalo, 13 oseb jo utonilo. Ljubljanske novice. lj Novi ulični napisi. Včeraj je dobil trg pred justično palačo — sedaj »Slovenski trg« — nove ulične napise, lj »Ljubljana« na poti v Benetke. »Riečki Novi List« piše: U subotu do-laze k nama slovenski izletnici pjeva-čkog društva »Ljubljana«, koji odavde polaze za Duhove u Veneciju. Dolazi do 200 osoba. Izletnici zamisliše liepu m h sao, da na Sušaku prirede veliki pje-vački koncerat u korist hrvatske škole na Rieci. Ova misao naišla jc medju našim gradjanstvom na veliko odobra-r vanje i radostno je pozdravljena. \z-letnici nc žele nikakove koristi od kon^ certa, nego sav njegov prihod ostav-ljaju za spomenutu svrhu. — Hrvati Rieke i Sušaka spremaju se, da braču Slovence dočekaju što ljepšc pa da im se tirne nekako oduže za plemenitu svrhu, koja ih vodi na naše obale. Su-bota bit če jedan svečan dan i nadamo se, da če se na Sušaku okupiti svi, ko-jima je u srcu ljubavi sprani bratskog nam naroda i spram rodjene grude. —• Brača Slovenci putuju istu večer iza kbncerta u Veneciju posebnim paro-brodom iz luke Baroš.« — Hrvatski riečki demokratski klub je izdal poziv na razna slovanska društva na Roki, da sc dogovore glede dohoda Slovencev na Reki. Hrvatska Čitalnica na Reki je. včeraj brzojavila »Ljubljani«, da želi pozdraviti izletnike v svojih prostorih. lj Izletnikom v Benetke. Izletniki se odpeljejo iz Ljubljane v soboto dne 14. t. m. točno ob 9. uri 25 minut zjutraj s posebnim vlakom. Izletniki dobe karte na južnem kolodvoru od 8. do 9. ure zjutraj. Vlak se ustavi samo v Logatcu (5 minut), kamor pride ob 10. uri 29 minut dopoldne, na Rakeku (4 minute), kamor pride ob 11. uri dopoldne, v Št. Petru na Krasu (60 minut), kamor pride ob 11. uri 41 minut dopoldne. Sapi-ane (5 minut), .Turdani (1 minuto) ter se pripelje na Roko ob 2. uri 12 minut, popoldne. Izletniki z Notranjske se morajo pripeljati ali v L o ga t e c, na R a k e k ali v Š t. P e t e r. Kdor so šc želi pridružiti zanimivemu izletu, se lahko pridruži. Ves izlet z vožnjami in vso preskrbo velja 65 K za osebo. lj Zbor »Ljubljane«! Sestanek moškega zbora »Ljubljane« je danes ob 8. uri zvečer radi izleta v Benetke. Odhod jutri v soboto iz »Uniona« točno ob pol 9. uri. lj Obesil se je danes zjutraj na dvorišču "na, stopnicah hiše št. 32 na Dunajski cesti leta 1991. v Zalogu rojeni in v Šmarje pri Ljubljani pristojni delavec Jernej Kastelic. Vzrok samo umora, jo neznan. Policijska komisija jc zamogla konstatovati le smrt. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Na poti v bolnišnico umrla. Predvčerajšnjim zjutraj je pripeljal iz Rudnika posestnik Južina svojo 34-letno ženo Marijo v deželno bolnišnico. Na dvorišču pa mu je na vozu umrla. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. .Krištofu. lj Prvo ljubljansko uradniško gospodarsko društvo (vogal Vegovih ulic in Kongresnega, trga) priredi na bin-koštno nedeljo in ponedeljek razstavo, h kateri vabi vse člane in tudi druge, ki se zanimajo za razvoj tega društva. lj Ponesrečeni deček. Danes dopoldne se je v Streliški ulici št. 10 nad škarpo igral osemletni šolar Anton Zgonc, sin slikarja Zgonca. Deček je nakrat izgubil ravnotežje in padel oko-lu pet metrov globoko. Deček je priletel na glavo in obležal nezavesten. Pre-peljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Deček je smrtnonevarno poškodovan. I j Znameniti iluzionist in čitalec misli, Carmellini, lastnik Waza kolajne s krono, bo priredil na binkoštne praznike prihodnjo nedeljo 15. maja in v ponedeljek IG. maja dve predstavi, pri katerih bo občinstvu kazal moderne čarobije. Gospod Carmellini ima izborile ocene, ki vse povdurjajo, da ure d- stavlja samo najnovejše stvari v svoji topove, ki bo konkurirala Škoclovemu stroki. Prod stavi se vršita v »Unionu«. podjetju, kakor tudi angleškim jekle-Ij Deželni muzej ostane binkoštno ni m tovarnam. Tvrdka Krupp namera-nedeljo zaprl. Zato je pa na binkoštni va odslej naročbe balkanskih držav iz-ponedeljek občinstvu od 10. do 12. ure vrševati na Ogrskem, predpoldne brezplačno odprl. lj Za krahom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov, 50 Macedoncev in 15 Ogrov. l j Izgubljeno in najdeno. Kovačeva žena Zofija Beličeva je izgubila zlato oklopno verižico. — Delavec Janko Ste-panič je izgubil vložno knjižico »Kmet-ske posojilnice« z vlogo 300 K. — Natakarica Angela Gorčeva je izgubila 30 K denarja. — Črevljarski mojster Josip Zorman je našel nožnico orožniške sablje. — Pekovski pomočnik Franc Starlekar je našil dragocen uhan in ga oddal pri magistratu. — Na južnem kolodvoru so bile izgubljene, oziroma najdene rokavice, rmena ročna torbica in sprehajalna palica. * Siivin Sartlenko, Marijino krr^je-sivo na Ju':rcvsm. Ljubljana 1910. Sir. 48. Cena 50 vinarjev. Izdalo »Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda«. — Ravnokar je izšla ta zanimiva kjnižica, ki pomeni za našo književnost izredno novost. Knjiga obsega dve krasni pesmi in 12 kratkih zgodovinskih slik, v katerih ;:c v nevezani besedi opisuje češčenje Matere božje na vzhodu med Grki (v Carigradu in Jeruzalemu) in Rusi (Kiev, Moskva, Petrograd, ročajev). V zgodovino so vpleteni lepi nauki in mikavc prigodbe, vse pa prešinja velika ideja: zedinjenje razkolnih Grkov in Slovanov s katoliško cerkvijo. Knjiga je pisana v krasnem pesniškem, a obenem jedrnatem in poljudnem slogu. Namenjena je slovenskemu ljudstvu, da mu razširja obzorje in poživlja versko zavest. Priporočamo jo posebno Marijinim družbam in izobraževalnim društvom. Širite in priporočajte to krasno, poučno in vzpodbudno knjižico! Naroča se v »Katoliški Bukvami« in v prodajalni »Kat. tisk. društva« (Ničman). snežim pivom, te r 1. M Mil Is fiiadl mllU senčnat š Na včerajšnjem občnem zboru Zadružne Zzveze v Celju so bili izvoljeni v načelništvo sledeči gg.: za. predsednika dr. Fran j o Rosina, za I. podpredsednika ilr. Vek. Kukovec, za II. podpredsednika dr. Jos. Vrečko; kot člani načelstva pa. gg.: dr. Ant, Božič, dr. E. Kalan, prof. I. Kožuh, Fr. Roblek, Fran Goričan, Ant. Turnšek st., dr. Jos. Georg, A. Mirnik in Benj. Kunej. V nadzorstvo pa gg.: za predsednika dr. A. Brenčič, za namestnika Jože Sirca, dalje pa gg.: dr. Milan Gorišek, dr. I. Barle, Fr. Fcrlinc, dr. Ljud. Stiker in A. Brezovnik. G. M. Vošnjak ni bil izvoljen. š Nagli smrti. Od Sv. Barbare v Halozah poročajo: Tu je zadela nagla smrt Franca Galoviča, posestnika iz Pestile, dne 3. t. m. zvečer, ko se je vračal domov od svojih prijateljev. Zadela ga je kap. — V nedeljo, 8. t. m. zjutraj je prišel Petrovič Jožef, grajski oskrbnik na Brodu, k sv. maši. Med pridigo mu je prišlo slabo, da so ga morali zanesti v bližnjo gostilno g. Čeha, kjer je par ur pozneje umrl, previden s sv. zakramenti, v 82. letu starosti. jKako priljubljen je bil, je pokazal pogreb, ker se ga je udeležilo obilo ljudstva in tudi lastnik grajščine gospod baron Maks Kubeck. Služboval je na isti grajščini nepreslano celih 63 let. Zelo redek slučaj! Naj počiva v miru! š Nehva.ležnost je plačilo sveta lahko vsklikajo nekateri »stari« celjski liberalni zadrugarji. Kar od korita brcniti starega »zvestega« pristaša, to vendar ni pravično in krščansko. I j Slovensko gledališče v Mnriboru. Po liinkoštih nastopijo po dolgem času zopet na našem odru člani ljubljanskega deželnega, gledališča s tremi predstavami in sicer: V soboto dne 21. rnaj-nika t. I. uprizorijo veliko komedijo >sSebastijan, veliki knez Greorgijski-, v nedeljo dne 22. majnika I. I. dunajsko burko »Črni madež«. V torek dne 24. majnika 1. 1. priredijo gledališki večer z jako zanimivim opernim in operetnim vsporedom in burko enodejanko. Družba šteje 12 najboljših igralcev ter bode gotovo nudila nekaj dovršenega. Nikdo naj ne zamudi teli lepih predstav! Pokažimo z obilnim obiskom Ljubljančanom, da imamo mi maribor-čani smisel za lepo umetnost in da čislamo in spoštujemo naše umetnike Vstopnice za vse tri predstave se dobivajo tudi v predprodaji pri urarju, g. Francu Burešu, Tegetthoffova cesta št. 33. . > ■ ' železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. Higij&cVsna rs-rstanft nit. Dunaju 1008: Urš a v no odlikovanj« in častni dipiozu k ulati KSS kolajni. 1|| Povzroča voljo do jedi, pl okrepča živce, poboljša kri in jc rekonvaiescentom JpL in malokrvnfon zelo pri-poročeno od zdravniških pfeSfl avtoritet. Izborni olkus. a »—i. JUC r-j-.-.»nmuv itta'oa.4u