PRIMORSKI DNEVNIK P?štau>a plačana v gotovini postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 247 (8035) TRST, petek, 22. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DOBRm LETU_ RAZPRAV_ V ZBORNICI^ IN SENATU Dokončno je odobren zakon o reformi stanovanjske politike Posvetovanja Colomha o italijanskem stališču do vključitve Kitajske v OZN - Komisija za ustavna vprašanja se ukvarja z referendumom , 21. — Senat je dokončno odobril zakon o stanovanjski al»0rm' ? 's*i obliki, kot ga je odobrila poslanska zbornica. Po b *0Vaniu je minister Lauricella izjavil, da je sedaj končno odo-da**1 Zakon' Iti je bil dobro leto na dnevnem redu parlamenta ter Dol V*6 Za *a*ton*lti predlog, okrog katerega se je razvila široka 1 jena razprava, kar je prav, saj ta zakon predstavlja ključno aruzbeno reformo. Val'9 zakons*ti predlog so glaso-* ,! S6natorji levega centra, vzdr- |. . s°. Se komunisti in neodvisni . 1 atii, proti pa so glasovali li-alci> misovci in socialproletarci. "»»sija za javna dela in za la ^ senat a Je dokončno odobri-zakon, s katerim se za 15.000 j. Poveča organik državnih že-bril?C in katereSa so že prej odo-v poslanski zbornici. Predsednik vlade Colombo se je viwadn^ih dneh posvetoval s šte-™»» vladnimi predstavniki o sta-KifU- dalije glede vključitve LR J gajske v OZN. Tako je sprejel ""Predsednika vlade De Martina. nii!aiS!ineSa ministra Tanassija, taj-cbr *^DI Ferrija, tajnika PSI Man-„ -ia’. zunanjega ministra Mora in 07nt italijanske delegacije v da N-4 ministra Lupisa. Očitno je. aalijansko stališče še ni izde- spoštovati ustavna načela. Komisija se bo ponovno sestala prihodnji teden. Poslanska zbornica je danes pričela razpravljati o reformi univerz in so se načelniki skupin dogovorili, da bodo splošno razpravo predvidoma končali1 5. ali 6. novembra, obravnava posameznih členov in predvidoma 24. novembra glasovanje. Danes se je sestala parlamentarna preiskovalna komisija za sodne obtožbe, ki je pričela proučevati spise, ki jih je poslalo sodišče in s katerimi obtožujejo bivša ministra Mancinija in Natalija, da sta vpletena v škandal pri javnih natečajih. Vsi sodni akti, kot tudi akti, ki so v pristojnosti omenjene parlamentarne komisije, so po zakonu strogo tajni, vendar pa desničarski tisk že dalj časa vodi ostro kampanjo proti socialističnemu in demokristjanskemu ministru za javna dela. V tej zvezi' je predsednik poslanske zbornice Pertini danes sprejel predsednika poslanske preiskovalne komisije za sodne obtožbe in obžaloval indiskrecije, do katerih je prišlo v tisku, da dokumenti in drugi material ni mogel priti tisku v roke s strani članov preiskovalne komisije. Gre skratka za zelo hudo obtožbo predsedstva poslanske zbornice na račun rimskih sodnih oblasti. V soboto se sestane vlada, ki bo ob 10. uri razpravljala o raznih zakonskih predlogih. 1110 SE JE VRNIL Z OBISKA V IRANU, INDIJI IN EGIPTU Predsednik poljske vlade na uradnem obisku v SFRJ Jugoslovansko opozorilo italijanskemu zunanjemu ministrstvu v zvezi s fašistično manifestacijo v Trstu c'a obstajajo povsem raz-vja mnenja. "misija za ustavna vprašanja , anske zbornice je danes priče-ra/?zPravljati o referendumu in o ičniK komPromisnih predlogih la-Preril skup'n in socialistov. Gre za smel®’ t?a do referenduma ne bi 10 Priti v roku treh let po „ -. , vStonn „ „ ,. , srečanje med Kissingerjem 6a to U - Vel,aV0 zak0na' ka^,e Tuti rinnisniki T s« hoče ukiniti ter za predlog, de r , ren ki bo preprečila referen-1 tov Vietnam, kot naj bi dokazo- neke ameriške osebnosti na obisku na Kitajskem, kar naj bi po mnenju nekaterih opazovalcev dokazovalo, da se pogovori ugodno razvijajo v pozitivnem ozračju. O vsebini pogovorov lahko zabeležimo samo nekaj govoric in neuradnih vesti: nekateri trdijo, da je eden izmed osrednjih argumen- “■'HiiiiiiiiiiiiiininiiiiniiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiimiiiimiMiiiiiimumiiimiiHiiiiiiiiii IZKOP POSMRTNIH PINELLIJEVIH OSTANKOV mozi. o Kore.ii ter o umiku ameriških čet iz Moteine. Iz tega dopisnik sklepa, da so ta vprašanja prisotna tudi na ameriškokitajskih razgovorih. Končno nai še zabeležimo govorice, po katerih naj bi Nixon potoval na Kitajsko že letos in verjetno celo pred koncem novembra. Na sedežu združenih narodov v New Yorku gre medtem h kraju razprava o kitajskem zastopstvu v svetovni organizaciji. Doslej je Doseglo v debato 59 držav, delegati drugih osemnajstih pa bodo govorili do jutri zvečer, ko se bo razprava zaključila. Italija ne bo Dosegla v razpravo, sai še vedno ni znano, kakšno stališče bo zavzela na glasovanju. Prva glasovanja o procedumih vprašanjih bodo že v ponedeljek ali torek, se pravi istočasno s Kis-singerjevo vrnitvijo v ZDA. Najprej bo treba sklepati, ali nad dajo prej na glasovanje ameriško resolucijo. Id predvideva, da je za izključitev Formoze potrebna dvetretjinska večina, ali pa albansko resolucijo, ki bi imela pravico prednosti, ker je bila predložena prej. Po ustaljeni praksi bi morali glasovati prej o procedumih vprašanjih, kar pomeni, da bi v tem pomery imele prednost ZDA. Če se bodo nekateri delegati temu uprli, bo treba tudi o tem odločati z glasovanjem. Če bo ameriška resolucija odobrena. bodo nato glasovali še o albanski resoluciji, za odobritev katere pa bo potrebna dvetretjinska večina (88 na 131). V primeru pa, da bi Američani ne prodrli s svojo resolucijo, bo za odobritev albanske resolucije potrebnih samo 67 glasov, to bi pa pomenilo tudi avtomatsko izključitev Formoze. Za sedaj so še vedno odprte vse možnosti: vse bo odvisno od stališča, ki ga bodo zavzele nekatere še ne; odločene delegacije, med katerimi je tudi Italija. Danes ie medtem zavzela stališče Avstrija: zunanji minister Kirchschlager je sporočil, da bo avstrijski delegat glasoval za albansko resolucijo, vzdržal pa se bo glasovanja o resolucijah o procedur nih vprašanjih. Danes so objaviti tudi besedilo govora, ki ga bo generalni tajnik U Tant imel ob dnevu združenih narodov 24. oktobra in ki vsebuje nekaj optimističnih ocen glede mednarodnega položaja. U Tant med drugim ugotavlja, da so bili združeni narodi in organizmi, ki so z njimi povezani, končno priznani kot neobhodno potrebni instrumenti za globalno sodelovanje na vseh področjih človeške dejavnosti. Generalni tajnik je še enkrat ponovil, prisegla predsedniku republike Jonasu. Vlada je v bistvu ista, kot je bila že pred političnimi volitvami 10. oktobra. Ustanovili bodo novo ministrstvo za zdravstvo, katerega so poverili dr. Ingrid Leo-dolterjevi, poleg tega so tudi ustanovili podtajništvo za družine. Alfred Sinowatz bo zamenjal ministra za šolstvo Leopolda Grat-za, ki bo prevzel načelstvo parlamentarne skupine. Sklenili so tudi, da bo predsedoval parlamentu Anton Benya, dosedanji načelnik sindikalne konfederacije. jal s predsednikom El Sadatom. Razgovori z El Sadatom so, kot s predsednico indijske vlade Indi-ro Gandi, potekali v ozračju polnega medsebojnega zaupanja in razumevanja. V razgovorih Tito-E1 Sadat je bila posebna pozornost posvečena položaju na Bližnjem vzhodu. El Sadat je svojega gosta podrobno seznanil z najnovejšim razvojem položaja na tem področju, medtem ko je Tito seznanil El Sadata z razvojem sta nja med Indijo in Pakistanom. Predsednika sta govorila tudi o delovanju neuvrščenih in ugotovi- la, da morajo neuvrščene države dati večjo pomoč žrtvam napadalnosti. Zvezni poslanec Jože Vilfan j( danes na skupni seji odbora za zuna. politiko in družbenopolitičnega sveta zvezne skupščine, na kateri so med drugim razpravljali o rezultatih nedavnega obiska tajnika KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva, vprašal pomočnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Ilija Topolovskega, kaj je zvezno tajništvo odobrilo, oziroma kakšne ukrepe namerava sprejeti v zvezi z neofašistično manifestacijo 3. oktobra v Trstu, na kateri je voditelj MSI ponovil trdi- tev o italijanski suverenosti nad bivšo cono B. Topolovski je v svojem odgovoru opozoril na dobre odnose med Jugoslavijo in I-lijo, ki so bili med drugim potrjeni na nedavnem srečanju zveznega tajnika Mirka Tepavca z italijanskim zunanjim ministrom Aldom Morom v New Yorku in še posebno v govoru italijanskega zunanjega ministra na skupščini OZN. Neofašistična manifestacija v Trstu, je dejal Topolovski je bila poskus motenja dobrih odnosov in razvoja prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. O tem je zvezno tajništvo tudi opozorilo italijansko vlado. milimimillllimiHHIiiliiiiHliliiiliHlilHiimMiuiiiHmiiHiiiiiiiiiiiiiiiimHMIimiiiilliiiimiiiumiHililIllli TISKOVNA KONFERENCA V OTTAWI Kosigin o odnosih z ZDA in Kitajsko Predsednik sovjetske vlade se je zavzel za pogajanja za razorožitev 0TTAWA, 21. — Predsednik sovjet- ; ne bodo vključili v svetovni mone-ske vlade Aleksej Kosigin je danes I tami sklad, saj so številne države. V Beogradu zaseda mešana komisija BEOGRAD, 21. — Zasedanje mešanega italijansko - jugoslovanskega odbora za manjšinska vprašanja, ki se je pričelo 19. oktobra v Beogradu, poteka v Dooolni tajnosti. Na čelu jugoslovanskega dela odbora je dr. Z Perišič, pred. ita. dela odbora pa ie Milesi Ferretti, ki se ie zaradi bolezni šele danes priključil svoji delegaciji. Po dosedanji praski so na prvih sestankih člani obeh delov odbora Doročali o tem. kaj ie bilo storjeno od zadnjega zasedanja odbora v Rim za izvajanje sprejetih sklepov. Sicer so na dnevnem redu zasedanja vedno ista vprašanja predvsem vprašanje šolstva, dvoježičnosti in spoštovanja popolne enakopravnosti pripadnikov etničnih skupin. Delo odbora, ki zaseda dopoldne in popoldne, bo ver jetno trajalo do torka, ko se pričakuje običajno kratko sporočilo o zasedanju. Predsednik jugoslovanskega dela odbora dr. Zvonko Perišič je danes po končani dopoldanski seji priredil v klubu novinarjev v Beogradu kosilo v čast članov odbora. Na vprašanje našega dopisnika, kako to. da tisk. ni bdi obveščen, da se je začelo v Beogradu zasedanje odbora za manjšinska vprašanja, je zastopnica zveznega tajništva dejala, da o zasedanju ne more ničesar reči, ker še vedno traja. »Sicer ie znano — je dejala Ana Kovačevič — da mi dajemo velik pomen našim odnosom z Italijo in da se pomanjkanje pisanja o delu mešanega odbora v tisku ne more istovetiti z našim uradnim stališčem.« prispel s posebnim vlakom v Montreal, kjer ga je sprejel župan Jean Tradeau. Včeraj je imel predsednik vlade Kosigin v Ottawi tiskovno konferenco, med katero je jiozitivno ocenil bližnje potovanje predsednika Nixo-na v LR Kitajsko in izrazil upanje, da bodo Nixonovi razgovori v Pekingu in v Moskvi prispevali k pomir-jenju. Kosigin je nadaljeval, da ne more odgovoriti za gospoda Nixona, ki bo v Kitajski govoril j vprašanjih, ki zanimajo ZDA in Kitajsko. V Moskvi pa bodo razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo ZDA in Sovjetsko zvezo. Glede sovjetsko - kitajskih odnosov je Kosigin dejal, da se je pred dvema letoma v Pekingu srečal s predsednikom vlade čuenlajem. Sedaj že dve leti razpravlja mešana komisija. Kosigin je nadaljeval: «Ne morem reči, da bi bili doseženi pomembni uspehi, vendar še vedno iščemo rešitev«. Kosigin je nato govoril o svetovnih monetarnih težavah: dejal je, da se illiilllliiiiliHininiiiiiilfiiiiiiiiHimiiliiiiiiiiiimiiiiHimiiiiiiiiliiiiinillliliiitiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiilniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiliiiiiiiiiiiiiiiltiitiiiinllliiiiiiiiiiiiiiiiuii TEŽKI ČASI ZA FRANCOV REŽIM Stavkovni val v fašistični Španiji znak krepitve demokratične opozicije Deset tisoč delavcev Asturije zapustilo delovna mesta ■ Zapora tovarne SEAT v Rarceloni ■ Kongres protirežimskih sindikatov ki so izbrale dolar za svojo rezervno valuto sedaj v težavah in da rublja niso razvrednotili. Zanikal je, da je izključitev 105 sovjetskih državljanov iz Velike Britanije vplivala na odnose med Vzhodom in Zahodom, saj MADRID, 21. — V Asturiji se nadaljuje delavska stavka, katere se je danes udeležilo več kot deset tisoč rudarjev. V Mieresu, e-nem najvažnejših španskih rudarskih središč, so trgovci zaprli trgovine v znamenje solidarnosti s stavkajočimi delavci. Družine odpuščenih delavcev prejemajo medr tem podporo «rdeče pomoči«, ki so y> v Asturiji ponovno organizirali. Napet je tudi položaj v Barceloni, kjer so se danes v avtomobnsid tovarni SEAT pridružili stavki tudi delavci tretje izmene. Vodstvo podjetja je zato sklenilo za nedoločen čas zapreti podjetje, ki zaposluje kakih 20 tisoč delavcev. Spor med delavci in vodstvom podjetja se je začel že junija, ko so bile sindikalne volitve. Na teh vo litvah so nepričakovano zmagale tako imenovane »delavske komisije«, se pravi protirežimski sindikat. ki je v Španiji prepovedan. Seveda je med podjetjem in novo izvoljenimi sindikalisti nastal spOT, ki je privedel do prvih stavk in do odslovitve 26 delavcev, med katerimi je bilo 16 sindikalistov. Sledili so procesi pred sodiščem za delo, ki so se zaključili s potrditvijo odslovitev. Temu so se delavci uprli in zagrozili z zasedbo tovarne. Nastopila je policija, ki je pretekli ponedeljek, kot je znano. streljala na stavkajoče in ranila tri delavce. Poleg stavke v SEAT se v Barceloni nadaljujejo manifestacije solidarnosti s stavkajočimi, ki jih prirejajo študentje in stavke. Resolucija med drugim ugotavlja, da je španska vojska deljena ter da so se v njej pojavile demokratične struje, ki se vse bolj krepijo. Kot posledica tega vlada postopno izgublja zaupanje v vojsko kot temeljno oporo režima. Tudi cerkvena hierarhija — ugotavljajo delavske komisije — se je spustila v skoraj odkrit spopad z zatiralno in antisocialno politiko vlade, kot dokazujejo zaključki kov, ki je bil pred kratkim v Madridu. Sindikati ugotavljajo, da je okrog vlade nastala politična praznina ter da je Francov režim že stopil v fazo počasne likvidacije. V takem položaju se vlada lahko obdrži na oblasti samo z represijo. Resolucija končno omenja zadnja stavkovna gibanja ter ugotavlja, da so različne družbene in politične sile opozicije spoznale potrebo, da opustijo nasprotstva ter se združijo, da bi nudile demokratično al- skupnega zbora škofov in duhovni- temativo sistemu. Kosigin Velika Britanija ni celoten Zahod. Optimist je glede pogajanj SAET, saj so že bili doseženi sporazumi, da ne more priti do vojne po pomoti, kar dokazuje, da je na tem jjodročju možno doseči napredek. Sovjetsko intervencijo na Madžarskem in ČSSR je na kratko odpravil, češ da so te države zahtevale sovjetsko pomoč. Obsežneje je predsednik sovjetske vlade obravnaval načrt o delni umaknitvi čet iz Evrope in je na pripombo nekega novinarja, da bo SZ u-maknila svoje čete za kakih sto km, ZDA pa jih mora prepeljati čez ocean, dejal, da se pričenjajo polemike, ko se sploh še ni pričelo razpravljati in da gre za zelo zapletene podrobnosti, ki pa niso nerešljive in je treba najti rešitev. Kosigin je proti širši konferenci o arktičnem jjodročju, češ da ne vidi razloga, da bi na taki konferenci na primer sodelovala Portugalska in da je bistveno sodelovanje Kanade in Sovjetske zveze ter da bo Kanada imela na Severu vedno svojega prijatelja. Tito pojde kmalu v ZDA BEOGRAD, 21. — Zastopnica zveznega tajništva za zunanje zadeve Ana Kovačevič je na današnji tiskovni konferenci na zanimanje novinarjev dejala, da bodo obisk predsednika Tita v ZDA in njegovi razgovori z Nixonom priložnost za izmenjavo misli o važnih mednarodnih vprašanjih in zlasti v pobudah predsednika Nixo-Kovačevičeva je dejala, da bo obisk Tita v ZDA, podobno kot lanskoletni obisk Nixona Jugoslaviji, potrdil obojestranski interes in napore za vsestranski nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov.. Kovačevičeva je izrazila upanje, da bo lahko v kratkem dala novinarjem podrobnejše podatke o obisku predsednika Tita v ZDA. Na vprašanje, kako komentira podelitev Nobelove nagrade za mir zahodnonemškemu kanclerju Wil-liju Brandtu je Ana Kovačevičeva odvrnila: «Mi smo to vest z zadovoljstvom sprejeli in sodimo, da je Willy Brandt dejansko zaslužil to nagrado.« De Martino na Malti LA VALLETTA, 21. - Podpredsednik vlade De Martino je danes prispel na uradni obisk Malte, kjer se je dalj časa zadržal v razgovoru s predsednikom vlade Domom Mintoffom. Razprava se je seveda mnašala na pogajanja o najemnini za vojaška oporišča in je Dom Mintoff pojasnil, da so zahtevali od Velike Britanije skupno 18 milijonov funtov, v kar pa je vključen neposredni prispevek Velike Britanije in drugih držav NATO. To pomeni, da bo stopil v veljavo protokol z Veliko Britanijo, ki se nanaša na 10 milijonov funtov, samo v primeru, če bo pravočasno (skrajni rok april 1972) dosežen sporazum tudi z drugimi članicami NATO. Pogodba bo trajala sedem let, ker Malta želi biti nevtralna in razviti svoje gospodarstvo. De Martino pa je predlagal tako v imenu Italije, kot tudi na predlog Zvezne republike Nemčije, da bi prišlo do skupne konference o vseh vprašanjih odnosov med Malto in NATO. lllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIII II111111111111111111111111III llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lll■llllllllllllll IIIII lili Hilli IlltlllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIII SILOVITA EKSPLOZIJA PLINOVODA V GLASGOWU 13 mrtvih in več kot 100 ranjenih GLASGOW, 21. — Danes popol-1 plina, kar je prisililo oblasti, da da namerava zapustiti ob koncu leta svok) funkcijo. Dodal ie. da je , , v desetih letih, ko ie bil na čelu i delavci drugih tovarn OZN. ugotovil, da so vlade, in pred ( Danes so medtemjxi tajnih ka vsem vlade velikih držav, pokazale ^8C^!°Žnos“ Preiskovalnega sodnika D’ Ambrosia so včeraj izkopali "Hrvn os,anke Giuseppa Pincllija, da Izvršijo obdukcijo in po možnosti ^9® kako je umrl. (Poročilo berite na šesti strani). (Telejoto ANSA) volio, da opustijo deljena stališča in da sodelujejo s skupnimi napori v korist vsega človeštva. U Tant je obžaloval dejstvo, da ere vsako leto za oboroževanje 200.000 milijonov do’arjev. se pravi ravno toliko. kot skupni dohodek vseh držav v razvoju ati kot izdatek, ki ga nalih objavili resolucijo, ki so jo sprejele delavske komisije na sedmem kongresu, ki je bil v drugem tednu oktobra v Madridu v strogi tajnosti in seveda ob nevednosti oblasti. Resolucija vsebuje analizo družbeno političnega in gospodarskega položaja v Španiji ter poudarja potrebo Po sklicanju splošne dne je prišlo v mestni četrti Lark-stoon v Glasgowu do silovite podzemeljske eksplozije, ki je dejansko razdejala celo ulico. Policija ie ugotovila, da je eksplozijo povzročilo uhajanje plina v podzemeljski napeljavi. Nocoj so sporočili, da je eksplozija povzročila 13 mrtvih in več kot 100 ranjenih. Še vedno pogrešajo štiri osebe in se bojijo, da jih bodo našli pokopane pod ruševinami raznih trgovin, ki so bile popolnoma uničene. Prebivalci tega mestnega predela so izjavili, da je eksplozija povzročila takšno uničenje, kot ga ne pomnijo. Porušila je dejansko celotno ulico Busby Road, kjer je osredotočenih največ trgovin. Uničenih je bilo najmanj 15 trgovskih obratov. Eno uro po eksploziji so policija, zdravniki in bolničarji še vedno reševali ljudi iz-l>od ruševin. Hkrati pa so na drugem koncu prizadetega mestnega predela odkrili še eno uhajanje s<> odstranile vse prebivalstvo tega mestnega predela. V Glasgovvu so sprejeli zasilne ukrepe za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Eksplozija je bila tako močna, da je vrgla na ulico okrog 20 avtomobilov, ki so bili parkirani na strehi nad trgovinami1. Avtomobili so treščili na ulico in ubili in ranili precej ljudi. Mnogo ra njenih je bilo tudi v avtobusu, ki ga je eksplozija prevrnila. Na kraj nesreče so prišli vsi rešilni vozovi, ki so bili na razpolago v Glasgowu in sosednjih me stih. Ko je bilo reševanje pono srečencev v polnem teku, je za.‘c lo močno deževati, kar je ovirali delo reševalcev Zaradi eksplozije, ki ie hudo poškodovala mnogo stanovanjskih hiš in pred nevarnostjo nove eksplozije zaradi uhajanja plina v podzemelj ski napeljavi na drugem koncu pri zadetega mestnega predela, ie os ta lo veliko število ljudi brez strehe Večino družin so tasilno vselili v šolska poslopja. Doslej še ne ved, točno, koliko prebivalcev je zbeža lo iz ogroženega kraja. Domnevajo pa. da jih je že nekaj tisoč, ki iin, bo treba takoj priskočiti na pomoč ker so vzeli s sebo samo kar so imeli na sebi. Zaradi eksplozije so ukini promet železniške proge, ki teče v bližini prizadetega kraja. Oblasti se bojijo, da bi tresljaji, ki jihpovzro-čajo vlaki, lahko porušiti že poškodovane zidove hiš. v katerih so reševalci. Katastrofa je hudo prizadela celot no pokrajino in seveda tudi vse prebivalstvo Velike Britanije. Predsednik vlade Heath je izrazil svetu grofije svoje sožalje za žrtve v Glasgo-vvu. Kako je prišlo do katastrofe se ni točno znano. Zato oblasti iščeio vzroke in morebitne odgovornosti. Kot poročajo iz Glasgowa, so včeraj uslužbenci plinskega fiodjetja popravljati plinovod v Busby Roadu. Zato je tudi podjetje naročilo takojšnjo preiskavo o vzrokih eksplozije, hkrati pa je prav v okviru te preiskav« odkrilo uhajanje plina na drugem koncu mestnega predela. Indeks cen septembra RIM, 21. — ISTAT sporoča, da je septembra dosegel indeks cen na debelo 104,1 točke in da je bil a 0,2 odstotka višji kot avgusta ter za 3,4 odstotka višji kot septembra lanskega leta. Indeks cen na drobno pa se je septembra zvišal za 0,7 odstotka v primerjavi z avgustom ter za 5,0 odstotka v primerjavi z lanskim septembrom. RIM, 21. — Predsednik vlade Colombo je danes sprejel predsednika vlade Singapura Lee Huan Yewa, ki je v Italiji na zasebnem obisku. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK RAZDELJEVANJE POPISNIC SE BLIŽA H KONCU RAJONSKI URADI NE IZROČAJO VEČ SLOVENSKIH POPISNIH OBRAZCEV! Konzularni zbor pri vladnem komisarju Bivša poslanka Marija Bernetič se je pritožila na mešano komisijo Stojanu Bolčini, ki se je tudi pritožil, pa so nemudoma prinesli slovensko polo in se oprostili - Pri Sv. Jakobu jih nimajo od torka! Sprašujemo se, koliko časa bo še trajalo izigravanje Slovencev ob tem ljudskem štetju. Jutri se bo končalo razdeljevanje pol; v nedeljo pa morajo občani te pole izpol- Pač pa nam, z dobršno mero protislovnosti, zagotavljajo, ^ da ima vsak popisovalec »natančna navodila glede slovenskih pol*. Zato smo poiskali nekaj popisovalcev, niti. Kljub temu, da gre najobčut- tudi italijanske narodnosti, ki ljivejša faza popisa h koncu, pa m znakov, da bi se pritisk omilil. Nasprotno, vse kaže, da narašča in daje slutiti druge, še ostrejše oblike političnega pritiska na ljudi, ki so samo zahtevali, naj se spoštuje njihova pravica. Če Je kdo mislil, da bo na ta način ustvaril zadrego med slovenskimi ljudmi, se je bridko zmotil. Povsod so se našli Slovenci, ki so se pritisku postavili po robu in s tem dokazali še enkrat, da je naša skupnost živa kot še nikoli prej. Je pa tudi res, da je ta pritisk u-perjen predvsem proti tistim, ki stoje ob strani, socialno in gospodarsko najbolj izpostavljenim slojem, kjer ima vsak namig, vsaka grožnja močan odjek. V Beogradu medtem še traja zasedanje mešane jugoslovansko - italijanske komisije za izvajanje londonskega sporazuma. Brez dvoma bodo člani te komisije še pred kon cem zasedanja imeli pred seboj tudi pričevanja zavednih Slovencev, ki so sklenili napisati svoj priziv do Slovencev naklonjeni. Odločno so zanikali, da bi to bilo res. Nihče jih ni poučil med pripravljalnim tečajem in prav tako jim nihče ni dal pismenih ali ustnih navodil, kako naj se v takih primerih ravnajo. Prepričani smo, da popisovalci ne lažejo. Slovenska skupnost o popisu prebivalstva in učiteljskem staležu V sredo, 20. oktobra se je sestal na redni tedenski seji izvršni odbor Slovenske skupnosti, člani odbora so proučili trenutno politično stanje ter razne probleme v zvezi s slovensko narodno skupnostjo. Kar zadeva potek popisa prebivalstva v naši pokrajini, izvršni odbor Slovenske skupnosti ugotavlja, da raz-našalci ne razpolagajo z zadostnim __^________ številom slovenskih obrazcev, kot tu- in s tem opozoriti tudi ta forum j di to. da popisovalci nimajo natančna nenormalno vzdušje, v katerem | nih navodil glede slovenskih razmer; poteka letošnje ljudsko štetje. Zabeležili smo že primer visoko-šolca Stojana Bolčine in mislimo, da ni slučaj, kar se mu je včeraj pripetilo. Medtem ko so mu še pred-včerajšnjim kratili pravico do slovenskega obrazca in zahtevah, naj gre ponj sam, pa sta ga včeraj, po prejemu odločnega pisma in sporočilu, da se je pritožil na mešano komisijo, obiskala kar dva človeka: popisovalec in občinski funkcionar. izročila sta mu slovensko popisnico in se oprostila. To pa še zdavnaj ne pomeni, da je izigravanju konec. Nasprotno Bolčinov primer dokazuje, da se je nekdo ustrašil in da bi rad omilil vsaj najbolj kričeča protislovja, istočasno pa nadaljuje po že preizkušeni začrtani poti. Čeprav morajo popisovalci obrazce osebno izročati prizadetim, se zadnje dni uveljavlja praksa »neposrednega izročanj. Puščajo uh pri sosedih ali drugih ljudeh med odsotnostjo prizadetih občanov. Tako se je pripetilo tudi bivši poslanki Mariji Bemetic, ki zm pri Sv. Jakobu. Ko jo opazila, da italijanski poli niso priložili tudi' slovenske, se je posl. Bemetičeva takoj pozanimala na pristojnem uradu za ljudsko štetje. Odgovorili so n. da »slovenskih obrazcev nimaio več*. Telefonirala je na občino in zahtevala razgovor z odbornikom Moc-chijem. Rekli so ji. da ie odsoten. Enak odgovor je prejela, ko^ ie povprašala po županu in podžupanu. Slovenskega obrazca torej ni dobila. Zato oa se ie pismeno pritožila na mešano komisijo m zakliu-čila svoje pismo z željo, da bi se kršenju petega člena posebnega statuta londonskega sporazuma naredil konec. Tudi iz drugih koncev mesta smo prejeli sporočila, da so pristojni ra-ionski uradi (kot na ukaz) ortnchali s sicer omejenim razdeljevanjem slovenskih pol tistim, ki so to zahtevali. Odgovor je povsod enak: »Ni jih več!* Tako odgovarjajo popisovalci blizu velesejma, pri Sv. Jakobu, Magdaleni, v centru in drugje. »Ni jih več!* Kje so zagotovila, la so bile natisnjene pole v zadostnem številu? Ni morda to le poskus, da bi slovenske ljudi prepričali, na.i se odrečejo svoji pravici? Pri Sv. Ani je popisovalec imel s seboj en sam primerek slovenske popisnice. Kazal jo ie prizadetim, ni ie pa izročil. Kaj ie s tem hotel doseči, ne vemo. Verjetno ie hotel samo dopovedati, da slovenske pole obstajajo, da jih ne more oddati. Še en primer od Sv. Jakoba. Slovenski izobraženec, ki ga ni bilo doma, ko so mu prinesli italijansko popisnico na dom, je telefoniral na občino. Zahteval je dr. Me-stronija, a ga ni bilo. Pač pa so ga povezali z uradnico osrednjega statističnega urada. Povabili so ga, naj telefonira na popisovalni urad za svoj rajon. Res je poklical ta urad in moral dvakrat ponoviti svojo zahtevo, ker ga prvič »niso slišali* in je moral, do kratkem presledku, začeti vse znova. Odgo vor: »Trenutno nimamo niti enega. A to so le fotokopije . . . Služijo samo za boljše razumevanje, če ne znate italijanščine. Zagotavljam vam, da vam ga dostavim, brž ko ga bom prejel...» To se je zgodilo v torek. K prizadetemu slovenskemu izobražencu pa ni bilo ne duha ne sluha o popisovalcu s slovenskim obrazcem. Iz tega lahko sklepamo, da od torka rajonski urad pri Sv. Jakobu, kjer je mnogo slovenskih družin in trgovcev, nima slovenskih obrazcev. Tudi Slovenskemu gospodarstveniku v centru se .je pripetilo nekaj, kar velja zabeležiti1. Obiskal ga je popisovalec, mlad študent, ki je odkrito priznal, da mu nikoli nihče ni povedal, da obstajajo tudi slovenske pole, ki bi jih moral imeti s seboj.' Potrudil se je in jo tudi nekje staknil ter jo prinesel podjetniku. Povedal mu je tudi, da ni o slovenskih polah slišal niti bese de tudi na sestanku, ki ga je urad za ljudsko štetje organiziral v po nedeljek. Tedaj na je bila tudi vsa javnost obveščena o krivicah, ki so se nam dogajale. Pristojni or gani pa so ostali gluhi. zato izvršni odbor Slovenske skupnosti poziva slovenske prebivalce, naj zahtevajo in izpolnijo slovenske pole. Slovenska skupnost je tudi posredovala pri pristojnih šolskih oblasteh, da se čimprej uredi poklicni stalež učiteljev v začasnih razredih, ki so bili letos na novo odprti zaradi večjega števila slovenskih osnovnošolskih otrok. Nazadnje je izvršni odbor Slovenske skupnosti še razpravljal o pripravi obiska pri predsedniku Colombu. Praznika RPI V soboto ob 20.30 bo v dvorani športnega društva «Kras» proslava 50-letnice KPI, ki jo organizira krajevna partijska sekcija. Govo ril bo poslanec Albin Škerle, nastopil pa pevski zbor «Rdeča zvezda* Istega večera ob 20. uri bo \ jekcijj »Jomažič* v ljudskem domu v Ul. Madonnima 19 praznik ob kampanji za vpiis v partijo. Spregovoril bo tajnik federacije Antonino Cuffaro, ki bo sekciji izročil novo zastavo. • Tržaški župan je odredil stalno prepoved obračanja na levo za vsa vozila, namenjena v gornji del Ul. S. Michele. Ukrep je nujen zaradi slabe vidljivosti in ozke ceste, na katero naletijo vozniki, ki prihajajo s Trga Barbacan in so namenjeni v Ul. S. Michele. S tem upajo da bodo odpravili nevarnost pri dosedanjem zavijanju na levo in pa zastoj pri prometu, kot se je to doslej dogajalo. ...................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiinmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiinn'«ui«iiiiiiiiiiiiii VČERAJ SESTANEK MEŠANE KOMISIJE V PORTOROŽU Potrebni so skupni nastopi za preprečitev onesnaženja Ustanovili bodo stalno podkomisijo za nadzorovanje študijskih tehnik - Čimprej je treba rešiti vprašanje industrijskega onesnaženja - Ogled očiščevalne naprave v Ankaranu Mešana italijansko - Jugoslovan- j praktičnih razlogov. Vsekakor pa ska komisija, ki proučuje vprašanje onesnaženja vode, se je spet sestala včeraj, tokrat na morski biološki postaji v Portorožu, kjer se je razprave udeležil tudi ravnatelj zavoda dr. Jože Štirn. Komisija se je seznanila s študijami, ki so v teku v Trstu in ki zadevajo onesnaženje vode Tr- žaškega zaliva. Gre za študije komisije, ki bo morala izdelati na- črte za očiščevalne naprave, ki so cilj tržaške občinske uprave. Govor je bil tudi o študijah . in napravah, ki so jih že uresničili v Slovenskem primorju, ter o načrtu SR Slovenije za zaščito slovenske obale. Komisija je tudi ugotovila, da se je italijanska stran omejila skoraj izključno na obravnavo vprašanj povezanih z mestnimi od-je odvisno le od plakatni, kar .................... POGOVOR S ŠOLSKIM SKRBNIKOM Ministrstvo naj čimprej imenuje komisijo za slovenske učbenike Posredovanje načelnika komisije za šolstvo pri SKGZ - Zagotovila šolskega skrbnika Pri denziju šolskem skrbniku dr. Fi-je bil včeraj na razgovoru načelnik komisije za šolstvo pri Slovenski-kultumo gospodarski zvezi Edvin Švab, ki se je s šolskim skrbnikom pogovoril o položaju in nekaterih problemih slovenskega šolstva. Med drugim je šolskega skrbnika opozoril na vprašanje novih učbenikov za tretji, četrti in peti razred osnovne šole ter izrazil zaskrbljenost, ker so omenjeni učbeniki zdaj pošli. Pred časom je bil razpisan natečaj za sestavo novih učbenikov in so bili v določenem roku predloženi novi teksti, katere mora pregledati posebna komisija. Šolski skrbnik je izjavil, da je šolsko skrbništvo že zaprosilo ministrstvo za šolstvo, naj imenuje omenjeno komisijo, katero bodo sestavljali šolniki s Tržaškega in Goriškega. Pripomnil je še, da bo zadeva pravočasno rešena, kakor hitro bo ustanovljena pristojna komisija. Pričakujemo torej, da bo ministrstvo za šolstvo čimprej imenovalo člane komisije, sicer bi lahko nastale težave v prihodnjem šolskem letu, saj iz dosedanjih izkušenj dobro vemo, da ne gre vse tako gladko in hitro pri tiskanju slovenskih učbenikov. Na vprašanja glede slovenske strokovne šole je šolski skrbnik odgovoril, da že razmišlja o tem vprašanju, saj bo treba to šolo osamosvojiti, ker bo v prihodnjem šolskem letu s tretjim razredom postala popolna. ške občine, ki še ne ve, ali bo v prihodnjem letu lahko računala na dohodke od družinskega davka, ki bo po uvedbi omenjene reforme odpadel, oziroma bo združen v enotne dajatve. Občinska uprava bi namreč rada vedela, posebno zaradi sestave proračuna, kakšne dohodke bo imela v prihodnjem letu. Minister Preti je odgovoril, da bo v kratkem prišla zadevna okrožnica. V pogovoru z vsedržavnim tajnikom stranke Ferrijem je bila poudarjena nujnost, da se na vseh ravneh utrdi sodelovanje levega centra. je v Trstu zelo važno tudi vprašanje industrijskega onesnaženja, ki ga bodo obravnavali kakor hitro bo dokončano delo občinske komisije. Ugotovili so tudi veliko nevarnost, ki jo predstavljajo mineralna olja ter nujnost, da komisija zainteresira za ta problem tako jugoslovanske kot italijanske oblasti. Potrebno je tudi vključiti to vprašanje v splošen načrt o vprašanju onesnaženja morja, ki ga bodo kmalu izdelali. Komisija je soglasno podprla predlog slovenskih predstavnikov, da bi v okviru komisije ustanovili posebno stalno podkomisijo, ki b; jo sestavljalo ozko število kvalificiranih oseb, ki bodo neprenehoma nadzorovale razne študijske tehnike ter bodo odločale o poenotenju metod, da bi čimprej prišli do konkretnih uresničitev naprav za načrtno očiščevanje odplak, tako da ne bi bili v nasprotju s skupnim ciljem. Delegacija SRS je tudi priporočila, naj se v ta obširen načrt vključijo zaradi pravilnejše znanstvene obdelave tega zelo važnega vprašanja tudi Benetke, Ravenna in Ancona. Italijanska delegacija se je s temi predlogi popolnoma strinjala in obljubila, da se bo zavzela in posredovala drugim občinskim u-pravam predlog slovenske delegacije. Ob koncu so sklenili, da se bo komisija čimprej spet sestala, da bi preučila splošne laboratorijske tehnike, ki zadevajo zaščito reke Reke. Seznanili so se tudi s kon kretnimi realizacijami na področju Ilirske Bistrice, kjer dela potekajo po predvidenem načrtu, ki ga je določila komisija sama. mestni ustanovi, da uresniči vrsto pomembnih ukrepov družbenega značaja v prid šolam in dijakom. Letošnje proslave bodo potekale pod geslom »Ni omike brez varčevanja*. Deželni prispevki za slepe in gluhonem« Pod predsedstvom deželnega svetovalca Zanina se je včeraj sestala tretja deželna komisija, ki je soglasno odobrila zakonski osnutek glede ponovnega finansiranja in nekaterih popravkov zakona o prispevkih v korist slepim in gluhonemim. Na podlagi novega zakona bo prispevka deležno večje število slepih in gluhonemih in bodo prejemali večjo podporo tisti, ki imajo več kot 65 let. Včeraj opoldne je na prefekturi dekan konzularnega zbora, generalni konzul SFRJ Boris Trampuž predstavil vladnemu komisarju Abbrescii člane konzularnega zbora v Trstu. Poleg generalnega konzula Borisa Trampuža so bili navzoči konzul ZDA Russel, konzul Hondurasa Rovis, kon- | zul Zapadne Nemčije Hausbrandt, konzul Belgije Faccanoni, konzul Gabona De Polo, konzul Francije Huriet skupno s častnim konzulom Banfiel- I dom, konzul Kameruna Hesse, konzul j Norveške Parisi, konzul Liberije Cor-rado, konzul Portugalske Martinelli, avstrijski generalni konzul Blechner skupno s konzulom Froehlichim, konzul Turčije Vatta. konzul Peruja Cor- j tini, konzul El Salvadorja Callegari, konzul Guatemale Weiss, konzul Anglije Casali, konzul Cipra Stricca, konzul Malte Panizzoli, konzul Brazda Martins Ferreira, konzul Danske I Pacor. konzul Monaka Pontini, konzul Švice Bruggmann, konzul Holandske Resciniti. Prefekt Abbrescia je konzularnemu zboru predstavil pod-1 prefekte Micelija, Austrio, Mellara. Pina in Ruggiera. Dekan konzularnega zbora je prefektu Abbrescii izrazil tople pozdrave I in voščila ter poudaril tradicionalne dobre odnose med konzularnimi zastopstvi v Trstu in vladnim komisariatom. Dr. Abbrescia se je zahvalil za pozdrave in voščila ter pripomnil, da zelo ceni tople in človeške odnose med predstavniki raznih držav, kar prispeva k izboljšanju in utrditvi miru ter skupnega sodelovanja. imunmiunHimiiilMiiimiiiiiiniiiiinimiiiiiiiiiimnnnuBnuNiiiimimiijHniiiliHMiMiimHnmuHiiMt S SESTANKA PRIZADETIH ZARADI METAN0V0DA VLOŽILI BODO TOŽBO PROTI DRUŽBI SNAM Podpise za pooblastila odvetnikom sprejemajo na sedežu Kmečke zveze! Na pobudo studijskega krožka »Che Guevara* bo danes ob 20. uri v dvorani v Ul. Madonnina deželni tajnik CGIL Arturo Cala-bria govoril o temi «Popolna zaposlitev, socialne reforme, boljši pogoji za delavce*. Sledila bo debata. ..................................................................... Sindikati gradbincev za delavsko enotnost Pokrajinska vodstva sindikatov FJLLEA - CGIL, FILCA - CISL in FENEAL - UIL so imela včeraj skupni sestanek, na katerem so soglasno odobrili resolucijo, ki poudarja voljo da se v prihodnjem letu uresniči or-ganična enotnost stroke, da se skupno udeležijo deželne konference sindikalnih kadrov (13. novembra v Pordenonu), da organizirajo enotna zborovanja v večjih podjetjih za diskusijo o enotnih dokumentih ter za Izvolitev delegatov in tovarniških odbo rov. Skupno bodo tudi posredovali pri oblasteh za takojšnjo uporabo že določenih sredstev za gradnjo ljudskih stanovanj in za razna javna dela. Sporočilo PSDI Pokrajinski tajnik PSDI Giuseppe De Gioia se je vrnil iz Rima, kjer se je pogovarjal s finančnim ministrom Pretijem glede davčne reforme, zlasti v zvezi s potrebami trza Tržaška hranilnica ob dnevu varčevanja Ob priložnosti 47. svetovnega dneva varčevanja bo Tržaška hranilnica posvetila proslavam tega dogodka ves teden od 25. do 31. oktobra. Teden italijanskih hranilnic, ki je bil že v prejšnjih letih deležen velikih priznanj, bo omogočil ZARADI OBNOVI SINDIKALNI POGODBI Danes vsedržavna stavka pristaniških delavcev Stavka se bo zaključila jutri ob 8. uri Na sedežu Kmečke zveze je bil včeraj sestanek zemljiških lastnikov, prizadetih zaradi gradnje me-tanovoda, ki niso hoteli sprejeti nepravičnih odškodnin in so jim zato 1969 izročili dekrete o »začasni zasedbi*. Prizadeti lastniki so sklenili, da vložijo tožbo proti družbi SNAM, ker sta že pretekli dve leti »začasne zasedbe*, da tako prisilijo omenjeno podjetje, da vendar ponudi in izplača pravično odškodnino. Pet slovenskih odvetnikov se je prijavilo, da bo nudilo prizadetim kmetom brezplačno pravno pomoč. Precejšnje število lastnikov zemljišč je že podpisalo pooblastilo, tajništvo Kmečke zveze pa vabi še druge, naj podpišejo pooblastilo. Podpise bodo sprejemali na sedežu Kmečke zveze . danes in jutri od 12. do 13. ure, v ponedeljek pa od 18. do 19. ure. Pooblastilo lahko podpišejo lastniki ali eden izmed dedičev. Vsak naj prinese s seboj dekret o začasni zasedbi, ki ga je prejel leta 1969. Prizadeti lastniki so se odločili za pravni postopek, ker šo bila vsa njihova dosedanja prizadevanja in nastopi Kmečke zveze brez uspeha. Coral (Trst) »Magnificat za sopran in orkester* in Thomas W. McLelland - Young «Koncert za čelo in orkester*. Slednja dva sta bila ex aequo nagrajena z drugo nagrado. Krstni izvedbi svojega dela v katerem bo nastopila znana florentinska sopranistka Liliana Poli, bo prisostvoval Coral osebno, v McLellandovemu delu pa bomo i-meli priložnost slediti odličnemu čelistu Brunu Giuranni. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Mau-rizio Arena. Vabila za koncert so na razpolago pri tajništvu tržaškega konservatorija »G. Tartini*, Ul. Ghe-ga 12, od 9. do 11. ure. Sindikalne organizacije pristaniških delavcev so napovedale enodnevno vsedržavno stavko. V Trstu se je pričela stavka ob 8. uri in se bo zaključila jutri, 23. t. m., ravno tako ob 8. uri. Ker pa je jutri sobota, se dejansko lahko zgodi, da bodo nekatere ladje ali tovornjaki morali čakati do ponedeljka ali pa plačati nadurno sobotno delo. Stavka je bila napovedana, ker je bil prvi sestanek pri ministrstvu za delo 20. t. m. neuspešen. Predstavniki delavcev so predložili vrsto zahtev, ki sicer niso še znane, vendar nam je uspelo izvedeti le poglavitne točke zahtev. Predvsem bi pojasnili organizacijo italijanskih pristanišč. Po eni strani imamo pristaniške uprave (v Trstu se je imenovala Magaz-zini Generali, sedaj pa Ente Au-tonomo del Porto di Trieste), ki upravljajo pristaniške naprave, pomole, delovna sredstva, skladišča, dvigala, skratka vso mehanizacijo in nepremične, ki spadajo v pristaniško področje. V Trstu (to je izjema za celo Italijo) pristaniška ustanova upravlja tudi železniške naprave. Pristaniške ustanove so pogodbeno vezane na zadruge pristaniških delavcev, ki opravljajo na njihov račun vsa dela, kakor iz-tovarjanje in natovarjanje vagonov in tovornjakov, vkrcavanje in izkrcavanje itd. Pristaniške ustanove plačajo zadrugam dogovorjeni znesek za vsalrih 100 kg manipuliranega blaga. Zaradi tega so tudi zadruge prisiljene postopati na isti način s svojimi člani. Ti so dejansko akordni delavci, ki so plačani izključno kadar delajo in kolikor naredijo. Delovna storilnost je vsaj deloma izven njihovih moči, saj niso delavci odgovorni, če je na primer slabo vreme, če so delovna sredstva pokvarjena ali pa celo delo Iz enega ali drugega razloga upada. Sindikalne organizacije hočejo z osnovnimi zahtevami premostiti prav to kritično točko. Pristaniškim delavcem bi morali za gotoviti minimalno mesečno plačo ne glede na njihovo delo. Problem je seveda zelo zapleten. Po eni strani so zahteve čisto upravičene, po drugi strani pa bo novi način obračuvanja mezd pristaniških delavcev prav gotovo prizadel uporabnike pristanišč. Danes je težko predvidevati kdaj bo spor rešen. Znano pa je, da je za sredo, 27. t. m., napovedana druga celodnevna stavka. Dipl. ek. O. Kalan • Jutri, 23. oktobra, bo tržaški pokrajinski odbor zveze za krajevne avtonomije priredil v fo-yerju Verdijevega gledališča ob 16.30 konferenco o temi: »Rajonske konzulte v Trstu ter občinska decentralizacija v deželi*. Govoril bo Lucio Ghersi. Sledila bo razprava. V GLEDALIŠČU VERDI Danes krstna izvedba najboljših del nagrade «Mesta Trst» Danes ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert nagrajenih skladb »X. mednarodnega natečaja za simfonično skladbo 1971» in XVIII. nagrade »Mesta Trst*. Ob prisotnosti predstavnikov o-blasti bodo zmagovalce nagradili in nato njihove skladbe predstavili občinstvu po naslednjem sporedu: Karl Thieme (Nemčija) tretja nagrada «Mosaici», Giampaolo Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, II. nadstr. KASTA naproša vse zmagovalce na ex tempore pri Piščancih, naj prinesejo nagrajene slike v Tržaško knjigarno, kjer bodo razstavljene, do soboto, 23. tm. V izvedbi »Teatra Stabile* Drevi v Rossettiju Molierov «Don Juan» GLASBENA MATICA — TRST Dne 23. oktobra ob 21. url v Kulturnem domu v Trstu PRVI ABONMAJSKI KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec - čelo SPORED: G. VIOZZI: QUATTRO MOMENTI za GODALNI ORKESTER A. VIVALDI: KONCERT v D-duru za ČELO in in GODALNI ORKESTER J. HAYDN: KONCERT v C-duru za ČELO in GODALNI ORKESTER W A. MOZART: DIVERTIMENTO št. 11 (K 251) v D-duru Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Abonente vljudne prosimo, da dvignejo abonentske izkaznice do 23. oktobra v Tržaški knjigarni. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V soboto, 30. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 31. ob 16. uri gostuje GLEDALIŠČE »KOMEDIJA* IZ ZAGREBA z glasbeno komedijo Goslač na strehi Po pripovedkah Solema Alejhema Napisal: Joseph Stein Besedilo pesmi: Sheldon Hamick Glasba: Jerry Bock Režiser: Vlado Štefančič Dirigent: Ferdo Pomykalo Scenograf: Željko Senečič Kostumograf: Ljubica Wagner Koreograf: Ray Harrison Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 •/• popusta. Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede. 27. t.m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Prodaja vstopnic od četrtka, 28. t.m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN Režija: MILE KORUN Gledaljšča GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 239W sprejemajo prošnje za obonmaje prihodnjo sezono, ki se bo začela novembra z Verdijevo opero Boccanegra*. Celotni repertoar r dališča predvideva 12 oper. Pogoji za abonmaje so isti kot ^ ni. To velja tudi za posebni abon za dijake višjih srednjih šol k* univerzitetne študente. ^; Vodstvo gledališča opozarja, d* j ko lanskoletni abonenti potrdijo •J' ske sedeže do 26. t.m. Po tem MacUravv, Ryan 0’Neal. Fenice 16.00: «11 piccolo grande mo*. Martin Balsam, Jeff Chief Dan Georgie. Eden 15.30: »B »Decamerone*. B**»l Današnji predstavi v Kopru in jutrišnja v Ajdovščini so odpovedane zaradi bolezni v ansamblu. V nedeljo, 24. t.m. ob 19.30 v MARIBORU »Borštnikovo srečanje*. V ponedeljek, 25. t.m. ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču v CELJU. V torek, 26. t.m. ob 19.30 v LJUBLJANI (Mestno gledališče). nM S#1 u De'0*: kot ^ 1» SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 1. predavanje sezone 1971-72. Na sporedu je tema: POHORJE gozdovi, barva, ljudje in bajke, o kateri bo predaval MIRKO ŠOŠTARIČ Besedo bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vabljeni DANES, 22. okt. v malo dvorano KULTURNEGA DOMA Drevi se bo v gledališču Ros-setti odgrnil zastor nad novo gledališko sezono Teatra Stabile, ki se bo predstavilo tržaškemu premierskemu občinstvu z Moličrovim «Don Juanom». Naslovno vlogo bo tolmačil Giulio Bosetti, ki je poskrbel tudi za prevod in režijsko postavitev dela. »Don Juana» je tržaško gledališče že z uspehom uprizorilo v gle-l SPDT priredi 3. ta 4. novembra dališču nOlimpico» v Vicenzi ter I dvodnevni izlet v Belo krajino. Av-v gledališču €Valle» v Rimu, dre-1 tobus bo peljal izletnike vzdolž reke višnja predstava pa bo prva i> Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Crnom-Trstu. tja. baze 20. Itd. Scene in kostume je zasnoval SPDT — smučarki odsek — orga- Emanuele Luzzati, glasbo je napi- nizira v nedeljo, 24. t.m. za otroke sal Giancarlo Chiaramello, panto- jn mladino predsmučarski trening in mimične prizore pa pripravil An- vzpon na Kokoš. gelo Corti. Poleg Bosettija bodo Zbirališče na rekreacijskem terenu nastopili še Lino Savorani (Sga- v Bazovici (za nogometnim igriščem) narello), Paola Bacci (Donna El- 0b 9,30. vira), Cesare Gelli, Oreste Rizzi-| Hrana iz nahrbtnika. film. Strogo prepovedan ni pod 18. letom. Grattacielo 16.00: «L’uomo di Michael*. Barvni film. Alain Natalie Delon. Isti režiser «Borsalino». Excelsior 15.30 «Qualcuno dietre porta*. Charles Bronson, Ant**8" j Perkins. Ritz 16.00: »Andromeda*. Kinoma^ v barvah. Fantastični film. .J Alabarda 16.30 »Terrore al D® ‘ College*. Barvni film. Suzy r dali, Frank Finlay. ^ F ilodrammatico 16.30 »La murni10 ■ Barvni film. J Aurora 16.30, 19., zadnja preds*° ob 22.: »Sacco e Vanzetti*. B8*1 film. Impero 16.30 »Una ragazza chia^ eo>) amore*. Barvni film. Prepove mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00: »Per grazia ricevO^ Nino Manfredi. Barvni film. dan. a) I Ideale 16.00 »Barbagia*. Barvni I®* Terence Hill. Don Backy in Rossana ni, Ginella Bertacchi, Mirella Luc-cioli, Adalberto Rossetti, Giancarlo Fantini, Giampiero Becherelli, Giuseppe Sansotta, Antonio Parani in Guido Coderin. OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI IZLET Z LETALOM V SARAJEVO Ker je bila razstava »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes* podaljšana do 5. decembra letos, prireja POTOVALNI URAD »AURORA* za nedeljo, 21. novembra 1971 izlet z reaktivnim letalom DC9 v Sarajevo združen z ogledom te nadvse zanimive razstave. Cena na osebo je 19.000 lir, v kar je vključena vožnja z avtobusom od Trsta do Ljubljane - letališča in nazaj, prevoz z letalom v Sarajevo In nazaj, avtobusni transferji v Sarajevu, letališke takse, vstopnina na razstavo in kosilo v Sarajevu. Prijave sprejema POTOVALNI URAD AURORA v Ul. Cl-cerone 4, M. 29-243 do oddaje razpoložljivih mest a akontacijo 5.000 Mr. Ogled razstave toplo priporočamo f Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja tempf^ij i 17.5, najnižja 9,2, ob 19. uri opinje, zračni tlak 1026,6, stale ter 6 km jugovzhodni, vlaga 50 ROJSTVA, SMRTI IN PO Rt 84-letna Luigia Miccolini vd. Gia^ Cupitol 16.30 «11 vichingo venuto sud*. Barvni film. Lando Buz&jV. Moderno 16.30: »Dai... muoviti*-®^ ni film. Elio Goult. Prepove®8^ mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30: »Addio Barvni film. Alain Delon. Pr®P° dano mladini pod 18. letom. Wolff. Astra 16.30 «11 prete sposato*. film. L. Buzzanca, _________ stš. Prepovedano mladini pod letom. j Abbazia 16.00: »Appuntamento una vendetta*. Barvni film. B®” Mitchum in Angie Dickinson. Danes, petek, 22. oktobra ZORISLAVA ^ Sonce vzide ob 6.30 in zaton® . 17.09. — Dolžina dneva 10.39. — ^ vzide ob 9.54 in zatone ob 18.1?' Jutri, sobota, 23. oktobra SEVERIN ,ttf nebo 2/10 pooblačeno, morje I*®** temperatura morja 16,9 stopinj®- sl, 79-lenti Giuseppe Versa. Romano Clabot, 92-letna Edvig® DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali'Alabarda, Ul. deli'Istria ?• Dne 21. 10. 1971 se je v Trst« dilo 9 otrok, umrlo pa je 13 ose6. Umrli so: 80-letna Carola por. Suppani, 81-letna Irene P zier vd. Gerin. 83 letna Silvia B®% nuti vd. Khouri, 71-letna Eu4vj[, Cemigoi vd. Caputo. 62-letni ViffjjJ Sirol, 7l-!etni Giuseppe Franco, ^ letni Renato Cecchini, 65-letnl m vanni Macor, 73-letna Elena Butk®v M Ga leno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. »"'j de Leitenburg. Trg S. Giovann* Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) p A. Barbo. Trg Garibaldi 5' /j Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina- -j, 1’IGEA, Ul. Ginnastica 6, S. ^ Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODISCEM Ko so mu nadeli lisice se je spravil na agenta Vročekrvnega nepridiprava so obsodili na 6 mesecev zapora Iz štirih avtomobilov sta ukradla žaromete in baicin Nekaj po polnoči 19. maja letos 1 avtomobilska izvidnica letečega p eka kvesture peljala po Trgu erugino, ko je podčastnik Zotti, Poveljeval skupini agentov, Pazil na samem trgu moškega, je močno krvavel po ozrazu. Ta-,Je ukazal ustaviti avto in sam PU Pogledat, kaj se dogaja. Ko nv Je Pr*bližai moškemu, sta a miaaemča, ki sta bila pri njem, ,. zala Pr°ti Drevoredu DAnnun-L '. lvleQtem ko sta dva agenta ‘bočila na pomoč ranjencu, so ostali podali v zasledovanje za ‘^oeguma. Enega, 2i-ietnega r abia . ,?vela iz Ul. Prato 8 so takoj jeu, drugega, M-letnega Diega K. šele po krajšem tsaanju. Skril - le namreč pod parkiran avto-ooil tako, da so agenti morali JPrej premakniti samo vozilo, da prava^K° v^en^ mladega nepridi- J bolnišnici je ranjenec, Benito ^osta, povedal, da se zaradi hudih eejn ne spominja ničesar oziro-ml j a..sPi°b ne ve, zakaj sta ga gopHirii pretepla. Parovel in Dte-* ki so ju zaradi odrgnin po na a?U tudi Pospremili v bolnišnico, sta dejala, da je prišlo do pre-CffRi ■ r sta siubo tolmačila neko ostajevo ironično pripombo na niun račun. n A 'Juimo se k sami aretaciji dveh Pnckpravov. Agenti so ju tedaj liriki- *n Ju hoteli potisniti v po-vkj^ki avto, ko je mladoletnik, z lenjenimi rokami grobo napadel ^enta in ju pričel brcati. Vroče-vnežu je seveda priskočil na po-oc tudi Parovel, ki se je spravil ‘a može postave. Cjr- !fra se je približal agentom .“P Procentese in jim povedal, da qp,v - nk° videl ves tepež med mla-^•uema in Crosto. Parovel naj bi uve v r°kl kovinast glavnik z C®? ostrima konicama m grozil pri t S Procentese naj bi SQfi energično nastopil in one-a^^bil Parovela, ki je ob prihodu Df ,nt°v zbežal s svojim pajdašem uu Drevoredu D’Annunzio. zen 1 ■ včeraišnji razpravi pred ka-n S0(ilščem (preds. Corel, tož. p ®ha, zapis. Cicarelli) sta bila Se . vel in Diego F. prisotna. Prvi ^ Je odločno proglasil za nedolž-vse ’, drugi pa pohlevno priznal . obtožbe, ki so zadevale, pre- tudi v Parovelovem primeru, funu- upor 1° žalitve javnega kcionarja ter telesne poškodbe. ! a.riu tožilec dr. Tavella je pred-za Parovela leto dni zapo-8 Lff mladoletnega Diega F. pa u*esecev zapora. Uradni branilec ■ JMatejka se je potegoval za Na včerajšnji sodni obravnavi sta bila obtoženca odsotna. Javni tožilec je predlagal za vsakega po 10 mesecev zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Ma-tejka pa najnižjo kazen. Sodniki so prisodili vsakemu pogojno Po 6 mesecev zapora in 25 tisoč lir denarne kazni. gostitev zaradi pomanjkanja do-oziroma za najmžjo^ kazen. kaz°v Sodnikf goinn T‘‘ so ubsodih Parovela po-ag g ln brez vpisa v kazenski list ^ " mesecev zapora, Diegu F. pa gtjlj radi mladoletnosti kazen odpu- ★ * * tafr u m h riarki r 3 ni »škodi* je zapazil ljiv Govi®a, ki se je nekam sum-ta Vedel. Približal se mu je in hiti -k', brez oklevanj dal vkleni. ,di Kozula so agenti kmalu izsledili so ga v Ul. Palla-baA,- rbr'° skritega med dvema Pto, !raln'ma avtomobiloma. Med J-krdom «škode» so našli v njem ^avtomobilskih žarometov u c sta takoj priznala, da sta PUsh- Q.ncno posodo z 18 litri bencina. st SvmII!6!® ‘n luči ukradla iz štirih ko /bbbilov, preiskovalci pa so lah-ePnrZVedeli le za dve imeni okra-Ketti fV" k letnega Franca Albor-Sa3. iz_Ul. Conti 8 in 41-letnega Dr. Spanghero načelnik povezovalnega urada za zdravstvo V zvezi z napovedano preosnovo zdravstva, sta ministrstvo za zdravstvo in ministrstvo za delo in socialno skrbstvo sklenila ustanoviti v vsaki italijanski deželi poseben povezovalni urad s pristojnimi vzajemnimi bolniškimi organizacijami. Preosnova namreč predvideva, da se bodo takšne organizacije v bodoče povezale v širše enote z deželnimi razsežnostmi. Novim povezovalnim uradom bodo zaenkrat poverili dve nalogi, in sicer, da zberejo vse podatke o obstoječih zdravstvenih napravah in organizacijah v okviru posameznih dežel, in da vodijo ustrezno statistično in organizacijsko dejavnost. Kar zadeva našo deželo, je odbornik za zdravstvo Devetag včeraj uradno imenoval za načelnika povezovalnega urada dr. U. Spanghera, ki ga je predlagala ustanova INAM. V povezovalnem uradu bodo še štirje drugi funkcionarji INAM in predstavniki drugih vzajemnih ustanov. Urad je tudi že začel delovati, in sicer v prostorih deželnega odbor-ništva za zdravstvo v Ul. Milano štev. 19. • Občina sporoča, da bo 30. decembra potekel rok za vložitev prošenj, ki zadevajo zasedbo javnega prostora s stolicami in mizami pred javnimi lokali. Prošnje na kolkovanem papirju za 500 lir je treba predložiti v sobi št. 32 občinske palače, na Trgu Unita 4. SPLOŠNO LJUDSKO ŠTETJE 1971 Včeraj so goriški Slovenci uradno izročili proteste zaradi zapostavljanja slovenščine Izjave so podpisali tudi vidni slovenski politični in kulturni zastopniki • Interpelacija pokrajinskih svetovalcev KPI - Zbiranje protestnih izjav se nadaljuje VESTI Z ONSTRAN MEJE Občinska kulturna skupnost v Piranu Po triurni dokaj ostri debati je piranska občinska skupščina nocoj sprejela predlog o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti. Za predlog je glasovalo 16 odbornikov, proti devet, tri glasovnice pa so bile neveljavne. Glasovanje je bilo tajno. Pričakovati je, da bodo v roku prihodnjih desetih dni ustanovili občinski kulturni skupnosti tudi v Kopru in v Izoli. S sinočnjim glasovanjem v Piranu so se končale skoraj poldrugo leto trajajoče razprave, ali naj ima obala enotno ali tri občinske kulturne skupnosti. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Pregled pokojninske dobe v Jugoslaviji A. T. (Trst): «Delal sem nekaj let v Jugoslaviji, v nekem podjetju blizu Ljubljane. Trenutno imam že svo- Torej še enkrat ponavljamo: poskrbite čimprej za izbris iz kmečke bolniške blagajne, kajti, ko enkrat že imate pokojnino, je naknadno plačevanje prispevkov za jo pokojnino. Ali bom leta, ko sem pokojnino odveč, to je »izgubljen bil zaposlen v Jugoslaviji, izgubil?*1 denar*. Važno je torej, da se izbri- ' sete iz te blagajne in poskrbite za Nikakor ne! Po konvenciji med Italijo in Jugoslavijo vam bodo prišteti leta, ko ste bili zaposleni v Jugoslaviji k pokojnini, ki jo sedaj imate, seveda če nimate pravice do avtonomne jugoslovanske pokojnine. Ker vaše vprašanje gotovo zanima več naših čitateljev, ki so bili ali zaposleni v Jugoslaviji .ali~.v NOB' ali v JLA itd., vam bomo opisali celotni potek za vložitev prošnje za to pokojnino ali del te pokojnine. Zainteresirani mora najprej vprašati jugoslovanska republiška ali o-krajna socialna zavarovanja (Ljubljansko, itd.) za pregled pokojninske dobe. Posebni tiskovini, ki jo lahko dobi pri našem patronatu, priloži možna potrdila o tej pokojninski dobi. Ko mu bo jugoslovansko socialno zavarovanje izdalo določbo, o pregledu pokojninske dobe, jo bo priložil tiskovini, ki jo izda INPS, Mod. VO-IO-SO 3 in na drugi strani, 7. točke, navede, da je bil zaposlen v Jugoslaviji. Italijanski INPS bo prvotni pokojnini prištel še sorazmerni del jugoslovanske dobe. Zneska pokojnine vam seveda ne moremo javiti, ker nam niste označili zneska prvotne pokojnine in niti leta, ki ste bil zaposlen v Jugoslaviji. Važno pa je. da takoj zaprosite Ljubljano za pregled pokojninske do be, kajti izkušnja kaže, da je birokratska pot teh prošenj dolga. Brezplačna zdravila S. K. (Dolina): zimam kmečko pokojnino, rada bi dobila brezplačno zdravila, kajti do sedaj sem imela veliko stroškov zaradi zdravil. Ali imam pravico do brezplačnih zdravil?» * * # Imate vso pravico do brezplačnih zdravil! Na srečo je prav zakon o brezplačnih zdravilih privedel celo vrsto naših ljudi, ki ima pokojnino, da so se izbrisali iz kmečke blagajne in bolniške blagajne kot aktivni neposredni obdelovalci zemlje. Vse kaže pa, da je še dosti naših lju-niso poskrbeli za izbris. ponoven vpis v kmečko bolniško blagajno upokojencev. S tem boste seveda pridobili pravico tudi do brezplačnih zdravil. Kako se vloži prošnja za brezplačna zdravila? Enostavno, potrebno je: 1. zdravniško potrdilo («ricetta medica»), na katerem morajo biti navedena zdravila, "ime in priimek upokojenca (teh par jvečina zdravnikov ne navede) in po možnosti bolnikova diagnoza. 2. Potrdilo lekarne («fustellato»), kjer so navedene cene zdravila ali zdravil. 3. Nalepko s ceno. To v lekarni prilepijo na potrdilo (»fustellato*). Kljub pokojnini, obvezno plačevanje prispevkov S. T. (Trst): zimam svojo gostilno. Prav te dni sem dobil pokojnino, ki je seveda minimalna in ne zadostuje ne meni in ne ženi, da bi se lahko preživljala. Zato morava naprej delati v gostilni. Bolniška blagajna obrtnikov pa mi je sporočila, da moramo, kljub pokojnini, še naprej plačevati letno kvoto. Zdi se mi, da se s pokojnino konča plačevanje kvote za bolniško blagajno. Ali bi mi lahko dali nasvet?» Za vaš primer smo se neposredno posvetovali pri bolniški blagajni o-brtnikov. Ker ste še naprej lastniki (to velja tudi, če bi imeli gostilno v najemu) gostilne in ker se ba vite z obrtniškim poslom, je plačevanje blagajne obvezno. Ko boste p-enehali s poslovanjem, boste morali poskrbeti za izbris iz blagajne. S tem se bo seveda tudi plačevanje te kvote končalo. Pri tem pa boste seveda ohranili pravico do bolniške blagajne. » * * Za podrobnejša pojasnila o so cialnem zavarovanju lahko pišete na naslednji naslov: »Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica dei Montecchi 6 — 34132 Trst*, ali pa se kar neposredno posvetujte pri patronatu Kmečke zveze 1NAC, Ulica Gcppa 9, tel. 35-458». b. 1. di, ki še niso poskrbeli za - —. „ ... ____b- kljub temu da imajo pokojnino že li( viiiir -ma’ Liverpoolom in Bayer-m slednji je z neodločenim j^Uatorn napravil korak naprej. Jk f^ča nizka zmaga Glasgovv (3:2 proti' Sportingu) in viH?K°cen izid Cheiseea proti Aat-v^rgn.. Italijanski Torino in so-va]rk'. Dinamo Moskva sta izvoje-n„ _jZki zmagi, ki bi jima lahko ^ zadoščale. v POKAL UEFA likeea^ ieknvovanju je zaradi ve-števila moštev stanje še ze-ne?»',asno b1 mnogo tekem je še ke zaradi prevelike razli- druv^ moštvi. V tem prvem delu pov« a k°la pa je treba poudariti Er*!0rn razočarujoč izkupiček ju-^‘ovanskih moštev, ki so na last-^riščih remizirala. Dw,?1^rno je proti skromnemu Ra-1|ral le 2:2> OFK Beograd s je n L8®001 1:1, Željezničar pa Vq j u° yeli'ki premoči le s teža-obrJ2enadil 1:1 2 Bologno. Prav eki_ 11° se lahko reče o italjanskih Ijil j • Poleg Bologne je zadovo-to . Milan, ki je premagal Her-injvjjzidonn 4; 2. Med ostalimi zani-iVolv 1 u rezultati beležimo zmago t6p ^rhamptona na Nizozemskem, Pani ls°ki zmagi Ferencvarosa nad gi0 j.^iosom (6:0), Rapida nad Le-bor„ ’v) in presenetljivega Rosen-LiJfa . (Norveška) nad belgijskim esejem (4:1). v mitropa cup kaia okviru srednjeevropskega podli " yta bili na sporedu dve tek-Zahej Prvi skupini je Fiorentina ki visoko zmago na Duna- skuni • ’ medtem ko je v drugi ^Pim v Pragi Honved premagal aačo Šparto s 3:2. uk ODBOJKA SINOČI V TRSTU Bor-Salonit 1:2 V okviru svoiih predprvenstvenih priprav je moška šesterka Bora sinoči odigrala v Trstu prijateljsko tekmo s Salonitom iz Anhovega in to zgubila z 2:1 (15:9, 19:17, 13:15). BOR: S. in K. Veljak. Fučka, Plesničar. Orel, Grmek, Neubauer, Može in Starc. SALONIT: Tušar. Berdon, Buka-vec, Jerončič, Kolenc. Žnidaršič ter M. in J. Murovec. Borovci so v začetku zaigrali preče! živčno in raztrgano. Slabo je deloval blok in obramba sploh. V drugem nizu so svoje vrste nekoliko uredili, igra je postala izenačena. v tretjem setu pa so igrali že kar dobro. Na splošno pa je tekma pokazala, da Bor še ni dovoli uigran. G. F. DANES IN JUTRI V TRSTU ZA NARAŠČAJNIKE Štiri ekipe v borbi za trofejo Bora ŠZ Bor bo jutri in v nedeljo priredilo košarkarski turnir za naraščajnike z imenom Trofeja Bora 1971. To je ena od prireditev, ki jih ima društvo v načrtu za mlade košarkarje. Prav kmalu bi morali namreč prirediti tudi turnir v minibasketu in za mladince. Na jutrišnjem turnirju bodo nastopile naslednje ekipe: SABA, Servola-na. Polet in Bor. Spored: Jutri, 23.10.71 ob 15.30 SABA - Servolana ob 17.00 Bor - Polet V nedeljo, 24.10.71 ob 8.30 finale za 3. in 4. mesto ob 10.00 finale za 1. in 2. mesto Vse tekme bodo v telovadnici v Ul. Caravaggio 4. Oglejmo si nastopajoče ekipe. SABA: to je moštvo, ki je želo že na vseh mestnih in tudi mednarodnih turnirjih precej uspehov. Ekipo trenira Frizzati. SABA se odlikuje zaradi odlične tehnike posameznikov. Vsi igralci pa so zelo nizki in to bo morda za ekipo usodno tudi na tem turnirju, kjer bodo nastopili letniki 1957, to se pravi tudi visoki igralci. SERVOLANA: moštvo je v zadnjem letu zelo napredovalo, škedenjsko r telsidru, ki nastopa v C ligi. Sre- društvo je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ubralo edino, in seveda dobro pot, to je, da je začelo posvečati pozornost najmanjšim. Ta «politika» je seveda dala takoj dobre sadove in trenutno ima Servolana dober naraščaj. POLET: Openci letos ne bodo nastopili v naraščajniškem prvenstvu. Ta turnir pa bo zanje lepa priložnost, da preskusijo ekipo dečkov, med katerimi se je razvil v res dobrega košarkarja Edi Sosič. BOR: bo tudi letos (kot lani) star-tal za višja mesta v prvenstvu. Seveda, če bodo fantje vestno trenirali. V tekmi proti Italsidru, katero so osvojili z visoko razliko (63:37), so dokazali, da ima ekipa možnost dobre uvrstitve. Tudi ta turnir bo zanje dobra izkušnja pred prvenstvom. * * * Bor — Italsider 108:92 Borova postava: Ambrožič 8, Ru-des 12, Fabjan 24, Starc 10, Lakovič 18, Rajmund Kralj 6, Martin Kralj 22, Škerlj, Pertot 8. Borovi košarkarji so v sredo v telovadnici Monte Cengio odigrali prijateljsko trening tekmo proti I- čanje je trajalo tri tretjine, po 20 minut vsaika. Takoj naj pristavimo, da so morda «plavi» odigrali do sedaj vsojo najboljšo tekmo, pa čeprav je manjkal eden standardnih i-gralcev, Adrijan Zavadlal. Res je, da sta v vrstah Italsidra manjkala Dazzi in Simsig, vsi ostali pa so igrali, a tokrat borovcem niso mogli do živega. Res je tudi, da je bila to le trening tekma. Za borovce pa je ta zmaga velike važnosti, kajti igralcem je vlila poguma pred bližnjim prvenstvom. Kot Italsider, so tudi borovci poskusili razne sisteme igre proti obrambi na moža in proti coni, ki so bili dokaj uspešni. Da je postala Borova ekipa priljubljena v mestnih košarkarskih krogih potrjuje dejstvo, da bodo «plavi» prihodnji teden igrali kar tri prijateljska srečanja, in sicer: v sredo proti Cianocolori (telovadnica v Ulica della Valle), v četrtek proti Servolani (na Opčinah), v petek proti Lloyd Adriaticu (telovadnica Monte Cengio). b. 1. PRIMORSKE NOGOMETNE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH LIGAH PRESENETLJIVI REZULTATI V SNL V primorskih derbijih zmagi Vozil in Primorja V slovenski nogometni ligi Sedmo kolo v SNL je bilo bogato na presenetljivih rezultatih. Tako ie Izola premagala Aluminij na njegovem igrišču. Branik je v Celju porazil Kladivarja, v derbiju vodečih pa je v Trbovljah zmagala Ilirija, čeprav bi prej pričakovali popoln uspeh Rudarja. Majhno presenečenje predstavlja tudi remi Kopra na domačem igrišču in mogoče nekoliko previsoka zmaga Sla-vije nad Nafto. Hiriani so si z zmago nad neposrednim tekmecem ustvarili dve točki naskoka. Vodstvo Ilirije predstavlja majhno senzacijo, saj jo je pred prvenstvom le malokdo stavil med favorite, glede na njeno precej »životarsko* življenje v primeri z drugimi vidnejšimi ljubljanskimi in slovenskimi klubi. Vprašanje je seveda, koliko časa bo zdržala na najvišjem mestu. Izola se je prerinila na tretje mesto, ima pa enako število točk, a slabšo razliko v golih, kot dru- iiiiimniiiiiiuiiiiimimiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiMmiiiiiiiiimiiimiiiiiii............................................. 10. MEMORIAL MIRKA FILEJA V GORICI Pravilnik in urnik atletskega tekmovanja rnrnimmim 1. Tekme bodo v soboto, 23. oktobra od 15. ure dalje in v nedeljo, 24. okt. od 9. ure dalje na šolskem stadionu (Rojce). 2. Prijave se sprejemajo do danes zvečer na sedežu Oljmpie, Drevored 20. septembra 85, v soboto in nedeljo pa na stadionu do pol ure pred začetkom tekem. 3. Tekmujejo lahko moški in ženske: tisti, ki so vpisani v atletsko zvezo im tisti, ki niso vpisani. Razdeljeni bodo v naslednje kategorije: člani (Č) in članice (ČE); letniki 1950 in starejši; mladinci (M) in mladinke (ME); letniki 1951, 1952, 1953; naraščajniki (N) in naraščajnice (NE) letnika 1954, 1955; dečki (D) in deklice (DE); letniki 1956 in mlajši. Na programu bodo naslednje discipline: člani in mladinci: teki na 100 m, 800 m, 1000 m, 1500 m; skoki v daljino, višino in troskok; meti krogle (7,250 kg), diska (2 kg) in kopja (0,800 kg); švedska štafeta 400x300x200x100 m; članice in mladinke: teki na 100 m in 1000 m; višina in daljina; krogla (4 kg), disk (1 kg) in kopje (0,600 kg); naraščajniki in naraščajnice; teki na 80 m in 1000 m; daljina, višina, troskok (samo N); krogla, disk in kopje; dečki in deklice: teki na 80 m in 1000 m višina in daljina; krogla (3 kg) in hoja na 2 km (samo D). Na sporedu bo tudi peteroboj, ki bo obsegal teka na 100 m in 1000 m, višino in daljino ter met krogle (5 kg). Dečki in deklice smejo tekmovati samo z gumijastimi copatami. Pri skokih v višino in daljino bodo morali imeti vsi tekmovalci ali gumijaste copate ali pa šprinterice s kratkimi žeblji (ker so zaletišča pokrita s tartanom. 5. Člani in članice ter mladinci in mladinke bodo smeli opraviti v dveh dneh največ tri tekme (plus štafeto), toda v enem dnevu samo dve tekmi' (plus štafeta); naraščajniki in naraščajnice ter dečki in deklice pa samo dve tekmi v dveh dneh (plus štafeta) oziroma samo eno tekmo v enem dnevu (plus štafeta). Ta določila ne veljajo za tekmovalce v peteroboju. 6. Tekmovalci se bodo smeli muditi v športni areni samo za časa svoje tekme; pred tekmo in po njej bodo morali biti izven arene. 7. Prvi trije v vsaki disciplini bodo nagrajeni' z medaljami, toda samo če bodo nastopali vsaj trije tekmovalci. Pri sestavi vrstnega reda bodo upoštevani rezultati obeh dnevov. Zmagovalec v peteroboju bo prejel prehodni pokal, enako bo nagrajen tekmovalec, ki bo dosegel najboljši tehnični rezultat (po finskih tablicah). 8. Tekme bodo po možnosti' sodili uradni zvezni sodniki in časome-rilci. 9. Organizator odklanja vsako odgovornost za poškodbe in drugo škodo pred, med in po tekmovanju. URNIK TEKMOVANJA Sobota, 23. oktobra 14.30 zbor tekmovalcev 15.00 krogla (D) 15.15 100 m (Č, M, peteroboj) 15.30 80 m (D, N); višina (D) 15.45 krogla (Č, M, peteroboj); višina (Č, M, N) 16.00 krogla (N); daljina (D) 16.15 disk (Č, M); daljina (Č, M) 16.30 daljina (N); disk (N); 800 m (Č, M) 16.45 troskok (Č, M, N) 17.00 1000 m (Č, M, N, peteroboj) 17.15 1500 m (Č); hoja 2 km (D) Nedelja, 24. oktobra 8.30 zbor tekmovalcev 9.00 krogla (ČE, ME, NE); 80 m (D, N) 9.15 100 m (ČE, ME); višina (Č, M, N, peteroboj) 9.30 krogla (DE); krogla (D); 80 m (DE, NE) 9.45 krogla (Č, M); 100 m (Č, M) 10.00 800 m (Č, M); višina (ČE, ME, NE, DE) 10.15 hoja 2 km (D); krogla (N); daljina (Č, M, N, peteroboj) 10.30 disk (ČE, ME, NE); daljina (D, DE) 10.45 daljina (ČE, ME, NE); disk (Č, M) 11.00 1000 m (M, N); disk (N) 11.15 1500 m (Č, M); 1000 m (ČE, ME, NE, DE) 11.30 kopje (Č, M, N); troskok (Č, M, N) 11.45 švedska štafeta č-člani, M-mladinci, N-naraščaj-niki, D-dečki, ČE-članice, ME-mla-dinke, NE-naraščajnice, DE-deklice. Kolesarstvo za memorial M. Fileja Fabris in Košuta osvojila prvi mesti V okviru memoriala M. Fileja je bilo preteklo nedeljo na sporedu (kot druga točka) tekmovanje v kolesarstvu. Proga je vodila do stranskih goriških ulicah in je merila za člane in mladince 8 km. za naraščajnike pa 4 km. Tekmovalci so startali v enominutnih presledkih, udeležba Da ni bila velika. REZULTATI ČLANI IN MLADINCI 1. Franko Fabris (Pevma) 13'47”4 2. Emil Jarc (Podgora) 14'59” 3. Igor Komel (Dom Gorica) 15’13”9 NARAŠČAJNIKI 1. Mauro Košuta (Podgora) 7'37”5 2. Karel Mikluš (Dom Gorica) 7’58”8 3. Marko Cotič (Gorica) 8'16” 4. Peter Klanjšček (Gorica) 8 33” 5. Aleks Uršič (Gorica) 10'46” V PRIJATELJSKI TEKMI Srečanje naraščajnikov Goric« in Nove Gorice Nova Gorica-Gorica 3:3 V sredo so na stadionu v Novi Gorici odigrali prijateljsko nogometno tekmo med naraščajniki NK Vozila iz Nove Gorice in Pro Gorizia iz Gorice. Tekma je bila borbena in sta si bili obe moštvi precej enakovredni. Prvi polčas se je zaključil v korist domačinov z rezultatom 2:1; v drugem polčasu pa so gostje izenačili. Gole so dosegli: za Vozila Bensa. Benedetič in Kogoj, za goste pa Urdan in Bucovini (2). Vreme je bilo lepo in zato ie bilo tudi precej navijačev za eno in drugo ekipo. Povratno srečanje bo 4. novembra v Gorici ob 14.30. V bodoče bodo skušali organizirati tudi pionirska srečanja z zamejstvom (12 do 16 let), da bi tudi najmlajši nogometaši imeli večje veselje do nogometnega športa. R. Varl NOGOMET KOPENHAGEN, 21. - V mednarodnem srečanju v ženskem nogometu je v danski prestolnici Danska premagala Italijo z 2:0 (0:0). Tekmo si je ogledalo 4.800 gledalcev. HOKEJ NA TRAVI BARCELONA, 21. — Tudi Kenija se je uvrstila v polfinale svetovnega prvenstva v hokeju na travi. V dodatni tekmi je premagala Z. Nemčijo z 2:1. V polfinalu bo Kenija igrala proti Španiji, Indija pa proti Pakistanu. V tekmi za mesta od 5. do 8. je Nizozemska premagala Francijo z 2:1. ODBOJKA Vodstvo odbojkarskega kluba Virtus Bologne je podpisalo triletno pogodbo s podjetjem Lubian, za katerega barve bo zdaj nastopalo. Športno društvo Sokol iz Nabrežine priredi NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ za otroke od 7. do 12. leta starosti. Prijave na sedežu društva v Nabrežini, št. 89/11, vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure. TEDENSKI PREGLED MLADINSKEGA NOGOMETA Skromni dosežki naših enajsteric Mladinci SKUPINA A V skupini A je bilo nedeljsko kolo za obe naši enajsterici neuspešno. Obe sta marali namreč poraženi z igrišča. Tako Primorje kot Gaja sta namreč zgubila srečanje z 2:3, čeprav bi lahko obe z malo več športne sreče odnesli vsai točko. V tekmi CRDA - Gaja pa se ie proti našim nogometašem postavil še sodnik in lahko mirne duše trdimo, da je ta začetek prvenstva za ga-jevce odločno ponesrečen Sicer ie najvažnejše, da igralci ne popustijo in vestno ter požrtvovalno trenirajo, kajti prepričani smo. da niso zaradi tehnične kot telesne priprave prav nič slabši od ostalih ekip. NEDELJSKI IZIDI Giarizzole - Fortitudo 1:0 Primorje - Zaule 2:3 CRDA-Gaja 3:2 Ponziana - Cremcaffč 1:0 Počitek: Edera LESTVICA Giarizzole in Ponziana 10 točk Cremcaffe 8 Fortitudo 7 CRDA 5 Primorje in Zaule 3 Gaja 1 Edera 0 SKUPINA B Breg je tudi v nedeljo v skupini B dosegel pičlo, a zasluženo zmago. Tokrat so se Brežani spoprijeli z enajsterico Roianese, ki ie tako o-stala na lestvici brez točke. Brežani bi lahko dosegli obilnejšo zmago. a napadalci so zaradi prena-golienosti zamudili precei prilož- nosti. NEDELJSKI IZIDI Rosandra Z. - Campanelle 3:5 Aurisina-Don Bosco 1:0 S. Anna - Triestina 1:3 Roianese - Breg 0:1 Počitek: San Giovanni LESTVICA San Giovanni 8 točk Aurisina in S. Anna 7 Triestina in Don Bosco 6 Campanelle in Breg 4 Rosandra Zerial 2 Roianese 0 Začetniki V prvenstvu začetnikov so v soboto mladi nogometaši Brega ponovno zamudili edinstveno priložnost za zmago. Vodili so namreč že s 3:1, ko so neverjetno popustili, tako da so nogometaši Giariz-zoleja lahko dosegli še dva -*ola in stanje izenačili. Zarja se je spoprijela z močno enajsterico Esperie Pio XII. Naši fantje so po izenačeni in razburljivi tekmi zgubili le s pičlim 1:2. Tudi tokrat Primorju ni uspelo do- seči točke. Naši nogometaši so se sicer požrtvovalno borih, a so tekmo kljub temu zgubih. NEDELJSKI IZIDI Fortitudo - Muggesana 1:1 Giarizzole - Breg 3:3 Libertas - Edera 9:0 Ponziana - Zaule 1:3 Primorje - Inter SS 2:4 Esperia - Zar ja 2:1 LESTVICA Esperia Pio XII. 10 točk Libertas 9 Giarizzole. Breg in Zaule 7 Ponziana 6 Muggesana 5 Edera. Zarja in Inter SS 2 Fortitudo 1 Primorje 0 OBVESTILA Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst organizira v nedeljo, 24. oktobra, za otroke in mladince * PREDSMUCARSKI TRENING vzpon na Kokoš. Zbirališče na rekreacijskem zemljišču SPDT v Bazovici (za nogometnim igriščem) ob 9.30. Hrana iz nahrbtnika. • • • Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do Sl. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136. Slovensko planinsko društvo Trst objavlja razpored PREDSMUČARSKE TELOVADBE SV. JAKOB: Ul. Montecchi (prostori PD I. Cankar). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 BARKOVLJE: Ui. Cerreto (društ. prostori). Vsak ČETRTEK od 17.30 - 19.00 SV. IVAN: ODRASLI (Stadion vi. maj» -oder). Vsako SREDO od 19.30 do 21. ure. Začetek 20. t.m. SV. IVAN: NARAŠČAJNIKI (osnovno žolci). Vsak PONEDELJEK od 16.30 do 17.30 za 1. in 2. razred ter od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. (V šolski telovadnici). PROSEK: V društvenih prostorih. Vpisovanje v baru Majovski. Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.30. KRIi: V prostorih Ljud. doma. Vsak ČETRTEK od 16.00 - 17.30. gouvrščeni Rudar. Aluminij in Koper sta zdrsela za eno mesto navzdol. Slavija, ki sledi Kopru, je zrinila Dravo s šestega na sedmo mesto. Branik je svoje deveto mesto prepustil letos razmeroma slabemu Kladivarju, sam pa se je za eno mesto oddaljil od dna. Ekipi Nafte in velenjskega Rudarja sta zamenjali svoji mesti, potem ko je Nafta zgubila, Rudar pa porazil Slivnico, ki čvrsto drži zadnje mesto. Izola Izoiani so se iz Kidričevega vrnili zelo zadovoljni, saj so favoriziranemu Aluminiju odvzeli obe točki. Izoli je pripadal prvi polčas. Že v 20. minuti je vodila z 2:0 po golih Dobrine in V. Gregoriča, v prvem delu pa bi lahko vsaj še dvakrat zatresla nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu so domačini potisnih Izdane v obrambo in kmalu znižali njihovo vodstvo. Med premočjo Kidričanov pa sta Brenko in Dobrin izkoristila vrzeli v nasprotnikovi obrambi in še dvakrat premagala Aluminijevega vratarja. V nadaljevanju so se domačini sicer približali gostom na en sam gol, vendar kaj več niso uspeli doseči. Primorci so tako zasluženo zmagali in dobili veliko vzpodbudo za naprej. Koper Koprčani, ki so v dosedanjih u-spehih presegali Izolo, so v nedeljo nekoliko razočarali. Njihov nasprotnik, ptujska Drava, je iz Kopra zasluženo odnesla točko, saj je bila precej časa celo boljši na sprotnik. Sicer pa je bila igra obeh ekip slaba, kvarile pa so jo tudi grobosti igralcev. Povedel je Koper z golom Miliča iz prostega strela, vendar so gostje kmalu izenačili. V drugem polčasu so imeli gostje idealno priložnost, ko je bil vratar Pišlar že premagan, k sreči pa je desni branilec Dobovšek izbil žogo s same gol črte. Po takem razpletu so Koprčani lahko zadovoljni tudi s točko, upajmo pa da bo prihodnjič bolje. To je bil že četrti zaporedni remi Kopra (zanimivo: vedno 1:1), bil bi pa že čas, da enkrat tudi zmaga, za kar pa bo potrebna večja u-činkovitost napada. Zahodna conska liga Lestvica ZCNL se je v sedmem kolu, vsaj kar se tiče mest posameznih ekip izredno malo spremenila. Derbi med prvouvrščemma enajstericama Litije in Triglava se je končal neodločeno po sicer na-padalnejši in nevarnejši igri Litije. Vprašanje prvaka jesenskega dela ostaja tako še naprej odprto ob minimalni prednosti Litije. Zanimivo je, da so se Litijani in Kranjčani pomerili v Trbovljah v predtekmi derbija med Rudarjem in Ilirijo, ker Triglav ni ugodil želji Litije, da bi jesensko tekmo odigrali v Kranju (zaradi urejanja njenega igrišča). Tema dvema ekipama, ki sta razred zase, sledijo Vozila, ki so se vrnila na svoje prejšnje mesto. Primorje se je še za eno mesto približalo vrhu lestvice, na petem mestu pa se je po nedeljskem porazu znašel Tolmin. Od šestega mesta navzdol so ekipe obdržale svoja prejšnja mesta, seveda pa sta se razmerji v točkah in gol razliki spremenili. Omeniti velja tudi prvi točki Hrastnika, ki je premagal LTH, kar je ugodno za Adrio in Piran, saj so bili Škofjeločani vsaj doslej nevarnejši tekmeci od Hrastničanov. Tolmin — Vozila Primorski derbi v Tolminu je bil zelo napet. Sodnik je imel težko delo, ko je moral miriti igralce, ki so v svoji ostri igri tudi pretiravali. Goričani so po dolgem času spet zaigrali z Gu-linom na mestu srednjega napadalca. Ta odlični igralec je že na samem začetku pokazal svoje izredne strelske sposobnosti, saj jr v osmih minutah dvakrat zatresel mrežo tolminskega vratarja Rota. Malokdo je pričakoval, da se bo tekma s tem rezultatom tudi končala. V nadaljevanju so Tolminci uredili svoje vrste, vendar svoje premoči niso uspeh izkoristiti. Rekordno število gledalcev je bilo najbrž razočaranih s porazom Tolmina, saj so po njegovih visokih zmagah v zadnjih dveh kohh pričakovali nov uspeh, Goričani pa so s svojimi navijači zadovoljno zapuščali center Tolminske. Vozila so s prihodom Gulina vehko pridobila, vprašanje je pa, koliko mu bo njegova kočljiva poškodba dopuščala igrati. Primorje — Piran V drugem primorskem derbiju je burja onemogočala redno igro. Ajdovci so silovito napadali in sp že v 31. minuti vodih s 3:0 po gohh Kotnika (2) in Kopatina. U-soda Pirančanov je bila s tem zapečatena, čeprav jim je uspelo preko Simonoviča znižati vodstvo Primorja. Tekma je pred samim koncem dobila mučno podobo. Najprej je sodnik izključil piranskega srednjega branilca Tomšiča, ker je užalil stranskega sodnika. Pirančani tega niso mirno prenesli in Lokaš je udaril stranskega sodnika ter seveda moral z igrišča. Taki primeri odbijajo gledalce od nogometne igre, najbolj pa škodijo igralcem samim, ki bi jim moral šport krepiti telo v zdravem duhu, ne pa jih vzgajati v prepirljivce, pretepače, oziroma v družbeno problematične osebe. Seveda tudi sodniki grešijo, žal včasih nalašč in zelo nesramno, vendar je treba ohraniti mirno kri in prenesti krivico, pozneje pa izbirati mirna sredstva za kaznovanje krivcev. Lokaš, ki je sicer kot igralec zelo dober, bo tako verjetno težje kaznovan, s tem pa bo Piran, ki mu že gre slabo, še težje brodil skozi težave. Adria Gledalci so se v nedeljo nekoliko zadovoljneiši vračali z mirenskega igrišča, saj so gledali precej nevarnejšo igro Adrie, ki ji ie tudi prinesla prvo v igri pridobljeno točko. Mirenski ekipi se res zelo pozna vrnitev Stojana Frančeškina, ki kot vezni igralec skupaj z bratom (dvojčkom) Jožetom »prekrižari* icelo igrišče. Obramba je zanesljivejša (vrnil se je tudi Mar-vin. tako da ie mesto desnega branilca vsai delno rešeno), napad pa ima več priložnosti, ki pa jih žal ne izkorišča in s tem zbuja resne skrbi. V nedeljo si je Adria-ustvarila nešteto priložnosti, vendar bi Ca revic še tistega izenačujočega gola ne dosegel, če se ne bi sicer zelo dobremu vratarju Jesenic izmuznila žoga iz rok. Napadalci preveč kompliciraio. se zapletajo eden v drugega, se ne znajdejo. slabo streljajo, skratka, pri njih se je udomačila nespretnost in nerodnost. Mogoče bi za rešitev neučinkovitosti napada zadostoval že en igralec, ki bi znal postaviti piko na «>, to se pravi izkoriščati priložnosti, dajati gole. Zaenkrat pa se Adrii s tako igro napada ne obeta nič dobrega. Mogoče pa problem le ni tako hud in bi so ga dalo rešiti že z vehko borbenostjo, zagrizenostjo in večjo uigranostjo napadalcev. Vsekakor bo treba v tem smislu tudi delati. Nedeljske tekme V osmem kolu bo imela Izola veliko priložnost za novo izboljšanje položaia na lestvici, sai se bo doma srečala z outsidersko ekipo Slivnice, ki pa ie ne bo smela podcenjevati. Koper se bo lahko v Velenju potrudil in osvojil najmanj točko ter s tem popravil slab nedeljski vtis. V ZCNL bo v Piranu nastopila Adria, ki bo z dobro igro lahko precej uspešna, sai bodo morali Pirančani zaigrati brez dveh ključnih igralcev. Lokasa in Tomšiča.. Hrastnik. ki bo nastopil v Novi Gorita, ne bi smel povzročati resnejših težav ekipi Vozil. Tolminci odhajajo z majhnimi možnostmi v Kranj, medtem ko se bo najbrž precej bolje godilo Ajdovcem na tekmi v Zagorju. B. P. ^ nemški vojni stroj počeši, toda zanesljivo razpada Se lomi. Ano je uravnovesil Vojko, ki mu ni nikoli zmanjkalo adritie in ne poguma. Držala se ga je kakor senca. Znal ° J« poslušati In jo razumeti. O sebi mu je povedala vse, r*0 več kakor Primožu. Poznal je generala, Wolfa in podobne visoke živine, saj jim je dve sezoni oddajal čolne v °Mcah in Grajskem kopališču. Čeprav so imeli dovolj j/*1 Palcem, ni dobil od njih niti pfeniga napitnine, medtem ■j, so bile nepomembne nemške uradnice dokaj radodarne, ^di o Primožu sta se pogovarjala, saj ga je Vojko bolje Igpsi kot ona. Vprašala ga je, če bo Primož kdaj prebo-da je prišla k njemu iz Wolfovih rok, če ji bo to oprostil. je imela občutek, da jo Primož sovraži in da je zelo ^ °d nje celo tedaj, ko misli, da sta si blizu. ^ vOjko je bil trdno prepričan, da je Ana Primožu potreb-sanT ^ Sa ne sme pustiti samega, čeprav se preveč ukvarja fant S seboj, da bi lahko razumel druge. Menil je, da bo ^Prebolel tudi to. Kdor razume, odpušča ali vsaj ne obsoja. Sli sta ga težko pričakovala in se bala zanj. Ko so donf62 detovico, je Travnikarjev brez vednosti Orlova skočil W°V- v naglici so pri očetu napisali pismo za Primoža; Ij^rAna je zlila na papir nekaj vročih besed, ki naj bi dal111 Pomagale vrniti zdravje. Stari Travnikar je pove-’ da je bilo z njim hudo. Tak ^ razveseljive vesti o Primožu je prinesel Svarun. Se i* ko se Je vrnil hz bolnišnice, je obiskal četo. Zgrnili so kaJ^oli njegove sive kobilice — prijahal je na ravan pred iwrn° — in navalili nanj z vprašanji. Povedal je, da Pri-VT vse pozdravlja ter da bo v kratkem zdrav in cel prišel s^to- Ani je srce burno utripalo, ko Je pripovedoval, kako pi v bolnišnici preživljali ofenzivo. Potem jim je razdelil Eno je bll0 za čet0_ drugo za Ano ln eno za Vojka, je bila razburjena, da bi raztrgala ovitek... aruna so povabili na kosilo. Postregli so mu s pe-dolomitskega prašiča, z juho, s krompirjem, solato in “nj&mi. smehljal se je in pohvalil njihovo iznajdljivost. Okoli njega pa so se zgrnili ko grozd. Vsem je bilo žal, da zapušča brigado — imenovan je bil za načelnika divizijskega štaba. Povedali so mu, da je premeščen tudi sedanji komandant Stane — za poveljnika Kokrškega odreda — in da je Karel postal komandant brigade. Ana je stregla. Mizo so sestavili iz hlodov, za stole pa so jim rabili zaboji od munioije. Po kosilu si je Svarim z Vojkom in Borutom ogledal četni položaj. Presenečen je bil, ker so se temeljito in globoko vkopali, kot bi nameravali na teh pobočjih čakati na konec vojne. Ana je poiskala samoten kotiček na koreninah drevesa tik za Nandetovo kuhinjo. Preplavljalo jo je omotično hrepenenje, zbegana in odsotna je s tresočimi prsti odprla pismo. Gosta, drobna pisava je od roba do roba pokrivala belino papirja, kakor prekriva drevje gozdno planoto. Brala je z opojnimi občutki in z zadržanim dihom: «Ti si edina, ki lahko govorim z njo v svojem jeziku. Zemlja sl, kjer semena mojih besed najdejo plodna tla, da jim ni treba umreti v razpokah kamenja. Ne vem, če bom še živ, ko boš dobila to pismo, če ne bom, naj ti bo roka slovesa, če pa bom, naj ti pomeni snidenje. 2e nekaj dni se dušim v vročici ln bolečinah, ki jih težko prenašam. Predlagajo mi, naj privolim, da ml odrežejo nogo, ker so se pokazali znaki zastrupitve. Po težkem pre-mišljanju sem odklonil. Ce bom prestal, bom še hodil po obeh svojih nogah. Ce ne bom, naj zapustim to bedno zemljo z obema nogama. Toda še upam, da bom preživel in hodil. Daljave me neznansko mikajo, še imam voljo do življenja, čeprav Je močno nagrizena. Nekaj dni sem se izgubljal v meglenem vodovju neznanih sivih daljav. Vozil sem se v majhnem čolnu ob samotnih obalah sveta, kjer valovi tišina, kjer se za rahlo črto obzorja odpira praznota, kjer ni ničesar več ali pa se morda vse, kar je, začenja znova. Nimam besed, da bi ti opisal občutke na meji. Zgodilo se je, da se me je polastil obup, da me je preplavila valujoča sivina m z njo želja po uničenju samega sebe. Rad bi bil odprl oči, pa jih nisem mogel, ker so mi veke okamenele. Rad bi bil gledal svet, ki sem ga gradil s svojimi rokami, pa se je sesedel v prah, cvetne poljane so se spremenile v pustinje. Ginilo je nebo, ginila je zemlja, bil sem sam... in neskončen prostor in vhod v veliki NIČ. Zavedal sem se, da še živim. Kri ljubezni je premikala težki sok smrti po žilah. Vse, kar se je gibalo v meni, se je hotelo ustaviti. Daljne, trudne sanje so bile samo še pekoč spomin, ki je risal slike sveta v pepelu, zagrnjenem v meglah daljav. Hotel sem se vrniti, pa sem imel premalo moči za pretežko breme. Zdelo se mi je, da sem prijadral od izvora svoje reke noter do roba sveta, kjer se misel ustavlja, čustvo oledeni, občutki okamenijo... in se začenja krvavo prosojno morje prividov in blodnih sanj pred vrati brezoblične črnine. Kakor globina prepada vleče vase tistega, ki je na robu, tako me je vlekla smrt v svoje naročje. Zdrznil bi v to prosojno morje večnega in se raztopil v brezobličju nesmisla... Nekaj pa me je vleklo nazaj — tja, kjer vse nastaja, kjer nekaj je, kjer nastaja to, za kar se borimo in padamo, kjer riše spomin nepozabne slike sveta. Videl sem nov svet v solzi tvojih oči in nisem pozabil nanj. Ne morem te pustiti same, obkoljene od volkov. Ne morem pustiti čete pred sovražnikovimi okopi. V otrplih stenah telesa sem začutil nov, živ sok krvi. življenje se poraja, če je srce ob srcu, če se kri zliva s krvjo in plamen duha posije v temo kakor noyo sonce. Po tem, kar sem doživel, sem premagal dotik s praznino, občutil sem vse odtenke strahu, tesnobe in groze. Ozrl sem se nazaj na svojo samotno pot, kjer sem videl tvoje drobne sledove ob svojih, za njimi pa sledove čete in za njimi neznansko množico, zavito v rumen prah. Razmišljal sem: če Je tu dvoje sledov, potem nisem sam. Da, najteže je biti človeku sam, ker se izgubi, ko išče smisel obstoja... Tvoja roka me je vodila s samotne obale sveta nazaj, tja, kjer je požar neba razklal ledeno skorjo stoletja in kjer pomlad življenja vabi nove plodove iz zemlje. Stal sem začuden in nem in si nabral toliko moči, da sem se lahko zamaknil vase. Prebral sem zakon sveta, ki velja človeku: Nikoli n smeš bežati sam pred seboj in ne lagati samemu sebi. Lep je tistim, ki umro hipoma; še lepše je tistim, ld jih v srni zaziblje sen; gorje pa tistemu, ki umira počasi. Dobro j< da smrt pusti vsakemu toliko časa, da spozna resnico. Ra: galjen do zadnjih globin, sam s seboj in razstavljen na tiso delov, si lahko rabelj in sodnik svojemu cilju in ustvarjale nove celote. Bežal sem. Toda moj beg je bil iskanje. Dve mil sem — moji dvomi so bile nove resnice. Skušal ser sovražiti, toda sovraštvo je bila ljubezen. Težko je nositi v srcu smrt in ljubiti, življenje brez lji bežni je počasna smrt. Misel nate je moja senca. Ce hoče ali nočeš, se je ne znebiš, doaler kroži sonce okoli zemlji Sama se vrača. Poklicala si me k tovarišiji, ko sem že odhi jal. Dih življenja si bila, svetloba, ki je presvetlila tem konca. Moj prvi in zadnji smisel. S teboj se moje nehanj nadaljuje, s teboj se povezujem z ljudmi, ki bodo zgradi: nov svet na ruševinah starega. Nekaj sem doumel na robi kar drugače najbrž nikoli ne bi: Ce te resnično ljubim, t ljubim onstran vračanja in brez razlogov. Samo onkraj zla i dobrega sva sl lahko najbližja. Sem zunaj zanikanja, ki s imenuje sebičnost. Ne veš, kako blizu si ml, čeprav si dale< Tvoj beg me vabi. Trpim, toda česa ne bi pretrpel zavolj tebe! Vse, kar živi, mora trpeti. Vse ,kar se poraja velikegi se poraja v boju in upanju. Nič ni človeku podarjenegf najmanj pa ljubezen, ta živi vir življenja. Stokrat sem prebral tvoje pismo, žar tvoje ljubezni n je vračal moči. V tvojem naročju sem našel svoj obra: Menda sem človek, ki mu je usojeno, da ljubi samo enkra v vsem svojem življenju. Ce bi ubil to svojo edino ljubez« bi ubil sebe.» Ana je obrnila list. Po licih so ji tekle solze, roke so • drhtele. «Danes začenjam tam, kjer sem ondan nehal. Mnog bolje mi je. Ali si lahko predstavljaš, kako je človeku, i je preskočil grob? Toda meni je danes že vse drugače. (Nadaljevanje »ledi) Vradnlitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir. celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. j SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun prf Narodni banki v ljubljeni 501-3-2Wj cADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. ‘Mali Oglasi i uuu, lcy°1,11 ^vv/» w * ■ ofi 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italia •, Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel NA UKAZ PREISKOVALNEGA SODNIKA VČERAJ SO IZKOPALI PINELLIJEVO TRUPLO Kaj bodo izvedenci lahko ugotovili ob pregledu Pinellijevih posmrtnih ostankov Danes morda ne bo mogoče izvedeti vsega, kar bi lahko dognali pred 2 letoma MILAN, 21. — Danes zjutraj so iz- Anarh stova oblačila, so zažgana in | Dve leti sta že minili odkar je Pi- lopali Pinellijevo truplo na pokopališču v Milanu. Krsta se je zdela v dobrem stanju, le na pokrovu je bila pobarvana v rdeče, verjetno ker se je razstopila rdeče-črna zastava anarhistov, v katero je bila zavita, ko so jo položili v grob. Krsto so postavili v velik zaboj iz cinka, ki so ga nato zapečatili v prisotnosti preiskovalnega sodnika dr. D’Ambrosia, ki je odredil izkop. Nato so jo prepeljali v inštitut za sodno medicino na milanski univerzi, kjer bo na razpolago sondim oblastem in pooblaščenim izvedencem za obdukcijo in vse potrebne poizkuse. Izkopu Pinellijevega trupla je prisostvovalo kakih 60 ljudi, med katerimi so bili odvetniki strank in svak Licie Rognini Graziano Paolucci, ki je zastopal anarhistovo vdovo. Ta se iz razumljivih razlogov ni hotela udeležiti žalostnega postopka. Paolucci bi bil moral že danes spoznati Pi-nellijeve ostanke, vendar preiskovalni sodnik je preložil na jutri to formalnost, ko bodo prisegli imenovani izvedenci, ki bodo morali izvršiti obdukcijo, in ko jim bo dr. D’Ambro-sio zastavil vprašanja, na katera bodo morali skušati odgovoriti. Po čudnem naključju so izkopali Pinellijevo truplo ravno danes, ko bi pokojnik slavil svoj 43. rojstni dan. Krsto so izkopali po dobrih dveh urah dela. Preiskovalni sodnik jo je pregledal in jo je nato zapečatil ter odredil prevoz v inštitut za sodno medicino. Preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio napreduje po poti, ki si jo je začrtal. Včeraj se je izognil dvojni obdukciji in dvem skupinam izvedencev. Pred dnevi je namreč sodišče, ki sodi Piu Baldelliju, poslalo preiskovalnemu sodniku ukaz, naj izvede sodne poskuse, v zvezi s Pinellijevo smrtjo. Vendar D’Ambrosio je dobil sporočilo, ko je že odredil sodne poskuse. Problem je bil zelo kompliciran, a preiskovalni sodnik ga je rešil tako, da je vrnil sodišču ukaz, ker je dejal, da ni pristojen za te odločitve. Poleg tega pa je dr. D'Am-brosio dovolil odvetnikom Pia Bal-dellija, da pregledajo vse izsledke preiskave na podlagi razsodbe ustavnega sodišča. Končno bodo le izvedli poskuse, ki so tako pomembni pri iskanju resnice o Pinellijevi smrti in katere je javnost že toliko časa zahtevala, čeprav vest še ni potrjena, kaže, da bodo tudi pregledali Calabresijev urad, kjer so zasliševali Pinellija in od koder je padel. Težko je predvidevati če bodo ti poskusi dali pomembne izsledke za ugotovitev razlogov Pinellijeve smrti. Pretekli sta že dve leti od tistega tragičnega dne. verjetno bo tudi njegovo truplo že precej razkrojeno, kljub temu pa taki poskusi lahko še vedno dajo pomembne elemente. Bodo izvedenci lahko dognali, če je bil Pinelli v nezavesti, ko je padel s četrtega nadstropja milanske kvesture? Nekateri milanski zdravniki, ki so pred časom preštudirali publikacije o načinu padca ljudi pri zavesti in v nezavesti, pravijo, da ima padec nezavestnega človeka sledeče karakteristike: telo udari najpogosteje ob tla s trupom in ne z glavo ali z rokami: zato so najbolj pogosti zlomi na hrbtenici, rebrih in medenici, zelo redke pa so poškodbe na glavi in rokah: manjkajo posredne poškodbe, ki jih povzroča premikanje mišičevja: tir padca je skoraj navpičen in ne paraboličen, kot pri samomorilnih padcih; zunanje poškodbe so neznatne napram notranjim. Zdravniki so zaključili, da je imel Pinellijev padec vse te karakteristike, kot so tudi dognali izvedenci prve sodne preiskave, ki so zaključili, da je Pinelli izvedel samomor. nelli umrl in kar je bilo mogoče dognati takrat, je danes veliko bolj težavno ali skoraj nemogoče, vendar je zelo pomembno, da je sodna oblast odredila sodne poskuse, ki jih je javno mnenje dalj časa zahtevalo. Mamila na ameriških vojnih letalih IWA UNI (Japonska), 21. — Na reakcijskih letalih ameriške vojne mornarice, ki so prispela s Filipinov v ameriško oporišče na Japonskem so odkrili dva kilograma in pol hašiša in marijuane. Pristojne oblasti so uvedle preiskavo, da bi odkrile krivce. PARIZ, 21. — Grški ladjar in bogataš Stavros Niarchos se je danes zjutraj v Parizu poročil s svojo bivšo svakinjo Tino Livanos, ki se je pred nekaj leti ločila od drugega bogataša in ladjarja Aristotela Onassisa. NA POTI V PEKING ALI MOSKVO Bo Nixon obiskal tudi Bližnji vzhod? Pogovori Ebana in Tekoaha z U Tantom ■ Palestinski gverilci odklonili jordanski predlog za mirovno pogodbo TEL AVIV — Izraelski dnevnik »Je-rusalem post* objavlja danes članek, v katerem napoveduje morebitni obisk ameriškega predsednika Nizona na Bližnjem vzhodu, morda na poti v Peking ali v Moskvo. Nixon naj bi ob tej priliki obiskal Egipt, Izrael in morda Saudovo Arabijo. KAIRO, 21. — Iz egiptovskih diplomatskih krogov se je izvedelo, da je Egipt sprejel ameriški predlog za določitev nekega visokega funkcionarja. katerega naloga naj bi bila posredovanje med ZAR in Izraelom za zopetno odprtje Sueškega prekopa. Najbolj verjetni kandidat za izvedbo zahtevne naloge je Joseph Sisco, a-meriški državni podtajnik za vprašanja Bližnjega vzhoda. Sisco bi se moral srečati posebej z egiptovskim in nato z izraelskim predstavnikom. Osnova razgovorov bi bil predlog ameriškega državnega tajnika Roger-sa, ki je 4. oktobra na skupščini OZN orisal načrt sestavljen iz šestih točk. • * * BEJRUT — Vodstvo palestinskega odporniškega gibanja je odklonilo jordanski memorandum za mirovni sporazum. Vest je sporočil uradni glasnik odporniškega gibanja Kamal Nasser, ki je poudaril, da so gverilci predložili tudi protipredloge. JERUZALEM — Izraelski zunanji minister Aba Eban in izraelski poslanik v OZN Tekoah sta se pred kratkim v New Yorku večkrat sestala s tajnikom OZN U Tantom. Glavna tema sestankov je bila seveda kriza na Bližnjem vzhodu in možnost, da bi se v Jeruzalem poslala predstavnik ali delegacija OZN. KAIRO - V preteklih dneh so zapustili egiptovske zapore vsi politični jetniki, ki so bili sojeni in zaprti še za časa Naserja, šlo naj bi skupno za 124 oseb. NEW YORK, 21. — Odsek za človečanske pravice ameriškega ministrstva za pravosodje je danes uvedel preiskavo o domnevnem mučenju jetnikov v zaporu v Atti d. Prejšnji mesec so se v tem zelo modernem zaporu jetniki uprli in oblasti so zadušile upor s pokolom. TRŽAŠKI DNEVNIK AKCIJA VLADNEGA KOMISARJA PREFEKTA ARRRESCIE Poostreno nadzorstvo policije da bi preprečili porast cen Pobuda sodi v širšo vsedržavno akcijo - Prvi sadovi bodo vidni že v prihodnjih dneh - Sodelujejo tudi mestni redarji in karabinjerji Pred dnevi smo objavili vest o ukrepih upravnega značaja, ki jah je policija sprejela zoper nekatere iavne lokale. Kvestura je namreč osem javnih lokalov zaprla zaradi nekaterih prekrškov, ki jih oblasti niso podrobno opasale. V sporočilu je bilo tudi rečeno, da sodi ta u-kreo v kampanjo, ki jo je sprožil novi prefekt dr. Abbrescia proti naraščanju cen. Vprašali smo se katera so sredstva, ki jih policija, karabinjerji ter mestni redarji imajo na razpolago, da bi preprečili in ustavili vrtoglavo naraščanje cen, kateremu smo priča zadnje čase. Zakonsko so določene cene samo nekaterim osnovnim jedilom, kot so kruh, mleko in sladkor, za druge cena Da ni določena, trgovec pa mora izobesiti ceno vsakega posameznega predmeta, ki je v prodaji. V to smer se v glavnem obrnejo policijski agenti, ki nadzorujejo trgovine in javne lokale v okviru akcije, ki jo je sprožil prefekt Abbre-scia. Poleg tega pa morajo ugo- ■ra2$ ta vi jati, če so izobešene na vpo- stremeli za tem, da bi izpr® w, gled licence, v barih, gostilnah, I žepe potrošnikom. Tukaj se je ^ | stavracijah ipd. pa ceniki. Prekr- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiunrmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmnmnimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DUBLIN PREDLAGA POSREDOVANJE OZN Jack Lynch dolži britanske vojake prekoračenja meje Irske republike Komplicirana bomba, ki so jo gverilci nastavili v belfaškem hotelu, je zaposlila vojaške izvedence za skoraj sedem ur DUBLIN, 21. — Ministrski predsednik Irske republike Jack Lynch je obtožil britanske vojake, da so prekoračili mejo med Ulstrom in Irsko republiko. Obtožbo je izrekel med izredno sejo dublinskega parlamenta, na kateri je bil govor o nasilju in spopadih v Severni Irski. Lynch je poudaril, da so britanski vojaki v torek «zašli» za skoraj 300 metrov v notranjost Irske republike, britanski tank pa je včeraj »zašel* skoraj 20 metrov čez mejo. Irski predsednik vlade je izrazil prepričanje, da skušajo britanski vojaki s takimi dejanji prestrašiti irsko ljudstvo. Med debato v parlamentu je J. Lyneh med drugim predlagal, naj bi v Ulster posegla OZN. Poseg mednarodne organizacije bi tako preprečil britanskim vojakom, da bi prestopali meje Irske republike, istočasno pa bi tudi poskrbeli za omejitev neredov, spopadov in zatiranja v samem Ulstru. BELFAST, 21. - Britanske vojaške izvedence začenjajo skrbeti nekatere nove plati in novi načini delovanja ulstrskih mestnih gverilcev. Postaja namreč očitno, da so med gverilci nekateri odlični tehniki in izvedenci, ki znajo gverili posredovati zelo dobre praktične nasvete, znajo pa se tudi posluževati kompliciranega orožja, ki dela policiji resne preglavice. Skrb so policijske oblasti izrazile ob zadnjem dogodku, ki je včeraj zaposlil agente za skoraj sedem ur, povzročil je ogromno preplaha in nevšečnosti ter resne skrbi bombnim izvedencem. Gverilci so namreč nastavili bombo v najmovejši belfaški hotel »Evropa* (odprli so ga pred petnajstimi meseci). Policija je morala najprej poskrbeti, da so vsi gostje zapustili hotel, delno so izpraznili tudi hotel, ki i je na nasprotni strani cestišča, in j so prekinili promet, zaradi česar | je bilo v vsem mestu kar precej | zmede. Okrog hotela so vojaki po-I stavili vrečice peska, ki bi ublažile morebitno eksplozijo. Vse to se je I zgodilo približno ob 17. uri. Stro-! kovnjaki so začeli tedaj preučevati, : kako bi lahko bombo odklopili. Po prvi podrobni analizi se je zdelo to nemogoče. Zavoj so tedaj slikali z ultravioletnimd žarki. Negative so lahko razvili samo v bolnišnici, za- radi česar je poteklo precej časa, preden so lahko sploh nadaljevali z delom. Okoli hotela so se medtem začeli zbirati ljudje, ki so nemo pričakovali, kaj se bo zgodilo. Izvedenci so odvili zavoj in še enkrat slikali »skrivnostno napravo*. Napetost je naraščala. Šele ob 22. uri je iz- ski dnevniki. Prav »Evening standard* je sinoči objavil še eno vest v zvezi z zaplembo orožja, ki naj bi bilo namenjeno gverilcem. List trdi namreč, da je bil pri dobavi češkoslovaškega orožja zapleten tudi1 neki član češkoslovaškega trgovskega poslaništva, čeprav v zvezi z vestjo ne posreduje virov in tudi ne imena češkega predstavnika v Londonu. Pač pa se poudarja, da je bil češki funkcionar, ki nima diplomatske imunitete, pred kratkim v Belfastu. Funkcionar je to tudi priznal, zanikal pa je, da bi1 bil kakor koli zapleten v dobavo orožja. Ulstrska poslanka Bemardette Devliin je še vedno utaborjena pred rezidenco ministrskega predsednika Heatha v Downing Streetu. Ob njej so trije člani katoliške opozicije v belfaškem parlamentu: John Hume, Austin Currie in Paddy 0'Hanlon. Parlamentarci so v znak protesta začeli tudi gladovno stavko, ki bi se morala zaključiti1 danes zvečer. Rasni incidenti v Memphisu NEW YORK, 21. — Oblasti so proglasile obsedno stanje v Memphisu v Tennesseeju, ker je prišlo danes ponoči do hudih spopadov med temnopoltim prebivalstvom in poliriio. Do prvih spopadov ie prišlo, ko je policija vdrla v črnsko četrt, da bi razpustila manifestacio Afroame ričanov. ki so protestirali proti ravnanju policije s temnopoltim prebivalstvom in so io dolžili umora sedemnajstletnega mladeniča. PRIZNANJE VELIKEMU LITERATU Pesnik Pablo Neruda Nobelov nagrajenec Švedska akademija mu je podelila nagrado, «ker njegova poezija oživlja usodo in upanje cele zemljine s prav tako močjo, kot jo imajo naravni pojavi* SEUL, 21. — Vojaške enote so danes zjutraj zapustile južnokorej- vedencem vendar uspelo, da so od-, sko univerzo v Seulu, katero so Ulstrska poslanka Bemadette Devlin med shodom, ko Je pozvala študente, naj zasedejo šole ln univerze aiuimiiiiiMiiiimtiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinHuminMiiiiiiiMNiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiii PRITEKLO NOČ V NEW TORKU Streljanje proti sedežu SZ v OZN NEW YORK, 21. — Neznanec je danes ponoči štirikrat ustrelil proti sedežu sovjetske delegacije pri OZN. Naboji so prebili dve okni sobe v enajstem nadstropju, kjer so spali štirje otroci nekega sovjetskega diplomata, a na srečo niso ranili nikogar. Policija je ugotovila, da so streljali z enega izmed zadnjih nadstropij šole »Hunter College*. Ko so preiskali poslopje, so v ventilni cevi našli polavtomatsko puško in na nekem balkonu dva naboja, ki nista eksplodirala in štiri tulce. Izvedelo se je tudi, da je neznanec telefoniral neki newyorški tiskovni agenciji in je v zvezi z atentatom dejal, da bi bili lahko storili veliko več. Neznanec je med pogovorom uporabil izraz »nikoli več*, ki je geslo Lige za obrambo Judov. Glasnik te organizacije pa je dejal, da dvomi, da je pripadnik njegove organizacije izvedel atentat. Napad proti sedežu sovjetskega predstavništva je v združenih narodih izzval ogorčenje ameriškega veleposlanika v mednarodni organizaciji Georgeja Busha, ki je dejal, da je tako dejanje lahko storila le najslabša skupina fanatikov ameriške družbe. Diplomat je tudi dejal, da je izrazil staršem otrok svoje obžalovanje kot Američan, kot človek in kot oče. Bush se je sestal tudi s sovjetskim kolego Malikom, kateremu je tudi izrazil svoje obžalovanje nad tem dogodkom. krili, kako je bomba sestavljena in so jo nato odklopili. Bila je izdelana s štirimi kilogrami in pol eksploziva, mehanizem pa je bil britanskim strokovnjakom povsem nepoznan ki izredno kompliciran. Medtem ko so se policisti ukvarjali z bombo v hotelu Evropa je nekaj sto metrov daleč počila druga bomba, ki ni terjala nobene žrtve, je pa že itak napete stanovalce četrti spravila skoraj v obup. Ko so policisti prihiteli od hotela Evropa do pekarne, kjer je nastala eksplozija, o atentatorjih seveda ni bile ne duha ne sluha. Mimogrede bi omenili še mnenje, ki se uveljavlja v zvezi z dogodkom v hotelu Evropa. Okoli hotela se je zaradi bombe strnilo nekaj stotin vojakov in policistov. Ob eksploziji v bližnji pekarni so iz vojašnic priklicali še manjšo skupino vojakov, tako da je bil za nekaj ur večji del mesta nezastra-žen. Pripetilo se ni sicer nič izrednega, ni mogoče pa izključiti možnosti, da so gverilci nalašč nastavili tako komplicirano bombo prav v najmodernejšem in največjem mestnem hotelu brez namena, da bi povzročili eksplozijo, ki bi prav gotovo terjala veliko žrtev, pač pa z namenom, da za nekaj ur zaposlijo policijo in imajo proste roke v mestu. Take strategije so se — sicer v manjšem merilu — že po-služiili v prejšnjih mesecih in mogoče so jo z včerajšnjim dogodkom skušali preizkusiti. Medtem se seveda nadaljujejo manjši spopadli v ostalih ulstrskih krajih, nadaljuje pa se tudi časopisna kampanja, ki jo je začel »Evening standard* in ki so se ji nato pridružili še nekateri britan- zasedle prejšnji petek, študentske hiše drugih šestih univerz pa so še vedno zaprte. STOCKHOLM, 21. — Švedska akademija znanosti in umetnosti je podelila čilskemu pesniku Pablu Nerudi Nobelovo nagrado za literaturo, aker njegova poezija oživlja u-sodo in upanje cele zemljine s prav tako močjo, kot jo imajo naravni pojavi». Pablo Neruda je drugi čilski poet, kateremu so podelili to visoko odlikovanje. Leta f-945 je bila nagrajena Gabriela Mistral. Neruda je bil že dvajset let kandidat za Nobelovo nagrado, vendar mu je niso nikoli podelili. Priznanje mu bo izročil švedski krali Gustav Adolf 10. septembra med svečano prireditvijo v stockholmski cerkvi »Fi-ladelfia». Prvi, ki je jamo čestital čilskemu pesniku je bil komunistični pisatelj in pesnik Luis Araaon. ki je posvetil prijatelju knjigo z naslo-vom «Elegija Pablu Nerudi». »S Pablom sva bila vojna tovariša že za časa španske državljanske vojne. Bila sva skupaj v najlepših in tudi v najslabših trenutkih. Ponosen sem nanj in na vse. kar on predstavlja,» je zaključil Araaon. Neruda, ki je sedaj čilski veleposlanik v Parizu, je dejal novinarjem da je zelo zadovoljen za nagrado. ki je priznanje vsemu čilskemu ljudstvu. Dodal ie tudi. da mu je novico sporočil predsednik Allende po telefonu. Izjavil je. da je zelo vesel, ker so podelili za-hodnonemškemu kanclerju Brandtu Nobelovo nagrado za mir. kajti njegovo delo za mir v Evropi ie zaslužilo tako visoko priznanje Pablo Neruda se je rodil v Čilu leta 1904. Imaio ga za največjega živečega pesnika Južne Amerike, kjer berejo in študirajo njegovo delo v vseh šolah. Pravo Nerudovo ime ie bilo Ri-cardo Neftali Reyes y Basalto. vendar pozneje ga je uradno spremenil v Pablo Neruda zaradi velike- ga občudovanja do češkega pesnika Jana Nerude. Pesnik je napisal svoje prve poezije že kot sedemletni otrok, ko je skupaj z očetom že-ležničarjem potoval p o Čilu. Nekaj časa se je ukvarjal s časnikarstvom. nato pa se ie posvetil politični karieri. Ko je bil konzul v Španiji je spoznal velikega pesnika in dramaturga Federica Garsio Lorco. To srečanje ie poaoiilo vse mdalinie Nerudovo življenje. Ko je Lorca padel pod streli Francovih tolp, je Neruda napisal eno svojih najbolj znanih del »S Španijo v srcu*. Komunist ie postal, ko se ie bojeval s španskimi republikanci proti Francu in njegovim zaveznikom. Enkrat je priznal: «Del mene je umrl s porazom republikanske Španije.» Ko se je leta 1945 vrnil v domovino. so aa izvolili za senatorja, vendar dve leti pozneje je moral v izgnanstvo zaradi spora s tedanjim čilskim predsednikom. Leta 1970 aa je čilska komunistična stranka predstavila kot kandidata pri predsedniških volitvah, vendar se je umaknil, da bi omogočil zmago prijatelja in voditelja Ljudske fronte Salvadorja Allendeja. Pablo Neruda je do sedaj napisal približno 300 pesnišk:h zbirk, ki so Uh prevedli v 80 jezikov. Ugledne osebnosti z vsega sveta so izrazile svoje čestitke nemškemu kanclerja Willyju Brandtu za Nobelovo nagrado za mir. ki mu jo je podelila švedska akademija. Med drugimi ie izrazil svoie čestitke tudi Nobelov nagrajanec za literaturo Pablo Neruda. ški v tem pogledu so dvojni, tezenski in upravni. Upravne prekrške kaznuje policija takoj z za-blago 20 ali več odstotkov kot je potrebno. Nadzorstvo nad tem, da imajo trgovci izobešene cene predmetov, ki jih prodajajo imajo in so vedno imeli mestni stražniki, ki pa so zadnje čase, se pravi od konca prejšnjega meseca, nekoliko okrepili patrulje, k' imajo to dolžnost. Tudi oni lahko sprožijo nekatere ukrepe proti tistim, ki kršijo zakon o izobešanju cen javnosti. Za prvi prekršek je predvidena denarna globa 5.000 lir, ki jo lahko v primeru, da je dotični ze prekršil isti zakon, podvojijo. Mestni stražniki obredejo mesto, po točno določenih poteh, v približno enem tednu. Akcija prefekta Abbresde, ki bo trajala tja nekako do novega leta, sodi v širšo pobudo vseh prefektov v državi in teži za tem. da bi potrošniku zagotovili, da se cene, če ne pride do sprememb pri proizvajalcu, ne bodo zvišale. K sodelovanju je povabil poveljnika mestnik stražnikov, poveljnika karabinjerske legije ter kvestorja, poleg nekaterih predstavnikov trgovinske zbornice in zveze trgovcev, ki so mu zagotovili svoje sodelovanje. Prve sadove te pobude, kateri so se pridružile tudi delavske zadruge in nekatere druge trgovine, bodo vidne že v prihodnjih dneh, ko bodo začeli prodajati nekatere jestvine po znižanih cenah. Zanimivo bo videti, kako bo u-spela ta kampanja pred prihodnjimi prazniki, ko bodo ljudje imeli ba obrniti tudi na potrošnika. Pf sebno na delavce, obrtnike i* . radnike, ki so zmeraj tisti, ki P11 občutijo na lastni koži predpd^ nične podražitve. Svetovali bi 7? naj za svoje nakupe počakajo, ‘J, so prazniki mimo, preden pl®^ za blago 20 ali več odstotkov vet kot j“ potrebno. Mladi vespist trčil v avto Sinoči, malo po 21. uri. je 16-ld® Fulvio Cosina iz Ul. Pitacco 18 P? Ijal svojo vespo po Trgu Dalm®2” proti Ul. Filzi, na zadnjem sed^ pa je sedel 16-letni Sergio Deme^*1 iz iste ulice. Nesreča se je pripet®' ko je mladi vespist iz še nepojaseF nih vzrokov trčil v nasproti prihaJ® joči prinz, ki ga je vozil 62-letni LER ■ poldo Del Livis z Reške ceste ®. V nesreči si je Demetrio d®®* J desno nogo in se bo na ortopedske oddelku bolnišnice moral zdraviti meseca, Cosini pa so dali le P^ pomoč. Otrok pritekel pred avtomobil * Včeraj okrog 8. ure zjutraj je * letna Olga Perassd iz Čedadsk® lice št. 31 vozila svoj fiat 850J' vzgor po ulici, ki pelje na ko je pri hiši št. 40 nenadoma P\i tekel izza dveh parkiranih ?, £1 IZ,Z,čl UVC11 pcU.JVJJ.CHUH 7 -j,-, na cesto pred avtomobil 11-letis f bio Valenti iz Oglejske ulice* 14. Ženska je sicer skušala zavi®" a zaman. J Ranjenega otroka so z reši®'1; avtom RK nemudoma odpelj®Jj. otroško bolnišnico »Burlo Gad* mi praz.iuiu, ^u uiaio jjuujc iuku ■ lo*, kjer so ga zaradi zlom® .a, nekaj več denarja na razpolago, in stegnenice sprejeli na ortoped^ ko smo bili priča prejšnja leta zdravniški oddelek. Tu se bo škandaloznim porastom cen, ki so I ral zdraviti približno mesec an>- i im im iii uiiii im im um imiiiiimiiMiii niiiii m n iiimiiimiiiiimiiiMiiiiimitiiuiillI 25 let radijskega odre PARIZ, 21. — Francoski predsednik Pompidou je danes prisostvoval otvoritvi Picassove razstave v muzeju Louvre ob priliki devetde- i teri vidnejši tržaški kulturni pred setega rojstnega dne velikega Špan- stavniki, navzoča pa sta bila tudi skega slikarja. ravnatelj tržaškega sedeža RAI inž. Tržaški radijski oder slavi letos svojo 25. obletnico. Da bi se spomnili pomembnega datuma so člani radijskega odra pripravili sinoči tiskovno konferenco, katere prvi del je tudi šel neposredno v oddajo v okviru oddaje »Umetnost, književnost in prireditve*. Tiskovne konference so se udeležili poleg predstavnikov tržaškega in tudi slovenskega tiska neka- Candussi, podpredsednik dr. vanni ter seveda ravnatelj slojjj. skega odseka inž. Sancin ter 7.. dramske skupine dr. Harej. N®*j, če je najprej pozdravila pre^j. niča radijskega odra Stana ^ tarjeva, nato pa je tehnični -1 prof. Peterlin orisal 25-letno nost. Sproti je govore in nato šanja navzočih časnikarjev P** jal Miro Opelt. ^ Ob zaključku so se navzoči držali na kratki zakuski ob r®*' voru s predstavniki odra. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slov. pesmi; 11.50 Harmonikar Wolmer; 12.10 Otrok v prvih letih svojega razvoja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ca-samassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 So dobni slov. skladatelji; 18.56 The Zimbo Trio; 19.10 Slovenski narečni dokumenti; 19.25 Novosti v naši diskoteki; 19.40 Mamolov vokalni kvintet; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Oddaja za mlade; 15.30 Mali ansambli; 15.50 Narava v Furla-niji-Julijski krajini; 16.00 Tartinijeve sonate; 16.40 Vukeličev orkester. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranje pesmi; 8.30 Orkestri; 9.00 Berimo skupaj; 9.15 Juke box; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.05 Glasbena medigra; 11.00 Operne skladbe; 11.30 Glasbeni cocktail; 12.00, 12.40 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 14.40 mo-ščakih; 22.15 Besede in iz logov domačih: 23.05 Literat" nokturno; 23.15 Jazz pred poln°čP' Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Nastop gojencev GM iz Trsta; 16.45 Kulturna panorama; 17.35 Novo in moderno; 18.00 Simf. koncert; 19.00 Poje Nina Simone; 19.30 Prenos RL; 22.15 Zabavna glasba; 22.35 Nočni recital slovenskega tria; 23.00 Prenos RL. PETEK, 22. OKTOBRA 1971 NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; H.20 Verdi: »Othello*; 13.15 Poje Josč Feliciano; 13.27 Drama v 30 minutah; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Glasba za mlade; 18.15 Santi La-tora ob orglah; 18.45 Gospodarski in sindikalni pregled; 19.30 Ameriška folklorna glasba. 20.20 Gledališče in literatura; 20.50 Simf. koncert; 22.25 Harmonikar V. Ven-turi; 22.40 Ital. folklorna glasba; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Orkestri; 9.50 E. Zola; «V raju gospa*; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 »Otto piste*; 12.40 Zabavni spored; 13.00 »Hit Parade*; 13.40 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče danes; 15.40 Popoldanski glasbeni spored; 18.15 Plošče; 19.02 Ital. folklorne pesmi; 12.10 »Supersonic*; 21.00 Pregled gledaliških dogodkov; 21.40 Ženska 70; 22.40 Radijska igra: «Marilyn, ena ženska, eno življenje*; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Odrska glas ba; 13.00 Medigra; 14.00 Dva glasova, dve dobi; 15.15 Glasbena enodejanka: »Obsodba*; 15.50 Brahmsova sonata; 17.20 Strani iz albuma; 17.40 Jazz danes; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.15 Obnašanje živali; 21.30 Zgodovina poljskega gledališča. F1LODIPUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Vera v glasbi; 10.10 Frescobaldi jeve skladbe; 1100 Medigra: 12 05 Doba klavirja; 12.45 Simf. koncert; 14.10 Ital. sodobna glasba; 15.30 Simf. glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja (Ravnik, Lipovšek, Ravnik, Lipovšek, Nedved, Sattner, Turnograd., Šantel); 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Od melodije do melodije; 10.20 Pn vas doma; 12.10 »Spominski list* (pesmi J. Kuharja in Pahorjeve klavirske skladbe); 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Čez polja in potoke* z godci in pevci; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom D’Artega; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Slovenski zbori tekmujejo; 20.30 »Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju in po- ITAL TELEVIZIJA a 12.30 Kulturna oddaja; I®1? Življenje doma; 13.30 Dnevu*’) 17.00 Oddaja za najmlajše: gnus in veverica*; 17.30 Dneva*’/ 17.45 TV za otroke: »Pustolovš^' ne* (Iranski deček), (18.15) »M*, številk*, (18.30) «Magilla goriU8*' 18.45 Igra Trio Štern — Rose ^ Istomin; 19.15 Kulturna oddaj8' 19.45 Šport in kronike; 20.30 nik; 21.00 Posebna oddaja: Li mikroskopskem svetu: gen*; Norveški glasbeni program; 23'^ Dnevnik. II KANAL 17.00 Prenos konjske dirK®' 21.00 Dnevnik; 21.15 TV igra: ša Bernarde Albe*. JUG TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščih8. 14.40 TV v šoli; 16.10 Osf< splošne izobrazbe; 16.40 Šah: *\ sher : Petrosjan; 17.45 Veri1: Kohout: V 80 dneh okrog sv®*8' 18.15 Obzornik; 18.30 Glasb^ oddaja; 18.45 TV variete; I®’ Mestece Peyton; 20.00 TV dneV' nik; 20.35 Slavna imena — beth Taylor v filmu: »Ko sem sl*®’ njič videl Pariz*; 22.25 Poročil*' KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za otroke; €®. dežna puščica*; 20.30 TV tOP' »Diagnoza*. v