revija za tehniko
in znanstveno
dejavnost mladine

• januar1986

• 24 letnik

• cena 80,00 din

poštnina plačana v gotovini

drobne

zanimivosti

Kljunasto
merilo
v rokah
računalnika

Slika 4. Računalniško podprti sistem za mehanske
meritve MAO

Slika 3. Elektronsko kljunasto merilo Digiroch 2

Osnovna orodja za merjenje širin in globin, pre¬
merov in izvrtin, debelin in še česa ostajajo ne¬
spremenjena že cela desetletja, kot bi se ustavil
čas, kot da ne bi bilo novih tehnologij. Tako je ne
nazadnje tudi zato, ker orodja ustrezajo taka ka¬
kršna so — pa ni potrebe, da bi se lotili razvoja
novih.

Preizkušeno kljunasto merilo pa prav v zadnjih
mesecih doživlja pravcati preporod: najprej so ga
opremili s številčnim zaslonom na tekoče kristale,
zdaj pa so ga usposobiti še za neposredno pove¬
zavo z računalnikom. Kljunasto merilo Digiroch 2,
ki ga izdelujejo v Franciji, ima številčni zaslon, ki
kaže izmerjeno mero v milimetrih in stotinkah mi¬
limetra; dovoljuje zelo hitro gibanje pomične če¬
ljusti merila (do 2 m/sek); z elektriko ga oskrbuje
vgrajena baterija z dolgo življenjsko dobo, ki
ostaja trajno vključena.

Kljunasto merilo Digiroch 2 je mogoče uporabljati
samo zase, lahko pa ga preko kabla zvežejo z
majhnim računalnikom (Epson HX 20), ki izmer¬
jene vrednosti sproti tiska na trak, programiran pa
je tako, da omogoča sprotno izračunavanje eno¬
stavnih vrednosti (na primer površin ali prostornin
merjenih teles), pa tudi številnih statističnih vred¬
nosti, ki jih uporabljajo predvsem kontrolorji kako¬
vosti.

Zakaj naj bi bili
roboti podobni
ljudem?

Od tedaj, ko je veliki raziskovalec in pisec znan¬
stvene fantastike, ameriški profesor Isaac Asi¬
mov napisal svojo slovito zbirko robotskih zgodb
»Jaz, robot« ter v njej uzakonil slovite tri zakone
robotike — odtlej se nam zdi, da nam morajo biti
roboti podobni tudi po zunanjščini, če nas že do¬
segajo na nekaterih drugih področjih. Premislek
nam brž pove, da je to pravzaprav neumnost: še
na misel nam ne pride, naj bi nam bil podoben
avto ali stružnica ali pisalni stroj...

Način in namen delovanja naprave ali stroja dolo¬
čajo njegovo obliko, ki navsezadnje izhaja iz te¬
meljev fizike, kemije in še česa. Znano je dejstvo,
da so si sovjetska in ameriška reakcijska letala na
vso moč podobna, čeprav so nastajala neodvi¬
sno: drugačna enostavno ne morejo biti.

Če si pod robotom predstavljamo stroj, ki se sam
giblje po prostoru ter bolj ali manj samostojno
opravlja nekatera enostavnejša človeška dela, to

TIM 5 • 85/86 1  61

prva stran

Tako. Novo leto smo srečno prebili in že kar
krepko zakoračili v novo leto. Za večino od  vas so
tik pred durmi zimske počitnice, za katere od
nekdaj velja, da naj bi jih preživeli čim več na
snegu in svežem zraku. Ker pa ves čas tudi ne
boste le na smučeh in sankah, upam, da boste
pokukali tudi v našo revijo in poizkušali izdelati
kakšen izdelek. Ni vrag, da bi v petih številkah, ki
so že izšle, ne našli kaj zanimivega. Zdaj pa k
vašim pismom.

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uradni¬
ški odbor: Jože Čuden, Vukadln Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnlk, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka Zu¬
pančič • Odgovorni In tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM Izhaja deset¬
krat letno • Celoletna naročnina 800,00 din, posamezna številka 80,00 din •
Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/x,tel. 213-733*
Januar 1986 24. letnik tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice •Revijo sofi¬

nancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skup¬
nost In skupnost za zaposlovanje Slovenije •

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Vlil. srečanje MT

Tekmovalci v KLIP-KLAP disciplini so se pomerili v
izdelovanju različnih lesenih predmetov, ki imajo
kasneje praktično uporabo in vrednost. Ekipa, ki jo
sestavljata dva tekmovalca, mora v določenem
času s pomočjo vrtalnega orodja in priključkov iz¬
delati čimbolj veren izdelek načrta, ki ga kasneje
ocenjuje komisija.

Branko Novak iz Radeč se pritožuje, da objav¬
ljamo premalo načrtov iz elektronike. »Če vam
takih načrtov primanjkuje,« pravi, »vam jih lahko
pošljem«. Zakaj pa ne! Če so le kaj prida. Da pa
te rubrike nismo ukinili, kot pravi naš dopisnik, je
dokaz ta številka, ki ima kar precej sestankov s
tega področja. Podatke za tuljavo smo mu poslali
po pošti.

Takole pa nas je pohvalil  Igor Božič iz Podboč¬
ja:

»Revija je zelo zanimiva, večkrat vzamem iz nje
načrte in po njih izdelujem razne modele. Lahko
vam zaupam, da nestrpno pričakujem prihod
nove številke Tima...« V nadaljevanju pravi, da bi
bil pripravljen plačati tudi višjo ceno, če bi bila
revija obširnejša. No, reči moram, daje podobnih
dopisov, kot je njegov, bolj malo, predvsem kar
zadeva ceno revije.

1  62  TIM 5 • 85/86

Matej Sirk iz Šmartnega pri Litiji nam sporoča,
da se je lotil gradnje oddajnika Tim XIX in spreje¬
mnika Tim XVII. Upam, da se mu bosta napravi
posrečili, če bo imel težave, pa naj se nam kar
oglasi. Naslov Mladega tehnika je Stari trg 5,
61000 Ljubljana. Želi si tudi, da bi objavili cenik
materialov, ki jih ta trgovina prodaja.

No, o takem seznamu sem tudi sam že razmišljal,
pred leti smo ga tudi objavljali, žal pa se je izka¬
zalo, da je čas med zapisom seznama in izidom
revije predolg, tako da so kupci pogostokrat na¬
ročali material, ki ga trgovina takrat ni imela na
zalogi.

Nobenih ovir ni, da bi ne mogel sodelovati v na¬
gradni računalniški igri, tudi z natipkanimi pro¬
grami (seveda brez napak).

Mitja Pušnik iz Izlak nam sporoča, da je navdu¬
šen rezijač. Nadvse rad rezlja avtomobilske mo¬
dele iz vezane plošče, doslej jih je izdelal kar šti¬
rinajst. Prosi nas za načrt za avtomobilski model
Ford Taunus. Žal ni navedel številke in letnika
Tima v katerem je ta načrt izšel, zato mu ne bom
mogel ustreči vse dotlej, dokler mi ne bo postal ali
kako drugače sporočil teh podatkov. Če bi iskal
kar takole na pamet, bi mi to vzelo preveč časa.
Sicer pa smo se to dogovorili že na začetku tega

prvi koraki

Amand Papotnik

Delovna naloga

Stenski pano
za Klube
mladih
tehnikov

Tokrat prikazujem opis, risbo in fotografijo za iz¬
delavo panoja na katerem se lahko predstavljajo
krožki Kluba mladih tehnikov šole (z oglasi, nate¬
čaji, sestanki itd.).

Opis in dokumentacija vam bosta le predstavila
idejo, vaša naloga pa je da:

letnika. Že  v tej številki pa bo imel priliko da izrez¬
lja Timovo počitniško hišico, v eni od prihodnjih
številk pa bomo objavili načrt za kamper, to je
počitniško prikolico z lastnim pogonom.

Andrej Črnugeij iz Metlike nam piše takole:

»Revijo TIM naročujem že tretje leto. Revija je
zelo zanimiva. Mislim, da ji ni ravne v Sloveniji.
Vendar še nisem zasledil, da bi objavljali naslo¬
ve, kjer bi lahko naročil raketne motorčke, če se
ne motim pri nas izdeluje take motorje KI Kamnik,
Krušik Valjevo in ARAK Beograd. Prosim, če mi
pošlješ naslove teh klubov. Najbolje bo, če odpi¬
šeš osebno. Ne vem pa kako se izračuna višina in
hitrost leta rakete. Vnaprej se ti zahvaljujem za
odgovor.«

Za pomoč sem poprosil tov. Jožeta Čudna,
predsednika ARK Komarov in upam, da je med¬
tem že prejel odgovore na svoja vprašanja.
Tako, to pa je tudi vse, kar ima po ved ati v tej šte¬
vilki. Svojčas sem za to rubriko namenil precej
več prostora, vendar žal uogtavljam, da vam pi¬
sanje ne gre kaj prida od rok. Kakorkoli že, moje
vabilo še vedno velja, vabim vas, da se mi ogla¬
site s svojimi pismi in vprašanji kakršnekoli vrste.
Nasvidenje v prihodnji številki.

Urednik

razvijete svojo idejo,
izdelate delavniško risbo s kosovnico,
izpolnite operacijski list ter
vodite dnevnik dela pri nastajanju takšnega pano¬
ja.

Material

1. Lesonit za podlago (pozicije 1,4,6)

2. Smrekov les za letvice (pozicije 2, 3, 5)

3. Tabelsko zeleno barvo za podlage (osnove)

4. Jubinol lepilo

5. Smrekov les za dopolnitve (po vaši zamisli)
Električno ročno orodje in drugo orodje, priključki
in pribor

1. Električno ročno orodje: vrtalnik

2. Čopič, kladivo

3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga

4. Pribor: svinčnik HB, kovinsko ravnilo, kovinski
kotnik, leseno vzdolžno vodilo, maska za krožno
žago, zaščitna konzola za povratno žago, stege.
primež za pričvrstitev delov na mizo, gumijasti
kolut

Postopki (tehnično-proizvodni in razvojno-raz-
iskovalni):

1. Razvoj ideje

TIM 5 • 85/86 1  63

2. Izdelava delavniške risbe in kosovnice,

3. Izpolnjevanje operacijskega lista (pod naslo¬
vom: delovna vaja)

4. Žaganje

5. Razžagovanje

6. Izrezovanje

7. Lepljenje

8. Barvanje

9. Dopolnjevanje

Osnovni napotki za delo

1. Najprej dobro preučite risbo in na priloženi pri¬
logi izdelajte delavniško risbo (posamezni deli —
kotirani) in kosovnico,

Nato izpolnite operacijski list (priloga: delovna
vaja), ki naj pomeni osnovno vodilo pri delu.

Pri vseh urah krožka (npr. krožek šolskega pro¬
izvodnega dela) pa vodite dnevnik dela (priloga:
dnevnik dela).

2. S krožno žago razžagajte lesonit na posa¬
mezne dele, enako storite tudi za smrekov les.

3. S povratno žago izdelajte posamezne osnove
(konica je trikotno oblikovana).

4. Sestavne dele prilepite na podlago, pri čemer
imate dve možnosti:

4.1. osnove za napise so lahko trajno prilepljene
ali

4.2. osnove za napise se lahko premikajo v utor-
jenih vodilih.

Variantni predlog: Ena stran za klub mladih tehni¬
kov, druga stran pa za šolsko zadrugo.

Fotografija prikazuje stenski pano, ki pa ima malo
možnosti. Zato pa vam risba daje več možnosti. Ta
pano je še dodatno opremljen (streha, podstavek z
gobo in kredo). Toliko v dodatno razmišljanje.

164  TIM 5 • 85/86

V tem primeru morate na krožni žagi utoriti smre¬
kove letvice. Presodite sami!

5. Sledi barvanje.

5.1. Osnove (jezičke) pobarvajte s tabelsko ze¬
leno barvo, da boste lahko na njih pisali s kredo.

5.2. Ostale dele in seveda tudi vaše dopolnitve
pa z beltopom.

Matej Pavlič

Timova

brunarica

Pred vami je načrt za izdelavo makete brunarice v
merilu 1:50. Načrt je narisan v merilu 1:1 in ga s
pomočjo indigo papirja enostavno prekopirate na
kos vezane plošče.

Nekateri deli so zaradi pomanjkanja prostora na¬
risani v drugih. V primeru izdelave več enakih
hišic lahko iz tršega kartona naredite šablone.

Orodje

Za izdelavo makete potrebujete običajno mode¬
larsko orodje: rezljačo z žagicami, OLFA nož,
škarje, tanek sveder in pilo, poleg tega pa še
nekaj grobega in nekaj finega brusnega papirja
ter belo lepilo za les (Mekol, Jubinol).

Material

Največ rabite 3 mm debele vezane plošče (v
skrajnem primeru lahko uporabite tudi enako
debel lesonit), furnir, letvice in nekaj prozornega
ali temnega celuloida.

Izdelava

Izdelava hišice je zelo enostavna. Dele 2 do 11 z
rezljačo pazljivo izžagate iz kosa 3 mm debele
vezane plošče. Le dno (1) je iz 5 mm debele ve¬
zane plošče. Dobljene dele po potrebi popravite s
pilo in obrusite s smirkovim papirjem. Deloma 8 in
9 morate posneti robova pod kotom 45 stopinj.
Potem ko dele med seboj sestavite po sestavni
skici in približno vidite obliko, hišico zopet razsta¬
vite in jo začnete lepiti. Dele 2,3,4, 5 in 6 zalepite
na dno (1), med dela 2 in 6 vlepite obrušen strop
(9), na zunanjo stran dela 2 pa še balkon (8). To
sedaj pustite stati toliko časa, da se res dobro
osuši. Potem s pilo in orusnim papirjem zgladite
vse robove. Ti so se vam lahko tudi nekoliko po¬

6. Po nekaj urah sušenja je izdelek nared za na¬
mestitev v kotiček, ki je namenjen klubu mladih
tehnikov (avla šole. delavnica, hodnik itd,).

Opomba: Druga risba predstavlja možnost, da iz¬
delate pano za Klub mladih tehnikov in za šolsko
zadrugo.

nesrečili, saj jih boste prekrili z letvicami
2 x 4mm, in sicer na način, ki je prikazan na skici
A. Začnete z delom 2. Vsaka liha letvica (od de¬
vete naprej) na obeh straneh gleda 4 mm čez rob,
vse sode pa segajo le do njega. Isto je pri delih 4 in
6. Pri stranicah 5 in 7 pa je ravno obratno in segajo
lihe letvice le do roba, sode pa 4mm čezenj. Pre¬
krivate od spodaj navzgor. Letvice sproti pomer¬
jate, režete in lepite, spet samo do okenskih in
vratnih robov. V utorjena mesta na delu 1 zalepite
stebričke (16), narezane letvice 3x3mm, ki
segajo do spodnje strani strehe in jih morate zato
odrezati pod kotom 45 stopinj. Nanje z zunanje
strani prilepite štiri letvice 2 x 4 mm (skica A), ki pa
se na vogalu ne križajo, pač pa le stikajo. Najbolje
je, če vse .etvice za oplato že prej po dveh robovih
obrusite v obliki bruna in jih enkrat ali dvakrat pre¬
barvate s Sadolinom ali Boudexom v poljubni, ne
pretemni barvi. Barvanje že prilepljenih letvic na¬
mreč ni priporočljivo, saj se barva na mestih, za¬
mazanih z lepilom, ne prijemlje in ostajajo bele
lise. Okenske okvire naredite iz letvic 2x 5mm,
»zasteklite« pa jih s celuloidom, ki ga prilepite z
notranje strani (skica B).

Ko smo z oplato gotovi, na dele 2, 6 in 9 prilepite
streho (10 in 11). Na ploščo furnirja prav tako na
smer letvic narišete petnajst dva centimetra širo¬
kih in osemnajst centimetrov dolgih trakov in jih z
ostrim nožem ob kovinskem ravnilu odrežete. To
lahko storite tudi s škarjami, vendar se potem fur¬
nir rad kolje. Tov tem primeru sicer ni tako hudo,
saj bodo trakovi po celi površini nalepljeni na
streho. Lepite jih od spodaj navzgor na vsakih
15mm, in sicer tako, da se za 5mm prekrivajo
(skica C). Najbolje je, če je furnir bolj grob in ima
goste, izrazite letnice. Potem bo nalepljen izgle-
dal kot skodle. Že prej na streho nalepite dimnik
(13), ki ga naredite po merah na skici D. Ostane
vam še balkonska ograja (18), ki jo naredite iz treh
letvic 2 x 4 mm z medsebojnim presledkom treh
milimetrov. Letvice na obeh straneh prilepite na
notranjo stran strehe (skica C).

Vhodnih vrat na delu 4 ni treba izrezljati, ker jih
lahko nadomestite s koščkom 1 mm debelega

TIM 5 • 85/86

165

7  8  2  10  9  6

furnirja z dimenzijami 20 x 40 mm, nalepljenim na
del 4.

S tem je hišica gotova. Lahko jo še enkrat prebar¬
vate s Sadolinom ali pa jo zaščitite z brezbarvnim
mat lakom.

Pazljivo izdelana brunarica bo lep okras na vaši
polici.

KOSOVNICA

Št. Ime elementa

Material in mere

kos

1. Osnovna ploskev

2. Severna stena

3. Zahodna stena — a

4. Vhod

vezana ploiča 5 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

5. Zahodna stena — b

6. Južna stena

7. Vzhodna stena

8. Balkon

9. Strop

tO. Vzhodni del strehe

11. Zahodni del strehe

12. Stopnička na teraso

13. Dimnik

14. Opiata

15. Streiniki

16. Stebrički terase

17. Okenski in vratni okviri

18. Balkonska ograja

vezana ploiča 3 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

vezana ploiča 3 mm 1

letvica 2 x 3 x 20 mm 1

letvica 12 x 10x20 mm 1

letvica 2 x 4 x 1000mm 12

furnir 20 x 180 x 1 mm 15
letvica 3x3x50mm 5

letvica 5 x 2 x 1000 mm 1

letvica 2x4 - 350mm 1

1  66  TIM 5 • 85/86

1  68 TIM 5 • 85/86

4 .

TIM 5 • 85/86 1  69

Amand Papotnik

Za srečanja

mladih

tehnikov

Že večkrat sem prikazal nekatere vzpodbude za
srečanja in delo klubov mladih tehnikov (celostna
podoba, maskota-pionir, značke, police za raz¬
stave itd).

Tokrat pa predstavljam simbol gibanja: »Mladi
tehniki za znanje in ustvarjalnost«.

Takšen oziroma preoblikovan simbol lahko izde¬
late pri krožku šolskega proizvodnega dela. Na¬
menjen pa naj bo najboljši šoli, občini ali regiji, od¬
visno od širine srečanja.

Tehnično-tehnološki napotki

1. Osnovni element iz smrekovega lesa, ki ga
lahko izdelate s krožno žago.

2. Osnovne elemente zalepite v sklop, ki mu do¬
date še podstavek, struženi del,"obeso itd.

Slika 1. Osnovni element

Slika 2. Simbol predstavlja zobnik (tehnika —
ustvarjalnost) in pisalo (znanje — tehniško znanje)

1  70  TIM 5 • 85/86

daljinsko vodenje

Jan I. Lokovšek

Sprejemnik
za daljinsko
vodenje

TIM XX

Uvod

RC sprejemnik TIM XX je namenjen predvsem le¬
talskim modelarjem, čeprav ga tudi drugi ne bodo
zavrgli. V primerjavi s svojimi predhodniki se odli¬
kuje po boljši občutljivosti (večji doseg), večji loč¬
ljivosti in večjem dušenju zrcalne frekcvence. kar
pomeni manjšo občutljivost za motnje. Sprejema
amplitudno modulirani (AM) signal in deluje z ve¬
čino tovarniških AM oddajnikov ter seveda tudi
Timovimi. Ker je zelo selektiven, uspešno spre¬
jema tudi frekvenčno modulirani signal in sem do¬
segel dober doseg tudi s frekvenčno moduliranim
signalom (FM).

Opis

Sprejemnik TIM XX je logično nadaljevanje Ti¬
move serije sprejemnikov za daljinsko vodenje.

Poleg ostalih sprememb sem več časa posvetil
konkstrukciji tiskanega vezja, tako da slednje
»prenese« tudi malo večje upore in kondenzator¬
je. Za začetek si oglejmo shemo sprejemnika na
sliki 1. g

Ko se ozremo na starejše Timove sprejemnike, je s
opaziti, da sem izboljšal vhodni filter in dodal še •-
eno ojačevalno stopnjo v medfrekvenčni ojače- £
valnik. To je bilo potrebno, če sem hotel na naj- |
enostavnejši in najcenejši način doseči zahte- ~
vane izboljšave po selektivnosti, dosegu in duše- a

nju zrcalne frekvence. n

Sicer je to vezje v precejšnji meri podobno svojim |

prednikom, tudi po delovanju. Zopet imamo w
vhodno vezje, mešalnik z S 042 P, MF ojačevalnik ^

in dekoder, ki so (v grobem) tudi glavni sestavni J
deli. «

m  TIM 5* 85/86 171

Izbira materiala

Integrirani vezji sta S042P (Siemens) in C-MOS
dekadni števec 4017. Transistorji T1, T2 inT3 so
BF225, T4, T5 in T6 pa BC237 B. Obe vrsti izde¬
luje Ei iz Niša. Diode so univerzalne silicijeve
razen D3, ki jegermanijeva. Upori so Iskrini 1/4 ali
1/8 W. Pri kondenzatorjih pazimo, da so miniatur¬
ne, nizkonapetostne izvedenke. Če vam uspe
nabaviti tantalove, lahko opustite C10 in C15.
Slednja dva sta zato, ker imajo elektrolitski večjo
induktivnost. C18 naj ne bo keramičen niti elek¬
trolitski. razen če ni tantalov.

Tuljavniki so premera 4mm z VF jedrom (rdeče
barve). MF transformatorčki so miniaturni AM.
navadno japonskega izvora. Ni nujno, da so po
vrsti. Le zadnji naj bo črn, ostali pa so lahko celo
ali vsi rumeni ali vsi beli. V vezju sem predvidel ra¬
ster za priključke vrste Simprop ali Multiplex. Za
ostale si morate ploščico prirediti.

Gradnja

Ploščica tiskanega vezja ima mere 30 x 77 mm. V
merilu 1:1 jo prikazuje slika 2.

Slika 2. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

Slika 3. Povečana slika ploščice z oštevilčenimi sponkami

172  TIM 5 • 85/86

Na povečani sliki ploščice (slika 3) sem oštevilčil
posamezne sponke.

Zdaj lahko naredimo tebelo vrednosti in povezav
posameznih gradbenih elementov.

Tran-

Sponki 106 in 107 povezati med seboj
Sponk 26 In 77 ni (!)

* Glej besedilo

Ko imate ploščico izjedkano, montiramo najprej
MF transformatorčke. Ne pozabite dobro prispaj-
kati tudi nožiče oklopov! Sponke za le-te sem na
sliki 3 označil z »M«. Spajkamo OBE sponki TR2,
TR3 in TR4 ter le eno pri TR1. Sledi montaža
priključkov in obeh integriranih vezij. Pri slednjih
pazite na to, da bodo prav obrnjena. V pomoč pri

Slika 4. Pogled na sprejemnik TIM XX z zgornje
strani

Slika 5. Navijanje tuljav

Slika 6. Detajl montaže R13 in D3

sestavljanju bo slika 4. ki prikazuje pogled na
ploščico z zgornje strani.

Zdaj prilepimo podnožje kvarc kristala, če ga na¬
meravamo uporabiti. Nekateri kvarc kar prispaj-
kajo, če ga ne nameravajo zamenjavati. Lotimo
se navijanja tuljav. To je malo bolj zahtevno delo
in naj vam ne bo žal truda zanj. L1 ima 19,5 ovoja
bakrene lakirane žice premera 0,4 mm, navijamo
navoj ob navoju. L2 ima 17,5 ovoja enake žice. L3
je navita med ovoji L2 na spodnjem koncu, in sicer
z enako žico. Detajle navijanja L2/L3 sem skiciral
na skici 5.

TIM 5 • 85/86 1  73

Slika 7. RC sprejemnik TIM XX

Še nekaj besed o VF jedrih. Oznaka (barva) naj
bo rdeča. Moja so bila v plastičnem vložku, ferit je
imel premer 2mm, dolg je bil 10mm.

Zatem montiramo ostale elemente: upore, kon¬
denzatorje, transistorje in diode. Pozor pri R13 in
D3. Montirana sta tako, kot prikazuje slika 6.
Izdelan sprejemnik je sedaj tak, kakor ga prika¬
zuje fotografija na sliki 7.

Izvedenka za 40 MHz

Podatki o VF jedrih so zgolj informativni, saj se
utegnejo za drugo vrsto razlikovati. Pač pa so do¬
brodošli za primerjavo, da vidimo razliko med 27
in 40 MHz področjema.

Spremeniti moramo le nekatere vrednosti v
vhodnem delu, vezje samo ostane sicer popol¬
noma enako. V tabeli II sem podal te vrednosti in
zaradi preglednosti in manjše možnosti pomot
tudi vrednosti za 27 MHz.

TABELA II

Uglaševanje

Držimo se standardnega postopka uglaševanja
heterodinskih sprejemnikov. Merimo napetost na
testnem priključku in uglašujemo na minimalni
odklon kazalca instrumenta. Uglašujemo po vrsti
od TR1 do TR4 in nato še L1 in L2. Za konec naj
podam še nekaj tehničnih podatkov o sprejemni¬
ku.

Napetost napajanja
Poraba sprejemnika
Dušenje zrcalne
frekvence
Pasovna širina

4,8 V (od 4 do 7,5 V)
ca. 6 mA pri 4,8 V

boljše od 30 dB
2,4KHz (±1,2KHz)
pri 7 /j.V

15 KHz (±7,5 Khz)
pri 0,7 V

174  TIM 5 © 85/86

Jernej Bohm

Kljukec
s strehe

Če bi mame imele kaj več veselja do tehnike,
potem bi verjetno bila naša industrija svetovna
velesila, enakovredna japonski, ameriški,
ruski... Kar poglejmo, kakšne neverjetno lepe in
domiselne pustne maske sešijejo. Očetje tega
znanja in potrpljenja enostavno ne premorejo. In
ker mamam manjka tehničnih izkušenj, se to
pozna tudi ob pustu, ko lahko vidimo množico
lepih vil, skrivnostnih čarovnikov, smešnih živalic,
poskakujočih jabolk. Robotov in podobnih čudes
je prav malo.

Poskušajmo letos kaj spremeniti. Z vašo pomoč¬
jo, mladi bralci Tima, skušajmo pomagati mami.
Mogoče bo priskočil na pomoč tudi oče.

Kljukca s strehe verjetno vsi poznate, saj ga je
tako kot Piko Nogavičko napisala švedska pisate¬
ljica Astrid Lindgren. Piko mame obvladajo.
Kljukca pa ne. in to prav zaradi Kljukčeve letalne
naprave. Idejaza letošnjo pustno šemo je tu. Delo
si boste doma še vedno razdelili, začeti pa morate
še dovolj zgodaj, da vas čas ne bo prehitel. Pustni
torek bo 11. februarja, dovolj časa, da morda še
enkrat preberete knjigo in si osvežite sliko o
Kljukcu. Mama bo morala še vedno pripraviti ko¬
stum, Kljukčev motorček z eliso pa naredite vi.
Elisa se bo seveda vrtela. Poganjal jo bo majhen
elektromotorček s prenosom. Prav takšnega, ki je
primeren za našega Kljukca, izdeluje Mehano-
tehnika. Seveda lahko uporabite tudi kak drug
motorček. Sam sem recimo uporabil Graupnerjev
Supermonoperm s prestavami (ostanek iz mojih
modelarskih časov). Za pogon lahko uporabite
baterije ali primeren NiCd akumulator.

Kljukčeva letalna naprava mora biti lahka, da ma¬
škari ne bo v breme. Pa tudi varna mora biti. Na
sliki številka 2 vidimo sestavnico za Kljukčev mo¬
torček. Priložen je tudi opis sestavnih elementov.
Na sliki številka 1 je (delavniška) risba, s pomočjo
katere izdelamo dele, s katerimi bo nekoliko več
dela. Hote nisem določil vseh mer. Pri sestavlja-

Slika 1. Sestavni del Kljukčeve letalne naprave

TIM 5 • 85/86 1  75

D

Slika 2. Kosovnica

A krilna matica M4 s podložko
B elisa d=400mm: lepenka
C matica M4 s podložko
D os: varilna žica d=4mm, dolžine 530mm
E cev: d=12mm, aluminij
F nosilec: varilna žica d=3mm
H vijak M3 z matico
I sklopka

J elektromotorček s prenosom
K prečni nosilec: aluminij 1 mm
L baterija
M stikalo

N ohišje: aluminij 1 mm

nju bo tako manj jeze. Ohišje N izdelate iz 1 mm
debele aluminijaste pločevine. S pomočjo nosilca
G pritrdite cev E na ohišje N. Dela G in E zlepimo.
Uporabite kako dovolj kvalitetno (aralditno) lepilo.
Za os D uporabite 4 mm varilno žico. Na enem
koncu v dolžini 10mm vrežite navoj M4. Os z na¬
vojem vtaknemo v cev E ter jo s pomočjo sklopke I
spojimo z elektromotorčkom J. (Če ste predtem
izdelali že kak ladijski model, s tem ne bo poseb¬
nih težav.) Elektromotorček pritrdite na ohišje H
tako, da se bo os lepo vrtela (kake posebne na¬
tančnosti za to ne bo potrebno). Motorček mora
biti obvezno opremljen z reduktorjem. Bilo bi sila
zabavno (in pustno), če bi lahko poleteli, ker pa to

Pust je vesel in norčav zato je nadvse zadovoljen tudi s
Kljukčevo letalno napravo, posebno zato, ker taka v
pravem (resnem) življenju ne bi nikoli delovala. Kljukca
bi namreč neusmiljeno zavrtelo takoj, ko bi hotel polete¬
ti, to pa ni niti najmanj prijetno in ne verjamem, da bi od¬
nesel celo glavo. Akcija rodi reakcijo, uči fizika. In prava
rešitev za Kljukca z eliso bi bila tista, ki jo je človek našel
pri helikopterju.

Slika 3. Električna povezava

ni namen današnje naloge, je mnogo bolje (eno¬
stavneje), da se elisa zavrti morda dvakrat v se¬
kundi.

Eliso B izdelamo iz trdega kartona. V načrtu (slika
1) sem nakazal le možno obliko. Mislim, da je
premer okoli 40cm ravno pravšnji. Če bo elisa
večja, karton ne bo držal oblike, premajhna elisa
pa ne pride do izraza. Iz kartona pa naj le bo, da
ne bo kake nesreče. Eliso pritrdimo na os z
dvema maticama. Najprej privijemo matico C,
nato nataknemo eliso (med dve primerni podlož-
ki) ter vse skupaj stisnemo s krilno matico A. Tak
spoj je dovolj elastičen, da brez posledic prenese
tudi daljšo pustno gnečo. V ohišje pritrdimo še sti¬
kalo M ter baterijo (z vijaki H). Baterijo, stikalo in
motorček zvežemo po shemi s slike št. 3. Ročica
stikala naj gleda iz ohišja, da se delovanje elek-
tromotorčka lahko preprosto in hitro uravnava.
Baterijo (napetost) izberemo s poskusom, ver¬
jetno bo še najustreznejša tista s tremi volti (dve
amerikanki). Končno na ohišje N pritrdimo še
prečni nosilec K. Zanj zataknemo dvoje »nara¬
mnic«, ki jih izdelamo iz 3 mm žice. Krivina r se
mora prilagoditi ramenu maškare, kar seveda do¬
ločimo s poskusom. Tudi dolžino s določite s po¬
skusom tako, da bo vijak B dovolj odmaknjen od
Kljukčeve glave. Tiste robove ohišja N, ki se tiš¬
čijo hrbta, oblepimo s samolepilnim (termo) tra¬
kom (zakaj, ni težko uganiti). Celotno ohišje N,
cev E in eliso B oblepimo (pobarvamo) primerno
času in namenu. Sami lahko marsikaj dodate
(spremenite), da bo Kljukec še bolj imeniten.

Če ste spretni, potem izdelava te letalne naprave
zahteva kake 4 ure dela, kak dan (ali morda dva)
bo imela dela še mama.

Ko končujem tale prispevek, me ponovno muči
vprašanje ali sem bil dovolj jasen, sem bil morda
prezahteven, bo naloga dovolj zanimiva, da seje
boste lotili, mladi bralci? Sporočite mi, kako ste se
odrezali. Pa mnogo zabave!

1  76  TIM 5 • 85/86

maketarstvo

Matej Pavlič

P.S. City
of Bristol
(II. del)

Vsem tistim, ki so se že lotili gradnje makete par¬
nika, najprej opravičilo: v prejšnji številki Tima je
bil v načrtu napačno narisan zadnji krov (4) in je
sedaj napaka popravljena, na pomanjšani se¬
stavni risbi pa sta izpadla reševalna čolna.

Ker imamo del trupa že gotov, lahko kar nadalju¬
jemo z gradnjo. Na krovu na označena mesta
montiramo priveze (20 a, b), nato pa iz vezane
plošče izrežemo štiri znake dele 11 a in dva dela
11 h. Vlepimo jih v utore na krovu (3). čeznje pa še
iz kartona izstrižena dela 11 b. Iz 2 mm debelega
furnirja (ali iz dveh skupaj zlepljenih plasti, debelih
po 1 mm) izrežemo 1 cm širok trak in ga prilepimo
ob celi dolžini krova. Trak, ki predstavlja stransko
ograjo (6), se ob pokrovu kolesa (11 b) prekine, na
drugi strani pa se nadaljuje do kljuna, kjer se oba
dela stikata s kobilico (1). Na zadnji del krova pri¬
lepimo še zadnjo ograjo (7) in stopničke (10) z
zračnikom. Sedaj s pomočjo načrta in dimenzij iz
kosovnice izdelamo podstavek makete, ki nam bo
prišel zelo prav pri barvanju in nadaljnjem sestav¬
ljanju. Izberemo živo rdečo in črno nitro barvo.
Spodnja polovica trupa (do višine 25mm, mer¬
jeno od dna kobilice) je rdeča, zgornja polovica
trupa in cela ograja pa sta črni. Takšna sta tudi
pokrova koles, krov pa samo prelakiramo s pro¬
zornim mat lakom ali svetlim sadolinom. Medtem,
ko se barva suši, s škarjami in OLFA nožem paz¬
ljivo izrežemo vse dele. ki sestavljajo pogonsko
kolo, jih zlepimo, kot kaže skica in pobarvamo z
rdečo barvo. Posušeno kolo z majhnim, črno po¬
barvanim žebljičkom pritrdimo skozi nosilec (11 c)
v trup (2).

Dimnik (12) je spet sestavljen iz več delov. Le¬
sene zlepimo in medsebojno utrdimo z žebljički. ki
jim prej odščipnemo glavico, kovinske pa monti¬
ramo šele po barvanju z belo in črno barvo. Se¬
stavljen dimnik nalepimo na odgovarjajoče mesto
na palubi (3), nato pa izdelamo vreteno (13). ga

pobarvamo s črno barvo in zalepimo na kljun
krova.

Vhodov v podpalubje je sedem, v načrtu pa je na¬
risanih le pet, saj sta dva enakih dimenzij (glej
skico). Vsi so sestavljeni iz dveh delov, pokrov
(I4b) pa je vedno za 1 mm večji od dela 14 a.
Rešilna čolna (15b) izrezljamo iz koščka mehke
smrekovine, prebarvamo tako kot trup parnika
(rdeče-črno), na zgornjo stran pa lahko nalepimo
še krpico platna, ki predstavlja ponjavo, s katero
je pokrit čoln, da vanj ne pride voda. Nosilec (15 a)
naredimo iz 1 mm debele žice, pobarvamo s črno
barvo in zalepimo v luknjice ob ograji na zadnjem
krovu (6).

Poševnik (16) naredimo iz smrekovih letvic, ki jih
z grobim in finim brusnim papirjem oblikujemo v
okroglo obliko. Tako poševnik kot tudi vsi ostali
jambori in prečke se proti koncu nekoliko zožijo v
konusno obliko. Zgornji del poševnika (16b), trn
(16 c) in spodnji del poševnika na mestu prekriva¬
nja z zgornjim delom so črni, ostanek spodnjega
dela poševnika pa je le prelakiran s prozornim
lakom.

Prvi jambor (17) je sestavljen iz nekoliko več
delov, ki pa jih naredimo tako kot poševnik. Vsi
križi (17 c, d, e), poševnik (17 f), mesto prekriva¬
nja delov 17a in 17b ter zadnjih 5mm vrha jam¬
bora so črni, drugo pa ostane v naravni barvi upo¬
rabljenega lesa. Takšna sta tudi drog za zastavo
(19) in drugi jambor (18 a), njegov poševnik (18 b)
pa je zopet črn.

Sestavljene, pobarvane in posušene elemente
zalepimo v odprtine na krovu, nato pa se lotimo
vrvi in povezav. Zanje vzamemo tanjši bel in de¬
belejši črn sukanec. Še bolje je, če za slednjega
vzamemo kar debelejšo belo najlon vrvico in jo po
montaži prebarvamo s črno nitro barvo. Črne so
vrvi, ki vodijo k sponkam a, b, d, e, h , i, p in t ter k
držaloma pripon (5), vse ostale pa so tanjše in
bele. Vse povezave so iz načrta in sestavne skice
jasno razvidne in z njimi ne bo težav. Morda le še
opozorilo: križi prvega jambora so zaradi boljšega
pregleda obakrat narisani v ravnini lista, čeprav
so v resnici pravokotni nanj in s tem tudi na
vzdolžno smer krova oziroma kobilice.

Sponke (20c) naredimo iz močne tanke žice, še
najboljši pa so členki stare kovinske verižice ali
obeska za ključe. Pazite, da ne bo kdo razdrl dra¬
gocene zlate ali srebrne verižice in bo potem
doma ogenj v strehi, pa še njegovo nadaljnje uk¬
varjanje z maketarstvom bo lahko postavljeno
pod vprašaj.

Kdor se je točno držal navodil in je bil pri delu na-

T!M 5 • 85/66 1  77

1  78  TIM 5 • 85/86

TIM 5 • 35/86 1  79

180  TIM 5 • 85/86

Kosovnica:

R — rdeča nitro barva
Č — črna nitro barva
B — bela nitro barva
L — naravna barva lesa
Cu — naravna barva bakra

tančen, ima pred seboj lepo maketo zgodovin¬
skega parnika na kolesa in mu ob pogledu nanj
nikdar ne bo žal časa, porabljenega za njegovo
izdelavo.

OPOZORILO: Tisti, ki želijo kompleten načrt ter
sestavno risbo z elementi, detajli in kosovnico (v
naravni velikosti), ga lahko po povzetju naročijo v
uredništvu Tima, Lepi pot 6, p.p. 541/X, 61000
Ljubljana, kjer je mogoče dobiti tudi še kompleten
načrt piratske dvojambornice »Brig«, objavljen v
drugi in tretji številki Tima.

Tone Pavlovčič

Piero

Russian

Srečanje z zamejskim
modelarjem

V eni prejšnjih številk naše revije
sem vam predstavil model letala
Hs-123. Letečo maketo štirikrat
pomanjšanega dvokrilnega lovca
sem gradil skupaj z zamejskim
modelarjem Pierom Russianom,
modelarjem iz Trsta. In ko sem že
predstavil model, naj vam pred¬
stavim še modelarja.

Piero Russian s svojim pulzodelta modelom

TIM 5 • 85/86 181

Uredništvo in uprava revije TIM

vam želita

srečno in uspešno novo leto!

Piero Russian, rojen v Trstu 1927.
leta, se je sorazmerno pozno pri¬
čel ukvarjati z letalskim modelar¬
stvom. Bolj so ga zanimali minia¬
turni vlaki. Njegovo zanimanje za
malo železnico je bilo tolikšno, da
je 1958. leta v Trstu odprl majhno
trgovino, v kateri naj bi v glavnem
prodajal samo izdelke in material
za HO vlake. Tako je tudi trgovini
dal ime »HO«. Vsi, ki se bavijo z
vlakci vedo, da je to sistem in veli¬
kost male železnice, ki ima med tiri
razdaljo 16 mm.

Istočasno je pričel misliti tudi na to,
da bi imel v trgovini na razpolago
tudi material za letalske modele. In
zgodilo se mu je to, kar se je zgo¬
dilo tudi vsem nam, ki smo kakor

V svoji trgovini HO v Trstu nudi
modelarjem vse, kar je po¬
trebno za gradnjo modelov

koli prišli v stik z letalskimi modeli.
Tudi on se je »zastrupil« s to
zvrstjo modelarstva. Tako je po¬
stal letalski modelar šele leta
1958, to je v letu, ko je odprl svojo
skromno trgovino. V tistem času
smo modelarji gradili le jadralne
modele, saj za druge ni bilo pri¬
mernih materialov, pa tudi takih
motorjev ne, kot jih poznamo
danes. Toda že jadralni modeli so
ga takoj osvojili in mu dali prav tisti
zagon, kije potreben, da ostaneš v
modelarskih vrstah. Potem so se
na tržišču pojavili mali dizelski mo¬
torčki in svoje modelarsko zani¬
manje je takoj preusmeril na mo¬
torne modele. Pričel je graditi ve¬
zane modele, tako imenovane U-
kontolce. Pričel se je udeleževati
tekmovanj v skupinskem letu teh
vezanih modelov. In ravno v tej
zvrsti mu je prirastlo k srcu letenje.

Vedno je najbolj užival v letenju z
modeli. To slednje mu je še vedno
pri srcu. Ves prosti čas porabi za
gradnjo modela, kije večkrat nare¬
jen dokaj na hitro, potem pa brž z
njim na letališče. Če model slabo
leti, mu je usojeno, da ostane v
»hangarju«, on pa se posveti no¬
vemu modelu.

Mali pulzoreakcijski motorčki so
mu modelarstvo spremenili v
pravcato strast, čeprav se sem-
tertja bavi tudi z modeli helikopter¬
jev, Tako je tudi na portoroškem
AIR SCHOVVU 85 uspešno zaklju¬
čil prireditev s poletom svojega
delta modela, ki je imel vgrajen
pulzoreaktor.

Ker je z leti postala njegova trgo¬
vina nekakšno zbirališče modelar¬
jev, je kaj hitro organiziral skupino
imenovano »HO — PATROLA«, s
katero se je udeležil tudi imeno¬
vane letalske prireditve v Portoro¬
žu.

Piero Russian je v modelarstvu
našel svoj poklic. Malo trgovinico
je zamenjal z večjo, v kateri nudi
modelarjem vse, kar je potrebno
za katerikoli model, katerekoli
zvrsti. Tako ima v trgovini, ki se
nahaja v Galeriji Tergesteo, na
razpolago vse za male železnice,
vse za letalske modele, za vodne
modele (od jadrnic do motornih
čolnov) in tudi vse. kar je potrebno
za avtomodelarski šport. V svoji
trgovini nudi tudi montažne škatle
svetovnih proizvajalcev, kot na
primer GRAUPNER, AEROPIC-
COLA itd.

V svoji trgovini poleg tega. da nudi
dele in polizdelke za že obstoječe
modele, nudi tudi pomoč in nasve¬
te, delne načrte, pa tudi glavne se¬
stavne dele — krila in trup — za
katerikoli model.

Toliko o zamejskem modelarju, ki
z izbiro v svoji trgovini želi vsem
modelarjem in predvsem vsem
bralcem revije TIM srečno in ve¬
selo novo leto 1 986.

1  82  TIM 5 • 85/86

elektronika

V. Ivkovič

Detektorski

sprejemnik

Že v prvi številki TIMA smo spoznali detektorski
sprejemnik. Povedali smo. da je to enostaven
sprejemnik, ki za svoje delovanje ne potrebuje
izvora električne napetosti. Z njim lahko sprem¬
ljamo program bližnje radijske postaje. Program
poslušamo s slušalkami upornosti 1 do 2 kohma.
Postaje izbiramo z menjavo kapacitete konden¬
zatorja ali z izbiro priključka na tuljavi oziroma
pomikanjem feritnega jedra znotraj tuljave.

O detektorskem sprejemniku pišemo znova na
željo mnogih mladih radioamaterjev. Veliko mi jih
je pisalo in spraševalo, kaj je to kondenzator, kak¬
šen je videti, čemu rabi, kakšen je spremenljivi
kondenzator in kje lahko take reči kupimo.
Kondenzator je radiotehnični element, ki ima
znano kapaciteto. To fizikalno količino označu¬
jemo z oznako C. Osnovna enota je 1 Farad (F),
ime pa je dobila po znanem fiziku M. Faradayu.
To je zelo velika enota, v vsakdanjem življenju
uporabljamo mnogo manjše enote. Tako največ¬
krat uporabljamo enoto pikofarad (1 pF), kar je mi¬
lijoninka milijoninke farada.

Kondenzator je sestavljen iz tankih kovinskih
plošč, med katerimi je izolator. Kapaciteta je odvi¬
sna od velikosti plošč in medsebojne oddaljenosti
ter snovi, ki je med njima.

Kondenzatorje izdelujejo z različnimi tehnolo¬
škimi postopki in iz različnih snovi. Na sliki 26 je
prikazan simbol blok-kondenzatorja, na sliki 27
pa najbolj pogoste oblike kondenzatorjev.
Kondenzatorji v elektrotehniki ločujejo isto-
smerno in izmenično napetost (prepuščajo le
izmenično napetost).

Na sliki 30 je shema detektorskega sprejemnika.
Vidimo, daje med anteno in sprejemnikom vstav¬
ljen blok kondenzator C1 s kapaciteto 1 nF (nano
farad — milijardinka farada). Poleg blok-konden-
zatorjev in drugih, ki imajo stalno kapaciteto,
poznamo tudi take, katerim kapaciteto lahko
spreminjamo v določenem območju — to so
spremenljivi kondenzatorji. Običajno imajo taki

Slika 28. Oznaka spremenljivega kondenzatorja

Slika 29. Zunanji videz spremenljivega kondenza¬
torja

Slika 30. Električno vezje detektorskega spreje-
mnikka

kondenzatorji največjo kapaciteto približno
1000 pF. Oznako takega kondenzatorja vidimo na
sliki 28, zunanji videz pa na sliki 29. Spremenljivi
kondenzator C2 od 50 do 500 pF smo uporabili v
našem detektorju. Z njim lahko, kot smo že pove¬
dali, izbiramo radijske postaje oziroma programe.
Spremenljivi kondenzator C2 lahko zamenjamo
tudi z blok-kondenzatorji. Za to zamenjavo potre¬
bujemo nekaj blok kondenzatorjev različnih vred-

TIM 5 • 85/86 183

nosti (med 50 in 500 pF), nakar z enostavnim me¬
njavanjem najdemo pravega za želeno postajo.
Program lokalne postaje lahko torej iščemo na
štiri načine — s spremenljivim kondenzatorjem,
izbiro blok-kondenzatorja, izbiro izvoda na an¬
tenski tuljavi in premikanjem feritnega jedra zno¬
traj tuljave.

Tuljavo L navijemo na plastičen ali papirnat valj
premera 10 mm. Navijamo ovoj za ovojem tako,
da po vsakih 20 ovojih pustimo izvod za regulaci¬
jo. Žica naj bo bakrena, izolirana z lakom, debe¬
line okoli 0,3 mm.

Za detektor smo uporabili diodo D1, lahko pa je
katerakoli dioda in ne ravno AA121. Blok-kon-
denzator C3 ima vrednost 1 nF.

Za izdelavo detektorskega sprejemnika potrebu¬
jemo naslednji material:

C1 — 1 nF/50—100 V
C2 — 50—500 pF
C3 — 1 nF/16 V
D1 — AA121
slušalke R = 2 kohma

tuljava L = telo 0 8—10mm x 100mm, 3 x 30
ovojev CuL žice 0 0,3mm
feritno jedro

vetronit ploščica za tiskano vezje.

Vantena

Slika 31. Montažna shema

Za detektor najprej naredimo montažno shemo, ki
je prikazana na sliki 31. Potem, ko smo naredili ta
razpored elementov, preidemo na izdelavo vezja.
Videz tiskanega vezja za naš detektor kaže slika
32, vezje pa je izdelano po drugem postopku, opi¬
sanem v TIMU številka 3.

Sprejemnik z enim tranzistorjem

Glasnost in čistost sprejema lokalne radijske po¬
staje vas verjetno ne bosta zadovoljili, zato vam
predlagam, da naredite sprejemnik z enim tranzi¬
storjem. S takim sprejemnikom boste podnevi
dobro slišali program lokalne postaje, ponoči pa
še kakšne druge,-malo bolj oddaljene.

Vezje za tak sprejemnik z enim tranzistorjem je
prikazano na sliki 33.

Slika 33. Električno vezje sprejemnika z enim tran¬
zistorjem

Iz sheme lahko takoj vidite, kateri material vam je
potreben:

upor R1 — 10 kohm,

upor RR2 — 330 kohm,

kondenzator C1 — 1 nF/400V,

spremenljivi kondenzator C2 — 50—500 pF,

kondenzator C3 — 3,6 nF/16V,

kondenzator C4 — 0.22 n F/16 V,

kondenzator C5 — 220 pF/16 V

dioda D1 — AA121

tranzistor T1 — BC108,

184  TIM 5 • 85/86

tuljava L — 0 8—10mm x 100. 3 x 30 ovojev
žice CuL 0 0,3mm,
slušalke R = 2 kohm,
baterija 9 ali 14 V.

Tranzistor T1 deluje kot ojačevalnik tonskega
signala (NF ojačevalnik). Več o tranzistorjih boste
lahko prebrali v naslednji številki TIM.

r

o

o—o-ci -o—o,Ar ~® o

n

Slika 35. Tiskano vezje za sprejemnik z enim tranzi¬
storjem

ima več integriranih vezij, LED diod, tranzistorjev,
potenciometrov in drugih elektronskih kompo¬
nent. Informacije dobite po telefonu 061 221-015.

Slika 34. Montažna shema

Na sliki 34 je montažna shema sprejemnika z
enim tranzistorjem, na sliki 35 pa tiskano vezje za
isti sprejemnik.

Večino materiala za to in naslednje samogradnje
boste našli v trgovini RIZ v Ljubljani, Ziherlova 10,
Trnovo. In cene? Tranzistor BC 108 stane 57,90
din, kondenzator 1 —100nF so po 35 din, kon¬
denzator 220 pF 8,89 din in podobno. Trgovina

Inovator

Od mladih inovatorjev pričakujemo, da bodo na
osnovi današnjega opisa naredili sprejemnik z ali
brez tranzistorja in da zanj naredijo tiskano vezje
po enem od opisanih načinov. Sprejemnik mora
delovati. Sprejemnik opišite in prikažite ured¬
ništvu TIM. najboljše pa bomo v TIM objavili in
nagradili.

Jernej Bdhm

Nekaj za
očetov avto

Čas počitnic je bil in vse se je začelo na napač¬
nem koncu: dež in dolga vrsta v Senju za jutranji
trajekt proti Loparju. Na otoku Rabu smo bili
vseeno čez dobro uro (preko Jablanice), toda že
tisti hip nas je ustavil miličnik. Imam navado, da
tudi podnevi vozim s prižganimi lučmi. Tega, da ni
gorela ena žarnica na naši stoenki, nisem mogel
videti, kar pa me seveda v ničemer ni opravičeva¬
lo. Takšni so cestno prometni predpisi. Že med
menjavanjem žarnice sem premišljeval, kaj stori¬
ti, da se mi v bodoče take neprijetnosti ne bodo

dogajale. Taki nameni običajno v meni vznemirijo
še neko drugo struno. Plod vsega tega pa je tale
prispevek. Kot nalašč za vas mladi bralci, da (po¬
novno prispevate nekaj za očetov avto. Poletje je
že daleč, dan kratek in meglen, vozniki avtomobi¬
lov več prižigajo luči in prav lahko se zgodi, da
pregori žarnica, ki s tem povzroča nevarnost v
prometu.

Problem sem nakazal in prepričan sem, da že
skušate najti (elektronski) odgovor. Možnosti je
ogromno, saj naloga niti ni tako zahtevna. Na nek
način moramo izmeriti oziroma detektirati elek¬
trični tok v tokokrogih žarnic, katerih delovanje
želimo nadzirati. Če pregori žarnica, ne bo elek¬
tričnega toka v njenem tokokrogu, tako stanje pa
naj aktivira alarm, ki bo opozoril na okvaro žarni¬
ce.

Poglejmo, kaj predlagam.

Ste že slišali za »reed« kontakte (releje) oziroma

TIM 5 • 85/86 1  85

hermetično zaščitene kontakte? Prav tak kontakt
bomo namreč uporabili za rešitev današnje nalo¬
ge. Izdeluje jih tudi naša industrija, tako da vsaj z
iskanjem ne bo posebnih težav.

izvod steklena cevka

izvod

Slika 1. Cevka s hermetično zaščitenim kontaktom

Oglejmo si sliko št. 1. V stekleno cevko sta vlo¬
žena dva kovinska kontakta, ki sta dejansko dva
drobna paličasta magnetka. Vemo, da se lahko
dva taka magneta privlačita ali pa odbijata, odvi¬
sno od tega, kako ju obrnemo (privlačita se raz-
noimenska magnetna pola, istoimenska pa odbi¬
jata). Navijmo na cevko nekaj ovojev običajne
izolirane žice in jo priključimo na električno nape¬
tost (baterijo). Stekel bo električni tok, ki v okolici
navitja ustvari elektromagnetno polje. To ustvari
magnetni pretok, ki ga lepo ponazorimo s silni¬
cami. Zanj je značilno, tako kot še za vrsto drugih
naravnih pojavov, da skuša zavzeti »linijo naj¬
manjše upornosti«. Železo, iz katerega sta kon¬
takta, ima precej manjšo magnetno upornost kot
zrak in steklo. To pomeni, da bo magnetni pretok
najgostejši prav v kontaktih. Ugodnejše stanje
(manjšo magnetno upornost) se skuša doseči
tudi z »določeno silo«! Tak primer delovanja
imamo v kontaktni reži, ki jo pojav skuša odpraviti.
Če je ta magnetna sila, ki je (kot smo rekli) posle¬
dica električnega toka, ki smo ga pognali po navit-
ju. dovolj velika, združi (sklene) oba kontakta. In
prav to smo želeli. (Pravkar smo opisali tudi delo¬
vanje releja.)

Če bi naredili na cevko en sam navoj, bi za pre¬
klop kontakta moral teči v žici (v praksi) že kar
znaten električni tok. Če bi naredili dva ovoja, bi
bil potreben za dosego istega cilja samo polovi¬
čen tok oziroma samo desetina, če bi navili deset
ovojev itn. Preprosto sklepanje nam je odkrilo za¬
konitost, ki govori, da so za premikanje kontaktov
(občutljivost releja) pomembni amperni ovoji.
Torej pri večjem toku potrebujemo manj ovojev (in
obratno) za to, da kontakt releja preklopi.
Vzemimo, daje občutljivost »reed« kontakta, ki ga
bomo uporabili v nalogi, 50 amper-ovojev (Aov).
Pri Zastavi 101 teče skozi žarilno nitko (dolge)
žarnice približno 10 amperov. Če torej navijemo
na cevko vsaj 5 ovojev (glej foto št. 1), bo to že do¬
volj, da se skleneta kontakta v cevki. Zaradi za-

Takole navijemo žico na cevko s hermetično zaščite'
nim kontaktom

nesljivejšega delovanja bomo navili raje 10 ovo¬
jev. Vstavimo navitje s kontaktom v tokokrog žar¬
nice. Ko prižgemo luč, se mora skleniti tudi kon¬
takt v cevki, sicer...

Tako, sedaj že nekako znamo detektirati okvaro
žarnice. Pa vendar se še malo ukvarjajmo z
»reed« kontaktom. Bili bi le preveč potratni, če bi
za varovanje vsakega tokokroga uporabili po en
tak kontaktni element. Skušajmo osnovni pro¬
blem čimbolj poenostaviti.

Navijmo na cevko »reed« kontakta novih 10 ovo¬
jev, vendar tokrat naj bo smer navijanja obratna.
(Strokovno imenujemo nastalo navitje bifilarno
navitje.) Takoj bom razložil, zakaj potrebujemo bi¬
filarno navitje. Na cevki imamo torej dvoje navitij.
Eno navitje vežemo v serijo z levim žarometom,
drugo navitje pa v serijo z desnim žarometom

(slika št. 2). (S piko skušamo v shemah označiti
smer navijanja, ki je v našem primeru še kako
pomembna. Pika označuje npr. začetek navijanja
pri pogoju, daje smer navijanja ista za vsa navit-

1  86  TINI 5 ® 85/86

ja.) Vključimo luči. Morda boste presenečeni,
toda kontakt se ne bo sklenil. Zakaj? Stvar je zelo
preprosta. Obe žarnici sta enaki in v obeh navitjih
z enakim številom ovojev teče dvoje enakih tokov.
Vendar, ker sta navitji naviti bifilarno (nasprotno)
tako, da se vpliv, ki ga povzroči magnetno polje
prvega navitja, uniči z vplivom iz drugega navitja.
Navitji sta namreč tako zelo blizu, da njuna vpliva
lahko enostavno seštejemo. Če pregori ena žar¬
nica (prekine se en tokokrog), nastopi primer, ki
ga že poznamo. Kontakt vključi alarm.

Ta rešitev pa ima neko pomanjkljivost. Ne deluje
v primeru, da pregorita istočasno obe žarnici.
Priznati morate, daje to silno redek pojav in da se
prav lahko zadovoljimo s tako rešitvijo. Tudi vsi
naši najmodernejši aparati in naprave, celo letala,
so grajeni na predpostavkah, da se določene
stvari bolj poredko dogajajo.

Na shemi s slike št. 2 vidimo, da ob okvari žarnice
»reed« kontakt neposredno sklene električni to¬
kokrog za piskalo. Slednjega lahko dobimo v sko¬
raj vsaki trgovini z avtomobilskimi deli.

Slika 3. Osnovni stik z ločenima tokokrogoma

Na sliki št. 3. je shema, ki je za prakso bolj primer¬
na, ker nudi določeno neodvisnost med prednjimi
in zadnjimi lučmi na avtomobilu. Mislim, da je
shema dovolj jasna, da ne potrebuje posebnega
komentarja.

Na sliki št. 4 je shema, ki bo morda zadovoljila bolj
zahtevne graditelje. Osnovna ideja ostaja seveda
ista. Omogoča pa mnogo bolj sprejemljivo krmi¬
ljenje piskala. Alarm je prekinjajoč. Ob napaki
vključi »reed« kontakt napajanje za alarmno
vezje. Krmilni signal generira integrirano vezje
LM 555 v stiku A-stabilnega multivibratorja s ča¬
sovno konstanto okoli 15 sekund. Prižge se tudi
LED dioda, ki rabi kot optični indikator napake.
Pritrdimo jo na primerno mesto na armaturni
plošči z instrumenti. Vezje deluje zanesljivo tudi

R1

R2

C1

-±12V

| R3 R

Slika 4. Shema vezja s prekinjajočim akustičnim
signalom

V1 integrirano vezje LM 555
D1 LED dioda (JUMBO)

R1 1 M upor 1/8W
R2 1 M upor 1/8W
R3 1,2 k upor 1/8W

C1 10/iF elektrolitski kondenzator, 20 V
C2 10ftF / 50V
M minifon 12V

pri večjih odstopanjih vrednosti posameznih ele¬
mentov in v širokem temperaturnem območju. Za
krmiljenje kontakta lahko uporabimo stik s slike št.
2 ali 3. Tudi pri izbiri piskala imate proste roke, ker
vezje dovoljuje do 200 mA bremenskega toka.
Slika št. 6. prikazuje praktično realizacijo tega
vezja, ki sem ga sicer realiziral kar na univerzalni
ploščici tiskanega vezja.

Realizacija

Vgradnjo prepuščam vaši iznajdljivosti, ker je
električna napeljava od avta do avta drugačna.
Prepričan sem, da vseeno ne bo večjih težav.
Pomagajte si s shemo električnih povezav za
očetov avtomobil.

Na cevko s hermetično zaščitenima kontaktoma
navijemo potrebno število ovojev primerne žice,
ki jo nato fiksiramo z dvokomponentnim lepilom.
Priključke opremimo z avtomobilskimi kontakti.
Seveda mora biti žica primerno dimenzionirana,
najbolje, da je enake dimenzije, kot jo ima nape-

TIM 5 • 85/86 1  87

Ijava v avtu. Navijemo ovoj do ovoja (trdno) in če
je potrebno še drug sloj. Ni narobe, če se kak ovoj
prekriža, le lepo ne bo. (Ko sem začenjal z elek¬
trotehniko, so mi starejši »elektroniki« pravili, da
za tak prekrižan ovoj velja neka plus minus logika.
Neumnost, ki je posledica nerazumevanja pojava
induktivnosti. Na mestu križanja lahko pride do
poškodbe izolacije oziroma stika, kar pa je re¬
snično nerodno in šele to ima svoj vpliv v navitju.)
Hermetično zaščitene kontakte izdeluje Inštitut za
elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani. Iz¬
delujejo jih v več različnih variantah. Primeren je
skoraj vsak njihov izdelek, vendar skušajte priti do
takega s čimmanj amper ovoji (40 do 50Aglv).
Naj opozorim še na to, da naše vezje tudi ob

eventualni okvari ne bo motilo delovanje osnovne
»avtoelektrike«.

Počitniška dogodivščina, ki sem jo omenil na za¬
četku, se je končala nadvse ugodno pa še sonce
se je kmalu pokazalo. Upam, da vam je bila da¬
našnja naloga všeč in dajo boste lahko tudi reali¬
zirali. Pa mnogo zabave!

Hermetično zaščiteni kontakti so  v tehniki še kar pogost
element. Kontakt je zaščiten pred atmosferskimi vplivi
in zato mnogo bolj zanesljiv kot kontakt običajnega re¬
leja. Niso pa primerni za preklapljanje večjih električnih
tokov. Uporabljamo jih kot vmesniški element med fizi¬
kalnim svetom in elektroniko. Uporabljamo jih npr. v de¬
tektorjih tekočine (bazeni z vodo), položaja (vrata odpr¬
ta/zaprta), ali kot signalni izbiralniki — releji (merilne
aparature) itn.

računalništvo

Ivan Gerlič

MALA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA (15)

Preskoki

GOTO

z računal¬
nikom

Računalnik torej izračuna vsoto, razliko, produkt
in količnik zadanih dveh števil, toda če želimo
izračunati ponovno vse te računske operacije za
dve novi števili, moramo celoten program po¬

novno startati z ukazom RUN. Tega pa ne želimo!
Želimo, da bi bil računalnik takoj po izračunu po-

V prejšnji številki Tima smo našo malo šolo raču¬
nalništva končali z enostavnim programom MA¬
TEMATIKA, danes pa s podobnim programom
pričnimo. Napišite spodnji program tako, da boste

novno pripravljen za računanje novih števil. To
lahko rešimo z novim ukazom, in sicer GOTO.
Ukaz GOTO nam omogoča brezpogojni preskok
na katerikoli stavek v programu. Za boljše razu-

lažje razumeli problem, ki smo ga v naslovu zapi¬
sali — preskoki z računalnikom.

10 REM##*MATEMATIKA*##

26 I *T I

30 PRINT"PROSIM DVE ŠTEVILI
48 PRINT"PRVO ŠTEVILO JE ; "i
50 PRINT"DRUGO ŠTEVILO JE'"
60 PRINT : PRINT
70 PRINT"NJUNA:"

80 PRI NT TAB<7)1
90 PRI NT TfiBf.7);

100 PRINT TAB<7)

INPIJT H
: IHPIJT E

110 PRINT
120 END

TflBC

VSOTA JE:";A+B
RAZLIKA JE:";A~B
-PRODUKT JE:" i A*B
-KOLIČNIK JE " ; A/B

RUN

PROSIM DVE ŠTEVILI
PRVO ŠTEVILO JE: 12
DRUGO ŠTEVILO JE: 3
NJUNA:

VSOTA JE: 15
RAZLIKA JE: 9
PRODUKT JE: 36
KOLIČNIK JE: 4
READY _

1  88 TIM 5 • 85/86

mevanje si oglejmo naslednji program, ki uredi
pravilnost izpisa izbranega stavka.

10  rem***goto primer***

20 REM****IG****TIM****

25 PRINT"MMffl®r
30 PRINT"TO" ; GOTO70
40 PRI NT"ZELO" : GOT060
50 PRINT"PROGRAM":ENB
60 PRINT"ENOSTAVEN" : GOTO50
70 PRINT"JE" : GOT040

/ N

TO

JE

ZELO

ENOSTAVEN

PROGRAM

V_ )

Sedaj pa uporabimo ta ukaz v našem programu
matematika.

10 REM***MATEMATIKA***

20- REM*****GI*TIM*****

25 PRINT CHR$<147)

30 PRINT"PROSIM DVE ŠTEVILI"

40 PRINT"PRVO ŠTEVILO JE:"; :INPUT A
50 PRINT"DRUGO ŠTEVILO JE:";:INPUT b
60 PRINT : PRINT
70 PRINT"NJUNA:"

80 PRINT TRE(7);"-VSOTA JE : ";A+E
90 PRINT TAB(7>; " -RAZLIKA JE:";A-B
100 PRINT TAB(7>;"-PRODUKT JE : " i A*B
110 PRINT TAB<7>;"-KOLICNIK JE:";fl/B

115 PRINT"ZA NADALJEVANJE PRITISNI "

116 PRINT"KRTEROKOLI TIPKO!"

113 NA IT 198., 255

120 GOT025

WAIT m, ri2
INKEY$

No, ta program pa že ustreza našim zahtevam,
saj omogoča takojšen ponoven izračun z novimi
števili. Toda 118, stavek vsebuje nov ukaz WAIT.
Ta ukaz omogoči čakanje računalnika do pritiska
na poljubno tipko. To pa tudi želimo v našem pro¬
gramu. Toda ta ukaz ima samo računalnik COM-
MODORE 64. Nič skrbi, SPECTRUMOVCI! Tudi
vi si lahko pomagate z ukazom INKEY$in sicer v
naslednji obliki:

118 IF INKEY$ = ”” THEN GOTO 118

Več o novem ukazu IF... TPIEN pa za oboje po¬
zneje!

Naredimo si naslednji program!

Joj! Ta majhen programček, pa izpolni kar cel za¬
slon s samimi zvezdicami. Pri SPECTRUMU se

18 PRINT"*";
28 GOTO18

po polnem programu sicer zaustavi, toda pritisk
katerekoli tipke nam ponovno prične polnjenje
zaslona z zvezdicami. Pri COMMODORE pa ra¬
čunalnik kar piše in piše. Kako zaustaviti oko ra¬
čunalnika? Enostavno:

— SINCLAIR s tipko BREAK,

— COMMODORE s tipko RUN/STOP.

V računalništvu pravimo, da smo v takem primeru
imeli opravka z neskončno zanko.

Sedaj pa nova želja. Želimo, da naš program MA¬
TEMATIKA napišemo tako, da nam bo računalnik
izvedel le željeno računalniško operacijo dveh
števil, npr. samo množenje. To je že večji pro¬
blem. saj potrebujemo nov ukaz, in sicer ON
GOTO. Problem pa je v tem, da nekateri računal¬
niki ta ukaz vsebujejo (COMMODORE), drugi pa
ne (SPECTRUM). Oglejmo si primer programa na
našem primeru matematike za računalnik Com-

ON GOTO

*******************

*******************

*******************

*******************

*******************

*******************

*******************

*******************

*******************

^ ******************* ^

TIM 5 • 85/86 1  89

modore. V literaturi najdemo ta ukaz imenovan
tudi RAZVEJANI GOTO. Zakaj tako, nam je
menda vsem jasno! Kot vidimo, nam je program
izvedel resnično to, kar smo želeli: samo željeno
računsko operacijo. Omenjeni ukaz bomo torej

2 REM###MflTEMflTIKfl#**

5 REM#*#*#IG*TIM#####

10 PR IHT" WKH!l"

15 PRINT"PROSIM DVE ŠTEVILI!"

20 PRINT"PRVO ŠTEVILO JE : ; : INPUTfl
30 PRINT"DRUGO ŠTEVILO JE="J  :INPUT E
40 PRINT"MMRLI ZELIS NJUNO:"

50 PR I NT " »1**111 -VSOTO "

60 PR I NT" Hiitit2-RFlZL I KO"

70 PR I NT" »»»»M3-PR0DUKT "

80 PR I NT" H»»i»l4-K0L ICHIK "

30 PRINT"MMIZBERI RAČUNSKO OPERACIJO
100 PRINT"NA TO ODTIPKAJ 1,2,3 ALI.4!
110 INPUT H

115 ON N GOTO 120,130,150,170
120 PRINT"MMR+B=";fi+B
125 GOTO10
130 PRINT"fi-B="; fl-E'

140 GOTO10
150 PRINT"A#B="Jfl#B
160 GOTO 10
170 PRINT"A/B=".;fi/E
130 GOTO10

boljšo predstavo, si oglejmo diagram poteka in
program zelo enostavne naloge: Napišimo pro¬
gram, ki omogoča igro uganjevanja števila, ki ga
ima računalnik. Naj ne bo odveč, da že na tem

IN GLEDE"

uporabljali, ko bomo želeli nadaljevati izvajanje
glede na to, kakšen je rezultat dosedanjih opera¬
cij. Namesto kontrolne spremenljivke imamo
lahko tudi poljuben aritmetični izraz. Dovolj o tem!
Ostaja pa še vprašanje, ali uporabniki SPEC-
TRUMA ali podobnih računalnikov, ki nimajo
ukaza ON GOTO, ne morejo napisati programa,
ki bi omogočal npr. poljubno računsko operacijo,
kot naš gornji program? Nič bojazni! Spoznajmo
stavek oz. ukaz, ki to nekoliko na drugačen način
omogoča. To jet. i. pogojni stavek oz. ukaz IF...
THEN... Omogoča nam pogojne skoke. Za

mestu spoznamo dva nova ukaza oz. funkciji, ki
nam bosta omogočili, da si računalnik sam izmisli
število in ga moramo resnično uganjevati. Da to

RND

ZAL Ml Je TODA NE

STReJEMM/t DROBIŽA 1
SAMO BANK 0VC£|

IF...THEN...

INT

190  TIM 5 • 85/86

izvedemo, potrebujemo ukaza RND in INT.
Oglejmo si najprej naš prirejen program, nato pa
še nekaj besed o posameznih ukazih. Naš pro¬
gram, kot tudi vsi prejšnji, so pisani za računalnik
COMMODORE 64. z manjšo preureditvijo pa te¬
čejo tudi na SPECTRUMU!

S funkcijo ali morda bolje z ukazom RND dobimo
naključno realno število (decimalno) z vrednostjo,
ki je večja od 0 in manjša od 1. Funkcija oz. ukaz
INT pa realno število zaokrožuje, vendar ne tako,
kakor smo vajeni v matematiki, zaokrožuje do
najbližje manjše celoštevilčne vrednosti.

10 REM*#*UGHN1 ŠTEVILO*.' •

30 PRINT"UGANI ENOMESTNO ŠTEVILO KI SEM SI GA"•PRINT"IZMISLIL!
35 LET fl=INT(RNDC0)*10> +1
+0 INPUT E

50 IF fl=E THEN GOTO 100

No, in na koncu še naš pro¬
gram MATEMATIKA brez
ukaza ON GOTO, z možnostjo
pogojnega skoka, z nekaj
»kozmetičnimi« posegi.
Mislim, da ga ni težko razu¬
meti vse tja do 210. stavka.
Ukaz GET ima samo računal¬
nik COMMODORE 64 in po¬
meni, da računalnik čaka na
pritisk poljubne ali izbrane
tipke. Ustrezni znak vnese v
pomnilnik brez RETURN
tipke. Kaj torej pomenijo stavki
210, 230 in 240? Če priti¬
snemo tipko znaka D, steče
program ponovno v 60 vrstic.

10 REM***MATEMATIKA*##

20 REM*#*##GI*TIM*****

25 PRINT ČHRŠC147)

30 PR INT "KRKO TI JE IME?"

40 INPUT R*

50 PRINT" »POZDRAVLJEN ", Rt;"!","NAPISI DVE ŠTEVILI!"

60 PRINT"MtPRVO ŠTEVILO JE:";:INPUT fl
70 PR INT "DRIJOO ŠTEVILO JE:";: INPUT E
30 PRINT"»MRLI ZEL IS NJUNO"

90 PRI NT "»»til -VSOTO"

100 PRIHT"»»MI2-RRZLIK0"

110 PRINT"»***B-PRGDUKT"

120 PR I NT " »MH4-KGL I CNIK "

130 PRINT R$,",IZBERI RAČUNSKO OPERACIJO"

140 PRINT"IN GLEDE NR TO ODTIPKAJ 1,2,3 RLI 4!"

150 INPUT N

160 IF N=1 THEN PRINT"»FV30TA JE ";R+E
170 IF N=2 THEN PR INT "»RAZLIKA JE",A-E
180 IF N=3 THEN PR INT “»PRODUKT JE ";A*B
190 IF N=4 THEN PR INT "»KOLIČNIK JE: ", R/B
200 PRINT"ZELIS PONOVITEV CD/N)?"

210 GET BS : IF B*="" THEN 210
220 PRINT CHRŠC147)

230 IF E$="D" THEN 60

240 IF B»="N" THEN PRINT"»#****»M»KB l MS(MS«Ma**RlDI JO " ; R*
250 END

TIM 5 • 85/86 1  91

Če zbrišemo N, je dela konec. V primeru, da ne
pritisnemo nobene od teh tipk (stavek 210) ali
kako drugo, vrnemo obdelavo programa na zače¬
tek vrstice 210 — računalnik še naprej čaka na
pravilen vpis.

Tudi SPECTRUM to omogoča z že znanim uka¬
zom INKEY, in sicer v obliki:

210 IF INKEY $ = ’’ D ” THEN 60 TO 60

Program za veliko nagrado Tima

Tokrat ni prišlo mnogo programov, pa tudi poslani
niso bili med zelo kvalitetnimi. Nič zato! Kar po¬
gumno naprej, saj v računalništvu velja pravilo:

»Vaja dela mojstra!«

Torej, iskal sem 3 programe za računalnik Com-
modore 64, in sicer: Prvega je poslal Goran Kle¬
le REM#*#U0ANI ŠTEVILO**#

20 REM*##*COMM0DORE##*

30 REM***G0RAN KLEMENČIČ***

40 POKE 53280/1
50 POKE 53281/1
60 PRINT CHRt(147)

70 PRINT" ZDRAVO PRIJflTELJ":PRINT
80 INPUT "ZGORNJA MEJA ISKANEGA ŠTEVILA ";A
90 B=INT<A#RNDa>) + l
100 0=0

110 PRINT"LAHKO ZAČNEŠ/A PAZI,IMAŠ LE 10 POSKUSOV!!"

120 INPIJT “TVOJE ŠTEVILO ",B :  PRINT
130 C=C+1

140 IF C=10 THEN PRINT"STOP/UPORABIL SI VSE POSKUSE : 0 TOČK" : PRINT : GOTO 200

150 IF D>B THEN PRINT"MQJE ŠTEVILO JE MANJŠE!"■PRINT : GOTO 120

160 IF B<B THEN PRINT"MOJE ŠTEVILO JE VEČJE!" : PRINT : GOTO 120

170 IF B=£ THEN PRINT"***** ČESTITAM,UGANIL SI!*****! : PRINT

180 PRINT" S SAMO".; C:;" POSKUSI/ZATO PREJMES :  " :  PRINT

190 PRINT" ****** 1000 TOČK *#****•" :  PRINT

200 PRINT"HOCES SE <J/N;"

210 GET EtlF  E$=" " THEN 110
220 IF E*="J" THEN 30
230 IF E*<>"N" THEN 210

REABV.

menčič iz Žirov in prikazuje znano igrico — ugani
številko. Podoben program smo objavili v 2. šte¬
vilki Tima, vendar je bil pisan za Spectrum. Zani¬
miva primerjava, ali ne?!

Druga dva programa sta prišla iz Ribnice. Poslal
ju je Sandi Kljun. Oglejmo si jih!

1000 REM KOCKANJE REH SANDI-US RIBNICA
1010 PRI NT'T1 KOCKANJE"

1020 PRINT INPUT "HOCES NA VOD I LA C D/N > " 1 A$

1030 IF Ai="D“ THEN GOTO 1050
1040 IF A*="N" THEN GOTO 1060
1 050 PR I NT "13 NAVOD I LA "

105;.' PRINT ■ PRINT" V KOZARCU IMAŠ 5 KOCK. KO PRITISNEŠ TIPKO<RETURN>PREVRNES KOZA
1058 PRINT"TI IZPIŠEM TOČKE. IMAŠ 5 METOV!" IN ML-i

1060 PR I NT : PR I NT ■ PR) NT" ZACNI ! ! !“ I

1070 PR I NT : INPI' r" CRETl!PN> " ; ?*

11 05 R=0

1106 LET 0=0
1110 R=R+1

1 1 .1 1 LET N= I NT < RND C 1 > *5 > +1
1120 PRI NT "73 MET ST. ".P

1130 PRINT" PRVA KOCKA« "IN
1140 LET P= INT < RND<1 > #6>+1
1150 PRINT" DRUGA KOCKA« “;P
1160 LET S= INT ( RND <  1 ' *6) +1
1170 PRINT" TRETJA KOCKA« "/S
1180 | ET 0= INT C RND(J )*6>+l
1190 PRINT" ČETRTA KOCKA* "10
1200 LET K=INT< PND< 1 >*6> + l
1210 PRINT" PETA KOCKA* " ,K
1215 LET W=N+P+S+Q+K
1 320 F'R I NT PR I NT " S KI IRAJ = " ; N
1226 INPUT"PRITI SNI" ; F*

1230 TF R>4 THEN GOTO 1860
1885 LET C*C+W
1850 nnTO 1110

192  TIM 5 • 85/86

1251 GOTO 1111

1260 PRINT"n S TEKMOVANJEM SI KONČAL"

1270 PRINT:PRINT" SKUPAJ SI DOSEGEL ="J C;"TOČK"

1280 PRINT:PRINT 'PRINT:INPUT “ ZEL IS SE IGRATI CP/N)",G*
1290 IF G$="D" THEN GOTO 1010
1300 IF G#="H" THEN GOTO 2000
2000 END :

READV.

1000 REN MATEMATIK ; REM SANDI-OS RIBNICA
1010 FOR 1=0 TO B STEP C

1040 PRINT :  PRINT ■ PRINT"/] ZDRAVO”

1050 PRINT:INPUT“KAJ ZELIS NAJ TI RAČUNAM ALI

1060 IF A$="S" THEN GOTO 1080

1070 IF A$="R" THEN GOTO 1170

1080 PRINT":!* 1  PRINT :  PRINT" ŠTEVEC"

1090 PRINT:INPUT" DO KOLIKO NAJ TI ŠTEJEM"IB

1x00 PRINT INPUT" KAKŠNE KORAKE NAJ DELAN",C

1110 FOR 1=0 TO B STEP C

1120 PRINT I

1130 NEXT I

1140 PR I NT : INPUT " SE C D/N > " Bi

1150 IF Bt="D" THEN GOTO 1050

1160 IF Bi="N" THEN GOTO 1500

1170 PRINT ' PRINT"71 RAČUNAR" “

1180 PRINT:INPUT" VNESI ŠTEVILO H":E

1190 PRINT:INPUT" VNESI ŠTEVILO B",F

1200 PRINT:PRINT"A+B=";F+E

1210 PRINT:PRINT"A-B=" i E-F

1220 PRINT:PRINT"B-A="•F-F

1230 PRINT:PRINT"A*B=";F#E

1240 PRINT:PR INT »A/B=";E/F

1250 PRINT PRINT”B/A=";F/E

1260 PRINT PRINT"KVADRAT ST. A =".E*E

1270 PRINT:PRINT"KVADRAT ST. B =",F*F

1280 PRINT:PRINT"VSOTA KVADRATOV =“.E*E+F*F

1310 PR I NT : I NPUT " SF C D/N :> " . Zi

1320 IF Zt="D" THEN GOTO 1050

1330 IF Zi="N" THEN GOTO 1500

1500 END'

READV.

ŠTEJEM < R/S >",Ai

Na svidenje do prihodnjič, ko boste poslali na na¬
slov: Ivan Gerlič, Pedagoška akademija Maribor,
Koroška 160, 62000 Maribor, še več zanimivih in
uporabnih programov, ki bodo prikazali vaše sa¬
mostojno ali pa skupinsko delo.

Bojan Rambaher

Svet kart

Igralne karte najpogosteje imenujemo hudičeve
podobice. O tem, da so bile v začetku vzrok za
marsikateri krvavi dogodek, se ne nameravamo
prepirati, saj o tem pričajo mnogi verodostojni
zgodovinski dokumenti. V prid resnici bi morda
morali povedati tudi nekaj o tem, kaj je bilo v tem
dobrega. Ni dvoma na primer o tem, da nam karte
same, pa tudi igre s kartami, marsikaj povedo o
resničnem življenju in nas učijo smotrnega upo¬
rabljanja lastne nadarjenosti in naključij. Pravi
igralec se ne preda vnaprej, niti ne pri navidezno
izgubljeni igri. Pri kartah se lahko izpopolnimo v
taktiki in strategiji ravnanja z ljudmi, obstaja pa
tudi še nekaj, kar bi lahko imenovali kartaška psi¬
hologija. Pri kartah mnogi razgalijo svoj značaj
bolj kot ob katerikoli drugi priložnosti. Ali se lahko

v življenju zanesemo na človeka, ki vara pri kar¬
tah?

Po izročilu so karte izumili grški vojaki, ki so se
dolgočasili pri obleganju Troje. Morda vas je to
začudilo, toda karte in njihova zgodovina so bile in
so predmet važnega znanstvenega proučevanja.
S tehničnega stališča lahko govorimo o najsta¬
rejši vrsti uporabne grafike. Srečamo se s prepro¬
stimi lesenimi klišeji, ki so jih uporabljali za tiska¬
nje mnogo prej, preden so sploh razmišljali o ti¬
skanju knjig.

Najstarejši dokaz o obstoju kart — gre za nekaj li¬
stov za nekakšno igro s kartami — so odkrili leta
1905 v kitajskem Turkestanu in izhaja iz 11. sto¬
letja. Po nekaterih znamenjih v zvezi s to najdbo
so takrat igrali karte na Kitajskem že najmanj 300
let.

Vendar se zdi, da so karte nastale še predtem v
Indiji. Zelo verjetno je, da so bile karte nadome¬
stilo za igre s kockami ali domino, kar je v bistvu
eno in isto, kajti domino je nastal iz kock — gre za
kombinacijo lučajev od 1 do 6. Ker je bila stara in-

TIM 5 • 85/86 1 93

d) O.
C Q>

_ •*-<
o a>

m

o -

1*1 J

ta e <

ir — ;
<S m o
en c

•-I'

am°

tli

■g .2.*

Q>  *; t

sii

8-dl

a> *  c
ko  to 7
<c ~ i
> o*

s:

Slika 2. Ruske vojaške karte (okoli leta 1825)

Slika 3. Nemške karte z lovskimi motivi (okoli leta
1440)

dijska šahovska igra namenjena štirim igralcem,
ki so si lahko vzajemno pomagali ali pa so igrali
vsak proti vsakemu, precej domnev kaže nato, da
bi lahko igra s kartami nastala iz te šahovske igre.
Prvotno je sedel na vsaki strani šahovnice po en
igralec, ki je imel svojo barvo kamenčkov: modro-
črne, zelene, rdeče in rumene. Tem barvam
ustrezajo tudi barve starih arabskih kart: modra—
meč. zelena—palica, rdeča—čašam rumena —
zlatnik.

Prvotne indijske karte so bile platnene in so imele
obliko kroga s premerom približno 7 gm. Zaradi tr-
pežnosti so jih premazali z lakom. Igrali so z

osmimi do desetimi barvami in vsaka barva je
imela dvanajst listov. Govorimo torej o precej za¬
pleteni igri.

Z Orienta so karte prišle v Evropo, po vsem sodeč
najprej do Italije in Španije, od tam pa so jih mor¬
narji spravili do Amerike in naprej po svetu. Pri¬
ljubljenost kart med Cigani in spretnost, s katero
so z njimi ravnali, je včasih napeljevala na do¬
mnevo, da sojih v Evropo vpeljali oni. Vendar dej¬
stva dokazujejo, da so bile karte v Evropi pred Ci¬
gani. Zanimiva so navodila za vedeževanje iz kart
pri ciganskih prerokovalcih in jasnovidcih. Pri¬
hodnosti, ki jo vidijo iz kart, se mi morda smejimo,

194  TIM 5 • 05/86

Slika 4. Znanstveno zemljepisne karte (Dunaj 1785)

a mnogi ljudje so kartam verjeli in verjamejo še
danes.

Tako so na primer iz želodov običajno vedeževali
neprijetne dogodke in sitnosti, zelena barva je

Slika 5. Japonske karte za polaganje, naslikane na
školjkah (18. stoletje)

pomenila upanje, uspeh v podjetnosti in srečo v
ljubezni, krogla pa je obljubljala bogastvo in mirno
življenje. Rdeča barva je pomenila iskrenost, pri¬
jateljstvo in ljubezen. Poleg tega je kajpada vsaka
posamezna karta imela svoj pomen: želodov as

— smrt (kar so pomenile tudi tri sedmice); želodov
jezdec ali osmica — nezvestoba; zelena desetka

— nepričakovani stroški; jezdec na krogli — pri¬
jetna novica; osmica s kroglo — bolezen in sed-
mica s kroglo — sitnosti s prijatelji. Rdeča sed-
mica je prinašala srečo pri ženskah.

Ciganom tofej za karte ni treba biti hvaležen.
Mnogo bolj verjetno je, da so jih na kontinent pri¬
nesli Mavri ali križarski vitezi. Tako kot so se širile
karte, tako so se množili tudi izdelovalci kart in
prepovedi igranja kart. V Nemčiji so karte prepo¬
vedali že leta 1329 in v Španiji leta 1332. Če vam
bodo kdaj prepovedali igrati karte, potem vedite,
da imate predhodnike.

V Italiji so v tem obdobju uporabljali karte v teh
znakih: meč, čaša, vinar in palica. Podobnost z
arabskimi kartami je očitna. V nemško govorečih
državah je iz čaše nastalo srce, iz meča želod,
palico so obrasli listi, novec pa se je spremenil v
zvonček ali kroglo. Prav tako imajo določen
pomen tudi tako imenovane francoske barve, ki
predstavljajo štiri družbene stanove: viteštvo
(pique ali kopje kot viteško orožje), cerkev (coeur

— srce), kmetijstvo (trefie — detelja), podložniki
(carreau — puščica, kajti lokostrelce so izbirali iz
vrst podložnikov).

Tudi razne sodobne igre s kartami, ki so bolj za-

TIM 5 • 85/86 1  95

Slika 6. Češke zgodovinske karte (avtor Mlkolaš Alš
leta 1893)

pletene in služijo prej urjenju možganov kot raz¬
vedrilu, imajo zgodovinske predhodnike.

Kardinal Mazarin si je baje prvi dal po navodilu, ki
ga je prebral v knjigah Komenskega, napraviti
nekaj snopičev kart kot učni pripomoček za svo¬
jega varovanca — mladega francoskega kralja.
Francoski menih Thomas Murmer, profesor filo¬
zofije, je uporabljal karte kot učni pripomoček pri
razreševanju skrivnosti logike. Karte, ki jih je on
predlagal, so bile izdelane leta 1509 in uspeh
poučevanja je bil zahvaljujoč njemu tako izrazit,
da so mnogi natolcevali, da se je povezal s hudi¬
čem.

Karte so imele torej svoje goreče privržence in
nasprotnike. Nemški filozof Schopenhauer je
nekoč izjavil, da če se v človekovi glavi ne skriva
sploh nobena pametna misel, mu ni treba storiti
nič drugega, kot igrati karte. Ne glede na vse pa
lahko rečemo, da so karte igrali in igrajo preprosti
ljudje, kralji, izstopajoči znanstveniki in umetniki.
Na primer Igor Stravinski je izrazil svojo strast v
Igri s karatami, v Intermezzu Richarda Straussa
pa mnogi poznavalci vidijo uglasbitev avtorjeve
ljubezni do igre skat.

Karte danes ne samo proizvajajo — letno jih na¬
redijo več kot 300 milijonov zavitkov, ampak jih
tudi več ne skrivajo in jih prodajajo povsod. Morda
so bile karte svojčas bolj poučne kot danes, ko jih
igramo v glavnem za zabavo. Prepričani smo, da
tudi vi igrate karte z veseljem in upam, da vas
sreča ne bo zapustila, obenem pa si želimo, da bi
si izbrali takšne igre s kartami, kjer pravila ne za¬
htevajo samo srečne roke, ampak se predvsem
naslanjajo na možgane in kombinatoriko (ter
humor). In — igrajte vedno pošteno.

male železnice

Matjaž Zupan

Pokrajina

Preden si bomo ogledali nekaj načinov izdelave
pokrajine, se še za trenutek povrnimo k zadnjemu
nadaljevanju naše serije. Govorili smo o električni
napeljavi. K tej prilagam tokrat še nekaj slik ko¬
mandne plošče s stikali in tipkali (sliki 1 in 2), elek¬
trično napeljavo in položaj plošče ob maketi (slika
3). Sedaj je treba maketo temeljito preizkusiti z
vlaki, in to najdaljšimi in najbolj težkimi. Vse na¬
pake, ki so morebiti še ostale, popravimo in tire
dobro pritrdimo. Dobro je tudi, če si v ovinkih oz¬
načimo, do kje segajo najbolj zunanji deli lokomo¬
tiv in dolgih vagonov, tako da bo ta prostor vedno
prost. Sliki 4 in 5 kažeta še enkrat maketo med pr¬
vimi preizkusi. Ko bo pokrajina dokončno nareje¬
na. bo težko znova popravljati tire, spoje ali elek¬
trično napeljavo.

Hribi

Potem, ko so vsi preizkusi opravljeni, začnemo
intenzivno razmišljati o tem, kakšna in kje bo po¬
krajina. Najprej se moramo odločiti za hribe, pre¬
dore in mostove. Ko imamo položaj teh že nekako
v glavi, si zamislimo še razne detajle — jezero,
potok, slap, ovčarijo ali planšarijo z ovcami ali
kravami, ledenik ali smučišče, gozd, travnike,
ceste, planinske koče s planinci in mogoče skalne
stene s plezalci, rudnik, kamnolom, morda gorsko
kmetijo. Možnosti je zelo veliko, najlaže pa bomo
izbrali, če bomo pozorno opazovali pokrajino
okoli sebe in skušali na maketi ponoviti najbolj
zanimive stvari.

Hribi lahko stojijo ob robovih makete, v vogalih ali
celo na sredini. Največkrat se odločimo za posta¬
vitev hriba v vogal, saj tam ponavadi ostane pro¬
stor poleg ovinka neizkoriščen. Če je hrib v sredi-

1  96  TIM 5 • 85/86

ni, zakriva del makete za njim, poleg tega pa
otežkoča dostop v primeru »železniške« nesreče.
Če je hrib v vogalu ali ob steni, moramo izdelati
dober prehod v ozadje, ki ga na steno lahko nasli¬
kamo ali pa nalepimo kupljeno ozadje. Najbolje
je, če je greben hriba z vrhom odmaknjen nekaj
centimetrov od stene, kot to kaže prerez na skici
(slika 6).

Če smo dobri risarji, pa si hribe sami skiciramo na
list papirja z detajli vred in jih že tu popravimo, do¬
kler nismo zadovoljni.

Material in orodje

Material in orodje si pripravimo pred izdelavo hri¬
bov, tako da bo izdelava potekala nemoteno.
Oboje je seveda odvisno od načina izdelave hri¬
bov, ki je opisan v nadaljevanju tega članka.
Vseeno pa bomo morali imeti veliko vezane
plošče ali tanjši desk, lesene palice, stiropor,
izravnalno maso (Plastofil), tempera barvice,
razne kamenčke, vrečke z umetno travo, grmičke
in drevesa in morda pluto, žično mrežo ter papir.
Seveda ne bo šlo brez raznih žebljičkov, vijakov in
lepil.

Materialu primerno bo tudi orodje — žage, noži,
kladivo, klešče, izvijači, čopiči, lopatice za kit.

svedri z vrtalnim strojem in še kaj. Če boste delali
s stiroporom, pa ne bo smela manjkati električna
žaga za stiropor. Naredimo jo sami.

Najbolj enostavno bo, če naredimo okvir iz lesa in
dveh velikih žebljev. V leseno letev, dolžine kakih
40cm, zabijemo dva velika žeblja. Visokoupo-
rovno žico (cekas) napeljemo od enega žeblja do
drugega in med žeblja potisnemo drugo letev, ki
bo to žico dobro napela. Na oba žeblja damo žički,
ki ju napeljemo na transformator. Ko transforma¬
tor vklopimo, se žica segreje in tali stiropor. Z re¬
gulacijo napetosti na transformatorju določamo
temperaturo žičke in s tem hitrost rezanja. Za bolj
zahtevne dele bomo nastavili nižjo temperaturo,
ker bomo delali počasi in previdno. Skica take ža-
gice je na sliki 7.

Načini izdelave

Včasih so makete izdelovali iz zmečkanega mo¬
krega časopisnega papirja in mavca. Nekoč sem
celo zasledil recept, ki je za vezivo priporočal le¬
pilo iz vode in moke. Take makete pa so izredno
težke in tudi vlažne in torej kaj malo primerne.
Danes izdelujemo makete iz lesa in stiropora in
primernih povezav. Takoj povejmo, da topila
(bencin, nitro razredčilo in podobno) stiropor v

Slika 1. Stikala in tipkala na
komandni plošči

Slika 2. Električna napeljava pod
komandno ploščo

TIM 5 • 85/86 1  97

Slika 5. Maketa je pripravljena za Izdelavo pokrajine

st ena

Slika 6. Prehod v ozadje bo lepši, če vrh odma¬
knemo od stene

Slika 7. Shema žagice za stiropor

vokotni med seboj. Narediti moramo seveda po¬
trebne zareze (slika 10).

— Lesene letve postavimo navpično in preko njih
napnemo kovinsko mrežo. Oblika hriba je odvi¬
sna od dolžine palic in trdote ter ukrivljenosti
mreže (slika 11).

— Najbolj enostavno ogrodje.so razne prazne
škatle (od čevljev, lokomotiv in podobno).

— Najbolj pogost pa je način, kjer postavimo več
lesenih deščic v nivojih po 10cm eno nad drugo, s
tem pa je vsaka naslednja manjša od prejšnje.
Vmesne dele napolnimo s stiroporom, ki je pri¬
merno oblikovan. Tak način uporabljam tudi sam,
vidite pa ga na skici (slika 12) in fotografiji (slika
13).

Tudi oblogo naredimo na razne načine, pač glede
na ogrodje. Kot smo že povedali, največkrat upo¬
rabljamo stiropor, ker je lahek in se ga da z

Slika 3. Komandna plošča je postavljena k maketi

Slika 4. Maketa med preizkušanjem

hipu raztopijo tako, da dobesedno izgine pred na¬
šimi očmi, zato za stiropor ne smemo uporabljati
lepil, kot so Neostik, UHU in podobnih.

Pri maketah najprej naredimo ogrodje, nato pa ga
»oblečemo« s primerno pokrajinsko površino.
Ogrodje lahko naredimo na več načinov, prika¬
žimo jih nekaj na skicah:

— Vezane plošče izrežemo v obliki izohips (to so
črte z enako nadmorsko višino, v našem primeru
pravzaprav »nadmaketno« višino). Postavimo jih
eno nad drugo, vmes pa damo lesene podpore
(slika 8).

— Deske ali vezane plošče izrežemo v obliki
presekov hriba in jih postavimo v navpično lego
15 do 25cm narazen. Povežemo jih s trakovi kar¬
tona (slika 9).

— Deske ali vezane plošče narežemo enako kot
prej, le da jih postavimo v dveh smereh, kistapra-

198  TIM 5 • 85/86

nožem, žago ali električno žago izredno dobro
oblikovati. Stiropor lepimo s plastofilom. pove¬
žemo pa ga še z žeblji, ki jim prej odščipnemo gla¬
vice. Barvamo ga s plastofilom, tako kot tudi
druge, vrste obloge, v katerega smo dodali
ustrezno tempero.

Oblogo pa lahko naredimo tudi iz kovinske mreže,
papirja, kartona, blaga in podobnih materialov.

Končna obdelava

Postavljen hrib oblikujemo v skladu z zamišlje¬
nimi detajli. Kot smo že povedali, najlaže obliku¬
jemo stiropor. Če želimo, da bo teren še bolj raz¬
giban, nadrobimo stiropor na kroglice, jih pome¬
šamo s plastofilom in nanesemo na pokrajino.
Vse skupaj še enkrat premažemo z barvastim
plastifilom in počakamo, da se posuši.

plošč

Slika 9. Način izdelave ogrodja iz navpično postav¬
ljenih plošč

Slika 10. Drug način sestavljanja iz navpičnih plošč

Slika 13. Tak je hrib z zadnje strani

TIM 5 • 85/86 1  99

Gregor Vrhovnik

Gregor Vrhovnik

Alarmna sirena VAA-VAA efekt

bojnih ladij za električno kitaro

Sireno lahko uporabite kot zvočni alarmni signal.
Material zanjo se dobi v naših trgovinah, ni pa
ravno poceni.

Vezje je narisano z vsemi vrednostmi in oznakami
elementov na spodnji sliki. Tranzistorja Ti inT2, ki
sta na shemi označena kot 2N2907 pnp in BC108
npn, lahko nadomestimo s katerimakoli pnp in
npn silicijevima tranzistorjema. Upor Rx in zvoč¬
nik skupaj ne smeta imeti manjše upornosti od
75Q  (Rx je za 8 Q  zvočnik 68£?).

Sirena začne z nizkim tonom, ki se v času pri¬
bližno 1,15sec zviša na maksimum, potem pa v
trenutku utihne in ciklus se ponovi. Če s časom
naraščanja ali s frekvenco osnovnega tona niste
zadovoljni, ju spremenite, čas trajanja s konden¬
zatorjem Ci, frekvenco osnovnega tona pa s
kondenzatorjem C3.

Sirena je preizkušena in zanesljivo deluje,
vseeno pa vam želim veliko sreče pri izdelavi.

o

Vezje uporabljamo kot dodatni efekt pri električ¬
nih kitarah. Z njim dosežemo ojačanje samo do¬
ločenega frekvenčnega pasu. Frekvenčni pas, ki
ga ojačamo, lahko pomikamo po celem frekvenč¬
nem spektru električne kitare. V osnovi gre za os¬
cilator, ki v tem primeru deluje kot selektivni oja¬
čevalnik.

Pas, ki ga želimo ojačati, naravnamo s potencio¬
metrom Pi. Trimer potenciometer P 2  pa narav¬
namo samo enkrat, in sicer tako, da je vezje tik
pred tem, da zaniha. S stikalom Si lahko vezje
popolnoma izklopimo, ker vhod direktno zvežemo
z izhodom, S 2  pa vključuje in izključuje napetost
na vezju.

Ves potreben material lahko z veliko potrpežljivo¬
sti ali malo sreče dobite v naših trgovinah. Za
tranzistor BC108 pa vam priporočam, da poizku¬
site dobiti verzijo s kar največjim ojačanjem.

>

N

Alarmna sirena

200  TIM 5 • 85/86

timovi

oglasi

OS-MAX 2,5cm z DV uplinja-
čem, izpušno cevjo in eliso zelo
ugodno prodam.

Aleš Borak
Cankarjeva 24
62000 Maribor

Tel. (062) 22-672 od 15. ure
dalje

PRODAM električno dirkalno
stezo POLISTYL A5, dolgo štiri
metre.

Robert Grobin
Dvorni trg
61000 Ljubljana
Tel. (061) 571-355

PRODAM tri letnike TIMA in en
letnik revije SAM. Cena po do¬
govoru.

Sandi Jenko
Hrastje 207
64000 Kranj

PRODAM eksplozijske motorč¬
ke, 1,5ccm in 2,5ccm, pištolni
spajkalnik 100 W, transformator
32V/3A, 41 V/2, 7A, veliko koli¬
čino modelarskega materiala in
ojačevalnik za CB 15W.

Kupim pa KV sprejemnik-
oddajnik.

Boban Pešič
22. december 11
17500 Vranje

KUPIM integrirana vezja SN
7475, SN 74174, TDA 2002 po en
kos, CD 4017 dva kosa in dva
transistorja BC 219.

PRODAM pa kaseto za videore-
corder VCC (chromdioksid).
Kaseta je nova in prazna (480
min.).

Samo Uršej
Gmajna 16

62380 Slovenj Gradec

PRODAM starter za motorje do
10 cm, model Piper PA-13 in
šestminutni starter.

Gregor Malenšek
Nad mlini 48
68000 Novo mesto
Tel.: (068) 25-046

PRODAM tri elektromotorčke in
preklopno vklopno stikalo Bled.
Gregor Česnik
Bevke 13
61360 Vrhnika

PRODAM veliko elektronskega
materiala, kupim pa transfor¬
mator z izhodom 30 V od 0,5 do
2 A, par enakih kristalov za 27
MHz, kondenzatorje 5nF 10
kosov.

Janez Pirtovšek
Koroška 46
63320 Titovo Velenje

PRODAM maketi ČESNA z mo¬
torjema WEBRA 15 cccm in
JAK-3 z motorjem VVEBRA 10
ccm ter štiritaktni motor
VVEBRA 15 ccm. Prodam tudi
jadralno letalo ALPINA 4 m.
Rupar
Kranj

Tel. (064) 230-073

PRODAM balso (1000  x 100 x 2 mm
— 4 kosi) in platno za prekriva¬
nje kril (700x2000 mm).

Iztok Potočnik
Nemilje 3

64201 Zg. Besnica

KUPIM star letnik Tima (leto
62-63 in 63-64).

Darko Miklavc
Hudi kot 36

62364 Ribnica na Pohorju

PRODAM dobro ohranjen leto
star UNIMER 31 iskrine izdela¬
ve.

Sandi Jenko
Hrastje 207
64000 Kranj

PRODAM KIT komplete ojače¬
valnikov 60—100W, 1—4-ka-
nalne light-shovve, stabilizirane
usmernike 0-25 V 2,5 A, polnil¬
nik Ni-Cd akumulatorčkov, av¬
tomatski polnilnik akumulator¬
jev 12 V, elektronsko uro z LED
displejem. Kit vsebuje ves ma¬
terial, ploščici in načrt izdelave.
Prodam tudi gotovo končno
stopnjo LORD profesional
120/150 W stereo.

Jernej Pristavec
Pot v Jele 8
61353 Borovnica

POCENI prodam 40 W ojačeval¬
nik. Vhodi 2MIC/2 TAPE-napa-
janja 12 V enosmerni, 50 W ki¬
tarski ojačevalnik s 4 vhodi in
zvočnikom Gorenje 45/60 W —
4 ohmi, polakustično kitaro z
enim magnetom, gramofon
Iskraphon, prenosni gramofon
za male plošče, nizkofrekvenčni
korektor ZRS NFK-1.

Sandi Štrekelj
Rutarjeva 10
66000 Koper

PRODAM stereo ojačevalnik
2 x 100 W v ohišju (končna stop¬
nja 9000), revijo TIM, SAM, TN,
ABC tehnike, 100 načrtov s pod¬
ročja elektronike, light show
3x1200 W v ohišju s 3 žarnica¬
mi.

Maksi Bukovšek
Ul. Kozjanskega odreda 92
63230 Šentjur pri Celju
Tel. (063) 741-879

KUPIM neuporaben avtomobil
po možnosti safari ali BMW
TURBO, potrebujem namreč
krmilni in pogonski mehanizem
za svoj model. Cena naj ne pre¬
sega 500 din. V najslabšem pri¬
meru kupim nekaj zobnikov, ki
se med seboj ujemajo.

Igor Božič
Podbočje 77
68312 Podbočje

PRODAM napravo za DV mode¬
lov Multiplex, polnilec Ni-Cd ba¬
terij za napravo, tovarniško iz¬
delan tekmovalni model avto¬
mobila Graupner, starter za
eksplozijski motorček in nekaj
pribora.

Miha Zabret
Kamniška c. 11
61234 Mengeš
Tel. (061) 737-788

PRODAM KV-CW primopredaj-
nik z VFOJEM (3,5 — 3,6 Mhz),
vgrajenim VOXOM, CW samo¬
kontrolo, merilnikom OUTPUTA
in napajalne napetosti. Napaja¬
nje 12 — 16 V inpt. 3,5 W. Za od¬
govor priložite znamko.
Aleksander Stare
D. D. »Niko Pirnat«

65280 Idrija

PRODAM maketo železnice po

N sistemu. Cena po dogovoru.

Igor Burja

61240 Kamnik

Tel. (061) 832-066 popoldne

še ne pomeni, naj bo podoben človeku: med me¬
haniko in biologijo je pač velika razlika. Pravijo
celo, da so razvoj takšnih robotov močno zavrla
prizadevanja, naj bi hodili po dveh, kot ljudje, bili
pokončni, imeli glavo in roke — vse to je za me¬
hansko napravo preveč zahtevno in nenaravno.
Druge poti hitreje pripeljejo do uspehov: v labora¬
torijih podjetja Odetics v Anaheimu v Kaliforniji so
napravili pajkastega šesteronogega robota, ki ga
upravlja mikroračunalnik. Robot Odex-1 zlahka
zmaguje ovire, zna na primer sestopiti z nakla¬
dalne ploščadi poltovornjaka in pri tem nese še
izdaten tovor.

Podobna miselnost je botrovala tudi malim modu¬
larnim robotom Elehobby, ki so sicer predvsem
igrače, v resnici pa precej več. Osrednja enota je
pod prozorno sferično kupolo iz plastike; tvori jo
nekaj malih elektromotorjev, fotocelic, detektor¬
jev infrardečega sevanja, detektorjev ultrazvoč¬
nih valovanj ter za prgišče mikroelektronskih
vezij. Vse skupaj meri okrog 40 milimetrov v vi¬
šino in blizu 150 v premeru. Osrednja enota se
sicer za silo premika na lastnih kolescih, učinkovi¬
tejša pa je kot »možgani« sestavljank na kolescih
ali nožicah, raznih stabilnih napravic, zna pa tudi
plezati po vrvici — vse na ukaz z ultrazvokom ali
na plosk rok; povrh se zna izogibati oviram, slediti
vnaprej določeni poti in še kaj.

Slika 8. Poskusni šesteronogi robot Odex 1 leze s
poltovornjaka

Sedaj menda pripravljajo povezavo več Elehobby
robotov na skupni mikroračunalnik: to bo ples!
Podobnosti z ljudmi pa skoraj ni več.

Slika 9. Osrednja enota »Elehobby« in nekaj napra¬
vic, ki jih krmili



w

POVRATNA ŽAGA
Z NIHAJNIM
MEHANIZMOM


Natančen, gladek rez lesa, kovin, umetnih mas,

keramike.

- močan 420 W motor - 3-stopenjska nastavitev podajalnega nihanja lista žage, ki omogoča bolj
natančno in hitrejše žaganje - ravno in krivuljno rezanje vseh vrst lesa, iverk, barvnih kovin,
mehkejšega jekla, umetnih mas, trdega papirja in keramike - rezanje pod koti od 0 do 45° -
elektronska nastavitev rezalne hitrosti

Iskra

za vsakega mojstra

VRTNE ŠKARJE

ELEKTRIČNI

SKOBELJNIK

BRUSILNIKI

BATERIJSKI VRTALNIK