Aktualno Ptuj. Tudi Ljudski vrt bo pod videonadzorom O Stran 3 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. Štajerski Ptuj, petek, 21. julija 2023 Letnik LXXVI • št. 57 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Ormož • Na Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport bodo odpuščali Poslovni razlogi ali črtanje »neposlušnih«? Svet zavoda je na nedavni seji potrdil nov kadrovski načrt, po katerem bodo trije zaposleni ostali brez službe. Takoj za tem je v Ormožu završalo, po mestu pa so zaokrožile tudi anonimke. Direktorju Andreju Vršiču očitajo privilegiranje določenega kadra in odpuščanje »neposlušnih«. Več na strani 3. Aktualno Ptuj • Kritike na račun obratovalnega časa atrakcij v Termah O Stran 2 Podjetništvo Ptuj • Kronično pomanjkanje nepremičnin v mestu O Stran 4 Politika Podravje • Gradove obnovili, njihova vrata ostajajo zaklenjena O Stran 5 V središču Spodnje Podravje • Košnja v nedeljo ponekod prepovedana, drugod ne O Strani 6 in 7 V središču • Za »alergeno« mleko! je kriva človeški požrešnost Aktualno • Hrvati bi nas lahko naučili, kako graditi ceste iL^BCfi^P, ' a*- **" _ __, ___— »> * ee neokrnjene narave Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 Štajerski Aktualno petek • 21. julija 2023 Podravje • Slovenija ima problem, Hrvaška z novo magistralko že pri meji Hrvati bi nas lahko naučili, kako graditi ceste Medtem ko Slovenija 25 let ni sposobna zgraditi 30 kilometrov ceste od meje s Hrvaško z navezavo na avtocesto (najprej je bila to Slovenska Bistrica, danes Ptuj), sosedje Hrvati s svetlobno hitrostjo pripravljajo projekt za 12-krat daljšo magistralno cesto med slovensko in srbsko mejo, za katero imajo po navedbi Ministrstva za infrastrukturo {Mil) v večini že izdelano projektno dokumentacijo. Hrvaška od meje s Slovenijo do meje s Srbijo prioritetno načrtuje gradnjo 370 kilometrov nove hitre ceste - podravske magistrale. Slovenija na drugi strani s 30 kilometri magistrale - navezave na avtocesto - menca že četrt stoletja. Čeprav so Hrvati z načrti zelo daleč, priključitev njihove ceste na slovensko prometno omrežje še ni določena - ali bo to Ormož ali Zavrč. Pogovori o tem so na ravni prometnih oziroma infrastruktur-nih ministrstev obeh držav. Po pojasnilu slovenskega, ki ga vodi Alenka Bratušek, je trasa v usklajevanju. „Potek nove povezave na območju vzhodne Slovenije je v fazi usklajevanja z Republiko Hrvaško," so povedali na MZI. Hrvaška ima projektno dokumentacijo Dejstvo je, da Hrvaška ne sedi križem rok, postopke za novo magistralo pelje hitro in odločno. Za celotno traso ceste (370 km) imajo izdelane študije hitre ceste, za večji del odsekov pa že tudi projektno dokumentacijo. Vse kaže, da nameravajo sosedje svojo novo hitro cesto Podravino pripeljati do Ormoža, kjer bi se navezala na že zgrajeno ormoško vzhodno obvoznico. Neposredno bi povezala mesti Ormož in Varaždin, s tem bi na hrvaški strani prometno razbremenili naselja varaždinskega predmestja (Sračinec, Petrijanec ...). Kljub temu da bi Hrvaška svojo Septembra bo tri leta od objave razpisa za izbiro izvajalca gradnje 16-kilometrskega odseka ceste med Ormožem in Markovci. DARS je prvi del razpisnega postopka pravnomočno končal, torej izbral izvajalce, ki so delo sposobni izvesti. V drugem delu razpisa jih bodo samo še pozvali k predložitvi cen. A pred izdajo pravnomočno pridobljenega gradbenega dovoljenja se tega dela razpisa ni nadejati. hitro cesto pripeljala do Ormoža, kjer bi se navezala na slovenski del nove glavne ceste Ormož-Ptuj, vse kaže, da v načrtih ostaja tudi most čez Dravo med Zavrčem in Forminom, ki bi na cesto Ormož-Ptuj priključil Haloze ter meddržavni promet iz nekdanjega mejnega prehoda Zavrč. Viadukt Lešnica v Ormožu zgradili leta 1998 (!?) Medtem ko Hrvaška kot po tekočem traku sestavlja načrte in dokumentacijo za skoraj 400 kilometrov podravske magistrale, Slovenija s svojim delom ceste od državne meje do avtoceste na priključku Ptuj še vedno cinca, kot se to dogaja že četrt stoletja. Viadukt Lešnica oziroma ormoško obvoznico, ki predstavlja del nove glavne, nekoč hitre, ceste Ormož-Ptuj so zgradili leta 1998. 2007 so nato na Ptuju zgradili še Puhov most, neslavno pa se je končala gradnja viadukta Sejanca v Ormožu, kjer so izvajalci drug za drugim zapadli v stečajne postopke. Gradnjo Sejance so nadaljevali po desetih letih, zagnala jo je vlada Mira Ce-rarja. Nova tri leta stagniranja Medtem ko sta gradnja Sejance in objava razpisa za izbiro izvajalca gradnje za odsek med Ormožem in Markovci dajala občutek, da se projekt premika, sedaj tri leta že vse skupaj ponovno stoji. DARSu se z izbiro izvajalca ne mudi, saj za cesto nimajo gradbenega dovoljenja. Za odsek Ormož-Gorišnica ga sicer imajo, a ker cesta z odsekom Gorišnica-Markovci tvori celoto, DARS pridobiva integralno grad- Foto: STA/M24 V Ljubljani ena, v Podravju druga pravila?! Kot zanimivost velja omeniti, daje za projekt podravske hitre ceste, na katero regija čaka že četrt stoletja, potrebno pridobiti integralno (skupno) gradbeno dovoljenje (GD), medtem ko za razvpiti kanal C0 - kanalizacijske cevovode čez ljubljanske vodonosnike tega ne potrebujejo. Ljubljana lahko kanalizacijo gradi na podlagi posamičnih oz. etapnih gradbenih dovoljenj brez skupnega integralnega, ki bi vključil celovito presojo vplivov na okolje. V Podravju medtem ni moč pridobiti posamičnih gradbenih dovoljenj za vsak odsek ceste posebej (Ormož-Gorišnica in Gorišnica-Markovci), saj da tvorita funkcionalno celoto. Tudi ljubljanski kanalizacijski cevovod je celota, vendar so tam pravila očitno drugačna, če lahko gradijo z etapnimi gradbenimi dovoljenji. Zakaj je možna razlika, smo vprašali družbo DARS, investitorja gradnje ceste Ormož-Ptuj, vendar situacije niso želeli komentirati. „Glede pravilnosti pri oceni (ne)potrebnosti okoljevarstvenega soglasja za kanal C0 je bilo že veliko napisanega. Zadev, ki niso v naši pristojnosti, ne komentiramo," so odgovorili. beno dovoljenje, kar pomeni tudi izdelavo presoje vplivov na okolje in okoljevarstvenega soglasja za celotno traso. „Pričakujemo, da bomo integralno gradbeno dovoljenje pridobili letos poleti," so navedli na DARSu. Mojca Zemljarič Ptuj • Nezadovoljstvo obiskovalcev zaradi zapiranja toboganov in olimpijskega bazena Kritike na račun obratovalnega časa atrakcij v Termah Ptuj V poletni sezoni ptujske Terme obratujejo od 9. do 20. ure, ne pa tudi vse atrakcije. Tobogane in olimpijski bazen zaprejo prej, kar pa je po mnenju nekaterih obiskovalcev - glede na ceno vstopnice - nesprejemljivo: »Lažje bi to sprejeli, če bi vsaj znižali ceno zaradi tega ukrepa.« »2. julija, nekaj čez 17. uro, sem peljala hčerko in njeni prijateljici iz Ljubljane v Terme Ptuj. Na njihovo in moje veliko razočaranje (po slišanih pogovorih so bili razočarani tudi drugi gostje), so ob ceni polne vstopnice, brez opozorila receptorke, brez obvestila na spletni strani ali vratih objektov, ob 18. uri zaprli olimpijski bazen zaradi treningov, nekoliko kasneje vse tobogane, masažne bazene, valovanje v srednjem bazenu, čeprav naj bi vse delovalo do 20. ure,« pripoveduje Pia, ki je s svojim nezadovoljstvom z obratoval- nim časom atrakcij seznanila tudi vodstvo Term Ptuj. Glede na to, da so cene vstopnic med dražjimi v Sloveniji, se ji zdijo takšni (varčevalni) ukrepi nesprejemljivi: »Vsak bi to lažje sprejel, če bi bile cene vstopnic zaradi nedelovanja parka znižane, in če bi bil na to opozorjen. Vem, da mi denarja ne bodo vrnili, a želim, da so ljudje seznanjeni z nepopolnim delovanjem parka.« Iz vodstva Term Ptuj so sporočili, da je na omenjeni datum termalni park deloval skladno z objavljenim cenikom. Zanikali so, da Kako je v drugih termah V Termah 3000, kjer delajo do 21. ure, tobogane zapirajo ob 19. uri. V termalnem parku Aqualuna v Olimju v poletni sezoni obratujejo od 9. do 20. ure, ob koncu tedna odprejo eno uro prej. Večino atrakcij (toboganov) prav tako zaprejo med 17. in 19. uro. V Biotermah Mali Moravci pa tako tobogan kot vodne atrakcije delajo do zaprtja samega kopališča. obiskovalci naj ne bi bili ustrezno informirani o obratovalnem času: »2. julija je bil sončen dan, vse je delovalo v skladu z objavljenim cenikom, ki je objavljen tudi na oglasni deski v recepcijah Termalnega parka ter na spletni strani in kjer je zapisano, da olimpijski bazen obratuje do 18. ure, atrakcije pa ob koncih tedna do 19. ure.« Obiskovalci naj si natančno preberejo obvestila ... Ob tem še opozarjajo, da je cena popoldanske vstopnice po 15. uri nižja, po 18. uri pa še dodatno znižana: »Z nakupom vstopnice lahko gostje koristijo tudi notranji termalni park, ki obratuje do 21. ure, notranji tobogan in savne. Naš Termalni park nudi več, saj ob nakupu vstopnice kopalci lahko koristijo vse notranje in zunanje bazene, savne in tobogane.« V Termah še zagotavljajo, da imajo uradno in transparentno ce- V Termah Ptuj vztrajajo, da vse obratuje skladno z objavljenim cenikom in obvestili. Žal pa vsi obiskovalci ne preberejo vseh obvestil in omejitev časa obratovanja vodnih atrakcij, saj pač, razumljivo, pričakujejo, da jim bo v termah za čas obiska na voljo vse. nike in vsa obvestila o času delovanja atrakcij objavljene tudi na spletni strani. »Obžalujemo, da je bila gospa razočarana; priporočamo, da obiskovalci pridejo na kopališče dopoldan, saj v tem primeru lahko uživajo na vseh atrakcijah čez cel dan in dobijo kar največ za plačano vstopnico. Še namig: ob ponedelj- kih se mladi kopajo 50 % ceneje pri nakupu celodnevne vstopnice, ki znaša 6,30 evra za otroke od 5 do 15 let ter 7,65 evra za dijake in študente nad 15 let.« V Termah Ptuj so sicer pogosto deležni takšnih in drugačnih kritik. Tudi glede gostinskih storitev oziroma neizkušenosti kadra, saj povečini v zunanjem termalnem parku strežejo študentje. Lastnik, Sava turizem & resorts, bo najbrž dejansko moral premisliti o nadaljnjem razvoju in vlaganjih v različne segmente kopališča, ki je za Ptuj in regijo izjemnega (turističnega) pomena. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 21. julija 2023 Aktualno Štajerski 3 Ormož • Na Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport bodo odpuščali Poslovni razlogi ali črtanje »neposlušnih«? Svet Zavoda je na ponedeljkovi seji potrdil predlagano reorganizacijo, ki vključuje tudi nov kadrovski načrt, po katerem bodo trije zaposleni ostali brez službe. Takoj ko je postalo jasno, da bodo po novi sistemizaciji delovnih mest v doslej 12-članskem kolektivu nekateri postali višek, je v Ormožu završalo, in to zlasti na družbenih omrežjih, po mestu pa so zaokrožile tudi anonimke. ■L M m ii Foto: Misticizem (FB) Med tistimi, ki so se znašli na seznamu za »odstrel«, je tudi Simona Kosi: »Čeprav imamo dela preko glave in se utapljamo v nadurah, moram oditi.« V ormoškem zavodu za turizem, pod katerega spada tudi hostel, bodo odpuščali. Direktor je tarča očitkov, da to počne, ker se hoče znebiti delavcev, ki mu ne ustrezajo. Foto: SD Vodstvu, torej direktorju Andreju Vršiču, očitajo privilegiranje določenega kadra in odpuščanje »neposlušnih«, obenem pa poudarjajo, da imajo vsi zaposleni več kot dovolj ali še preveč dela, da bi lahko iz poslovnih razlogov njihova delovna mesta ukinili. Ena od delavk naj bi imela kar 300 nadur, zaradi obilice dela pa naj bi najemali tudi zunanje sodelavce. »Kimajte, sicer boste morali oditi ...« Med tistimi, ki so se znašli »na odstrelu«, je tudi Simona Kosi, širši javnosti bolj znana kot boljša polovica ekipe Misticizem, ki skupaj s soprogom Matjažem na Facebook strani pripravlja zabavne skeče iz vsakdanjega življenja. »Pred nekaj dnevi me je šokirala novica, da sem ena od tistih delavcev v službi, ki smo postali višek in se zato naša delovna mesta ukinjajo. Na Zavodu sem vse od njegove ustanovitve, nekaj časa sem bila celo vršilka dolžnosti direktorice, a zdaj sem očitno odveč; oditi moram, čeprav sem bila do nedavnega sploh edina s turistično izobrazbo. Čeprav imamo dela preko glave in se utapljamo v nadurah, čeprav ni bilo nikoli nobene težave ali kakršnegakoli krivdnega razloga za odhod, čeprav imam pogodbo za nedoločen čas in sem zaposlena v javni upravi, moram oditi. Tako sem letos še zadnjič sodelovala na festivalu Ormoško poletje, na katerem sem delala toliko let s srcem in vso voljo. Sem sicer med prvimi, ki smo dobili brco na tak način, vprašanje Leta 2021 je bil sprejet sklep o izvajanju videonadzora na javnih površinah na območju MO Ptuj. »Občinska infrastruktura kot javno premoženje in objekti kulturne dediščine so žal pogosto lahka tarča vandalizma, kar potrjujejo poročila iz policijskih uprav iz drugih občin. Mestna občina Ptuj se je odločila, da na javnih površinah, kjer je treba zagotoviti varnost tako ljudi kot javnega premoženja, kot preventivo uvede videonadzor. Pri obdelavi osebnih podatkov upravljavec zagotavlja spoštovanje vseh zahtev evropske in nacionalne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, ki vključuje tudi spoštovanje načela sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov (posnetki video kamer) in zagotavljanjem varnosti osebnih podatkov pred nepoobla- pa je, ali smo tudi zadnji, zato le kimajte in se strinjajte z vsem, pa naj bo še tako proti vašemu razmišljanju, drugače boste postali višek,« je bila čustvena Kosijeva in dodala: »Nič lažjega kot zapreti delovno mesto in odpreti malo drugačnega. Vse se da, če imaš za sabo svet Zavoda, ki ti je tako ali drugače zelo naklonjen, in občinski svet, v katerem imaš veliko večino.« Prilagajanje potrebam časa Vršič vse očitke odločno zavrača. »Trenutna sistemizacija oziroma kadrovska zasedenost ne ustreza potrebam razvoja, časa, okolja in ekonomičnosti Zavoda, Destinacije Jeruzalem Slovenija, zato sta nujna reorganizacija in racionalizacija samega delovnega procesa. Zavod je bil ustanovljen tudi za izvajanje javne službe na ščenim dostopom ter varnostnimi incidenti,« so takrat predstavili razloge za sprejem omenjenega sklepa. Sistem deluje neprekinjeno in omogoča izsleditev kršiteljev, obenem pa ima tudi preventivno nalogo, saj že prisotnost kamer odvrne potencialne kršitelje. Na območju tržnice je osem kamer, na parkirišču Zadružni trg pet, na parkirišču Potrčeva in v Krempljevi ulici po dve ter štiri na novem rogozniškem pokopališču. Kamere potrebne marsikje V mestu je še sicer kar nekaj točk, na katerih bi bilo smiselno uvesti tak ukrep. V prvi vrsti oba parka. Svetnik Milan Klemenc je predlagal, da se začne takoj ure- področju kulture, kar je bilo doslej zapostavljeno, z novo sistemizacijo pa bomo zdaj ta primanjkljaj zapolnili,« razlaga in dodaja, da nadur v zavodu ni in da jih »ni nikoli izplačeval«. Prav tako, pravi, ne držijo govorice, da naj bi brez dela ostalo pet delavcev. »Odpoved o zaposlitvi bodo prejeli trije delavci, eno delovno mesto hišnika pa bomo z novo sistemizacijo prerazporedili na čistilca. Turizem bo še naprej zadostno pokrit, in to s tremi zaposlenimi. Kot rečeno, pa bomo nekoga potrebovali za področje kulture. To bo kulturni menedžer, od katerega pričakujemo vsaj VII. stopnjo izobrazbe in obvladovanje dveh tujih jezikov: nemščine in angleščine, to pa so pogoji, ki jih noben od trenutno zaposlenih, ki jim po reorganizaciji ukinjamo delovna mesta, ne izpolnjuje.« Trije kmalu na borzo Ali je kaj na tem, da je ta služba rezervirana za Simono Cizar iz nekdanjega LTO Prlekija Ljutomer, ki je že delala za ormoški zavod kot zunanja sodelavka, bo pokazal čas. »Izbira kadra je v pristojnosti direktorja, svet Zavoda je samo potrdil novo sistemizacijo delovnih mest,« je dejala predsednica Valerija Kolenko. »Pogoji za kulturnega menedžerja so res kar ostri, a gre tudi za specifično in zahtevno delovno mesto, za katerega pa razpis predvidoma ne bo objavljen pred predpisi. S postavitvijo varnostnih kamer bi odvrnili potencialne storilce od vandalizma.« Kot primer je navedel incident v maju, ko je skupina mlajših poškodovala koncem leta.« O namigovanjih, da direktor reorganizacijo Zavoda izkorišča za manever, kako se znebiti delavcev, ki mu ne ustrezajo, pravi, da niso govorili. »Smo se pa seznanili z vsebino treh anonimnih pisem, ki so prispela na naš naslov. Poudariti moram, da v svetu ne favoriziramo nikogar, razpravljali smo le o upravičenosti predlagane nove organizacije. In se z njo strinjali ter jo potrdili.« Ko bodo trije zaposleni, ki so tako postali višek, od direktorja prejeli odpoved delovnega razmerja, jim bo začel teči odpovedni rok, potem pa se bodo znašli na Zavodu za zaposlovanje. Za komentar smo se obrnili tudi na vodstvo Občine Ormož, ki je ustanoviteljica Zavoda, ta med drugim upravlja destinacijo Jeruzalem Slovenija, Tic, ormoški hostel, športni dvorani in bazene, vendar ga doslej nismo prejeli. Senka Dreu premoženje na Slovenskem trgu, Slomškovi ulici, Tihi poti ... »Zaradi dejstva, da se v Ljudskem vrtu povečuje tovrstni vandalizem, bomo v prihodnje vzpostavili video-nadzor na najbolj izpostavljenih točkah. Na predlaganih območjih bomo potrebe po uvedbi video-nadzora obravnavali posamično, glede na razvoj situacije na določenem območju,« so odgovorili iz MO Ptuj. Seveda je vse situacije nemogoče predvideti, enako kot ni smiselno pod kamere postaviti celotnega mesta, dejstvo pa je, da delujejo preventivno in torej služijo svojemu namenu. V zadnjih mesecih je bilo tam, kjer jih še ni, uničenih ogromno igral. Naročilnico za nabavo opreme (kamer) je občina za Ljudski vrt že izdala: »Videonadzor bo pokrival kompletno igrišče, na samem objektu v Ljudskem vrtu pa so kamere že tako nameščene. Izvedba je predvidena konec avgusta.« Dženana Kmetec ¡5 u íMo-t ^lisnfHo ,hri)pw ÍO/5H1 Foto: arhiv ST Direktor Andrej Vršič: »Trenutna sistemizacija oz. kadrovska zasedenost ne ustreza potrebam razvoja, časa, okolja in ekonomičnosti zavoda ter destinacije.« Ptuj • Kamere že na petih lokacijah, v prihodnje jih bo še več Tudi Ljudski vrt bo pod videonadzorom Ptujska občina je na nekaterih lokacijah, predvsem tam, kjer je prihajalo do vandalizma, že vzpostavila videonad-zor. V prihodnje načrtujejo namestitev dodatnih kamer še na nekaterih mestih, prioritetno v parku Ljudski vrt. jati dodatni videonadzor v starem mestnem jedru in na površinah, kjer prihaja do vandalizma: »Že nekaj časa opažamo, da prihaja do poškodovanja javne infrastruk- ture, igral in ostalega premične in nepremičnega premoženja javni in zasebni lasti. Predlaga da se na vseh javnih mestih po tavijo kamere skladno z veljavnii jati dodatni videonadzor v starem mestnem jedru in na površinah, kjer prihaja do vandalizma: »Že nekaj časa opažamo, da prihaja do poškodovanja javne infrastruk- ture, igral in ostalega premičnega in nepremičnega premoženja v javni in zasebni lasti. Predlagam, da se na vseh javnih mestih postavijo kamere skladno z veljavnimi V parku Ljudski vrt in v Mestnem parku so v zadnjih mesecih poškodovali več igral, zato bo namestitev video-nadzora gotovo smiselna poteza. Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 21. julija 2023 Ptuj • Nepremičninski trg: ponudba izjemno majhna in omejena Kronično pomanjkanje nepremičnin v mestu »Z družino že nekaj časa iščemo najemniško stanovanje, pregledal sem vse oglase, nismo zahtevni, ne potrebujemo luksuza, iščemo le navadno, dvosobno stanovanje, pa nič. Trenutno je stanje katastrofalno, ponudbe na Ptuju praktično ni, stanovanja, ki se oddajajo, pa gredo za med,« je pripovedoval naš sogovornik Marko. Tako najemniških nepremičnin kot nepremičnin za prodajo je na trgu zadnje čase izjemno malo. Posledično so cene višje, zahteve lastnikov pa včasih nenavadne in čudne. Tržne najemnine na Ptuju so se tako kot marsikje drugje v zadnjih letih bistveno zvišale. Povprečen mesečni najem dvosobnega stanovanja stane okrog 500 evrov, ponekod v novejših blokih tudi 700 evrov ali več. Cena pa ni edina težava. Pomanjkanje ponudbe balon očitno le še napihuje. Na (največjem) spletnem oglasniku Bolha je trenutno v celotnem Podravju (vključujoč Maribor in okolico) objavljenih 170 oglasov, na našem koncu zelo malo. Na Ptuju je bilo prejšnji teden za oddajo na voljo le 11 stanovanj, v večini primerov so to zelo majhne bival- Ne sprejemajo otrok, živali, delavcev... Nekateri najemodajalci imajo nekoliko nenavadne zahteve oziroma pogoje za oddajo svojih nepremičnin. Določeni ne sprejemajo živali, spet drugi imajo jasno navedeno, da ne želijo sezonskih delavcev, nekateri ne družin z otroki. Glede na omejeno ponudbo lahko postavljajo takšne in drugačne (nesmiselne in včasih celo diskriminatorne) pogoje. Tako stanovanj kot hiš za prodajo in oddajo je na Ptuju premalo. ne površine, v nekaterih primerih zgolj sobe, namenjene praviloma delavcem, za katere pa pričakujejo več sto evrov mesečno. Za garsonjero, ki meri 30 m2, najemnina znaša 380 evrov mesečno. Del ponudbe na spletu niti ni več aktualen in so nepremičnine že oddane. Iskalci imajo tako zelo velike težave z iskanjem ne le primernih, pač pa kakršnihkoli bivalnih enot v Spodnjem Podravju, bodisi za prodajo bodisi za najem. Ta trenutek sta na območju MO Ptuj na spletnem oglasniku Bolha v ponudbi le dve hiši, eno ponujajo za 650 evrov mesečno, drugo za sto evrov več. Cene dosegle vrh Po mnenju nepremičninskih strokovnjakov se cene nepremičnin letos ne bodo bistveno znižale. Vendar se bodo - po drugi strani - realizirale le tiste prodaje nepremičnin, ki bodo imele primerne tržne cene. Nepremičnine s previsoko določeno tržno ceno se prodajajo dlje časa, nekaj mesecev ali pa tudi več kot leto, in se nazadnje prodajo po korigiranih (nižjih) cenah. Nekaj pa naj bi bilo gotovo, in sicer, da smo vrh cen dosegli. Predvsem v mestnih središčih naj bi cene ostale enake, zunaj njih pa naj bi le nekoliko upadle. Ker je na Ptuju iskanje nepremičnin zahteven zalogaj, je na Facebooku ustanovljena skupina, ki povezuje iskalce in potencialne najemnike oziroma prodajalce. Težava je le v tem, da je neprimerljivo več tistih, ki stanovanja ali hiše iščejo, ponudbe pa je malo, praktično nič. Remax: »Prodali bi lahko bistveno več, če bi bila večja ponudba stanovanj« Tudi Tanja Tučič iz nepremičninske agencije Remax pritrjuje, da je pomanjkanje stanovanj zelo velika težava. V zadnjem letu so na Ptuju posredovali pri prodaji desetih stanovanj, če bi bila ponudba večja, bi bila ta številka neprimerljivo višja: »S tem problemom, da nepremičnin na Ptuju primanjkuje, se srečujemo že nekaj časa. Dejansko zelo hitro prodamo vse, kar pride na trg. V primeru novogradenj pa investitorji praviloma že pred dokončanjem gradnje sami prodajo nepremičnine. Absolutno bi nujno potrebovali več stanovanjskih kapacitet.« Ponudba stanovanj in hiš je omejena. V zadnjem obdobju so sicer prodali nekaj več hiš kot stanovanj. Veliko interesa je bilo v zadnjih letih tudi za občinska stanovanja, ki naj bi jih kmalu spet ponujali: »Večina jih je obnovljenih, interes zanje je bil velik, zato upamo, da jih bo občina kmalu ponovno ponudila.« Glede na stanje na trgu nepremičnin bo to zelo dobrodošla poteza. Tudi prodajne cene ostajajo visoke Čeprav so se cene na trgu nepremičnin nekoliko umirile, so še vedno precej visoke. Stanovanje v »Tamesovem« bloku v Rabelčji vasi, veliko 180 m2, prodajajo za kar 324 tisočakov. Precej visoke so tudi cene na Potrčevi, kjer podjetje Voh končuje gradnjo dveh stanovanjskih blokov. Vanje se bodo stanovalci začeli vseljevati predvidoma že naslednji mesec, saj je velika večina stanovanj že prodanih. Nepremičnine v starejših blokih sicer niso tako drage, cena je seveda odvisna od velikosti, stanja in lokacije. Dvosobno stanovanje na Mestnem Vrhu ponujajo že za 80.000 evrov, v blokovskem naselju pa za 75 m2 pričakujejo 139.000 evrov. Dženana Kmetec Foto: CG Markovci • Kupci novih zemljišč se letos ne bodo lotili gradnje objektov Novi del obrtne cone še vedno sameva V Markovcih uspešno deluje obrtna cona, velika približno 20 hektarjev. Občina je v zadnjih letih cono večkrat povečala. Zadnja, že četrta širitev je bila uspešno zaključena pred letom in pol, ko so vseh devet parcel v velikosti 3,2 hektarja uspešno prodali. Komunalno opremljanje so zaključili konec leta 2021, nekaj mesecev kasneje pridobili uporabno dovoljenje in nato so lahko zemljišča predali v uporabo. Od takrat naprej pa se na tem območju še ni zgodilo prav veliko. Novi lastniki še niso začeli graditi poslovnih prostorov. Markovska občina kupcem ob prodaji ni postavila nobenih pogojev, zato jim s postavitvijo objektov in zagonom dejavnosti na novi lokaciji ni treba hiteti. Si je pa za pet let zagotovila predkupno pravico, s čimer naj bi preprečili špekulacije in preprodajo zemljišč. Po besedah župana Milana Gabrovca so pri tem sledili zakonodaji. Podjetniki, ki so v novem delu obrtne cone kupili zemljišča, so: M. C. K., montažno, trgovsko in storitveno podjetje iz Nove vasi pri Markovcih; Robotehnika, konstruiranje strojev in naprav iz Nove vasi pri Markovcih; Dato, avtomatizacije, storitve, trgovina in posredništvo iz Ptuja; Sofimax, proizvodnja, trgovina, posredništvo in svetovanje iz Maribora; Gama gradnje, vzdrževanje okolice in gradnje s Ptuja; Ograje Rogina s Ptuja; GP Bezjak iz Male vasi. Nekateri izmed njih so v fazi projektiranja objektov, drugi pa čakajo na gradbena dovoljenja. Podjetje Sofimax iz Maribora je v novem delu obrtne cone kupilo 19 arov veliko zemljišče. Direktor Matevž Hojnik je poudaril, da so se za nakup odločili predvsem zaradi bližine doma in avtocestne povezave. Graditi nameravajo okoli 800 kvadratnih metrov velik objekt, gradbenega dovoljenja zanj pa še nimajo. Dodatno nameravajo zaposliti vsaj deset oseb, ukvarjali pa se bodo s proizvodnjo (strojegradnja). Gradnja prvih objektov šele naslednje leto Tudi podjetje Robotehnika iz Nove vasi pri Markovcih, ki se ukvarja s CNC-obdelavo, še ni pridobilo gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovne stavbe v velikosti 2.000 kvadratnih metrov. Po napovedih direktorja Andreja Oroviča bodo najverjetneje začeli graditi drugo leto. So lastniki naj- večje parcele, ki meri kar 3.700 kvadratnih metrov oz. 37 arov. Za nakup so se odločili zato, ker na sedanji lokaciji nimajo več prostora za širitev. V novih prostorih naj bi zaposlili od 10 do 20 ljudi. V markovsko obrtno cono bo svoje poslovne prostore in skladišča preselilo tudi podjetje GP Bezjak iz Male vasi. Kupili so 20 arov veliko zemljišče. Lastnika Alojz in Sašo Bezjak sta pojasnila, da so se že lotili projektiranja, letos bodo izvedli še zemeljska dela, drugo leto pa nameravajo začeti gradnjo. Njihova želja je, da bi objekte v skupni velikosti okoli 650 kvadratnih metrov postavili do konca leta 2024. Za nakup so se odločili zaradi dobre lokacije, predvsem bližine doma, veliko prednost pa vidijo tudi v predvideni izgradnji hitre ceste Ptuj-Ormož. V prihodnjih letih načrtujejo dodatno zaposlovanje, je pa pri njih dober kader vedno dobrodošel. Ker se že 30 Gradnja objektov v novem delu obrtne cone v Markovcih se še ni začela. let ukvarjajo z gradbeništvom oz. gradnjo objektov na ključ, velikokrat potrebujejo nove delavce. Peta širitev obrtne cone • VIII je vprašljiva Občina Markovci bi želela v prihodnjih letih obrtno cono še povečati, povpraševanja po zemljiščih je namreč zelo veliko. »Če želimo govoriti o neki resni širitvi, bi potrebovali od 10 do 20 hektarjev novih zemljišč. To pa bo verjetno zelo težko, saj nimamo na razpolago nadomestnih kmetijskih zemljišč. Upamo, da nam bo do konca leta končno uspelo sprejeti spremembo občinskega prostorskega načrta, nato pa bi začeli postopke za peto širitev,« je dejal župan Milan Gabrovec in dodal, da bi država morala spodbujati širitev tako uspešnih obrtnih con, kot je njihova. Po njegovem mnenju ni smiselno v vsaki občini odpirati manjših con, ampak je treba razmišljati širše. V markovski obrtni coni uspešno deluje približno 20 podjetij, delo pa ima več kot 500 ljudi. Estera Korošec Foto: CG petek • 21. julija 2023 Politika Štajerski 5 Dornava, Slovenija • Ministrica in državni sekretar o križih in težavah z gradovi Gradove obnovili, njihova vrata še naprej zaklenjena Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob obisku obnovljene oranžerije v dvorcu Dornava poudarila, da si na ministrstvu najmanj želijo, da kulturni spomeniki - gradovi in drugi objekti - po obnovi ostanejo zaprti. Roko na srce: prav to se je zgodilo tako v Dornavi kot na Borlu. V Dornavi leto dni sameva obnovljena grajska kapela, na Borlu pa že dve leti 1.300 m2 obnovljenega dela gradu. Sedaj je v Dornavi obnovljena še oran-žerija, ki pa tudi ne bo tako hitro na voljo za obiske in javno rabo. Čeprav ministrica Vrečko govori, da si obnovljenih gradov z zaklenjenimi vrati ne želijo, je Borl ta čas najlepši primer slabe prakse. Dolga leta je trajalo, da se je država odločila za prenovo, od katere nima nihče nič, razen izvajalcev del, ki so imeli posel. Čeprav je občina Cirkulane za namen upravljanja gradu ustanovila javni zavod, ta očitno še ni našel skupnega jezika z ministrstvom glede upravljanja. »Borl je zaprt dve leti, eno leto se z njim ukvarjam jaz. Z županjo se-stankujeva. Občina in njen javni zavod Belana sta podala vlogo za upravljanje. Vlogo smo pregledali in naslednjo pomlad naj bi občina prevzela grad v upravljanje,« je ob robu obiska v Dornavi povedal državni sekretar na kulturnem ministrstvu Matevž Čelik Vidmar. Tudi po predaji gradu v upravljanje bo država še naprej financirala stroške vzdrževanja. »To so naši objekti, vzdrževanje in investicijska dela so stroški ministrstva,« je dodal sogovornik. Gradovi samevajo tudi po obnovi In kako kaže dornavski oranže-riji, da ne bi, enako kot na Borlu, minila tri leta od obnove, preden bi ministrstvo ključe objekta in s tem upravljanje predalo lokalni skupnosti oziroma njenemu javnemu zavodu? »Pogovori v Dornavi tečejo zelo dobro, odgovornost je na obeh straneh. Naloga občine je, da zažene javni zavod, pripravi program in vlogo. Običajno se to dogaja v dialogu z nami. Ko se programi oddajo, so načeloma že tako dobro pripravljeni, da dobijo zeleno luč,« je pojasnil Čelik Vidmar ter odkrito priznal, da lastništvo, upravljanje in vzdrževanje gradov ni niti najmanj enostavno. Najtežje je najti vsebine, da gradovi živijo. Če bi prišel zasebnik z referencami, bi katerega od gradov tudi prodali Država je lastnica več deset gradov, v domeni ministrstva za kulturo jih je po besedah državnega sekretarja Matevža Čelika Vidmarja 22. »Zdaj se vsak objekt upravlja posebej, kar je velika težava. Te zgodbe je treba povezati, določiti strokovnega upravljavca za celoto. Administrativne službe ministrstva temu enostavno niso kos. Sistem upravljanja kulturnih spomenikov je zelo zastarel in eden glavnih krivcev, da objekti propadajo.« Bi glede na povedano država odprla vrata zasebnemu kapitalu, bi katerega od gradov prodala? »Če bi se našel zasebnik, ki bi s svojimi referencami dokazal, da ima izkušnje z upravljanjem tovrstnih objektov, in če bi imeli trdna zagotovila, da bodo objekti živeli bolje, bili bolj dostopnijavnosti in obiskovalcem, se spravili v boljše stanje, je odgovor da. Ampak trenutno takih upravljavcev ni.« Po najboljšem scenariju bi ministrstvo za kulturo grad Borl občinskemu javnemu zavodu Belana predalo spomladi, kar pomeni tri leta po končani prenovi. Dogaja se, da se obnovijo, a po prenovi še naprej ostanejo zaklenjeni, propadajo ali pa so celo nefunkcionalni za oddajo v najem. »Imamo nekaj ponesrečenih zgodb. Nekateri obnovljeni objekti so že toliko časa izven uporabe, da potrebujejo ponovno manjšo obnovo, da se usposobijo ali pa prilagodijo potre- bam potencialnih najemnikov,« je dejal državni sekretar. Ministrica: »To so zelo slabe prakse« »Žal smo imeli v preteklosti tudi slabe primere, da se je v obnovo vložilo veliko denarja, po obnovi Tudi na ministrstvu za kulturo se zavedajo, da so ideje, programi in vsebine na papirjih eno, dejanska praksa pa drugo. Gradovi so sicer res lahko priložnost, a obenem tudi veliko breme, tako z vidika financ kot organizacije življenja v njih. Danes, ko smo ljudje razvajeni in dejansko siti vsega, je še kako težko najti 'atrakcijo', ki bo pritegnila in dala pozitiven rezultat. pa so ostala vrata objektov še naprej zaklenjena. To so zelo slabe prakse, ko se novi, prenovljeni objekti zaprejo in začnejo zaprti ponovno propadati. Od tega nimata ničesar ne država in ne lokalna skupnost. Tega si ne želimo, ampak si želimo dobro upravljanje, vizijo in postopne vložke tudi v Dornavo. Želimo si, da bi sčasoma čim več parka in dvorca dali v uporabo ljudem, da pa bi to bilo naenkrat, ni mogoče. Konec koncev je treba imeti tudi vsebino. Prepričana sem, da so že dosedanji koraki, angažma in sodelovanje z lokalno skupnostjo zelo odprli prostor in spremenili življenje dvorca. Z občino dobro sodelujemo, iščemo čim boljšo rešitev. Zavedamo se, da se takšni ogromni in pomembni spomeniki, kot je Dornava, ne morejo obnoviti čez noč. Gre za zelo velike finančne vložke, treba je iti korak za korakom, kar se tudi dela,« je navedla ministrica Vrečko in nadaljevala: »V gradu Dornava se ves čas dogaja, tudi z izjemnim angažmajem lokalne skupnosti, ki skozi leta oživlja dvorec in prostor. Kulturna dediščina najbolje živi takrat, ko se uporablja. K temu so zavezane tudi naše smernice na ministrstvu za kulturo.« Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Sveta Trojica • Vrtec jeseni dražji za dobrih sedem odstotkov Že druga letošnja podražitev S prvim januarjem letos so v trojiškem vrtcu začele veljati nove ekonomske cene, ki pa ne bodo zdržale do konca leta, kajti svetniki so na mizo dobili predlog za dodatno povišanje. Tako bo vrtec s prvim septembrom dražji za dobrih sedem odstotkov. Ekonomska cena za prvo starostno obdobje je doslej znašala 513 evrov, po novem bo 551,55 evra, kar je dobrih 38 evrov ali 7,5 odstotka več, za drugo starostno obdobje pa se bo s 413 zvišala na 442,31 evra, kar je za dobrih 29 evrov ali 7,1 odstotka več. Stroški dela, materiala in storitev ter stroški živil za otroke so po izračunih Osnovne šole Sveta Trojica, pod katero spada vrtec, tako narasli, da so občinskemu svetu za prihajajoče šolsko leto 2023/24 pripravili nov predlog cen posameznih programov. Oblikovanih bo Potem ko se je trojiški vrtec podražil že v začetku leta, bodo zneski na položnicah jeseni znova višji. Primerjava ekonomskih cen programov vrtcev v Slovenskih goricah Cena velja Prvo starostno Drugo starostno od obdobje obdobje Sveta Trojica september 551,55 442,31 Destrnik februar 589,76 419,43 Trnovska vas februar 589,11 415,28 Cerkvenjak maj 536,88 399,58 Sveti Andraž april 568,84 411,59 Lenart marec 582,67 422,26 šest oddelkov, vpisanih pa je 107 otrok, kar ob obstoječih kapacitetah pomeni, da je v vrtcu prostor samo še za enega malčka. A dvojna podražitev vrtca v enem letu ni v Sveti Trojici nobena posebnost, ampak že večkrat uporabljena praksa, saj tam zagovarjajo filozofijo, da je lažje večkrat sprejeti zgolj nekoliko, kot pa naenkrat močno zvišane cene. V zadnjih 15 letih so tako vrtec podražili 19-krat, poleg letošnjega leta pa so ekonomsko ceno v enem letu Vir: Občina Sveta Trojica dvakrat dvigovali tudi med letoma 2016 in 2020. Če primerjamo ekonomske cene programov vrtcev v nekaj okoliških občinah, ugotovimo, kot je razvidno tudi iz priložene tabele, da bo zaenkrat trojiški najdražji za drugo starostno obdobje, medtem ko bo za prvo starostno obdobje od njega cenejši samo vrtec v Cerkve-njaku. Seveda pa znajo trojiškemu pri podražitvah jeseni slediti tudi drugi občinski sveti. SD 6 Štajerski V središču petek • 21. julija 2023 Podravje • V želji po količini in dobičku v ozadje potisnili zdravje ljudi in živali Črede krav z manj alergenim mlekom tudi v Halozah Vse več uživalcev mleka je občutljivih na laktozo oz. jim mleko povzroča prebavne motnje. V svetu že imajo odgovor na to problematiko, v Sloveniji so ga kmetje s pomočjo mariborske kmetijske fakultete tudi odkrili. To so krave, ki dajejo tako imenovano A2-mleko oz. pramleko, kot so ga poznali naši predniki pred stoletji, ki pa se je skozi leta zaradi mutacij pri kravah praktično izgubilo. Z udomačitvijo goveda je človek ugotovil, da z molzenjem živali lahko ohrani laktacijo in na ta način redno pridobiva mleko kot hranljivo in polnovredno živilo. Tako je za namen pridobivanja in uživanja mleka udomačil govedo, bivole, ovce, koze, kamele, osle, jelene in jake. Na račun mleka je bila mnogim skupnostim v preteklosti zagotovljena prehranska varnost, saj razmerje v sestavi različnih hranil, kot so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati in minerali, mleko uvršča med super živila. Za začetek - pravi genotip krave molznice Žal pa nekatera hranila lahko povzročajo neželene zdravstvene težave, pogostost prehranskih alergij pa se v zadnjih desetletjih povečuje. Beljakovine so od vseh hranil najbolj alergene, saj sprožajo nezaželene imunske odzive in v Evropi so po pogostosti alergije na mlečne beljakovine na prvem mestu, so ob predstavitvi projekta testiranja in selekcije krav, ki dajejo A2-mleko, dejali na mariborski Promocijsko sporočilo Popolna poletna ponudba v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Qcentru v Puhovi - vse kipi od poletne ponudbe in popustov. Nakupovalne ulice vabijo, da se sprehodite po njih in izberete vse, kar potrebujete za brezskrbne, sproščene poletne dni. SEZONSKO ZNIZANJE V PITTAROSSU: POPUSTI DO -70 % + DODATNIH -20 % Poletje seje že dodobra razbohotilo in pokazalo letošnje čare. V prodajalni Pittarosso v Qcentru Ptuj smo nanj pripravljeni. Ste vi? So "stari" natika-či še vedno dovolj vzdržljivi za vroč obmorski asfalt ali tiste bolj ostre kamenčke? So sandali morda že izgubili barvo ali pa niso večv trendu z modo? Morda blazina pušča? Ne skrbite, za vas imamo pripravljeno dovolj veliko zalogo vse poletne obutve in dodatkov za vroče poletne dni, da si lahko še zadnji trenutek premislite, staro odvržete in pridete po novo, modno in predvsem udobno poletno obutev in dodatke. To pa še zdaleč ni vse. Začela so se SEZONSKA ZNIŽANJA, zato boste svoj najboljši model dobili ugodneje kot kdajkoli. Ker pa vemo, da je treba obuti še koga v družini, smo vam za večji nakup pripravili še dodatni popust na že tako znižano obutev. Če to ni najlepša novica pred odhodom na dopust. Za najlepše počitnice pa bodo poskrbeli v turistični agenciji Playa v Qcentru Ptuj. Trenutno so najbolj aktualne ali inclusive ponudbe v Egiptu, Turčiji, Tuniziji in Črni gori z direktnimi čarterskimi leti z Brnika. Izjemno privlačni so tudi grški otoki, predvsem Kreta, Rodos, Leftas in Zakintos, ki Samo za bralce Štajerskega tednika od četrtka, 20. 7., do nedelje, 30. 7. 2023, podarjamo ob nakupu TREH ZNIŽANIH artiklov DODATNIH 20 % POPUSTA na nakup* 1 + 1 + 1 +... = - 20 % *Promocija velja do 30.7.2023. V akcijo niso vključeni izdelki NOVE KOLEKCIJE in NEZNIŽANI IZDELKI. Dodatni popust 20 % velja ob nakupu najmanj treh artiklov na enem računu. Akcija se ne sešteva z drugimi akcijami. Morebitni artikli, ki niso vključeni v akcijo, bodo posebej označeni na prodajnem mestu. so to poletje v Playi prodajni hit. Hrvaška obala je sicer še vedno aktualna, čeprav se letos zaradi visokih cen stranke raje odločajo za počitnice z letalom. Na hrvaški obali so najbolj priljubljeni družinski hotel Quercus -Drvenik, hotel Medena -Trogir, grand hotel View-Brač ter hotel Pinija-Za-dar... Zelo zanimive so tudi mobilne hiške, predvsem camping Soline - Biograd na morju ter apartmaji na Pagu, v Umagu, Poreču in Savudriji - predvsem v Savudriji najdete apartmaje po izjemno ugodnih cenah. Najdejo se tudi stranke, ki si želijo poletje preživeti na hladnejšem severu (Skandinavija) in tisti, ki jih v poletnih mesecih vleče v še bolj vroče kraje in tropsko klimo (Bali, Dominikanska republika, Kuba in Mauritius)... Aktualna je tudi slovenska obala, predvsem Koper (družinski hotel Žusterna) in hoteli v Portorožu (najbolj zanimiva Lucija, Bernardin in Ville Park Portorož) ter hotel Salinera v Strunjanu (za starejšo populacijo). Obiščite turistično agencijo Playa v Qcentru Ptuj in se odpravite na nepozabne počitnice. Krave molznice z genotipom A2 za beta kazein dajejo nizkoalergeno in manj zdravstveno problematično mleko A2; takšne krave se določi z genotipizacijo. kmetijski fakulteti. »Raziskave so pokazale, da je mlečna beljakovina beta kazein pogosto povzročitelj alergij na mleko. Kravje mleko lahko vsebuje različice beta kaze-ina, med katerimi glavni skupini predstavljata Ai in A2. Mleko, ki vsebuje različico beta kazeina A2, je glede na raziskave manj alergeno, lažje prebavljivo, povzroča manj laktozne preobčutljivosti in je zato tudi bolj priporočljivo za uživanje. Kmet, ki želi ločevati A2-mle-ko, mora najprej poznati molznice s pravim genotipom. V ta namen smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (UM) razvili genetski test, ki uspešno ločuje Ai in A2 različici beta kazeina. S tem smo kmetijam omogočili genotipiziranje njihovih živali,« je povedal Martin Kozmos z mariborske kmetijske fakultete. Med sodelujočimi kmetijami sta bili tudi dve iz Podravja oz. Haloz, to sta Kmetija Skok iz Žetal in Za-kelšek iz Zakla pri Podlehniku. »Ne bom obogatel, pomagam pa sebi in drugim« »Ko smo pred tremi leti začeli projekt, smo imeli v hlevu do 10 krav dojilj, mleka nismo oddajali. Sedaj imamo 15 govedi, mleka še vedno ne oddajamo, imamo ga za domačo uporabo, za znance, prijatelje, za tiste, ki potrebujejo manj alergeno mleko zaradi preobčutljivosti. Mlekarska zadruga namreč tovrstnega mleka še ne odkupuje,« je dejal Marjan Zakelšek. Ko je majhna haloška kmetija vstopila v projekt, so Zakelškovi morali najprej odbrati čredo, si na podlagi selekcioniranja ustvariti novo, ob tem pa nabaviti še vso opremo za molžo. »Mleko smo oddajali pred 40 leti, tako da smo sedaj začeli z nič.« Prihodkov od prodaje mleka sedaj še ni, priznava. »Trenutno je cilj, da sebi in drugim zagotovim hrano, ki je zdrava. Mleko tudi predelujemo, tako pripravljamo domače jogurte in maslo, vendar le za domačo uporabo, saj prostore še urejamo, da bomo lahko vzpostavili predelavo in prodajo.« Prehrana govedi kmetije Zakel-šek temelji na travni krmi, saj kmetija obdeluje približno deset hektarjev pašnikov in travnikov, ostalo krmo - to so žita - Zakelškovi dokupijo, koruzne silaže na kmetiji ne krmijo. Za čredo skrbita zakonca, ki pa sta seveda še zaposlena. »Je naporno, kajti ko pridem iz popoldanske izmene iz Maribora, je ura že skorajda polnoč, nato pa zjutraj okoli šestih v hlev, da narediš vse potrebno,« je priznal Marjan. Toda njegova volja je neomajna, cilj je jasen - do upokojitve v prihodnjem letu pripraviti vse potrebno za na- Spodnje Podravje • Košnja v nedeljo ponekod prepovedana, drugod ne Največ zaleže medsosedska Komaj čakate, daje konec tedna in boste lahko zjutraj nekaj dlje poležali v postelji ali pa si s knjigo v roki privoščili popoldanski počitek v prijetni senci domače terase ali vrta? No, načrte vam lahko prekriža sosed, ki se je prav tisti dan odločil za urejanje svoje okolice in že od ranega jutra povzroča hrup s kosilnico ali žago. Vsekakor trenutek, ko trpijo medsosedski odnosi. A večinoma so ljudje strpni do opravil drugega, saj razumejo, da imamo čas za delo okrog hiše zlasti ob koncih tedna, ko nismo v službi. A takega hrupa, ki ga bo manj, ko bomo motorne stroje zamenjali za električne, je lahko še posebej v strnjenih naseljih, kjer imamo sosede na vse strani, veliko in je moteč. Z nekaj sreče in dobrimi sosedi, seveda, se najbrž lahko dogovorimo, da zgodaj zjutraj, ko je še čas za počitek, ali na primer med našim piknikom ne bodo povzročali hrupa z motečimi hišnimi opravili. Odločitev v rokah občin A kakšne so sploh naše možnosti v primeru, ko džentlemenska medsosedska drža ne zaleže? Zakon o javnem redu in miru v svojem osmem členu zelo pavšalno govori o hrupu in zahteva tišino med deseto zvečer in šesto uro zjutraj, posebej pa prepoveduje glasno navijanje televizije, radia ali kakšne druge akustične naprave oziroma glasbila. Globa za kršitelje "Foto: pexeis v prvem primeru znaša od dobrih Foto: CG petek • 21. julija 2023 V središču Štajerski 7 Foto: Mojca Vtič Kmetija Zakelšek iz Zakla pri Podlehniku je manjša haloška kmetija, ki upravlja približnolO hektarjev pašnikov in travnikov, žita pa kupijo. Predelave mleka A2 naj bi se v prihodnje resneje lotili, saj, kot pravi Marjan, bo imel ob upokojitvi več časa za kmetijstvo. daljnjo prodajo mlečnih izdelkov, ki bodo odslej lahko označeni z označbo Al. »Načrtno sem se tega lotil, saj bom imel v pokoju čas za rejo živali in predelavo mleka. Nekaj moram začeti, nekaj moram delati, tudi ko službo obesim na klin. Vem, da s kmetijstvom in pridelavo mleka Al ne bom obogatel, lahko pa pomagam sebi in drugim,« je še dejal Zakelšek. Janko Petrovič: »Ljudje raje dajo več nase kot vase« »Zaradi vseh prednosti mleka Al pri odpornosti in prebavi bi bilo povsem na mestu, da bi večjo pozornost namenili reji krav z genotipom A2A2 za beta kazein, a kot opažam, se v genetiki še vedno daje prednost drugim lastnostim in je iskanje tega genotipa drugotnega pomena,« meni direktor ptujske Mlekarske zadruge Janko Petrovič. Kar pomeni, da se rejci ne usmerjajo v iskanje krav znotraj črede ali A2-mleko je bilo prvotno mleko naših prednikov Mleko kije, če poenostavimo strokovno izrazoslovje, pravzaprav pramleko, ki so ga poznali naši predniki pred stoletji. »Mleko A2 je primarna oblika mleka, saj je skozi stoletja pri evropskih čredah krav prišlo do mutacije in nastalje beta kazein A1, ki naj bi povzročal alergije. Načelomaje mleko A2 začelo dobivati veljavo, ker je alergija na mleko oziroma laktozna intoleranca v evropskem prostoru med najpogostejšimi motnjami presnove pri ljudeh,« je razložil Martin Kozmos s katedre za mikrobiologijo, biokemijo, molekularno biologijo in biotehnologijo na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, ki sodeluje pri Projektu EIP z naslovom Testiranje in selekcija govedi na genotip beta kazeina A2. Na Novi Zelandiji, v Avstraliji, ZDA, na Kitajskem, pa tudi že v nekaterih evropskih državah kot so Poljska, Nemčija, Francija in Avstrija, je vse bolj priljubljeno mleko A2. Tudi v Sloveniji smo dobili prve kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo tovrstnega mleka. V primerjavi z mlekom A1 ima mleko A2 precej prednosti. Slednje naj bi povzročalo manj prebavnih težav, torej manj napihnjenosti, bolečin v trebuhu, vetrov. Foto: Kmetija Skok Mleko A2 ločeno zbirajo tudi na kmetiji Skok iz Žetal, kjer so iz tega lažje prebavljivega mleka naredili tudi navadni jogurt. Mleko so ljudje z željo po večji mlečnosti sami »pokvarili« Mleko, na katerega je človek vse bolj občutljiv, pa smo si seveda ljudje ustvarili sami, saj naj bi bilo posledica udomačitve in selekcije krav v želji po boljši mlečnosti. Delež živali, ki proizvajajo mleko A1 ali A2, se razlikuje med državami, tako v Afriki in deloma Aziji večina krav še vedno daje mleko A2, medtem ko v večini evropskih in drugih zahodnih držav le mleko z Al-beljakovinami. Tudi v Sloveniji smo dobili prve kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka A2. Oprijel se gaje vzdevek mleko prihodnosti, saj gre za mleko, ki naj bi povzročalo manj prebavnih težav, kot so vetrovi, napihnjenost, bolečine v trebuhu in podobno, ki lahko nastanejo po zaužitju mlečnih izdelkov in se največkrat pripisujejo laktozni intoleranci. Foto: Mojca Vtič Zakelškovi so si ob pomoči mariborske kmetijske fakultete ustvarili čredo krav, ki dajejo izključno A2-mleko. oblikovanje črede, ki bi dajala zgolj A2-mleko. Posledično tudi na Mlekarsko zadrugo Ptuj še niso prejeli ponudbe, res pa je tudi, da ni niti povpraševanja po tej vrsti mleka, znane pa so kmetije, ki tovrstno mleko pridelujejo in predelujejo. In ravno z lastno predelavo A2-mleka lahko kmetje dosežejo želeno dodano vrednost, ki se v okviru prodajnih verig običajno izgubi. Janko Petrovič je spomnil na nekaj projektov, ki pa na trgovskih policah in tudi pri potrošnikih niso prejele pričakovane teže; to je mleko brez GSO in senena linija mlečnih izdelkov. Slednje pomeni mlečne produkte živali, ki niso bile krmljene s silažo, brez GSO pa pomeni, da živali niso bile krmljene s krmnimi mešanicami in rastlinami, ki bi bile proizvedene iz gensko spremenjenih rastlin. »Morda je osveščenost glede kakovosti posameznih izdelkov oz. načinov pridelave še vedno preskromna. Generalno pa žal ve- lja, da ljudje raje dajo več nase kot vase,« je kritičen prvi mož mlekarske zadruge. In kdaj bi lahko izdelke iz A2-mle-ka pričakovali v široki potrošnji? »Morda je relevantno potegniti vzporednice z ekološkim mlekom, kjer se že leta trudimo, da bi zagotovili minimalne količine, to je nekje pet milijonov litrov letno. Žal so na eni strani težnje in želje ter na drugi realnost.« Mojca Vtič strpnost 80 do nekaj čez 200 evrov, preračunan je namreč še iz naših nekdanjih tolarjev, za povzročanje hrupa s preglasno glasbo pa znaša globa dobrih sto evrov. A zakon nikjer ne omenja ali omejuje košnje z motorno kosilnico. Odločitev o tem, ali lahko travo kosimo ob nedeljah, namreč ni v pristojnosti države, pač pa lokalne skupnosti. Oziroma ni več. Leta 2006 je namreč država na občine prenesla sprejetje morebitne prepovedi hrupnih opravil ob nedeljah in praznikih. Česar pa te večinoma niso izkoristile. Občinski odloki o javnem redu in miru so več ali manj šablonski in košnje ne omenjajo, nekaj pa se jih je vendarle lotilo tudi te tematike. Zlasti tam, kjer glede hrupa beležijo veliko pripomb občanov. M Foto: pexels Košnja vas ponekod lahko drago stane Tako je bilo tudi na bistriškem območju, kjer imajo občine Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole skupno redarsko službo in inšpektorat. Košnja trave ob nedeljah in praznikih tako po bistriškem odloku ni dovoljena že vse od leta 1997. »V strnjenem naselju je prepoveda- no opravljati dela in dejavnosti, ki povzročajo hrup, v času od 22. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, razen sezonskih kmetijskih opravil. Prepovedano je kositi zelenice z motornimi kosilnicami v naselju ob času, ki je neprimeren, in s tem motiti in vznemirjati prebivalce in okolico. Kositi je prepovedano ob nedeljah in praznikih. Prav tako je prepovedano povzročati hrup z delovnimi in drugimi sredstvi v istem času, kot je omejeno za košenje zelenic.« Globa za kršitelje znaša 80 evrov, po besedah Roberta Vrečka, vodje medobčinskega inšpektorata in redarstva, pa na leto obravnavajo približno šest »sosedskih« prijav. V Makolah so prepovedi uporabe kosilnic dodali še škropilnice, žage in druge naprave z motorji na notranje izgorevanje, tudi vrtalne in brusilne stroje ter kladiva, kar pa ne velja za opravljanje nujnih vzdrževalnih in kmečkih del. Poostren nadzor v Staršah Podoben odlok z globo 80 evrov so leta 2013 sprejeli tudi v Lenartu, kjer so izvor hrupa določili celo z razdaljo, in sicer je ob nedeljah prepovedano kositi, žagati ali opravljati druga hrupna hišna dela, če je »do drugega bivalnega objekta manj kot 30 metrov«. 150 evrov pa znaša globa za tovrstne kršitve v Staršah. Zaradi vse več pritožb občanov so tam pred dnevi sklenili poostriti nadzor. »Na zahtevo pritožnikov bomo uvedli nedeljske kontrole naše redarske službe,« so zapisali na občinski Brez prepovedi v »ptujskih« občinah »Po mojih podatkih med 16 občinami, kijih pokriva naša služba, ni nobene, ki bi z odlokom ob nedeljah in praznikih prepovedala košnjo in druga hrupna hišna opravila,« je dejal Aleš Lešnik iz medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. »Pred leti je bilo nekaj takih odlokov, a je ta postavka prinašala nemalo težav, zlasti zaradi medsosedskih sporov, zato so jo občine iz svojih odlokov črtale. Poleg tega klasična vrtna kosilnica ne presega dovoljenih mejnih vrednosti hrupa.« Težava pa je tudi v nadzoru spoštovanja morebitne prepovedi; inšpekcijske službe namreč ob nedeljah in praznikih - razen v redkih izjemah - ne delajo. Soseda, ki ne spoštuje odloka, sicer še zmeraj lahko prijavite, in to policiji, ki bo napravila zapisnik, nato pa zadevo odstopila v reševanje pristojnemu inšpektorju. spletni strani. Kršitelje bodo, še navajajo, prvič vljudno opozorili, pri ponovnih kršitvah pa jih denarno oglobili. V Središču ob Dravi hitro odnehali ... Ideja o prepovedi košnje ob nedeljah se je rodila tudi v Središču ob Dravi, kjer so lani spomladi sprejemali občinski odlok o javnem redu in miru, ki je v osnutku vseboval kup prepovedi in dolžnosti. Po njem bi občane lahko doletela kazen zaradi urejanja zelenic ob neprimernem času, po drugi strani pa tudi kazen, če trava okrog njihovih hiš ne bi bila pokošena. Vendar osnutek za zdaj ni prišel dlje od prvega branja. Senka Dreu 8 Štajerski Turizem in podjetništvo petek • 21. julija 2023 Žetale • 20 let podjetja Krodo Od kuhinje, izposoje avtomobilov do šotorov za vsakogar Skorajda ni društva ali občine v Spodnjem Podravju, ki ne bi sodelovala s podjetjem Krodo iz Žetal. Podjetje Adolfa Kropfla že 20 let izposoja prireditvene šotore najrazličnejših dimenzij za najrazličnejše dogodke. Danes uspešna poslovna zgodba pa seje rodila iz pogovora v kuhinji enega izmed gostinskih lokalov. »Pred leti torej, ko sem bil zaposlen kot kuhar, sva s takratnim šefom opazovala dogajanje okrog fašenka v Lancovi vasi. Pogovarjala sva se o šotorih, stroških, najemu. Iz tega spomina izvira začetna ideja sedaj osrednje dejavnosti našega podjetja - izposoja prireditvenih šotorov,« je začel zgodbo o podjetniških začetkih Adolf Kropfl. Podjetje je ustanovil 25. aprila 2002, je izstrelil datum danes že izkušeni podjetnik. Začetna dejavnost je sprva bila izposoja avtomobilov delavcem v tujini. »Še isto leto sem z Občino Žetale podpisal štiriletno pogodbo za izvajanje šolskih prevozov s kombijem. Oče in jaz sva bila prva voznika, sicer pa to dejavnost ohranjamo še danes, ob tem pa vztrajamo izključno pri prevozu šoloobveznih otrok v Že- talah in prevozih učencev v OŠ dr. Ljudevita Pivka,« je dejal Kropfl. Prvi šotor je bil prevelik V želji po nadaljnjem podjetniškem razvoju je kmalu začel iskati še dodatna področja delovanja in nabavil je prvi šotor. »Začetki so bili težki. Nisem vedel, kako začeti, kje, kam pošiljati ponudbe, prav tako sem se uštel pri nabavi šotora, saj sem kupil prevelikega. Po pridobljenih izkušnjah sem ugotovil, da je šotor 15 m x 40 m, ki sprejme okrog 1.000 ljudi, pravšnji za veselice, občinske praznike, druge prireditve. Vsako leto smo nato nabavili dodatnega ter tako odgovarjali tudi na vse večje povpraševanje.« V 20 letih se je tudi na podro- čju organizacije dogodkov veliko spremenilo. Dandanes skorajda ni organiziranega dogodka, ki ne bi imel strehe nad glavo. »Organizatorji se zavedajo tveganja, ki ga prinaša dogodek na prostem, saj lahko že kratka ploha ali nevihta pokvarita celoten dogodek.« Konkurenca iz tujine brez moči Podjetje tako sedaj poseduje okrog deset šotorov, največji meri 20 m x 50 m in je primeren za sprejem do 4.000 ljudi. So edini ponudnik tovrstnih šotorov v Spodnjem Podravju, stranke pa imajo po vsej Sloveniji. »V tujino ne hodimo, saj nam domači trg zadošča,« je dejal Kropfl. Glede konkurence iz tujine pa je povedal: »Seveda se poja- Foto: arhiv podjetja Adolf Kropfl: »Začetki so bili težki. Nisem vedel, kako začeti, kje, kam pošiljati ponudbe, prav tako sem se uštel pri nabavi šotora, saj sem kupil prevelikega.« vlja, vendar pa so ti poskusi zaradi stroškov prevoza in postavitve kratkotrajnega daha. Sicer pa naše podjetje v večini sodeluje z društvi, občinami in pogosto sodelovanje za naslednje leto dorečemo že ob demontaži. Pa tudi sicer se dogo- m trn-,..* 'm ' . A' 3 Podjetje sedaj poseduje okrog deset šotorov, največji meri 20 m x 50 m in je primeren za sprejem do 4.000 ljudi. Foto: arhiv podjetja vori sklepajo kakšno leto pred dogodkom, če pa je nekdo v stiski in če le imamo kapacitete, pa se tudi odzovemo z danes na jutri.« Povpraševanje po šotorih tudi za poroke, praznovanja in družinske dogodke je doživelo razcvet po epidemiji covida. »Epidemija je bila resna preizkušnja za obstoj podjetja, saj je družabno življenje ugasnilo. Lansko leto pa je preseglo vseh ostalih 20 let, tudi letos povpraševanje ostaja na enaki ravni in so konci tedna, ko imamo vse razpoložljive kapacitete na terenu.« Pri okrasitvi šotorov je omejitev le domišljija Ob tem pa šotor (seveda po dogovoru) ne ostane le aluminijasta konstrukcija in platno. »Nudimo tudi okrasitev, talne obloge, ogrevanje, hlajenje,« je začel naštevati Kropfl. Pri okrasitvi šotorov je omejitev domišlja, pri postavitvi raven teren (do pol metra naklona), pri celotnem najemu pa le denarnica. Pa tudi ta vedno ni odločilna. Namreč žetalski podjetnik prisluhne marsikateri želji po pomoči, med drugim je sodeloval tudi na naših dobrodelnih Čalapinkarijah. Za podjetjem Krodo je torej 20 let uspešnega delovanja, širjenja dejavnosti, ureditve poslovno--skladiščnega prostora v industrijski coni Videm. »Če ostanemo, kjer smo, ob takšnem obsegu dela, bomo povsem zadovoljni. Razmišljamo tudi o izposoji šotorov za skladiščenje, vendar so ti specifika zase,« je dejal Kropfl. A uspešne zgodbe ne bi bilo brez zaupanja partnerjev, torej društev, občin, gospodarstvenikov in posameznikov. »Zahvala vsem za sodelovanje. Največja zahvala pa seveda staršem in moji družini. Upam, da bodo temelji, ki smo jih postavili v teh 20 letih, uspešno služili tudi v prihodnje.« Mojca Vtič Ptuj • Popolnejša in kakovostnejša turistična informacija Nova izdaja turističnega zemljevida Po treh letih in pol ima Ptuj končno nov turistični zemljevid, ki je izšel pred dobrim mesecem dni. Vključeni so nekateri doslej prezrti in novi ponudniki. Zlasti je treba pohvaliti vse tiste zasebnike, ki so se na lastno pobudo in s svojimi sredstvi odločili obogatiti ptujske nastanitvene zmogljivosti. Večinoma so to lepo urejeni apartmaji v mestu in okolici, do katerih najdejo pot obiskovalci s celega sveta. Še posebej pa je razveseljivo, da se gostje v te nastanitve vračajo. V kratkem pa se jim bodo pridružili še novi ponudniki. Januarja leta 2020 smo v komentarju z naslovom Ne(vidna), prezrta nova in stara mestna ponudba opozorili na nekatere pomanjkljivosti v dopolnjeni izdaji ptujskega turističnega zemljevida, ki je izšel decembra 2019. Seveda komentar ni bil sprejet z naklonjenostjo, ampak celo z grožnjami s častnim novinarskim razsodiščem, češ da se pišejo laži. Napisali smo le, da so sobe Proštija in apartma Kraljica Liza zaživele že avgusta 2019, pa jih ni v novem turističnem vodniku, medtem ko se je za eno od gostiln, ki se je odprla mesec dni po odprtju obeh ponudnikov nastanitev, našel prostor na zemljevidu. Pa takrat ni šlo samo za nove nastanitve, ki so vsaj na začetku potrebo- vale mestno podporo, temveč tudi za nekatere stare in prepoznavne akterje ptujske turistične ponudbe. S starim turističnim zemljevidom so obiskovalci Ptuja še do nedavnega »potovali« od zanimivosti do zanimivosti, iskali hrano in prenočišča ter drugo ponudbo, ob tem pa zaman iskali nekatere ponudnike, ki jih ni bilo več. Novi turistični zemljevid Ptuja je luč sveta uzrl pred dobrim mesecem, so povedali prejšnji teden ob obisku komisije TZS, ki je ocenjevala mesto v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Velika naklada »starega« turističnega zemljevida naj bi bila glavni krivec, da je novi v dopolnjeni izdaji prišel v obtok šele letos. Zemljevid promovira tudi do nedavnega prezrte ponudnike, nedejavnih ne vključuje več, vključuje pa nove. Z novim turističnim zemljevidom bodo gostje dobili popolnejšo informacijo o ponudbi Ptuja in okoli- ce, tako da ne bodo več neprijetno presenečeni, ker bi jih zemljevid vodil tudi do ponudnikov, ki jih več ni. Še ne tako davno so angleški turisti zaman iskali Vinoteko Kogl na Slovenskem trgu 8, ki je že dolgo ni več, tudi Teto Frido, kjer danes ponovno posluje Kavarna Evropa s ponudbo slaščic. To sicer ni predmet tega novega turističnega zemljevida Ptuja, ki se je osredotočil na zanimivosti, muzeje, galerije, umetnost, aktivnosti, nastanitve, restavracije in gostilne, vinske kleti in spominke, skupaj 118 naslovov. Turisti tudi na Ptuju še vedno iščejo pravo slaščičarno, ni jim dovolj samo tovrstna ponudba v gostinskih lokalih. Med nastajanjem in zaključevanjem izdaje novega turističnega zemljevida pa je svojo ponudbo spremenil tudi znameniti Bo cafe, ki je sedaj Art shop Rudolf s ponudbo umetniških izdelkov, kjer pa bo še vedno mogoče popiti tudi kavo in spiti kozarec dobrega vina. Foto: Črtomir Goznik Stari ptujski turistični zemljevid se je končno poslovil, pred dobrim mesecem je izšel novi, v dopolnjeni izdaji, ki turista vodi do veliko več turističnih točk. Več pozornosti za Kurentovo hišo Z novim turističnim zemljevidom bodo turisti sicer dobili kakovostnejše (bolj verodostojne) informacije o ponudbi v mestu, vendar še vedno ne takšnih, da bi lahko bili zadovoljni s tem, kar bi mesto glede na tradicijo lahko in moralo ponujati. Na tržnico jih ne bodo posebej vabili, ker jo je mesto izgubilo; enako velja za tradicionalno ponudbo, kot je ptu- jski lukec za sajenje, po katerem v času sajenja, ne boste verjeli, pogosto povprašujejo tudi turisti, da o ptujski čebuli niti ne govorimo. Za obiskovalce od drugod je povsem nerazumljivo, zakaj sredi kmetijskega območja tržnica ne živi. V vseh bližnjih mestih pa cvetijo, tudi s pomočjo ponudnikov s Ptujskega. Morda bi si večjo pozornost zaslužila Kurentova hiša, ker kurent s svojimi obhodi in tradicijo po novem »živi« celo leto in ne več samo ob Kurentovanju, če želimo povečati obisk tudi te ptujske znamenitosti (zanimivosti), ki jo je od Zveze društev kurentov prevzela pod svoje okrilje MO Ptuj. Na »novi« (stari) naslovnici turističnega zemljevida ni posebej viden, razen da se omenja v okviru digitalnega namiga. Vprašanj o ptujski mestni ponudbi je veliko, pravih odgovorov pa zelo malo. Tudi nova turistična strategija jih kljub obsežnemu zapisu nima. MC petek • 21. julija 2023 Kronika Štajerski 9 Spodnje Podravje • Neurje z orkanskim vetrom pustošilo tudi po mestu Padala desetletja stara drevesa V minulih dneh seje vreme ponovno razbesnelo, neurja so škodo povzročila tudi v Spodnjem Podravju. Medtem ko sojo v torek kraji v regiji še dobro odnesli, je bila sredina nevihta bistveno močnejša. rtomir Goznik Veter je ruval in podiral drevesa, lomil veje, uničeval drogove in elektro napeljave, s streh pa odnašal strešnike. Izruvana drevesa so padala čez ceste, na Osojnikovi cesti je kostanj padel na železniško progo, zaradi česar so Slovenske železnice ustavile promet. Na ptujskem regijskem centru za obveščanje so prejeli 60 prijav dogodkov, aktivirali so lokalna gasilska društva. Pri odstranjevanju posledic neurja so poleg gasilcev sodelovali delavci komunalnih podjetij, na terenu so bile dežurne službe Elektra Maribor ter koncesionarji vzdrževanja cest. Številni kraji v regiji so bili brez elektrike. Ponekod so jo priključili šele naslednji dan. Vreme je v sredo prizadelo skoraj vse občine v Spodnjem Podravju, razen Podlehnika, Cirkulan in Središča ob Dravi, za katere Uprava RS za zaščito in reševanje nima zabeleženih dogodkov. Na Mercatorjevem Super mestu veter odkril streho Orkanski veter je v sredo na strehi skladišča nakupovalnega središča Super mesto na Ormoški cesti na Ptuju razkril 6 m2 strehe. Večja škoda ni nastala, so pojasnili v Mercatorju. „Gasilci so pravočasno intervenirali in začasno zaščitili s ponjavami pred vdorom vode. Za hitro in strokovno posredovanje se jim tudi ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. V skladišču je bilo le malo vode, zato so zaposleni razmere hitro sanirali, tudi streho na skladišču bomo seveda skušali čim prej popraviti." Zaradi neurja je Mercator v sredo po državi kratkotrajno zaprl sedem trgovin, večinoma zaradi izpada električne energije. „Ponekod so si začasno pomagali z agregati. Kjer je deloma zalilo prostore, so vodo odstranili, na srečo pa večje škode na objektih in na izdelkih ni bilo. Nekaj dlje časa (več kot dve uri) je bilo zaprtih pet trgovin, v vseh trgovinah pa je bila do večera spet vzpostavljena oskrba z električno energijo, razen v marketu Vitanje, kjer je bilo zato nekaj več težav, požrtvovalni zaposleni pa delajo po najboljših močeh. Vsem, ki so se ob neurju še posebej izkazali, iskrena hvala," so povedali v vodstvu Mercatorja. MZ Veter je na Ptuju izruual desetletja stara in mogočna drevesa. Padla je tudi mogočna breza pri kmetijsko-gozdar-skem zavodu na Ormoški cesti. Foto: Črtomir Goznik Intervencija gasilcev zaradi odkrite strehe na trgovskem centru Super mesto Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Gasilci so posredovali ne več lokacijah. Polomljena drevesa v ptujskem mestnem parku Ormož • Največ kazni za nepravilno parkiranje V mestu znova več beračev Za javno varnost in red v Ormožu skrbijo redarji spodnjepodravske medobčinske redarske službe, ki svetnikom vsako leto pripravijo poročilo o svojem delu. Potem ko je družba v dveh covidnih letih 2020 in 2021 zastala in se je posledično zmanjšal promet, zato so imeli redarji tudi manj dela z nepravilno parkiranimi vozili. Število tovrstnih prekrškov se je namreč v Ormožu v primerjavi z letom 2019, ko so zabeležili 206 primerov, več kot prepolovilo, lani pa se znova povečalo in pristalo pri 160 primerih. Doslej pa v Ormožu hitrosti vožnje še niso nadzirali s samodejno merilno napravo, ki prekrškarje tudi fotografira. »Če se bo pokazala potreba, da naprave postavimo na lokacijah, ki jih policija ne pokriva ali to počne zelo redko, pa bomo to seveda storili,« je dejal redar Milan Bezjak, glede spoštovanja javnega reda in miru pa izpostavil tri naloge, ki po njihovem terjajo večjo pozornost. Med drugim so poostrili preventivni nadzor na točkah, kjer se zbirajo mladi, popivajo in razgrajajo, to pa pogosto vodi v vandalizem ter pisanje ali risanje po bližnjih stavbah. Kot v večini občin v Spodnjem Podravju tudi v Ormožu lastniki svoje pse na sprehod pogosto vodijo brez povodca, za njimi pa ne odstranjujejo iztrebkov, kar je zlasti problematično na območju rekreacijskih površin, v mestni grabi, v bližini otroških igrišč in vrtcev, v parku in širših šolskih okoliših. Tudi temu redarji posvečajo več pozornosti, čeprav je nadzor otežen, ker so v na daleč vidnih uniformah, zato kršitelje težko zalotijo. So se pa po koncu epidemije v Ormožu znova pojavili berači. »Gre za pripadnike romske skupnosti iz obmejnih hrvaških vasi, ki poleg beračenja pogosto brskajo tudi po posodah za odpadke. V dveh primerih smo ugotovili posameznike, ki so zbirali denarna sredstva, in to za bolnega otroka in osebe s slušno motnjo, a so se po prihodu patrulje takoj umaknili. Kar je značilno; da se torej umaknejo in svoje aktivnosti nadaljujejo kje drugje. Kljub večji prisotnosti beračev v lanskem letu pa ne moremo govoriti o vsiljivem ali žaljivem beračenju.« SD 10 Štajerski Kultura petek • 21. julija 2023 Knjigarnica VOLČJE OKO Od vseh literarnih žanrov mi je najmanj blizu tisti z UDK oznako 82-312.9, ki označuje znanstveno fantastiko. Hkrati je res, da je tovrstno leposlovje med mladimi najbolj priljubljeno. Seveda sem prebrala nekaj klasičnih del s tega naslova in nekaj teh me je izjemno navdušilo (npr.: Štoparski vodnik po galaksiji, Sage o Zemljemorju, Srce iz črnila, Coraline, Drevo želja ...). Star pregovor pravi, kako imajo vsake oči svojega malarja in enako velja tudi za bralske oči. Priznam, da z lahkoto prezrem znanstvenofantastične novitete in je tudi res, da je ta moja bralska zadrtost lahko krivična. Pred kratkim sem tako postala pozorna na manj zajetno knjigo z oznako P 82-312.9, torej na znanstvenofantastično zgodbo za nekoliko starejše osnovnošolce. Pravzaprav me je pritegnil francoski avtor -Daniel Pennac(1944 v Casablanci, Maroko), francoski literat, čigar oboževalka sem postala pred mnogimi leti ob njegovem odličnem delu Čudežno potovanje: knjiga o branju (1996). Toplo priporočam še naslednja njegova dela: Ernest in Celestina (2020), Pasje življenje (2000, 2022), Šolske bridkosti (2010), Gospodje otroci (1999), Deklica s knjigami (2011), Morska vila (2011), ki so prevedene v slovenščino. In zdaj bi še vas rada navdušila nad novostjo Daniela Pennaca z naslovom Volčje oko. Kako pretanjena, pomembna zgodba! Kako naravovarstveno naravnana, pa je izvirnik izšel davnega leta 1984! Enostavno čudovita knjiga! Pripoved je kratka, kot sem omenila, in obsega le štiri šteta in naslovljena poglavja: Srečanje, Volčje oko, Človekovo oko, Drugi svet. Celotna knjiga obsega 119 strani in še ilustracije (Francois Roca) so zraven. Med glavnima literarnima junakoma se ves čas odvija dialog, ki je pravzaprav monolog, stkan iz spominov obeh junakov, oziroma iz neulovljivih spoznaj drug o drugem, ko si zreta v oči. Glavna junaka sta volk v živalskem vrtu in deček, ki tega volka opazuje. Vsak stavek, odstavek, vsaka misel, vsaka poved, vsak besedni premor med poglavji, vse je natančno premišljeno, nobena beseda odveč in nobena premalo. In sama zgodba, če ne bi bila tako virtuo-zno izpisana, zmodelirana, bi ne segla tako globoko v bralčevo srce. Seveda vam, dragi bralci, ne smem povedati kaj več o volku, ki gleda z enim očesom izza rešetk, o volku, ki mu gre fantič sprva grozovito na živce, da se sprašuje, ali nima kaj početi, ali nima staršev, ne hodi v šolo, nima prijateljev ... To njuno gledanje drug v drugega se kar nadaljuje: Tako. Zdaj sta si nasproti. To traja. V živalskem vrtu ni niti enega samega obiskovalca. Veterinarji še niso prišli. Levi še niso pogledali iz brloga. Ptice spijo v svojem perju. Dan počitka za vse. Niti opice ne uganjajo svojih norčij. Visijo na vejah kot spreči netopirji. Samo deček je tam. In volk s sinjim kožuhom. »Gledal bi me rad? Prav. Bom tudi jaz gledal tebe! Pa bova videla ...« A volka nekaj moti. Neumna podrobnost. Samo eno oko ima, deček pa ima dve. Naenkrat volk ne ve, v katero dečkovo oko naj uperi svoj pogled. Okleva. Njegovo edino oko preskakuje: desno-levo, levo-desno. Dečkovi očesi pa se ne premikata. Niti mežikne ne. Volku je grozno nelagodno. Za nič na svetu ne bi obrnil glave. Da bi spet hodil, ne pride v poštev. Rezultat: oko je čedalje bolj zbegano ... Volčje oko je odlična knjiga za tiste, ki imajo težave z branjem. Prevedel jo je Srečko Fišer za založbo Miš in je izšla v zbirki Čiv!. In tu je še povabilo na ARSANIN OTROŠKI FESTIVAL, ki pričenja to nedeljo, 23. 7., s predstavo Lil, Lil, krokodil ob 10. uri v Mestnem kinu Ptuj, nadaljuje v ponedeljek (refektorij minoritskega samostana), torek (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj) in sredo (dvorana GŠ Karola Pahorja z Glasbenimi pravljicami ob 17. uri in delavnicami ob 18. uri ter zaključuje v soboto, 29. 7., na Vrazovem trgu (Srednjeveška domišljijska predstava) ob 11. uri. Dobrodošli! Liljana Klemenčič Ptuj • Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Poletne pravljične urice za otroke Tudi letos poleti so na mladinskem oddelku v Knjižnici Ivana Potrča že tradicionalno povabili na poletne pravljične urice za otroke. Prvo so izvedli 5. julija, do 4. avgusta jih bo še nekaj - vsako sredo in petek. Prihodnje leto bodo upihnile že 30. svečko, prve pravljične urice so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj izvedli že leta 1994. Prisluhnile so jim že generacije otrok, ki so del počitniškega časa preživele s pravljičarkami mladinskega oddelka, ki se vselej zelo potrudijo za doživete, zanimive, ustvarjalne in aktivne pravljične urice, ki so veliko več kot le poslušanje pravljic. Namenjene so predšolskim otrokom in osnovnošolcem ter njihovim prijateljem. Med letošnjimi počitnicami so za pester program poletnih pravljičnih uric poskrbele Leonida Mesarič, Jasmina Burjan in Matejka Milošič. Urice so pripovedno, bralno, igralno, ustvarjalno in gibalno obarvane. Vsaka pravljičarka ima svoj način dela, vse pa se po najboljših močeh potrudijo, da je vsebina, tema poletne pravljične ure predstavljena v pravljičnem in igrivem vzdušju. Začetek je spoznavalnega značaja, da se vsi skupaj sprostijo in v sproščenem vzdušju uživajo v vsem, kar prinaša pravljična urica. Pravljičarke na teh uricah otrokom Foto: Črtomir Goznik Poletne pravljične urice tradicionalno potekajo vsako sredo in petek ob 10. uri v pravljični sobi Branke Jurca. pripovedujejo in berejo ljudske in avtorske pravljice, pesmi, uganke, predstavljajo novo otroško literaturo, zvočnice in postavljanke, ki si jih je mogoče izposoditi tudi na dom. Z največjim veseljem pa tudi same prisluhnejo otroškemu pri- povedovanju. Prav tako pripravijo gibalne, jezikovne in socialne igre. V pravljični sobi Branke Jurca je tudi veliko družabnih in didaktičnih igrač, vsak si lahko izbere tisto, ki ga zanima. Otroci pa uživajo tudi v ustvarjalnih delavnicah, kjer razvija- jo svoje ročne spretnosti. Poletne pravljične urice so že 29 let odlična priložnost za kakovostno in prijetno preživljanje prostega časa otrok. Tudi zato imajo že tako dolgo tradicijo. MG Ptuj • Mednarodni mojstrski tečaj za operne pevce Opera na gradu z izjemnimi mladimi glasovi V samostanu in Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla Ptuj je potekal intenzivni petdnevni mednarodni mojstrski tečaj za operne pevce Kako se učinkovito naučiti opernih vlog. Medea Iassonidi vodi edinstven program za pevce, ki želijo študirati operni repertoar na napreden način. Na Ptuju je sopranistka, vokalna trenerka in nekdanja direktorica permskega opernega in baletnega gledališča, ki je svojo pot začela kot pianistka, začutila pravo energijo v samostanu. Ptuj ji je tudi sicer zelo prirasel k srcu, želi si, da bi tudi v prihodnje imeli mojstrski tečaji svoj domicil na Ptuju. Kot je v imenu koordinatorjev tečaja povedala Andreja Jerebic Erjavec, so sicer želeli, da bi zaključni koncert letošnjih udeležencev potekal pod okriljem 15. glasbenega festivala Arsana. Upajo, da jim bo to uspelo kdaj v prihodnosti. Hvaležni pa so Arsani, da so jim omogočili uporabo koncertnega klavirja, in vsem drugim, ki so pomagali, da je zaključni koncert lahko potekal v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki jo je napolnilo hvaležno občinstvo oz. ljubitelji opernega petja. Foto: Črtomir Goznik S koncerta ob zaključku operne akademije v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Na fotografiji Ptujčanka Anja Brglez, sopranistka, študentka glasbene pedagogike. Za klavirjem je udeležence spremljala mednarodno priznana umetnica Medea Iassonidi. Udeleženci iz Slovenije in Grčije, med njimi Ptujčanki Anja Brglez in Valentina Jerenec Šmigoc, so se več kot odlično predstavili. Enako velja za dekliški zbor Dolcezza zborovodje Petra Gojkoška, ki so bile gostje na prireditvi Opera na gra- du; v zahvalo mestu in samostanu s šolo jih je Medea Issonidi poučevala pro bono. Gre za veliko in priznano umetnico, ki že vrsto let deluje po Evropi, dve leti pa je bila angažirana tudi v SNG Maribor. Je coachinja slavnih pevcev, ima več kot 40 let izkušenj kot vokalna trenerka, večinoma pa je angažirana v Rusiji, kjer je delala s slavnim Teodorjem Currentzisom. Zdaj deluje v bližini Moskve. Poznajo jo na Dunaju, v Weimarju in Salzburgu. MG Ptuj • Razglednice Aleksandra Fenosa Darilo in spominek hkrati Znani ptujski umetnik in frizer Aleksander Fenos je ustvaril serijo razglednic, ki so lahko lepo darilo, spominek in turistična zanimivost. Foto: Črtomir Goznik Ptujski umetnik Aleksander Fenos je ptujske motive svojih slikarskih del prenesel na razglednice z željo, da bi postale del promocije Ptuja. Nanje je prenesel motive svojih likovnih del, ki jih je v zadnjih letih ustvaril na temo Ptuja, njegovih ulic, trgov, kurenta, tudi ljudi. Želi si, da bi postale pomemben del promocije Ptuja. Razglednice so lahko dragocen spomin na obisk mesta, še posebej če obiskovalca spominjajo na njegove izjemne kulturne in druge pomnike. Razglednice pa imajo še vedno tudi po- membno sporočilno vrednost. Pišemo jih domačim in prijateljem, z njimi sporočamo, da jih imamo v mislih tudi v času, ko potujemo in obiskujemo nove kraje. S prvimi serijami svojih razglednic je Aleksander Fenos razveselil svoje stranke in prijatelje. Prejeli pa so jih tudi v Zavodu za turizem Ptuj, od koder še čaka na odziv. Ponuditi jih želi tudi podjetjem in ustanovam ter drugim, ki bodo v njih prepoznali tako umetniško kot siceršnjo vrednost tega še vedno pomembnega komunikacijskega sredstva. MG petek • 21. julija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski ll Polenšak • Jubilejna biserna žetev z razstavo kruha in pogač Čeprav je bilo vroče, to obiska ni okrnilo Tretji julijski konec tedna so na Polenšaku slavili biserni jubilej žetve z razstavo kruha in pogač. Polnih šest desetletij je minilo, odkar so na pobudo domače gostilničarke Mimice Šegula prvič prikazali kmečko opravilo žetve. Od takrat seje na prireditvi zamenjalo več generacij žanjcev in žanjic ter vseh drugih, ki so vključeni v organizacijo prireditve. Nedvomno so nepogrešljiv člen gospodinje, ki skrbijo za peko gibanic. Letos jih je pri peki sodelovalo 70, prodali so okoli 800 gibanic, še nekaj deset pa so jih razdelili med nastopajoče in goste. Porabili so tono skute, pol tone smetane ter okoli 700 kilogramov moke, je povedal predsednik Turističnega društva (TD) Franc Kukovec. Vključenih 150 prostovoljcev Tri dni, kolikor je trajala letošnja jubilejna prireditev, so vsi sodelujoči pri organizaciji marljivo od-delali zadolžitve, ki so jih sprejeli. večerni del, veselica z ansamblom Saše Avsenika," je dodal Franc Kukovec, ki je na čelu TD že 21 let. Toliko organizacij žetve že ima tudi za seboj. „Ponosni smo na vse sodelujoče, od nastopajočih do pekaric, ki skrbijo za gibanice, gospodinj, ki spečejo kruh, pogače, potice, slano in sladko pecivo za razstavo, ter vseh, ki delajo v strežbi in prodaji. Naša prireditev ne mine brez ljubiteljev starodob-nikov. Res se je treba zahvaliti vsem, od prvega do zadnjega, ki pomagajo, da se dober glas Polenšaku in Slovenskih goricah širi daleč naokrog." Mlatilnico so „gnali" politiki Srčika dogodka ostaja žetev na njivi, žanjice delo opravijo ročno s srpi, kot je bilo nekoč. Možje pše-nične snope naložijo na voz, ki ga vleče konjska vprega, in se odpravijo na mlatev. Tudi ta del prireditve je zanimiv. Letos so mlatilnico poganjali vsi politični veljaki iz bližnje okolice: domači župan Matej Zorko, župan Ormoža Danijel Vrb-njak, podžupanja Juršincev Nataša Žajdela Lah in državnozborski poslanec Jože Lenart. Kot vsako leto so prireditev Brez harmonike in domače pesmi na prireditvi pač ne gre. Dogodka ni okrnilo niti žgoče julijsko sonce, ki je vse tri dni vztrajalo na nebu. Obisk je bil kot običajno odličen, organizatorji pa pod črto zelo zadovoljni. „Prečudovito," je po končanem uradnem delu v nedeljo pozno popoldan, ko smo na od sonca razgretem prizorišču iskali senco, dejal Kukovec. Zadovoljen, a tudi rahlo utrujen je bil videti. Ni namreč enostavno voditi 150-članskega orkestra prostovoljcev, ki so se na prizorišču izmenjali v treh dneh ter skrbeli za vsebinsko bogat program in kulinarično ponudbo. „Uradni del tridnevnega praznovanja smo končali, čaka nas samo še današnji Sodelujoči pri žetvi na njivi zaznamovale številne glasbene, plesne in pevske točke, letos so pekli tudi vola. Jubileju so posvetili muzikal Za Šegulovo mizo, v katerem so orisali zgodovino prireditve. Nedeljski dopoldan je bil rezerviran za najmlajše, na Polenšak je prišla nagajiva Pika Nogavička. Nekoč gibanice pekli po celem Polenšaku V 60-letni tradiciji prireditve se je zbralo ogromno prigod, spominov in anekdot. Najbolj zanimivo za bralce bi seveda bilo, če bi organizatorji in sodelujoči svoje spomine razgrnili brez samocenzure. Da bi nam zaupali tiste najbolj sočne prigode, ki so se dogodile na žetvah in veselicah. Nekaj malega so nam Posebne zahvale ob obletnici Še posebej so člani in vodstvo TD ponosni na tri legende v društvu, ki so tradiciji kraja in žetve predani skoraj celo svoje življenje. Posebne zahvale za dolgoletno in vestno delo v društvu so podelili Ediju Cvetku starejšemu, Roziki Marin in Elizabeti Kokol Zavec. Cvetko je bil desna roka Mimice Šegula, gospodar v društvu in zelo aktiven pri gradnji turističnega doma. Marinova je legendarna žanjica, snopi žita so pod njenimi rokami padali kot za stavo. Na tekmovanjih žanjic je običajno posegala po najvišjih mestih, bila je skoraj brez konkurence. Elizabeta Kokol Zavec je najstarejša med predicami, enciklopedija ljudskih pesmi ter zelo predana peki kruha, pogač in potic. Z njive so snope peljali v gumno, kjer je sledil prikaz mlatve. sicer razkrili, a bolj sramežljivo. Ena od zanimivosti je ta, da je furman na prireditev prišel dan prej in mu ni bilo jasno, zakaj žanjic ni od nikoder. Druga zanimivost je, da so gibanice nekoč pekli v vseh hišah na Polenšaku. Gospodinje so gibanice pekle, otroci so jih nosili do prizorišča. Ker so bili obiskovalci sladke skutine pogače zelo željni, so otroci do prireditvenega prostora večkrat prišli s praznimi pladnji. Gibanice so namreč med potjo kar prodali. Pijače zmanjkalo že večkrat Da je na prireditvi, ki je sredi julija, ko je poletje na vrhuncu, zmanjkalo pijače, ni nič neobičajnega, je povedal Franc Kukovec. A vsakič so se znašli in poskrbeli, da obisko- valci tega niso občutili. „O, ja, skoraj ni bilo leta, da se nam to ne bi zgodilo. Tudi letos," je v smehu odgovoril sogovornik. „Najprej smo šli na Destrnik, kjer je ostalo nekaj pijače od sobotne veselice, vrata so nam odprli tudi v Špic marketu Markovci. Prireditev je bila tri dni. Naredili smo si nekaj več zaloge kot za dva dni, kot je to bilo v preteklih letih. A smo se očitno ušteli, bilo je vroče, pijačo pa smo imeli res fino ohlajeno in je šla kar lepo v prodajo. Voda, radenska in pivo, to nam je šlo najbolj na tesno." A konec dober, vse dobro. Zadovoljni člani TD so v ponedeljek, po treh dneh prireditve, pospravili prizorišče. Nagrada za njihovo prostovoljno delo bo izlet v BiH, ki ga po besedah predsednika Kukovca načrtujejo v začetku septembra. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Gorišnica • Izjemen obisk na osrednji prireditvi ob 28. občinskem praznika Listina v roke ljudskemu godcu Konradu Kostanjevcu V Gorišnici so minulo soboto z osrednjo prireditvijo svečano obeležili 28. občinski praznik. Župan Borut Kolar je bil izjemno zadovoljen z obiskom, saj je bil šotor v Športnem centru zapolnjen do zadnjega kotička. Vabilu na dogodek so se odzvali tudi številni župani sosednjih občin ter predstavniki zavodov in drugih organizacij. Ob spremljavi Tamburaškega orkestra iz Zagojičev so najprej na prizorišče slavnostno prikorakali praporščaki, sledila je slovenska himna v izvedbi Mešanega pevskega zbora Ruda Severja Gorišnica pod vodstvom Ernesta Kokota. Pevci so v nadaljevanju zapeli še dve pesmi. Nato je sledil nagovor župana Boruta Kolarja, ki se je zahvalil prav vsem, ki sodelujejo z občinsko upravo, pomagajo pri organizaciji prireditev in promociji občine. Med drugim je poudaril, da so lahko ponosni na urejenost domačega kraja ter kakovostno predšolsko vzgojo, šolstvo, zdravstvene storitve ter dostop do kulture in športa. Sam si bo v prihodnje prizadeval za enotnost in povezovanje vse občanov in društev, hkrati pa tudi za nadaljnji razvoj celotne občine. Osrednji del prireditve je tradicionalna podelitev občinskih priznanj. Letošnji prejemnik listine je Konrad Kostanjevec, ljudski godec sekcije trio Vetrnica in predsednik kulturnega društva Odpev Mala vas. Kot so zapisali v obrazložitvi, ima Kostanjevec izreden čut za ohranjanje slovenskega ljudskega izročila. Zelo aktiven je na področju glasbe, kulture in organizacije upokojencev, z zasedbo trio Vetrnica pa nastopa od 30- do 40-krat na leto, tudi izven naših meja. Med drugim se ponaša z nazivom Ljudski godec leta 2019. Plaketo je župan Borut Kolar izročil Stanislavu Rižnarju, in sicer za velik doprinos na področju gasilstva in Letošnja občinska nagrajenca Konrad Kostanjevec in Stanislav Rižnar v družbi župana Boruta Kolarja lokalne samouprave. Osrednjo prireditev ob prazniku so z nastopi obogatili še Štajerski frajtonarji, Folklorna skupina Ruda Severja Gorišnica in trio Vetrnica. Po kulturnem programu je sledila po- gostitev in veselica z ansamblom Upanje. Estera Korošec Foto: CG 12 Štajerski Črna kronika petek • 21. julija 2023 Majšperk • Gasilci s hitro pomočjo in pravilno tehniko preprečili še večjo škodo Ogenj povzročil za pol milijona evrov škode Sredi noči, natančneje ob 3.19, so gasilci iz Majšperka prejeli klic na pomoč, poziv na gašenje strojne lope v naselju Skrblje na eni izmed večjih govedorejskih kmetij v Pod-ravju. Intervencija je bila obsežna in naporna, priznavajo gasilci. Kadeče se seno in slama, za nameček pa še dnevne temperature preko 30 stopinj Celzija. Gasilske tovariše je na eni večjih intervencij v letošnjem letu vodil Gregor Kovačič iz PGD Majšperk. »Že ob pozivu smo imeli podatek, da gre za kompleksno intervencijo, zato smo izvozili z vso našo tehniko, ob tem smo aktivirali tudi druga društva za pomoč z moštvi in za zagotavljanje gasilne vode,« je začel dogodke torkove intervencije obnavljati Kovačič. Ob prihodu so opazili, da gorita slama in seno oz. krma v obliki bal ter kmetijska mehanizacija. Odločili smo se za kombiniran napad, kar pomeni, da smo za gašenje kmetijske mehanizacije uporabili gasilno peno. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj smo požar zaustavili tam, kjer nas je pričakal ob prihodu, kar pomeni, da smo preprečili širjenje na preostanek kmetijske mehanizacije in stavbe.« Pravilna presoja, pravilni pristop, seveda ob takojšnji pomoči, so preprečili še večjo škodo. Gasilci so se nato lotili odstranjevanja približno 5.000 m3 krme, ki so jo s pomočjo prevoznika zvozili na bližnjo njivo in jo do konca pogasili. Po desetih urah so zahtevno intervencijo na terenu zaključili, nato pa je sledilo še delo v gasilskem domu. Na intervenciji so sodelovali gasilci PGD Majšperk, Majšperk-Breg, Ptujska Gora, Stoperce in Medvedce. »Aktivirali smo vsa društva, ne le zaradi obsega intervencije, temveč tudi zaradi utrujenosti članov ter odhoda nekaterih članov v službe. Namreč nekatera podjetja si ne morejo privoščiti, da zaposleni ne bi bili na delovnem mestu, tako je kar nekaj gasilcev moralo po nočni intervenciji še v službo.« Intervencija je uspela, poškodovan ni bil nihče od gasilcev, se je pa med reševanjem strojev poškodoval lastnik kmetije, ki je bil zaradi opeklin odpeljan v bolnišnico. Po nestrokovni oceni policistov je nastala materialna škoda v višini Na klic na pomoč so se odzvala vsa gasilska društva GZ Majšperk. 500.000 evrov. Vzrok požara policisti še raziskujejo, zdi pa se, da bi lahko požar povzročil vžig krme. Vremenska loterija za marsikoga že usodna Številni laiki oz. komentatorji kmetijske opremljenosti slovenskih kmetov se radi obregnejo ob velike traktorje in kmetijske stroje. Imajo prav. Seveda se lahko dela opravijo tudi z manjšimi in počasnejšimi stroji, a v primežu vremenskih razmer, ko je edina stalnica nestabilno vreme, je treba kmetijska dela čim prej opraviti. Tako dandanes tudi v kmetijstvu velja olimpijska krilatica: »Hitreje. Višje. Močneje.« Pa vendarse pripeti, da kakšna ura sonca ali suhega zraka zmanjka pri spravilu. »Sušenje mrve na tleh je veli- Foto: PGD Majšperk Gasilci so s hitrim, predvsem pa pravilnim ukrepanjem preprečili še dodatno škodo. Foto: PGD Majšperk Sol ni dovolj! »Meritve (ne)suhosti mrve opravimo na več mestih posamezne bale ali kupa in še posebej na njihovi sredini. Če v skladišču ali okolici zaznamo poseben vonj na primer po gnilihjabolkih, kislem, karameli ali zažganem, je lahko to opozorilo za skorajšnji pojav samovžiga. V takšnem primeru je priporočljivo imeti v bližini gasilni aparat. Kmetje pogosto ob spravilu mrve z višjo vlago dodajajo sol. Poskusi, ki so jih opravili strokovnjaki, pa kažejo, da takšen ukrep ne zadostuje za preprečevanje razvoja pogojev za samovžig,« so še dodali na celjskem zavodu. Sicer pa naj bi bila nevarna doba za samovžig od 3 do 6 tednov po skladiščenju sena. Samovžig sena se lahko pojavi tudi po veliko daljšem času, če seno ni primerno skladiščeno. Gasilci so ob pomoči prevoznika krmo zvozili na njivo in jo dokončno ohladili. Foto: PGD Majšperk kokrat oteženo, saj nam pogosto nestanovitno vreme v času košnje ne omogoča, da bi mrvo zadosti posušili in s tem zagotovili ustrezno skladiščenje. Tudi pri žetvi žit nas velikokrat ovirajo ali presenetijo nevihte, ki po žetvi zmočijo sicer prej suho slamo. Tako lahko vsebuje prehitro pospravljena (na videz suha) mrva ali slama (še posebej, če je zapleveljena) višji delež vlage, kot je priporočena za dolgotrajnejše skladiščenje,« opozarjajo na celjskem kmetijskem zavodu, zato priporočajo merjenje temperatur krme s kupljenimi ali doma narejenimi sondami. Mojca Vtič Kakor Jernej (24.) in zadnji srpan vremeni, se vsa jesen drži. Danes bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ki se bodo nadaljevale v noč. Nekatere nevihte bodo tudi močnejše. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem okoli 21, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 31 °C. OBETI: V soboto se bo nadaljevalo spremenljivo vreme s plohami in nevihtami, v nedeljo pa bo prevladovalo sončno vreme. Napoved za Podravje Nedelja 23.7. Ponedeljek 24.7. O plohe ffPlFEga Q delno oblačno rajEnv^i Vir: ARSO Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij Rokomet Igralski mozaik Jeruzalemaje sestavljen Stran 15 Nogomet Hajdinčani želijo biti konkurenčni tudi v višji ligi Stran 15 tednik E-mail: sport@radlo-tednlk.sl Zeljkovic za trdnejšo obrambo, Susso za zadetke Foto: Črtomir Goznik Na zadnji pripravljalni tekmi pred sezono je trenerski štab pred igralce postavil posebne cilje, zato rezultat ni bil v ospredju. Na fotografiji je v rdečem dresu kapetan Tin Martic. Prestopni rok pri NK Aluminij: prišli: Marko Brkljača (Dinamo), Samo Pridgar, Luka Božičkovic, Gal Gorenak (vsi Maribor), Filip Kosi (Beltinci), Sandro Jovanovic (Rudar), Aleksandar Zeljkovic (Tabor Sežana), Bamba Susso (Vitanest Bilje) odšli: Nik Marinšek (Ried, Avstrija), Daniel Šturm (Domžale), Luka Petek, Lovro Grajfoner (oba Dravinja), Matija Munič (Rudar Velenje), Lukas Hempt (Domžale), Maj Pavli (Brinje Grosuplje), Rok Frešer, Marko Josip Čavara Nogometaši Aluminija so med tednom odigrali še zadnjo pripravljalno tekmo pred nedeljskim začetkom sezone v 1. ligi. Z romunskim drugo-ligašem CSM Rešita so izgubili z rezultatom 0:1. Trener Robert Pevnik s tem ni bil pretirano razočaran. „Tekma je bila v osnovi namenjena temu, da aktiviramo ekipo, ki bo v nedeljo začela prvenstvo, ostali igralci pa so dobili na voljo minutažo, ki je v nedeljo verjetno ne bodo. Tekma je pokazala, da smo dobro pripravljeni. Sedaj si želim, da dneve do srečanja s Celjeni dobro izkoristimo in se izognemo vsem morebitnim poškodbam," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik in se obrnil k tekmi s Celjani: „V slovenskih razmerah gre za zvezdniško zasedbo, imajo odlične posameznike z veliko individualne kakovosti. Temu se da zo-perstaviti le z moštveno kompaktno predstavo, s fanatično bojevitostjo in obenem pametno taktično postavitvijo - računamo na presenečenje proti favorizirani zasedbi Celja. Uvod je pomemben, vsaka točka šteje in štartamo na pozitiven rezultat." V Celju pa se medtem marsikaj dogaja, tik pred sezono je prišlo do menjave na trenerskem mestu. „Na to se ne smemo ozirati, zbrani moramo biti na svoje delo. Kakovost imamo, moramo le izkoristiti priložnosti, ki se nam bodo ponudile. Ja, iz Celja je odšel dosedanji trener in verjetno ga bo zamenjal Albert Riera ali morda celo kdo drug, ki bo zagotovo želel 'zbuditi' igralce. Gre za 'šok terapijo', obenem se vsi igralci želijo dokazati novemu trenerju, kar je povsem razumljivo. Na to pa moramo odgovoriti s pametno igro." Je prva postava, s katero se boste zoperstavili Celjanom, že izoblikovana? „Ne, imam še dve ali tri odprte dileme za postavitev na določenih položajih, kar se bo izkristaliziralo skozi zadnje dni pred tekmo. Verjamem, da bomo zadeli tudi glede Nogomet • 1. SNL Nogometaši v 1. slovenski ligi se bodo konec tedna podali v boj za novo lovoriko, za prvenstveno zmago v sezoni 2023/24. V zadnjih štirih letih so jo po vrsti osvojile štiri različne ekipe (Celje, Mura, Maribor in Olimpija), vsaj tri od teh (Mura bo težko konkurirala preostali trojici) si jo lahko realno priborijo tudi tokrat. Pri tem je Olimpija korak pred vsemi, lanska velika prednost v glavah tekmecev zagotovo še ni pozabljena. V novem maratonu bo zmaje 1. SNL, 1. krog: Aluminij - Celje (v nedeljo ob 20.15 v Kidričevem). Vstop je prost! dnevne forme in da bomo na igrišče postavili zmagovito kombinacijo," je zaključil Pevnik. Vsaka vrsta dobila po eno močno okrepitev V Kidričevem so se vse do zadnjega odločali glede okrepitev za novo sezono v 1. ligi, dolgotrajni pogovori in opravljene preizkušnje na treningih in tekmah pa so na koncu izluščili trojico posameznikov, ki so v tem tednu sklenili pogodbe z NK Aluminij. O prvem smo že poročali, gre za mladega hrvaškega igralca Marka vodil Portugalec Joao Henriques, ki je zamenjal Španca Alberta Riera. Nekaj sprememb je tudi v sami ekipi, odšli so Borde Crnomarkovic, Aldair Djalo in Mario Kvesič, zamenjali pa jih bodo Raul Florucz, Ahmet Mu-hamedbegovič, Nemanja Motika, Jorge Silva in Pedro Lucas. So pa kljub drugačnim napovedim za zdaj ostali Timi Max Elšnik, Svit Sešlar in Matevž Vodišek. Da Ljubljančani Atletika Čeh z dobro tehniko, a brez prave energije Stran 14 Atletika Anej do statusa najhitrejšega Slovenca Stran 14 Brkljača, ki je prišel iz Dinama in bo okrepil zvezno vrsto šumarjev. Pogodbo je podpisal tudi Aleksan-dar Zeljkovic, ki je v Kidričevem prisoten že od samega začetka priprav in je v rdeče-belem dresu odigral praktično vse pripravljalne tekme. Gre za visokega 24-letnega centralnega branilca, ki je nazadnje pod vodstvom trenerja Dušana Kosica igral za Tabor. V Sežani se ni pretirano naigral, a je kljub temu v vseh tekmo- pričakujejo sezono v dobri formi, so potrdili tudi z izločitvijo prvaka Latvi-je v prvem krogu kvalifikacij za Ligo prvakov. Maribor se je med premorom trudil zmanjšati razliko do prvakov, čeprav so izgubili prvega moža lanske sezone, Žana Vipotnika. Njegova selitev v Francijo je vsaj delno napolnila klubsko blagajno (govori se o približno treh milijonih evrov), bo vanjih na igrišču preživel več kot 700 minut. Po en gol je zabil na prvenstvu, pokalu MNZ in Pokalu Slovenije. Pred Taborom je igral za Beltince, avstrijska nižjeligaša Schaffern in SC Weiz II, kariero pa je začel v domačem Žalcu. Naslednji novinec je dokaj presenetljiv, saj gre za igralca, ki so ga imeli na meti številni prvoligaški klubi. To je visoki 20-letni napadalec iz Gambije Bamba Susso, ki je v pa težko nadomestiti njegov učinek na igrišču. Največ se pričakuje od izkušenega Alžirca Hillala Soudanija, ki je pred leti blestel v zagrebškem Dinamu, med novinci pa so še Xhuli-ano Skuka, Marko Kolar, Itsuki Urata in povratnik Blaž Vrhovec. Maribor so po izteku pogodb zapustili Rok Kronaveter, Rok Sirk in Rok Maher. V Celju, ki bo v nedeljo prvi tekmec Aluminija, se največ dogaja prav v zadnjih dneh, ko se je z mesta trenerja poslovil Roman Pilipčuk. Njegov naslednik naj bi bil Albert Riera, čaka se le še na uradno potrditev. Nekaj sprememb so grofje doživeli tudi v igralskem kadru, odšli so Žan Flis, Jon Špom, Ibrahim Kargbo in Grigorij Morozov, novinci pa so Ab-doul Bandaogo, Artem Bilji, Karlo Špeljak in Julien Lamy. V rumeno--modrem dresu bodo v Kidričevo prišli tudi Matjaž Rozman, Matic Vrbanec (oba sta podaljšala sodelovanje s Celjani), Vid Koderman in Nino Milič. JM lanski sezoni v dresu Vitanest Bilja v 2. ligi zabil kar 14 golov, s čimer je bil za Matejem Poplatnikom (24 golov) in Nikom Marinškom (21) tretji strelec lige. Kar 12 od teh je zabil v uvodnih 11 krogih, ko je tudi zasedal vrh lestvice strelcev. Kasneje se je njegov strelski pohod nekoliko ustavil, a je že s tem Biljam močno pomagal pri obstanku v ligi. Pred prihodom v Slovenijo je igral v Italiji, bil je član Pise. Aleksandar Zeljkovic: »Moje mnenje je, da v prvih tekmah ni favoritov« Kakšni so prvi vtisi o novi sredini? A. Zeljkovic: „Doslej sem nabral same izvrstne vtise: počutim se odlično, igralci in vsi v klubu so me dobro sprejeli, pogoji za trening so fantastični - vse je izvrstno. Upam in naredil bom vse, da bomo skupaj spisali lepo zgodbo. Želim si čim višje uvrstitve Aluminija in sem tudi prepričan, da nam bo uspelo." Odigral si kar nekaj prijateljskih tekem: kako gledaš na odigrana srečanja in celotne priprave? A. Zeljkovic: „Prvi cilj je bil, da se poskušamo čim bolj uigrati, obenem pa tudi to, da ostanemo zdravi in se ne poškodujemo. Oboje smo uresničili, tako da pripravljeni pričakujemo prvenstvo. Glede na dejstvo, da novi igralci še prihajajo, bomo na uvodnih tekmah v taktičnem smislu težko izgledali fantastični, a bomo poskušali to izboljšati iz srečanja v srečanje." V ekipo prinašaš tudi prvoligaške izkušnje iz Sežane. A. Zeljkovic: „V slovenskih in avstrijskih nižjih ligah sem naredil prve korake, nato pa sem postopoma prišel tudi do prve slovenske lige. To mi je uspelo s trudom in trdim delom, za naprej pa upam na podoben razvoj in da bo šla pot še višje." V obrambni vrsti je pri Aluminiju kar močna konkurenca. Kako gledaš na to? iPoiLuiajtz nat na ivthounzm ihtd CRADIOPTUJ IUI áfitetec www.radio-ptuj.si Športni park Kidričevo na široko odprt za gledalce Po ponovni uvrstitvi v 1. slovensko nogometno ligo so se pri NK Aluminij odločili za spremembo pri vstopninah. Večino srečanj si bo tako mogoče ogledati brezplačno, to bo veljalo za obračune z Bravom, Celjem, Domžalami, Kalcerjem, Koprom in Rogaško! Vstopnina 10 evrov bo tako ostala le na srečanjih z Mariborom, Olimpijo in Muro. „S to odločitvijo želimo v NK Aluminij nogometno igro in izkušnjo 1. lige približati vsem privržencem rdeče-belih, ki ste nam stali ob strani v lanski sezoni, ko smo se ekspresno vrnili med slovensko nogometno elito. Vstopnina v novi sezoni Prve Lige Telemach bo v višini 10 evrov veljala le za obračune proti Mariboru, Muri in Olimpi-ji, in sicer zaradi večjih stroškov organizacije teh tekem," so sporočili iz NK Aluminij. A. Zeljkovic: „Konkurenca znotraj ekipe je zdrava in sem vesel, da je tukaj v Kidričevem tako močna, saj je to zelo pomembno za razvoj vsakega posameznika in za uspeh ekipe. Vsi se moramo truditi in dokazovati iz tedna v teden, iz treninga v trening in iz tekme v tekmo, da lahko trener nato izbira med nami in se odloča glede na opravljeno." V nedeljo prihaja v goste ekipa Celja, ki velja za enega izmed favoritov za najvišja mesta. A. Zeljkovic: „Moje mnenje je, da v prvih tekmah ni favoritov. Vsi prvoligaši smo igrali prijateljske tekme večinoma s tujimi ekipami, ki so tukaj na pripravah, tako da nihče še nima pravega občutka o moči domačih tekmecev - šlo bo bolj za 'tipanje terena'. Obenem pa sem prepričan, da bomo kot ekipa izgledali dobro. Težko bi rekel kaj konkretnega o ekipi Celja in o dogajanju pri njih; res smo povsem osredotočeni na svoje delo in smo vpeti v svojo zgodbo. Seveda pa bomo enako dobro pripravljeni na njih in nato tudi vsakega naslednjega tekmeca." Jože Mohorič 1. SNL, razpored 1. kroga, v soboto ob 17.30: Mura -Domžale, Bravo - Rogaška; ob 20.15: Koper - Olimpija; v nedeljo ob 17.30: Kalcer Radomlje - Maribor; ob 20.15: Aluminij - Celje. Foto: Črtomir Goznik Aleksandar Zeljkovic je novi clan Aluminija, s šumarji je sklenil dvoletno pogodbo. Olimpija pred vsemi, Maribor in Celje bosta prežala iz ozadja 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 21. julija 2023 Atletika • Kristjan Čeh Z dobro tehniko, a brez prave energije Kristjan Čeh se je v zadnjih dveh tednih mudil v domačih krajih, po zmagi na državnem prvenstvu v Velenju se je posvetil treningu v matičnem klubu na Ptuju. Naslednja pomembna postaja v letošnji sezoni je nedeljski miting diamantne lige v Londonu, še pred tem pa je najboljši slovenski športnik lanskega leta nastopil na mitingu zlate serije Svetovne atletike na Madžarskem. Tokrat ni stopil na najvišjo stopničko ... Svetovni prvak je v Szekesfeher-varju na Madžarskem z rezultatom 67,60 metra osvojil tretje mesto in drugič v sezoni ni zmagal. Prvi je bil olimpijski zmagovalec Daniel Stahl, nekdanji svetovni prvak je vrgel 68,98 m. Drugo mesto je zasedel Litovec Andrius Gudžius (67,66 m), bronast na lanskem SP ter nekdanji Miting zlate serije na Madžarskem, rezultati v metu diska: 1.. Daniel St hl (Švedska) 68,98 m 2. Andrius Gudžius (Litva) 67,66 m 3. Kristjan Čeh (Slovenija) 67,60 m 4. Mykolas Alekna (Litva) 67,21 m 5. Matthew Denny (Avstralija) 63,23 m 6. Simon Pettersson (Švedska) 59,93 m 7. Janos Huszak (Madžarska) 56,80 m 8. Robert Szikszai (Madžarska) 56,53 m evropski (2018) in svetovni prvak (2017). Četrti je bil lanski evropski prvak Mykolas Alekna iz Litve (67,21 m). „Nisem razočaran. Bila je dobra tekma v izjemni konkurenci, pogoji za nastop in krog za izmet so bili zelo dobri. Čutil sem, da sem tehnično mete izvedel dobro, a sem bil istočasno brez prave energije in moči. Z mano ni bilo trenerja Gerda Kan-terja, drugi trener me je gledal in mi potrdil, da sem imel dobro tehniko. Poznalo se mi je, da sem dva tedna doma vadil v zelo vročih pogojih. Se- daj grem v Estonijo, potem pa se celotna moja ekipa na čelu s Kanterjem seli v London na tekmo diamantne lige," je povedal Čeh. Po prvi seriji je bil tretji, ko je vrgel 65,44 m. Pred njim sta bila Stahl (66,30 m) in Gudžius (64,55 m). Stahl je v drugi seriji še popravil svoj dosežek na 68,98 m. Gudžius je s 67,66 m še vedno ostal pred Čehom, ki je drugič vrgel 67,60 m. Vodilni trojici se je po polovici tekme s svojim tretjim metom, ki je meril 67,21 m, zelo približal Alekna. Slovenski rekorder je v naslednjih dveh serijah nadaljeval s 65,43 in 63,74 m in ostal tretji. Stahl je tretjič in četrtič ostal brez veljavnega meta, prestopil je še Alekna v četrti seriji, tudi Gudžius pa ni izboljšal svojega dosežka. Peta serija je prinesla tretji zaporedni neveljavni met Stahla, drugega Alekne in prvega Gudžiusa, Čeh pa je s 65,89 m ostal tretji. V šesti seriji so tekmo zaključili s 60,94 m Alekna, s 63,20 m Čeh in s 66,38 m Gudžius, Stahl pa je ostal le pri dveh veljavnih metih, a je bilo to dovolj za zmago v izjemni konkurenci. „Stahl je imel le dva veljavna meta, v preostalih je disk letel v zaščitno mrežo. A je zelo dobro pripravljen, veliko bolje kot lani. Gudžiu-sa tudi ne gre podcenjevati, podobno je bilo že lani, a ni čisto na vrhu. Alekna je bil drugič letos na tekmi v Evropi, drugič sem ga premagal. A je bil utrujen po dolgi sezoni na ameriški univerzi," je največje tekmece opisal Čeh. Prvič je bil brez zmage v sezoni v Turkuju na Finskem 13. junija, ko je zasedel drugo mesto (68,67 m), tudi tedaj je bil najboljši Stahl (70,38 m). A je Čeh od lanske sezone nepora-žen v diamantni ligi, v Stockholmu je 2. julija z 69,83 m dosegel osmo zaporedno zmago na teh najpresti-žnejših mitingih. Nova diamantna tekma ga čaka v nedeljo v Londonu. „V Londonu se spet nadejam vrhunskih metov" „Po Londonu, kjer se nadejam novih vrhunskih metov, bom odšel v Estonijo na priprave za svetovno prvenstvo v Budimpešti čez mesec dni. Najprej bo potrebna regeneracija, šele potem bo sledil proces treninga, ki mi je manjkal v seriji tekem v zadnjem času. Manjka mi energije, imam pa še vedno dobro tehniko in na tem bom gradil. Tekem ne bom imel po Londonu, le trening tekmo 10. avgusta v Estoniji, deset dni pred kvalifikacijami na SP. Ne bi bilo dobro, če bi šel na SP brez tekme v me- secu dni," je dodal Čeh. Organizatorji diamantne lige v Londonu so met diska znova izpostavili kot eno izmed paradnih disciplin, v osredje so postavili Čehovo serijo nepremaganosti na mitingih najvišjega nivoja in njegovo rivalstvo s Stahlom. A ne gre podcenjevati tudi ostalih tekmovalcev, med katerimi pa tokrat ne bo Mykolasa Alekne. sa, M Atletika • Anej Čurin Prapotnik, AK Ptuj Anej do statusa najhitrejšega Slovenca Foto: Črtomir Goznik Anej Čurin Prapotnik: „Realni cilj na EP je bil nastop v finalu teka na 100 metrov. Žal mi to ni uspelo, kakor mi žal tudi ni uspelo uresničiti drugega velikega cilja, to je izboljšati osebni rekord." Načrtno in zavzeto delo pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja je Aneja Čurina Prapotnika postavilo na mesto najhitrejšega Slovenca. Mladi šprinter je to v tej sezoni nekajkrat dokazal, na mitingu v Gradcu pa se je spustil do svojega novega mejnika v teku na 100 metrov, ki znaša 10,27 sekunde. Gre za odličen rezultat, s katerim se je član Atletskega kluba Ptuj odpravil na evropsko prvenstvo za mlajše člane do 23. leta starosti, ki je bilo v Espoou. Na Finskem je tekmoval poškodovan in je s časom 10.63 s osvojil 19. mesto v Evropi. Njegove želje so bile postavljene višje in tudi realno je sodil višje, a tokrat ga je na poti do želenega nastopa v finalu zaustavila poškodba. Po vrnitvi iz severa Evrope smo za kratek čas ustavili mladega atleta, ki je spregovoril o prvenstvu na Finskem, svojem najhitrejšem teku do sedaj in nastopih v tej sezoni. Kako so potekale priprave za nastop na evropskem prvenstvu v atletiki za mlajše člane? A. Čurin Prapotnik: „Priprave so bile usmerjene tako, da bi na Finskem prišel v top formo in da na evropskem prvenstvu odtečem svoj najboljši rezultat. Do nastopa na ekipnem evropskem prvenstvu na Poljskem sem bil v odlični formi. Po prihodu domov sem prvi trening še opravil normalno, na drugem pa sem komajda še lahko tekel, saj me je nekaj zategnilo v predelu trebuha. Od tistega trenutka naprej mi je žal forma padla in izgubil sem pravi občutek za tek." Ne glede na poškodbo ste se pre- izkusili na evropskem prvenstvu. Kako gledate na svoj nastop? A. Čurin Prapotnik: „Moj nastop je bil daleč od takšnega, kot sem si ga želel. Poškodba me je ovirala tako fizično kot tudi mentalno. Pri teku me je vsak korak bolj bolel in zato nastopa nisem opravil, kot sem ga načrtoval. Zame je bila ta tekma na Finskem eno veliko razočaranje, saj sem si v glavi dopovedoval, da lahko tečem svoj osebni rekord in pridem do finalnega nastopa. Na koncu sem s časom 10,63 sekunde osvojil 19. mesto, kar je precej manj, kot sem sam pričakoval." Kakšen je bil vaš glavni cilj na evropskem prvenstvu? A. Čurin Prapotnik: „Realni cilj je bil nastop v finalu teka na 100 metrov. Žal mi to ni uspelo, kakor mi žal tudi ni uspelo uresničiti drugega velikega cilja, ki je bil ta, da bi na Finskem postavil svoj novi osebni rekord. Želja je namreč bila, da bi tekel blizu časa 10,20 sekunde." V Gradcu ste dosegli osebni rekord 10,27 sekunde. Kakšen je spomin na ta vaš rekordni tek na 100 metrov? A. Čurin Prapotnik: „Tek je bil dober, a sem imel v njem še veliko rezerve. Ob meni so tekli nekateri zelo hitri atleti, ki so tekli tudi pod desetimi sekundami. To se mi je zgodilo prvič, da sem tekel s tako hitrimi sprinterji in to je bila zame nova dobra izkušnja. Hitrejši atleti so me malo ponesli in občutek je bil boljši kot na večini tekem, ko v ospredju tečem sam. V tem teku sem videl, koliko mi dejansko še manjka do odličnih sprinterjev." Zmagali ste tudi na državnem prvenstvu: kaj vam pomeni, da ste najhitrejši Slovenec? A. Čurin Prapotnik: „Moj tek v Velenju pred slabima dvema tednoma je bil 10,41 sekunde in je bil kljub poškodbi dovolj za zmago na državnem prvenstvu, sem pa se moral zelo potruditi. To, da sem najhitrejši Slovenec, je zame neka čast in potrditev dobrega dela." Kaj vas še čaka v tej sezoni? A. Čurin Prapotnik: „Sedaj moram najprej sanirati poškodbo, potem pa bova z Gorazdom Rajherjem, ki je zelo dober trener, naredila načrt za naprej. Želim si, da bi se še v tej sezoni vrnil vsaj na te odtečene čase, ki sem jih že dosegel, morda pa lahko še izboljšam svoj osebni rekord. Iz tekmovalnega vidika pa bom mogoče tekmoval na mitingu v Mariboru in na Atletskem pokalu Slovenije." David Breznik Povečan obseg treninga in izboljšana testiranja na vseh področjih Komentar Gorazda Rajherja: „O njegovem razvoju do trenutnih 10,27 sekunde na 100 metrov ne moreva brez besed o lanski sezoni. Sezoni, v kateri je Anej naredil velik korak naprej in se je spustil pod mejo 10,50 sekunde (10,38 s, op. a.). Ampak tudi to ni dovolj, pogledati je treba v zimsko sezono tega leta in si tako predstaviti njegov napredek. Tako je tudi letos, vse se je začelo v zimski sezoni, ko smo se odločili za polprofesionalen načrt in temu sledili vse do poletja. Zimska sezona se je odvila po načrtih, čeprav nerad govorim o rezultatih, pa vseeno smo se v letošnji zimi spustili pod mejo 6,70 sekunde in zimski del zaključili pri 6,67 s na 60 metrov. Razlog tega napredka je - kot že rečeno - povečan obseg treninga in s tem izboljšana testiranja na vseh področjih. Izboljšali smo razumevanje starta in startnega pospeška, sledili razvoju hitrosti po distanci in se spopadli z njenim ohranjanjem do konca. Vse to pa je bil le uvod v sezono, kjer smo morali povečati obseg daljših razdalj, saj je tek na 60 metrov eno, tek na 100 metrov pa drugo poglavje. Želeli smo 10,25 s> trenutno smo na 10,27 sekunde, in če se 'motor ne bi pokvaril', bi mogoče to tudi dosegli. Urnik tekmovanj je bil natrpan, vse v smeri najboljšega nastopa na najpomembnejšem tekmovanju v tem letu na Finskem. A se nam nekaj ni izšlo... Težko je določiti krivca. Sam vidim tri minuse: mogoče napaka v stopnjevanju forme, mogoče ta bolečina v predelu trebuha, mogoče trema ... Nastop na Finskem bomo vzeli kot dobro izkušnjo in kot nabiranje kilometrov na pomembnih tekmah." OFEM 2023 v Mariboru Na OFEM 138 mladih slovenskih športnikov Olimpijski komite Slovenije (OKS) je določil končno listo mladih športnikov, ki bodo Slovenijo zastopali na bližnjem Olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v domačem Mariboru. V slovenski ekipi je kar 138 mladih, ki se bodo med 23. in 29. julijem za odličja pomerili v vseh 11 športih. Slovenska reprezentanca je ena izmed največjih, saj skupno šteje 196 članov. Gre za najštevilčnejšo reprezentanco v samostojni Sloveniji, ki je kadarkoli nastopala na poletnem OFEM. Na Štajerskem se bo predstavilo 71 športnic in 67 športnikov. Stadion Ljudski vrt pospešeno dobiva novo začasno podobo in se spreminja v največji oder v državi, ki bo gostil skupno 3.617 članov reprezentanc. Organizatorji obljubljajo spektakularen začetek, ki si ga bo možno ogledati v živo in v neposrednem prenosu na nacionalni televiziji. OFEM je projekt, ki se izvaja pod okriljem Evropskih olimpijskih komitejev (EOC). Gre za 50 držav Stare celine, ki se na vsaki dve leti srečujejo na poletnem in zimskem festivalu. Slovenija se teh tekmovanj udeležuje že od vsega začetka leta 1991 v Bruslju. Foto: Črtomir Goznik Andraž Rajher (Atletski klub Ptuj) ima v Mariboru možnost za dober rezultat. Zraven tudi športniki iz Spodnjega Podravja Tudi iz Spodnjega Podravja bo v Mariboru nastopilo nekaj športnikov. Med individualnimi športi sta to atleta AK Ptuj Andraž Rajher (kladivo, disk) in Taja Pučko (troskok), iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj pa bo zraven Hana Jeromel, nastopila bo tako na enodnevni dirki kot kronometru. Nika Milošič bo članica mlade odbojkarske izbrane vrste, Blaž Majhen iz RK Jeruzalem pa bo del rokometne reprezentance. sta, JM _ Foto: OZS Nika Milošič (Odbojkarski klub Formis) petek • 21. julija 2023 Šport Štajerski 15 Rokomet • RKJeruzalem Ormož Igralski mozaik Jeruzalema je sestavljen V tem tednu je uprava ormoškega Jeruzalema končala s sestavo igralskega mozaika za sezono 2023/24. „Za zaključek prestopnega roka smo opravili še dva mednarodna prestopa dveh mladih nadarjenih igralcev letnika 2005 iz Hrvaške. Gre za levega in srednjega zunanjega Borno Srago (Varaždin) in desno krilo Luka Udeta Tkalčeca (Čakovec). Omenjena igralca sta lani kljub svoji mladosti izstopala v tretji članski hrvaški ligi in bila po povprečju doseženih golov na tekmo najboljša strelca lige. Med svojimi vrstniki letnika 2005 pa gre za odlična mlada igralca. Seveda je prestop iz tretje hrvaške v prvo slovensko ligo izjemno težak in šele priprave bodo dale odgovor na vprašanje, ali bosta fanta kandidirala za ekipo Jeruzalema ali ekipo Velike Nedelje v 1. B-ligi. Z njima smo želeli okrepiti predvsem našo mladinsko ekipo, ki ima letos cilj vrnitev v 1. mladinsko ligo. Tako smo v klub pripeljali pet igralcev, ki bodo prvič oblekli ormoški dres: Ranfl, Jerenec, Sraga, Ude Tkalčec in Blagotinšek. V staro jato pa so se vrnili Mlač Černe, T. He-bar in Sok. Menim, da imamo boljšo ekipo kot lani, predvsem v obrambi. Vendar trenutno govorim o ekipi, ki je na listu papirju, kako se bo ta ekipa obnašala in odražala na parketu, pa bo jasno že v prvih dveh ali treh mesecih. Upamo na najboljše. Mesec dni priprav bo dal končen odgovor na vprašanje, kdo bo v prvem delu prvenstva nosil dres Jeruzalema ali pa se preselil k Veliki Nedelji," je o igralskem kadru spregovoril predsednik kluba Mladen Grabovac. Ker je ekipa zelo spremenjena, čaka ogromno dela tudi strokovni štab. „Način igranja, ki smo ga Foto: Črtomir Goznik Jan Mlač Černe prakticirali v preteklosti, pri tej ekipi enostavno odpade. V preteklosti smo v napadu zaradi dolgoletnega skupnega igranja številnih igralcev igrali skoraj miže. V zadnjih dveh sezonah smo izgubili tri odlične strelce: Bojana Čudiča, Tilna Kosija in Nika Čiroviča. Čudičeve zadetke sta lani pokrpala prav Kosi in Čirovič (skupaj sta dosegla 260 zadetkov). Letos računamo, da ne bomo imeli izrazitega strelca v zunanji liniji, ampak da se bodo zadetki enakomerno porazdelili med pet do šest igralcev. Nova ekipa se bo morala zelo potruditi v napadu in se čim prej ujeti oz. uigrati. V obrambi pa menim, da bomo bistveno boljši kot v preteklosti in glavni cilj nam bo, da Nogomet • NK Hajdina Hajdinčani želijo biti konkurenčni , i« .v## i« • tudi v višji ligi Hajdinski nogometaši so si z naslovom prvakov v Super ligi priborili vstopnico za nastopanje v 3. slovenski ligi vzhod. Trener Miran Emeršič je na uvodnem treningu 3. julija pozdravil petnajst »znanih« igralcev, kar pomeni, da jedro ekipe ostaja enako kot v pretekli sezoni. Uradno klub še ni zabeležil nobenega odhoda, so pa zabeležili prihode štirih igralcev. Gre za prave okrepitve. Ti igralci so Tomaž Gojkošek, Daniel Ljubec, Kristian Lipavšek in Urban Tomanič. Prvi trije so izkušeni igralci, ki so v zadnji sezoni igrali v Podvincih oz. Cirkulanah, medtem ko zadnji prihaja iz Gerečje vasi. Vsi igralci so zavzeto začeli priprave in v prvem tednu so imeli tri uvajalne treninge, medtem ko bodo do začetka prvenstva v glavnem imeli po štiri obveznosti na teden. Izkušeni trener Miran Emeršič postopoma nadgrajuje trenažni proces, ki je sestavljen iz vaj za osnovno vzdržljivost in nogometnih prvin. Za zdaj trenirajo po zastavljenem načrtu, v katerega imajo do začetka nove sezone vključenih pet prijateljskih tekem. Dve so že odigrali, z Dravinjo so izgubili 1:2, mladince Kety Emmi & Impol Bistrice pa so ugnali z izidom 7:3. V koledarju tekem imajo še tri, ki bodo 21. julija s člani Kety Emmi & Im- Igralski kader za sezono 2023/24: Tomislav Balent, Filip Ranfl, Aleš Zemljič, Žan Firšt Šeruga (vratarji); David Bogadi, Žiga Borko, Tjaš Notersberg (leva krila), Rok Žuran, Gašper Pungar-tnik, Filip Jerenec, Jan Mlač Černe, Borna Sraga (levi zunanji), Gašper Hebar, Miha Kol-mančič, Aljoša Munda, Tit Gra-bovac (srednji zunanji), Tinček Hebar (desni zunanji), Tadej Sok, Staš Krabonja, Luka Ude Tkalčec (desna krila), Blaž Fergola (poškodovan), Denis Škrinjar, Sebastjan Vin-cek, Anže Blagotinšek, Teo Šulek, Žan Toplak, Blaž Majhen (krožni napadalci). K.. V .U/Ji.Wl tll v ■ fZSt^f* i. i MiaaDcmitvo LESKOM* Foto: RK Jeruzalem Ormož Tadej Sok dobro igro v obrambi nadgradimo z lahkimi goli iz protinapadov. Prav ti lahki goli so nam manjkali v preteklosti pri doseganju še višjih uvrstitev. Jaz sam in celoten strokovni štab se že veselimo nove sezone, ki bo že zaradi novega igralskega kadra popolnoma drugačna od minulih," je o pričakovanjih pred začetkom priprav povedal trener Jeruzalema Saša Pra-potnik. Po zadnjih informacijah se lahko zgodi, da bo ekipo zapustil krožni napadalec Denis Škrinjar, ki si išče nov klub, saj ni zadovoljen s ponujeno minutažo. „Škrinjar ima proste roke in si lahko ob odškodnini, ki pripada našemu klubu, najde novi klub. Zadnje, kar si želimo, je, da imamo v slačilnici nezadovoljnega igralca. Je pa dejstvo, da si mladi fantje prehitro ustvarijo mnenje, da si na lepe oči zaslužijo večjo minutažo na igrišču. Za vse v življenju se je treba potruditi, nič ti ni dano, nič ne pade iz 'lufta' - v športu pa še najmanj. Treba se je skozi celo življenje na vseh področjih boriti za svoj položaj," je še o morebitnem odhodu povedal predsednik Grabovac. V sezono s kar enajstimi mlajšimi selekcijami V sezono bodo Ormožani letos pri mlajših selekcijah krenili s kar enajstimi ekipami. Mladinci bodo napadali vrnitev v 1. mladinsko ligo. Pri kadetih bosta letos v državnem prvenstvu nastopali dve ekipi, ki bosta sestavljeni iz igralcev Jeruzalema in Velike Nedelje. Ekipa Jeruzalem/V. Nedelja (letniki 2007/08) bo napadala preko kvalifikacij uvrstitev v 1. kadetsko ligo. Ekipa V. Nedelja/Jeruzalem (letniki 2008/09) bo zaigrala v 2. ligi. Starejši dečki A (letniki 2009), lanskoletni državni podprvaki, bodo tudi letos poskušali ujeti Final 4. Tudi starejši dečki B (letniki 2010/11) bodo letos tekmovali z dvema ekipama: prva bo igrala pod imenom Jeruzalem/M. Gorišnica, druga pod imenom M. Gorišnica/Jeruzalem. V sezono bosta krenili še ekipi mlajši dečki B (2012/13) in mlajši dečki C (2013/14) ter selekcija mini rokometa, ki bo igrala regijsko ligo. Sestavljali jo bodo Jeruzalem Ormož, Velika Nedelja in Moškanjci Gorišnica. V klubu bodo imeli tudi dve selekciji deklet. Te bodo igrale za starejše deklice A (letnice 2009/10) in starejše deklice B (2010/11), in sicer oboje pod imenom M. Gorišnica/Jeruzalem. „Kot vidite, bomo pri mlajših selekcijah sodelovali s sosednjima kluboma Velika Nedelja in Moškanjci Gorišnica. Le tako imamo dovolj velik bazen igralk ter igralcev, da se lahko enakovredno kosamo z največjimi klubi v državi. Obenem bo priložnost za igro dobilo večje število igralcev kot običajno, na račun igranja jih bo cel kup ostalo v tem prelepem športu, namesto da zaradi pomanjkanja igralnih minut pustijo rokomet. Pred nami je že zaradi številčnosti otrok ter celotne organizacije prevozov in tekem težka sezona. V prvi vrsti še vedno iščemo kakovostne trenerje iz okolice, kjer smo popolnoma podhranjeni. Tudi tukaj se - podobno kot pri igralcih - spogledujemo s trenerji iz Hrvaške," je še o velikem problemu v ormoškem klubu glede trenerjev povedal predsednik Gra-bovac. Uroš Krstič Motokros • Boštjan Renko »Lahko razvije že zelo veliko hitrost, manjka pa mu tekmovalni ritem« pol Bistrica, 29. julija s Podvinci in 5. avgusta z Bočem iz Poljčan. Tekmeci našega novega tretjeligaša so torej znani, prav tako kot cilji, o katerih je Emeršič povedal: „Vsak prestop v višjo ligo je težak in zato je naš glavni cilj obstanek v ligi. Prav tako pa si želimo biti konkurenčni na vsaki tekmi in se na vsaki tekmi pokazati v najboljši luči." Pred začetkom prvenstva se želijo na Hajdini okrepiti še s kakšnim igralcem in nato z močno zasedbo dobro startati v višjem rangu tekmovanja. David Breznik liHi Foto: Črtomir Goznik Nogometaše Hajdine bo tudi v novi sezoni vodil trener Miran Emeršič. Tim Gajser je z nastopom v češkem Loketu prebil led ob vrnitvi po poškodbi in z doseženim sedmim mestom potrdil visoka pričakovanja. Z njim je bil na Češkem tudi kondicijski trener Boštjan Renko, ki ni skrival navdušenja ob Timovi vrnitvi. „Vzdušje ob progi je bilo vrhunsko, saj so navijači že komaj čakali, da se Tim znova priključi karavani. Na progi se je Tim kar dobro odrezal in smo lahko zadovoljni s prvim dirkaškim vikendom. Na prvem prostem treningu je imel tretji najhitrejši čas, v vožnji na čas, kjer se gre za izbiro mest na kvalifikacijah, pa je bil celo za sekundo hitrejši od vseh, kar je bilo fantastično. V samih kvalifikacijah je imel malo smole s štartom in ni bil povsem v ospredju, a se je v nadaljevanju dobro držal. Sama proga je bila zelo zahtevna in nepredvidljiva, bolj kot ne je idealna samo ena linija. Ni se spuščal v pretirano tveganje in je kvalifikacije končal kot šesti. Tudi v nedeljskih vožnjah v konkurenci je bilo super, čeprav ga je na prvi dirki kar močno oviral airpump. Vedeli smo, da se to lahko zgodi, a smo upali na manjši obseg - roke mu je kar močno 'zategnilo'. Tako dirke zaradi bolečin v rokah ni mogel odpeljati po željah. Že v drugi vožnji je bilo boljše in končno sedmo mesto je zelo zadovoljivo. Izvedel je tudi nekaj prehitevanj, a brez prevelikega tveganja, tako da smo v celoti gledano zelo zadovoljni z opravljenim. Lahko razvije že Navijači so že težko čakali na vrnitev Tima Gajserja v karavano najboljših motokrosistov sveta. zelo veliko hitrost, treba pa bo še računam na še boljše nadaljevanje," ujeti pravi tekmovalni ritem. Ko se je povedal Renko. bo to zgodilo, bo znova v vrhu. Kot Konec tedna se bodo najboljši njegov kondicijski trener pa sem motokrosisti sveta merili v Belgiji. zelo zadovoljen s tem začetkom in JM Foto: MXGP 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 21. julija 2023 Rokomet • SP gluhih na Danskem Žiga s Hrvaško do tretjega zaporednega zlata Ptujski rokometni vratar Žiga Bedenik že nekaj let nastopa v dresu hrvaške reprezentance gluhih na največjih svetovnih tekmovanjih, nazadnje se je mudil na Danskem, kjer je med 2. in 15. julijem potekalo svetovno prvenstvo. Žiga se je skupaj s „kockastimi" znova veselil najvišjega mesta in osvojitve naslova svetovnih prvakov - že tretjega zaporednega! V skupinskem delu so bile tekmice hrvaške izbrane vrste reprezentance Nemčije, Kameruna (na tekmovanje ni prispela zaradi težav z vizami, podobno kot Kenija), Turčije, Danske in Srbije, prav vse pa so hrvaški roko-metaši prepričljivo dobili. Sledil je zaključni del prvenstva in boji na izpadanje. Kot zmagovalci predtekmovanja so se „vatreni" merili s četrtouvrščeno ekipo predtekmovanja Srbijo. Tudi v drugo so bili Žiga Bedenik z osvojeno trofejo Žiga in druščina suvereni, zmagali so z izidom 30:13, tudi ob veliki pomoči našega vratarja. V drugem polfinalu so se merili Nemci in Turki, uspešnejši so bili prvi. ■ . NTtJ^'^ V- Finalni obračun med hrvaško in nemško izbrano vrsto je spremljala lepa kulisa, polna dvorana navijačev v Ko-penhagnu. Tekma je bila izenačena in napeta, na koncu pa so svojo pre- Veselje ob osvojitvi naslova svetovnih prvakov je bilo veliko. Plavanje • Prvenstvo Slovenije za mlajše kadete Ptujski plavalki do novih osebnih mejnikov Plavalna zveza Slovenije in konzorcij ljubljanskih plavalnih klubov je skupaj izvedel Moštveno in posamično državno prvenstvo za mlajše deč- ke in mlajše deklice v plavanju. Glede na predhodno dosežene rezultate in izpolnjene norme je na tekmovanju skupno nastopilo 250 plavalcev iz 22 Foto: arhiv PK Terme Ptuj Rebeka Pečnik in Marija Majcen sta nastopili na državnem prvenstvu v Ljubljani. moč uveljavili igralci hrvaške izbrane vrste in na koncu slavili z izidom 28:22. Veselje se je lahko začelo ... „Pred svetovnim prvenstvom smo opravili naporne tritedenske priprave, izvedene so bile na pravi profesionalni ravni in s precejšnjo mero odpovedovanja vseh, ki so kakorkoli povezani z reprezentanco. Na srečo so minile brez poškodb, kar je bil tudi dokaz sistematskega dela. Odigrali smo tudi nekaj pripravljalnih tekem, kar nam je prav tako pomagalo do odlične pripravljenosti. Na Danskem smo bili lepo sprejeti, tudi sam turnir je bil dobro organiziran. Nastopile so praktično vse najboljše ekipe sveta, zato je uspeh toliko večji. Najtežja je bila finalna tekma z Nemci, ki so jo tekmeci odigrali povsem drugače kot v skupinskem delu in smo imeli zares veliko dela. Na srečo nam je na koncu uspelo slaviti zmago, ki nam vsem res veliko pomeni. To je še ena nepozabna izkušnja, ki mi bo za vedno ostala v spominu in sem zanjo zelo hvaležen. Zelo sem srečen, da sem s to ekipo v treh letih osvojil vse pomembne naslove, evropskega, na olimpijadi gluhih in sedaj svetovnega. Ponosen sem na to ekipo, na trenerje, maserje, na drugi strani pa bi se rad za podporo zahvalil družini, prijateljem in navijačem," je po vrnitvi v Slovenijo povedal Žiga. JM Žiga Bedenik med akcijo V prostih dnevih so se rokometaši sproščali ob ogledu danskih znamenitosti. SUPER ŠPORTNA KOMBINACIJA Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO. klubov. Dve svoji predstavnici je imel tudi Plavalni klub Terme Ptuj. Rebeka Pečnik in Marija Majcen sta se na prvenstvo v Ljubljani intenzivno pripravljali pod vodstvom trenerja Bernarda Veršiča. Ta je po tekmovanju podal oceno nastopov svojih mladih varovank: „Dekleti sta odlično odplavali in dokazali, da ob dobrem treningu pridejo tudi dobri rezultati." Dosežena uvrstitev ni bila prioritetnega pomena, ampak je bila glavna želja ali cilj odplavati najboljše osebne čase. Rebeka Pečnik je plavala v disciplinah 50, 100 in 200 metrov prsno in v vseh izboljšala osebne rekorde. V disciplinah 50 in 200 metrov prsno je dosegla tudi normi za državno prvenstvo naslednje leto. Marija Majcen je plavala v disciplinah 50 in 200 metrov prsno in prav tako v obeh izboljšala osebni rekord. David Breznik zv&Dm STOPAJO V OSPREDJE i »¿¿»T¡3 r 23 «o R°na«o A <— v <5s m** DNEVNIK EKIPA Z BREZPLAČNO m Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator od 3. 7. do 21. 7. 2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog. Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si. Mercator Sr t sport@radio-tednik.si vrtni WjI1J petek • 21. julija 2023 Na sceni Štajerski 17 Gorišnica • Pri sv. Marjeti niže Ptuja se ponašajo z najmlajšim organistom Pri petnajstih letih cerkveni organist in vodja zbora Anže Čeh iz Gorišnice je že pri osmih letih začel igrati orgle. Ta instrument ga je popolnoma prevzel, predvsem zaradi zvoka. Zelo dobro se spominja trenutkov, ko je na koru cerkve prvič zaigral občestvu. Že vrsto let je organist v domači fari, lani pa je prevzel še vodenje mešanega cerkvenega pevskega zbora. Med drugim je tudi gasilec in član Prosvetnega društva Ruda Severja Gorišnica. Anže je tudi precej spreten reto-rik. Zaupal mi je, da so ga orgle začele zanimati že v ranem otroštvu, tudi njegov stric iz Trnovske vasi je organist. Anžetov oče je nekaj časa prepeval v cerkvenem zboru in nonetu. »Ko sem bil v drugem razredu, so me pripeljali na kor in sem z navdušenjem spremljal igranje organista. Takrat sem sicer že obiskoval učne ure klavirja v glasbeni šoli v Dornavi. V zelo kratkem času sem se naučil prvo cerkveno pesem in jo zaigral na zahvalno nedeljo. Nato pa sem znanje iz leta v leto nadgrajeval. Letos sem uspešno zaključil drugi razred orglarske šole v okviru Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju,« je povedal Anže, ki ga je za glasbo navdušil tudi profesor glasbe Aleš Pevec. Pred tem je moral sicer uspešno zaključiti še štiri razrede klavirja, kar je pogoj za vpis v orglarsko šolo. Njegov profesor je Luka Gojkošek. Pri orglah ga najbolj privlači zvok, pa tudi veličina, saj gre za kraljico glasbil. Najbolj fascinantno pa je po njegovem mnenju to, da lahko človek z igranjem na orgle obudi cel orkester glasov. Anže je izjemno talentiran, kljub temu pa brez redne vaje ne gre. Z župnikom Ivom Holobarjem zelo dobro sodelujeta, saj lahko dostopa do orgel, kadarkoli želi oz. ima čas. Komaj čakal, da preizkusi nove orgle Z velikim zanimanjem je spremljal tudi postavitev novih orgel, ki jih sedaj pozna do dna »duše«. Nove pridobitve se je zelo veselil in je komaj čakal, da jo bo lahko preizkusil. »Res sem navdušen nad njihovim zvokom. Prejšnje orgle so bile pnevmatske, sedaj pa imamo mehanske, kar pomeni, da je način pridobitve zvoka drugačen. Ker gre za izjemno vrednost instrumenta, je treba z njim ravnati skrbno in spoštljivo. V veliko čast in ponos mi je, da lahko igram na tako čudovito glasbilo,« je povedal Anže in dodal, da lahko na orgle igra tako skladbe iz časa romantike, baroka, renesanse kot tudi moderne. Njemu je najljubše igranje preludijev, ki so še posebej primerni ob različnih svečanostih. Ker ob Anže Čeh je našel veselje in zadovoljstvo v igranju orgel. vseh nedeljah in praznikih z igranjem spremlja obred svete maše, se največ posveča igranju liturgič-ne oz. cerkvene glasbe. Pri igranju na orgle ga poleg družine spodbujajo ter podpirajo njegovi sošolci in prijatelji. Slednji so z veseljem pomagali pri demontaži starih orgel, kar jim bo ostalo za vedno v prav posebnem spominu. Pred slabim letom in pol je sprejel še vodenje cerkvenega mešanega pevskega zbora. To vlogo opravlja zelo resno in odgovorno, hkrati pa priznava, da od pevcev zahteva resno delo in sodelovanje na vajah. Njegov največji zgled je profesor glasbe Ernest Kokot, ki je zbor vodil deset let, prav tako je izjemen organist. »Zelo sem mu hvaležen za vse napotke in res se skušam čim bolj zgledovati po njem, prav tako mi je zelo blizu njegov način dela. Velika zahvala pa gre seveda pevcem, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Kljub moji mladosti me upoštevajo, spoštujejo in cenijo. Zelo vesel sem, da se je zboru pridružilo tudi nekaj novih pevcev.« Organist, gasilec, plesalec, pevec v zboru ... Mladi organist in zborovodja je letos marca dopolnil 15 let in pred kratkim uspešno zaključil osnovno šolo. Rednega šolanja ne bo nadaljeval v glasbeni smeri, ampak na Strojni šoli Ptuj, saj je zelo spreten z rokami. Zelo rad oblikuje les, kovine in druge materiale. Doma ima manjšo delavnico, kjer preživlja svoj prosti čas, včasih kaj popravi ali pa naredi kaj novega. Anže je poleg glasbe izjemno aktiven pri gasilskem društvu v Gorišnici. Prav tako je član domačega Prosvetnega društva Ruda Severja, kjer poje v zboru in pleše folkloro. Telefona ne uporablja prav veliko, največkrat samo za nujne klice. Je ponosen Gorišničan, ki izredno ceni in spoštuje svoj domači kraj. Nobeden izmed naju ni znal odgovoriti na vprašanje, ali je še vedno najmlajši organist v Sloveniji ... Prav gotovo pa je eden izmed najmlajših, skrbnih in odgovornejših! Estera Korošec ANSAMBEL LESARJI So trdi in leseni! Zveni ta stavek smešno in nenavadno? Ampak kaj naj naredimo, tako so se predstavili mladi fantje iz ansambla Lesarji. Že ime samo pove, da je to še kako res. No, če pa se za trenutek zresni- tremi pasovi figur: zgornji pas mo, kar je z Lesarji težko, lahko prikazuje sprevod pešcev, ki vo- povemo, da so si to ime nadeli zato, ker obiskujejo lesarsko šolo. No, vsaj dva od njih. Že takoj na začetku glasbene poti so se namreč spopadli s kadrovskimi spremembami - zapustil jih je tretji lesar. A Jan in Anže nista sedela križem rok, takoj sta šla »v akcijo« in našla harmonikarja, kije sicer mehanik, a se v ansamblu odlično znajde. Dva lesarja in mehanik bodo na odru ptujskega festivala stali tudi tokrat. Vaška situla, ki jo danes hrani Narodni muzej Slovenije, je eden najlepših primerkov situlske umetnosti, ki seje v starejši železni dobi, med koncem 7. in začetkom 4. stoletja pr. n. št. razmahnila v severni Italiji in v jugovzhodnem delu Alp. Vaška situla je okrašena s dijo konje, konjenikov in bojnih vozov, srednji pas upodablja daritev, pojedino in dvoboj atletov, na spodnjem pa so prikazani lev, kozorogi, košute in ptice. Zakaj vas učimo o situli? Da se še o čem razen muzike. Lesarji namreč prihajajo iz Vač. avtorja tekmovalne skladbe, Primož llovar in Igor Pirkovič. Lesarji so na odru ptujskega festivALA že staLi. Navdušil jih je, zato so spet tu.. LAH-OV BORIS S PRIJATELJI « 54 I M"«*» Z^bo-n. Gi«b. Ptuj 2023 Na festivalu so že nastopili in ob vseh vtisih, predvsem pa ob enor-mni podpori ansamblom, ki jo ta festival nudi, so se odločili za ponovni nastop. Za ustnice njene se bodo borili prav z odra najstarejšega festi- Ansambel Lah-ov Boriis s priijateLjii je nastaL v žeLjii po nastopu na ptujskem festiivaLu.. boste z Lesarji lahko pogovarjali vala- Da bo temu tako-sta kriva Lah-ov Boms s pRuatelji se nam bo na Festival preDstaviL s skladbo Za pnjateLje. Ansambel Lah-ov Boris s prijatelji je edinstven, saj so se vsi glasbeniki spoznali in povezali izključno preko družabnih medijev. V svetu, ki je predvsem med koronskimi ukrepi postal virtualen, so našli način, kako združiti svoje strasti do glasbe in ustvariti nekajčudovitega. Čeprav so se spoznali na spletu, so vmes postali tesni prijatelji, ki si delijo strast do glasbe. Ekipa se med seboj nenehno spodbuja in podpira, kar se odraža v njihovih izvedbah. Osnovna naloga zasedbe je širiti dobro voljo z glasbo in ohranjati kvintetovski način izvajanja te čudovite glasbene tradicije. V ansamblu jim je izjemno pomembno tudi petje v tercetu, saj to ustvarja edinstven zvok in ozračje. Po ogledu ptujskih festivalov so se odločili, da svojo glasbo predstavijo tudi občinstvu! Njihova prva skupna skladba, tako glasbeno kot besedilno, opisuje njihovo edinstvenost, strast do glasbe, obenem pa je namenjena prav občinstvu ptujskega festivala. Z melodijo in besedilom želijo izraziti navdušenje in veselje ob tem, da smejo biti del tega izjemnega dogodka. Veselijo se trenutka, ko bodo stali na odru ptujskega festivala, obkroženi s strastnimi poslušalci, ki bodo delili to glasbeno izkušnjo z njimi. Prepričani so, da bodo skupaj s poslušalci ustvarili nepozabno ozračje, polno glasbe, veselja in povezanosti. Foto: EK 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 21. julija 2023 Starše • Društvo Ajda pripravilo že deveto žetev Na žetvi okoli 150 ljudi Društvo Ajda je eno izmed aktivnejših v občini Starše. Članice skozi vse leto organizirajo različne dogodke, razstave in druženja ter skrbijo za vrt in njivo v Zlatoličju. Njihovo poslanstvo je med drugim ohranjanje podeželske tradicije. Prav zato so tudi letos v sodelovanju s Turističnim društvom in občino izvedle žetev pšenice na stari način. Članice društva Ajda so naredile snope in jih povezale. Članice društva Ajda so se pred časom preselile na novo lokacijo, v neposredno bližino Brloga v Zlatoličju. Tam imajo svojo leseno brunarico, vrt in okoli 15 arov veliko njivo, na katero so posejale pšenico. Letos je pridelka skoraj za polovico manj kot lani, ko so pridelale okoli 1.650 kilogramov pšenice. »Na stari lokaciji, ki jo je občina namenila za potrebe obrtne cone, smo imele dvakrat večjo njivo, zato je bil pridelek toliko večji. Letos ne bo samo bera žita slabša, ampak tudi zaslužek, saj so cene pšenice precej nižje kot lani. Kljub temu pa smo zelo vesele, da smo dogodek uspešno izpeljali. V prvi vrsti to počnemo zaradi druženja, povezovanja društev in ohranjanja starih običajev. Želimo, da bi tudi naši vnuki vedeli, kako težko je bilo včasih priti do kruha,« je povedala predsednica društva Janja Golob. Letošnja žetev se je začela ob deveti uri zjutraj, ko so žanjice v oblekah ter s predpasniki in rutami na glavah začele delo. Najprej so kosci žito poželi, ženske pa so nato naredile snope in jih povezale. Po dobri uri in pol so prikaz žetve na stari način zaključili, preostali del njive bodo v teh dneh poželi s kombajnom. Po končanem delu je sledila pogostitev vseh sodelujočih in obiskovalcev ter prijetno druženje pod šotori. Letos se je dogodka udeležilo okoli 150 ljudi. Prišli so tudi iz pobratene občine Donja Voča iz Hrvaške in s seboj prinesli njihovo tradicionalno malico, ki vključuje zaseko, posebno pogačo, čebulo in klobaso. Tudi letos jim je uspelo pridobiti sponzorje, in sicer podjetji Žito in Hlebček, ki sta prispevala kruh, pecivo in ajdovo moko. Foto: CG Le še redki znajo žeti pšenico na stari način. Po žetvi pšenice na zlato mašo domačega župnika Že naslednji dan so ajdovke sodelovale na zlati maši domačega župnika Rudija Ko-želnika, kjer so poskrbele za pecivo in postrežbo. Že dober teden dni pred svečanim dogodkom so očistile cerkev in župnišče. Sicer pa so letos v prostorih Osnovne šole Starše v sodelovanju z upokojenci pripravile razstavo ročnih del, ki je bila zelo dobro obiskana. Prav tako so poskrbele za pogostitev na odprtju KS Marjeta. V začetku septembra bodo sodelovale na tradicionalni prireditvi Pozdrav jeseni, ko bodo spet pekle palačinke z bučnim sladoledom in prelivom. Pri njihovi stojnici je vedno velika gneča, saj želijo skoraj vsi sladokusci poizkusiti njihove palačinke. Lani so jih napekle več kot 600. Estera Korošec Ptuj • Monografija o Ivanu Potrču Renate Debeljak Vodila ga je resnica, ne ideologija Pri Založbi Pivec je v Potrčevem letu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je posvečeno 110. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča, 30. obletnici njegove smrti in 30. obletnici poimenovanja knjižnice po njem, izšla monografija o Ivanu Potrču dr. Renate Debeljak z naslovom Ivan Potrč, pisatelj in človekoljub. Le-ta obravnava pripovedno prozo enega najvidnejših predstavnikov slovenskega socialnega realizma. Zanj je bil Ptuj najlepši kraj na Slovenskem. »Nadvse rada imam svoje mesto, Ptuj je zame najlepše mesto. Če je le mogoče, se ukvarjam z vsem, kar je z mestom povezanega. Tako kot sem raziskovala Ivana Potrča, sem na magistrskem študiju preučevala tudi Antona Krempla. Tudi z otroki ogromno raziskujem o Ptuju. Letos sem skupaj z učenko raziskovala obisk cesarja Franca Jožefa na Ptuju leta 1883, ki sploh ni nikjer omenjen. Raziskovalna naloga je bila srebrna na državni ravni. Tudi to, da je bil že deset let pred tem na Ptuju, takrat je spal v dvorcu na Turnišču. Ob 600. obletnici vladanja Habsburžanov se je popeljal po Ptuju. V uradnih dokumentih o tem ni nič zapisanega, obstajajo njegove fotografije z obiska Bleda, s Ptuja jih ni. V ZA Ptuj o tem obisku hranijo le en plakat. Take stvari so zanimive, da o svojem mestu najdeš nekaj takega, česar pred teboj še nobeden ni odkril in raziskal. Sodelovali smo tudi z graškim in dunajskim arhivom, a nimajo nobenega gradiva o tem, da je njihov prednik Konrad Fürst peljal po Ptuju cesarja Franca Jožefa,« je o svoji navezanosti na Ptuj in s tem povezanim raziskovalnim delom povedala dr. Renata Debeljak. Ptujska županja Nuška Gajšek je poudarila, da monografija dr. Renate Debeljak o Ivanu Potrču predstavlja nadvse pomemben doprinos k zgodovini mesta, tudi doprinos k temu, da bomo pisatelja še bolje spoznali. Premalo poznamo lastno zgodo- vino, svoje ljudi in preteklost našega mesta. Zato so taki dogodki zelo pomembni, da se vedno znova učimo in vedno znova spoznavamo, da imamo res privilegij živeti v mestu, kjer imamo čudovito vsebino in še bolj čudovite ljudi. Ena izmed njih je dr. Renata Debeljak. Ptujčanom približati Potrčev pripovedni opus in njegovo vrednost K raziskovanju Ivana Potrča je avtorico pritegnilo to, da je Ptujčan, njegovo zavzemanje za malega človeka, njegov opis krajev, mikrolokacij (Panorama, Viča-va, Ptujska Gora, sploh pa Ptuj, Prešernova ulica itd.), ki so tudi njej tako domače, tako blizu, da je imela včasih občutek, kot da sama nastopa v njegovih delih, poleg tega pa njegova cela pripovedna proza ni bila še nikjer zbrana na enem mestu in v celoti raziskana. Svoj delež je prispevala tudi logistika, ker je imela v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj na voljo vse gradivo, da se ji ni bilo treba za vsak rokopis voziti v Ljubljano, saj ga tako in tako ne dobiš domov. Želela je spremeniti poznavanje Ivana Potrča in vedenje o njem, da bi bilo čim manj odgovorov v smislu »zato, ker je nekaj naredil« na vprašanje o tem, zakaj je ptujska knjižnica poimenovana po njem, in da bi čim bolje poznali njegovo delo, njegov pripovedni opus in njegovo literar- Pogovor z avtorico monografije o Ivanu Potrču dr. opus ter njegovo vlogo v slovenskem literarnem no vrednost. »Dejala sem, da se mora to spremeniti. Ptujčanom je treba približati njegovo literarno ustvarjanje, ker ga tudi preveč enoznačno predstavljamo, da je bil komunist. Bil je komunist, človeka pa je treba gledati celostno, ne vedno samo z enega zornega kota. Četudi je od dijaških let naprej in vse do konca svojega življenja verjel v socializem in komunizem, se je kot predvojni in povojni realist zavedal, da lah- Renata Debeljak Foto: Črtomir Goznik »Monografija Ivan Potrč, pisatelj in človekoljubje za knjižni izid prirejena doktorska disertacija z naslovom Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb, ki sem jo pod mentorstvom red. prof. dr. Jožice Čeh Steger uspešno zagovarjala novembra 2019. V njej so analizirana pisateljeva knjižno, revijalno in časopisno objavljena pripovedna dela (deloma tudi tipkopisi) iz predvojnega in povojnega časa, v katerih je bilo mogoče zaslediti prvine političnih ideologij, socializma in komunizma. Gre za okrog 54 kratkih pripovedi, povest Sin in Svet na Kajžarju ter romani Na kmetih, Zločin, Srečanje in Tesnoba. Predmet analize so bila tudi Potrčeva publicistična besedila, kritike, kulturni in politični govori, ki v posameznih obdobjih dopolnjujejo njegovo pripovedništvo v kontekstu družbenih in političnih sprememb,« je zapisala Renata Debeljak. Ob njenem izidu so v ptujski knjižnici pripravili literarni večer s predstavitvijo monografije in priložnostnim kulturnim programom, recitatorskimi in glasbenimi vložki, ki so jih izvedle učenke OŠ Olge Meglič: Pia Peršuh in Ajda Rojs ter Zaja Postružnik in kvartet OD5 iz Vokalne šole Arsana. Pogovor z avtorico, dr. znanosti s področja literarnih ved in učiteljico slovenskega jezika na OŠ Olge Meglič Ptuj, avtorico številnih znanstvenih in strokovnih člankov, je povezovala njena nečakinja Nastasija Erhatič, dipl. org. menedžmenta in turizma. petek • 21. julija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 "m' Foto: Črtomir Goznik Renato Debeljak je povezovala nečakinja Nastasija Erhatič. Predstavila je bogat Potrčev pripovedni prostoru. ko umetniško prepričljiva literatura nastane le iz poznavanja resničnega življenja in ne po navodilu te ali one ideologije. Kot pisatelj je tako tudi po koncu socialnega realizma ostal zvest realističnim stilnim postopkom,« je povedala avtorica. 60 let literarnega ustvarjanja v štirih sklopih Raziskala je 60 let njegovega literarnega ustvarjanja, od leta 1933 do leta 1993, in ga razdelila na štiri področja. »Moj glavni cilj je bil raziskati Ivana Potrča kot politika, če se ta politika vidi tudi v njegovih delih. V 60 letih njegovega ustvarjanja je bilo veliko političnih sprememb: Kraljevina Jugoslavija, druga svetovna vojna, okupator, KP prevzame oblast, samoupravni socializem, demokratična Slovenija. Zanimalo me je, kako je gledal na to in kako se to zrcali v njegovih delih. Zato sem njegovo ustvarjanje razdelila na te štiri sklope. Ti sklopi so povedali, da je vedno ostal zvest resnici, razen v pripovednih delih med letoma 1941 in 1952. Že leta 1947 se je začel umikati temu, da je vse dobro, kar bo dala KP, ta oblast, vsi bomo imeli krompir, cele buče, kot je napisal tudi Partljič. Gre v to, da ni vse dobro za vse. Najbolj me je pritegnila njegova kočarska proza (kratke črtice, novele), ki je nastala v 30. letih, v katerih opisuje to resnično težko kmečko življenje, te neznosne, katastrofalne razmere v Halozah, pa tudi roman Srečanje. Spoznala sem trideseta leta na Ptuju in v širši okolici. Na Ptuju je bilo več kot 80 odstotkov kmečkega prebivalstva, večina vse zemlje, tudi v Halozah (Dežno, Gorca), pa v lasti minoritov (tudi cerkev je kritiziral), tujih gospodov ali pa naših, ponemčenih ljudi,« je o raziskovanju pripovednega opusa Ivana Potrča povedala dr. Debeljakova. Ko toliko let raziskuješ, si tudi želiš, da to ne bi ostalo samo nekje v nekem arhivu, da to postane dostopno ljudem, da to predstaviš tudi v bolj prilagojeni obliki, ker je doktorska disertacija le znanstveno delo. K pripravi knjige na osnovi doktorske disertacije so avtorico spodbujali ljudje, ko jim je pripovedovala o tem, kaj dela, pa tudi študenti, ki morajo med študijem predelati socialni realizem. Potrča vrniti v učne načrte in vključiti v tekmovanja Leta 1991 je Ivan Potrč tako rekoč izginil iz šolskih programov, izločen je bil iz tekmovanj, učnih načrtov, učiteljem je bilo prepuščeno, ali bodo na seznam umetnostnih besedil vključili tudi katero njegovo literarno delo. Ko pride do menjave nekega sistema, tudi političnega, ni treba vsega spreminjati, postavljati na novo, ni vse staro vedno slabo, je prepričana dr. Debeljakova. »Za socialni realizem posegamo po drugih avtorjih, imamo pa ga doma. Upam, da se bo to spremenilo, da bodo ptujske osnovne in srednje šole že kmalu v svoj repertoar vključile Potrčevo delo ter tako vzdrževale in ohranjale našega pisatelja v kulturnem spominu. Za podobno si bom prizadevala tudi na državni ravni. Na OŠ Olge Meglič, kjer poučujem slovenščino, v 9. razredu v okviru socialnega realizma Ivanu Potrču posvetimo cel šolski dan. V literarni zgodovini ima svoje mesto kot eden največjih socialnih realistov, pri sami maturi, pri izboru besedil pa sta od njegovih sodobnikov vedno zastopana le Kosmač in Bevk. Tudi na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje za osnovne šole od leta 1976, ko je bilo uvedeno, do danes med predpisanimi obveznimi literarnimi besedili še nikoli ni bilo nobenega Potrčevega besedila,« je dr. Renata Debeljak povedala o prizadevanjih za povečanje vedenja in ohranjanja spomina na literarno delo Ivana Potrča na Ptuju in v širšem slovenskem prostoru. Že več kot 20 let pa si za povečanje vedenja o Ivanu Potrču prizadevajo tudi vsi, ki so zaslužni za ptujsko kulturno pot Po poteh Ivana Potrča in Matije Murka, predvsem pa Viktorija Dabič. Oktobra bo Knjižnica Ivana Potrča Ptuj gostila tudi znanstveni simpozij o Ivanu Potrču, na katerem bo z znanstvenim člankom sodelovala tudi avtorica knjige. Znova se ukvarja s kočarsko prozo, dela primerjavo med rokopisom in tipkopisom, skratka med različnimi objavami preverja, ali obstajajo kakšne različice. Tudi o novih knjigah razmišlja, leposlovnem romanu iz obdobja srednjeveške ali celo rimske zgodovine Ptuja, pa o kakšnem novem muzikalu ... Zdaj sicer pripravlja že drugega na Polenšaku. MG Pleterje • Bernarda uspešna na premierni dirki 45-SouthWest »Če delaš s srcem, ni pretežko, ni meja« Vzdržljivostna kolesarka Bernarda Jurič iz Pletenj je 10. julija zvečer v čudovitem sončnem zahodu v španski Tarifi, najjužnejši točki Evrope, uspešno zaključila premierno dirko 45-SouthWest, ki je imela eno od kontrolnih točk tudi na Ptuju, kar je velika Bernardina zasluga. Najstarejše slovensko mesto je tako dobilo novo mednarodno pozornost. Foto: zasebni arhiv Bernarda Jurič je zaslužna, da je bila ena od kontrolnih točk premierne dirke 45-SouthWest skozi devet držav na Ptuju. Foto: zasebni arhiv Pot, dolgo 4.327 km, ki ima 65.624 višinskih metrov, je prekole-sarila v 424 urah in 55 minutah. Neverjetna statistika dirke Za 4.327 kilometrov dolgo pot s 65.624 višinskimi metri je potrebovala 424 ur in 55 minut. Prečkala je Sella Nevea, Col de Tende, Col de Braus, Col d'Aspin, Col du Tourmalet, Col du Soulor, Col d'Aubisque, Frontera del Portaleht, Pico del Velta. To so le nekateri od najzahtevnejših prelazov na dirki 45-SouthWest. »Nekaj deset kilometrov sem kolesarila tudi po letošnji trasi Toura, denimo prek Tourmaleta, kjer tudi velike kolesarje pečejo noge. Imela sem 16 'gumidefektov', menjala sem pet plaščev in 16 zračnic. Termometer je kazal tudi 48 stopinj, čez Pireneje bi bil za Tourmalet ob kolesu najprimernejši pripomoček čoln. Spala sem na pokopališču, v diksiju, pred vrati doma upokojencev, na klopi na avtobusni postaji itd. V 17 dneh sem imela nad glavo hotelsko streho samo trikrat. Občutki, kijih ne moreš opisati, moraš jih doživeti, da bi jih lahko razumel,« je Bernarda pripovedovala o dirki. Na cilj je prišla kot peta. Zahvalila se je vsem, ki so jo spremljali, donatorjem, ki jih ni bilo veliko, zato pa so bili toliko dragocenejši. Spoznala je nove ljudi, prejela nova povabila za udeležbo na dirkah. Zahvalila pa se je tudi organizatorjem za odlično traso. »Hvala tudi filmskemu producentu, ki pripravlja film o dirki in meni. Jaz sem svoje delo že opravila, Sergi Richart Ibras ga nadaljuje,« je hvaležna Bernarda za vso podporo in pozornost. »Na dirki ni prostora za službene in osebne probleme« Prihod domov ni bil nič posebnega, na zagrebško letališče sta ponjo prišla njena sestrična Mojca in njen mož Franc, ki je še nikoli nista pustila na cedilu. Šli so na kosilo in domov, kjer je razpakirala v folijo zavito kolo, ker drugega na letališču v Malagi ni dobila. V pralni stroj je dala teh nekaj svojih oblačil, s katerimi je bila na poti, in začela priprave na delovni dan, ki jo je čakal v ponedeljek. Uspelo ji je pregledati približno pol elektronske pošte, potem pa je ob računalniku zaspala. »Vselej, ko pridem domov, sem najbolj vesela, da na obisku ni bilo nobenih vlomilcev ali vandalov. Sicer pa so ti moji preskoki iz avanture v službo in obratno res hitri. Enostavno nimam prostih dni za počitek po avanturi. Vendar če to, kar počneš, delaš s srcem, ni pretežko, ni meja. Te so samo v glavah. Kar pa se tiče miselnega odklopa od dela, sem ga imela teh 17 dni, ker brez miselnega odklopa avanture ne moreš uspešno izpeljati do konca. Na ultri ni prostora za službene in osebne probleme, takrat so ključne druge stvari: voda, hrana, spanje, reševanje tehničnih težav ... Telesno pa sem počivala en teden, po enem tednu od vrnitve domov sem prvič šla na kolo, do Treh kraljev na Roglo in domov. Moje počitnice, moj dopust, moji prihranki so v mojih avanturah. Drugega ni!« je še povedala Bernarda. Alaska Divide - nova Bernardina kolesarska pot Že 13. avgusta pa bo na Aljaski začela dirko Alaska Divide z gravel kolesom. Te dirke se zelo veseli. »Doživeti (in preživeti) Dalton, eno najbolj odročnih in osamljenih cest na svetu, ki jo bom lahko primerjala z vožnjo po avstralskem outbacku ... Le da tu namesto kengurujev cesto prečkajo črede severnih jelenov, losov ali pa grizliji. Kolesarila bom skozi naselja: Coldfoot z desetimi prebivalci, Wiseman z 22 prebivalci in metropole Deadhorse s 25 stalnimi prebivalci,« se nove kolesarske preizkušnje že veseli Bernarda Jurič. Verjame, da ji bo tudi na tej poti uspelo. MG 20 Štajerski Za kratek čas petek • 21. julija 2023 uganka priprava avtor: refiiikicr zameri. janez ,»Vr smeri in presefnik lotljt"tl hitrosti vetra stara celina tržaški slavist in skladatelj (pavle) ivan tavčar mrenam podobne sladkov. ribe nekdanji smučarski skakalec ljOkelsOv ljubljanski moški glasbeni dvojec dekliške prsi rajko ranfl igralka stone skupina lopovov sloviti hunski vladar radko polič pesnica maurer topilo za lake večja skupina glasbenikov raztezanje IfiRAl KA srca pri cmmr utripanju ™ei™ neodločen izid john travolta strmina obmorski obali naša pesnica (majda) mesto v nigeriji organ vida george lucas kamnit pomol (narečno) lončena piščalka KROGU uživanje v tuji nesreči soproga državljana antičnih aten moštvena igra z jajčasto žogo notranjski krajin reka kirstie alley menično ™ jamstvo ¿¡¡«k država vindokini zvesta domača žival prevozno čekan nekdanja rnEiwnu UMn PI IVA I KA SREDSTVO (KNJIŽNO) iSAKOVIČ Prvotno so bili namenjeni za pomoč pri lovu na divje prašiče in medvede, kasneje pa tako kot buldogi zlorabljeni pri živalskih bojih. Po letu 1860 so se sčasoma razvili v uporabne pse za zaščito, hkrati pa sodijo med najbolj priznane pasme službenih psov. Njegova kratka, gosta in sijoča dlaka je rumena in progasta, z belimi lisami ali brez njih. Psi obeh spolov zrastejo od 55 do 63 cm. Samci tehtajo od 30 do 32 kg, samice pa 24 do 25 kg. Njihova življenjska doba je 8-9 let, lahko pa tudi več. Je prijazen in neverjetno razigran, toda če je treba, tudi resen branilec. Njegovo potrpljenje z otroki je brezmejno, njegovo razpoloženje pa mu zlahka razberemo z obraza. Ob ljubeči in dosledni vzgoji je zelo poslušen. Primeren je za pasji šport. Če ni zaposlen, pa lahko postane težaven. Tedenski horoskop OVEN (21. S. - 20. 4.) Konec tedna prihajajo neke spremembe in novosti. Odločno boste šli naprej po svoji poti in soočili se boste z novo in svežo energijo. Na ljubezenskem področju vas bosta spremljali sreča in radost. V službi sledijo skupinski uspehi. BIK (21. 4. - 20. 5.) Soočite se z neko svežo in dinamično energijo. Odločite se in naredite neko selekcijo in tako boste ugotovili, kdo vašo pomoč zares potrebuje in kdo ne. Doma se boste počutili zelo dobro in ugodnosti se bodo stopnjevale. Zvezde bodo na vaši strani v ljubezni. Z^fe, DVOJČKA JW>V 5- - 20- 6-1 Zavihali boste rokave in imeli veliko delovnih obveznosti. Odpravite se lahko v naravo in doživite osebno preobrazbo. Stvari se bodo dogajale hitro in učinkovito. Pozanimali se boste o novem in drugačnem. Ljubezensko življenje bo kot pesem in zvezdne noči bodo romantične. TEHTNICA J^ (23- 9- - 23- 10-1 Zdelo se bo, da ste na morski obali in da uživate v življenju. Na delovnem mestu boste dobili krila in zadeve se bodo uredile v vašo korist. Spoznali boste, da lahko v ljubezni napredujete. Pomembno pa je, da partnerju prisluhnete. Sprostila vas bosta plavanje in vodna aerobika. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Pred vami je teden, poln nekih prijetnosti in načrtov. Ljubljeno osebo boste na pravilen način osrečili in tako se bo dogodilo, da se vam bodo odprle nove možnosti in dinamična energija vam bo dala polet v vseh pogledih. Največ načrtov in obveznosti bo na delovnem mestu. STRELEC (23- 11- - 21- 12-1 Zastavljenih nalog in projektov se lotite na dinamičen način. Dogodkov ne smete prehitevati, ampak je pravilno, da se naučite ločevati zrno od plev. Včasih je potrebno zelo malo, da dosežete velike korake na razpotjih življenja. Lotite se joge in pojdite v gore. KLIF - strmina ob morski obali, LJOKELSOV, Roar - nekdanji norveški smučarski skakalec, MERKU, Pavle - slovenski slavist in skladatelj Ptuj • Začel seje Kino brez stropa Barbie prišla tudi na Ptuj Z včerajšnjim dnem so se v sklopu ptujskega letnega kina začele projekcije na prostem. Ves mesec si bo ob koncih tedna možno ogledati raznolike in zanimive filme, pod zvezdami, v Kinu brez stropa. »Letni kino s filmskimi vrhunci v čudovitem ambientu pod poletnimi zvezdami je razkošje, ki si ga privoščimo vsaj enkrat letno. Filmske projekcije na prostem so nepogrešljiv del ptujskega poletnega kulturnega in družabnega vrveža. Kino brez stropa se je rodil na dvorišču dominikanskega samostana, več let je kraljeval na ptujskem gradu, leta 2019 se je razbohotil na griču Panorama, v koronskem letu 2020 se je prelevil v prvi ptujski drive-in kino, v še enem neobičajnem letu 2021 pa so se projekcije preselile na novo prizorišče: dvorišče za kinom,« se lokacij spominja Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, ki deluje v sklopu Centra nteresnih dejavnosti. Tudi letos bodo projekcije na dvorišču za kinom, vse do 20. avgusta pa bodo filme na prostem predvajali od četrka do nedelje. V primeru slabega vremena se bodo prestavili v dvorano, organizatorji pa seveda upajo, da bo takih primerov čim manj. »Odlični odzivi nas spodbujajo, da bomo v prihodnje skušali s filmi "okupirati" še druga zanimiva prizorišča, 'JO Do 20. avgusta si bo na prostem možno ogledati raznolik kinematografski program. ki jih v našem mestu in okolici kar mrgoli,« o načrtih za prihodnost pravi Milošičeva. Ne glede na lokacijo so se vse dosedanje projekcije na prostem izkazale za odlično obiskane, vsako leto je bilo obiskovalcev več. Na nadaljevanje takega trenda organizatorji upajo tudi letos. Prvi film v sklopu Kina brez stropa, ki so ga predvajali včeraj, je uspešnica Barbie. Gledalci so na odprtju uživali tudi v glasbeni poslastici, predstavil se je trio hrvaške kantavtorice Nine Badric. Na sporedu bodo še filmi Oppenheimer, Asteroid City, Me-galodon 2: Predator iz globin, Indiana Jones in artefakt usode, Po soncu, Tiho dekle, Lunana, Tori in Lokita, Trikotnik žalosti in Dedek gre na jug. Vsi filmi se začnejo ob 21. uri, vstopnice so na voljo preko spleta in pri blagajni kina. Sočasno bo ves mesec v notranjosti kina potekal družinski program: vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo ob 19. uri predvajajo najboljše družinske filme te kinematografske sezone. Dženana Kmetec RAK (21. B. - 22. 7.) Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Napredek je videti na odločen in dinamičen način. Soočite se z novostmi na delovnem mestu. Razbrati je tudi finančni napredek. Odpravite se na kakšen izlet in na gozdni jasni boste pozabili na skrbi. LEV (23. 7. - 22. B.) Pred vami je zanimiv teden. Sprva vas bo označeval vikend, v katerem bo veliko nekih opravil in dodatne motivacije. V teh dneh se bodo zvezde sreče spustile z neba. Drugim ljudem boste z veseljem in ljubeznijo delili nasvete. Srečen dan: petek. p) DEVICA f£$ (23- 8- - 22- 9-1 Resnica je lahko univerzalna. V tem tednu boste intenzivno iskali svojo pot in naredili vse, kar je v vaši moči, da greste naprej. Še vedno vas bo označevala skromnost in posvetite se duhovnim načelom. Odpravite se lahko v naravo. Delajte tisto, kar vas sprosti. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Rdeča nit tedna bodo uspehi. Nekateri se odvijajo hitreje in za druge se potrebuje čas. Odločno se soočite z novostmi in naredite veliko zase. Ne smete hiteti in ravno zdrava mera previdnosti je tista, ki vnaša rezultate. Pri ljubezni boste morali stvari uvideti drugače. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Časa za počitek ne bo, seveda je spodbudno, da naredite načrte in si določite prioritete. Nadvse pomembno vam je lahko plezanje po statusni lestvici. V ljubezni bo vladala nekoliko bolj dinamična energija. Noči bodo romantične -le-to pa je odvisno od vas. RIBI (19- 2- - 20- 3-1 V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z energijo. Z njihovo pomočjo boste postali odločni in zavedali se boste, da se morate postaviti zase. Raziskovanja vam bodo koristila in moč za nadaljnja potovanja boste črpali v pogovorih z drugimi. petek • 21. julija 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 POZNO POLETJE DOŽIVELI BOMO: • ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice • polpenzion ob slovit' rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji • izlet v mesto Rab • pokušina slovite »Rabske torte« • vožnja z ladjico • veliko prostega časa in možnost' sprostitve 22 - 26. september Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali. Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase. Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno. Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico. CENA 455 € Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača) - vstopnina Nacionalni Park Plitvice - panoramska vožnja z ladjo - lokalni vodnik ogled Raba - pokušina »Rabska torta« - malica na povratku - turistična taksa - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK V Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! radioPTUI 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 21. julija 2023 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IABNUŠ OKNA VRATA d.o.o. kUS-^ IP WE ®KiÄ, WRATÄ, SElSlLA www.roletarstvo-amus.si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM živinsko prikolico na avtop-riklop, nosilnosti do 1300 kg. Tel. 041 574 469. NEPREMIČNINE PRODAMO - večje 3-S stanovanje na Ptuju-center mesta, 2.nadstr. 114,30 m2. 1.1958, 2x balkon. Cena: 165.000 EUR. Kontakt: 041 933 151 02/620 88 16 RF/MAX T' POETOVIO www.re-max.si/Poetovio PRODAMO starejšo kamnito hišo na Ugljenu, 75 m od glavnih plaž, manjši vrt, voda, elektrika, kanalizacija na parceli. Tel. 070 270 130. Iloua Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.tednik.si . Staierskite Stajerskitednik k Stajerskitednlk PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com KOLOFON PROGRAMSKI NA PO V EDM K Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. PETEK. 21. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08; 30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Prireditev ob zaključku šolskega leta 10:30 Zaključna prireditev mini maturantov 11:00 Utrip Ormoža 11:45 10 let ljudskih pevcev Lenart 2012 14:30 Italijanska trgovina - v livo 18:00 Z glasbo do snca 4 .del 2005 19:30 Mit Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Gorišnica 21:05 Dan vrtca Gorišnica 21:45 Astro -v živo 23:00 Video strani SOBOTA. 22. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Slavnostna seja PGD Markovci 10:00 Ptujska kronika 10:25 Utrip Ormoža 11:10 Z glasbo do srca del 2005 12:40 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Koncert MoPZ Markovci 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Žetev v Prvencih 20:30 Veseloigra Iz zadrege v zadrego, 2015 22:40 Starpoint prodajno okno 23:45 Video strani NEDELJA, 23. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 Večer ljudskih pesmi In običajev, 2019 11.00 Predstavitev knjige FD Lancova vas 13:00 Mini maturanti vrtca Dornava 13:35 30 let OFS Mladi I Likati Dornava 2015 15:00 Kronika Iz občine Gorišnica 16:05 Dan vrtca Gorišnica 17:00 49. Koncert AFS KUD Študent Maribor 18:30 50 let društva VDC Sožitje Ptuj 2017 20:00 Žetev v Zlatoiičju 20:30 Veseloigra Iz zadrege v zadrego, 2015 22:40 Video strani PONEDELJEK, 24. iulii ) Video strani ) Jutranja telovadba ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja ! 30 let KTD Klopotec ) Ptujska kronika ) 15 let ansambla bratov Gašperič ) Starpoint prodajno okno ) Italijanska trgovina - v živo > 60 let ŠO Leskovec ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja ) Žetev v Prvencih ) Slavnostna seja PGO Markovci ) 550 let vasi Borovci 2008 ) Starpoint prodajno okno ) Video strani petek • 21. julija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 i'ISAHA ■ ZAUAVNA ■ AKTUALNA PETEK 21. julij 7 30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otročki kotiček 11 oddaja 8:35 MAMBO - Plesna pfoddkcija 2023 9:40 Poq|ed nazaj 10:00 Tele M 10; 15 Tempo—oddaja o parašpoitu 1, del 10:40 Iz dežele ob Muri 62. oddaja 11:05 Utrip Ormoža 12:00 Ptutska kronika 12:20 Poftal 12:35 Cista umetnost-julij 13:15 Koncert Pihalnega orkestra 2023 14:35 Tele M * 14:55 Videostrani 18^30 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (slo.) 18:50 Pomurski tednik 19:30 Pogled nazaj 19:50 Kdo? 20:00 Ptujska kronika 20:20 Pomit 20:35 Obzornik TV Dravograd 21:15 Cista umetnost — kim 22:00 Ptugka kronika 22:20 MAMBO - Plesna zgodba 2320 Glasba za vse 00:05 Videostrani SOBOTA 22. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 Rimske kare 10:25 Iz dežele ob Muri 62. oddaja 10:50MAMBO-Plesna produkcija2023 12S0 Pregled tedna 12:30 pliSf, 12:45 Tempo - oddaja o parašportu 1. del 13:10 Pogled nazaj 13 30 CisU umetnost - julij 14:15 Videostrani 1800 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (tuja) 18:50 Utrip Ormoža 19:40 Dobrote slovenskih kmetij 2023 20:00 Pregled tedna 20.30 PbTiaf 20:45 Pomurski tednik 21:25 Pogled nazaj 21:45 Poetovio Cup 2023 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost - julij 23:00 MAMBO - Plesna zoodba 00:00 Glasba to vse 00:30 Videostrani NEDELJA 23, julij 7:30 Glasbena osmica 8:00 Otroški koti ček 11. Cm 8:35 Sda zdravja 9:50 Koncert Pihalnega orkestra 2023 11:10 Cista umetnost - julij 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 Utrip Ormoža 13:35 Pogled nazaj 13:50 Temfio - oddaja o parašportu 1. del 14:05 Iz dežele ob Muri 62. oddaja 14; 35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pogied nazaj 18:40 Glasbena osmica [slo.) 19:10 Pomurski tednik 19:50 Mali Prim 20:00 Ptegled tedna 20:30 Pora I 20:45 MAMBO - Plesna zgodba 21:45 Poetovio Cup 202r 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost-julij 23:00 Glasba za vse 00:00 Videostrani PONEDELJEK 24. julij 7:30 Glasbena osmica {sl< 0:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 Sol a Zdravja 9:50 Risanka 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Koncert Pihalnega orkestra 2023 11:45 Poetovio Cup 2023 12:00 Pregled tedna, 12:30 Utrip Oimoža 13:20 Cista umetnost-julij 14:00 Pogled nazaj 14:20 Preglednik TV Maribor 14:30 Videostrani 18:00 Ptujski krcjnika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 MAMBO - Plesna ¿godba 20:00 Pregled tedna 20:30 Pomurski tednik 21:10 Temf?o - oddaja oparašportu 1, del 21:35 Iz dežele ob Muri 62. oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost-julij 23:00 Pogled nazaj 23:20 Glasba za vse 00:05 Videostrani i IVTV.Ti iT? KOOflHl mlrtifpHv.Lv, fi tolcmacfr MilMiJjjl tj r£? Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustila naša draga Štefka Topolovec rojena Širovnik S SELSKE CESTE 28 NA PTUJU nazadnje stanujoča v Domu upokojencev Ptuj Od nje se bomo poslovili v soboto, 22. julija 2023, ob 11. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. Žalujoči njeni najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu zapustila naša draga Julijana Gvozdarevic rojena Horvat IZ SKORBE 33 nazadnje stanujoča v Domu upokojencev Kidričevo Od nje se bomo poslovili v petek, 21. julija 2023, ob 10. uri na pokopališču na Hajdini. Pokojnica bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 8. uri. Žalujoči vsi njeni MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski"TEDNIK Ptuj 2023 Mestni trg Ptuj, 1. septembra 2023, ob 19.30 MESTNA OBČINA PTUJ RESEDA SAZAS 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 21. julija 2023 Ptuj • Poletno dogajanje v domu upokojencev Ob radlerju in pivu tudi zapeli V Domu upokojencev Ptuj skrbijo za pestro in raznoliko dogajanje, ki njihovim stanovalcem veliko pomeni. Ta teden so zanje pripravili simpatično druženje na prostem. Udeležilo se gaje kar 114 starostnikov. Lani so v Ormožu uspešno izvedli Lasov projekt Mentorstvo za mlade, katerega vodilna partnerica je bila ormoška ljudska univerza, Občina pa sodelujoča partnerica. »Vanj smo vključili dijake in študente, ki so si želeli nabrati izkušnje s praktičnim usposabljanjem na delovnem mestu pod vodstvom mentorja. Ker podjetniki in institucije, ki delujejo na območju LAS UE Ormož, praviloma ne vzpostavljajo in izvajajo mentorskega sistema za mlade, smo želeli premostiti to vrzel med mladimi in temi organizacijami, da jim postavimo temelje za izvajanje mentorskega sistema, ki je, če hočemo mlade obdržati v domačem poslovnem okolju, pomembno za pridobivanje njihovih izkušenj in vzpostavitev nove mreže poslovnih poznanstev,« je povedala Mateja Zemljak, vodja ormoškega oddelka za gospodar- ske dejavnosti, razvojno planiranje in pravne zadeve. Polovica ur iz občinskega proračuna »Ker smo želeli nadaljevati ta proces, smo letos objavili razpis za sofinanciranje počitniške prakse, na katerega so se lahko prijavila domača podjetja ter ormoški dijaki in študentje. Podjetja bodo tako spoznala in že malce usmerila potencialni prihodnji kader, mladi pa bodo odkrivali poklice in pridobivali delovne izkušnje.« Na razpis se je prijavilo osem podjetij, v katerih bodo julija, avgusta in septembra sprejeli 13 dijakov in študentov. Med njimi so s centrom za starejše občane ormoške javne službe, pa denimo kovinarsko in dimnikarsko podjetje ter zavarovalnica. »Naš pogoj je, da mora delodajalec počitniškemu delavcu zagotoviti mentorja, praktikant pa je dolžan Občini posredovati poročilo o opravljenem delu.« Delali bodo preko študentskih napotnic, in sicer vsak posameznik do največ 80 ur. Neto urna postavka znaša 5,85 evra, iz občinskega proračuna pa bodo sofinancirali do največ polovico opravljenih ur. SD OKNA, VRATA t, - • GARAŽNA l//Mgl| www.naitors.si NATTORSuoo Tel.: OZ 74113 80, Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica Prijeten ambient domske terase na Volkmerjevi cesti v matični enoti Doma upokojencev Ptuj je pokal po šivih. Tako od prijetne in zadovoljne družbe kot dobre volje. Zaposleni v domu so za stanovalce pripravili poletno druženje, eno v nizu mnogih, ki so jih in jih še bodo izvedli. Tokrat so se družili z Dani-elom Polajžerjem, ki nastopa pod imenom Mi trije, in Ljudskimi pevci iz Cirkulan. Ob prijetni glasbi, ki je navduševala stanovalce doma, so poskrbeli še za prigrizke in pijačo. Ponudili so jim pivo, radler, kavo ... Strokovna vodja Doma upokojen- cev Ptuj Jožica Hudžar izpostavlja, da starostnikom takšna druženja pomenijo zelo veliko, zato se trudijo, da jih je čim več: »Vzdušje je prijetno in veselo, s takšnimi dogodki jim dejansko pričaramo prav poseben dan.« Dženana Kmetec Ormož • Dijaki in študentje na podjetniški počitniški praksi Osem podjetij sprejelo 13 mladih Občina Ormož sofinancira počitniško delo za mlade Ormožane, da si pridobijo nove delovne izkušnje. Iz občinskega proračuna bo sofinancirana počitniška praksa mladih Ormožanov pri domačih podjetnikih. Na prostem se je družilo 114 stanovalcev. \> • „Jlofi za palčka, h zasluzi ^ sAmtatn* pov«« ^^ ' * * * Ko imam mačka, sem tiho kot miška. Foto: DK ^^ Nagradno turistično vprašanje Arsanin o cv godovin Obiskovalci Ptuj in okolice lahko v teh dneh uživajo na številnih dogodkih na Ptuju in v njegovi okolici. V teku je festival Arsana z več odri, v galerijah in razstaviščih pa si je mogoče ogledati razstave 21. festivala Art Stays. V teh vročih dneh se je povečal tudi obisk Term Ptuj, drugih toplic in bazenov. Številni, ki te dni obiskujejo staro mestno jedro Ptuja, pa pogrešajo pitnike, kjer bi se lahko osvežili ali natočili vodo. Pitnik na Vinarskem trgu mnogi, ki se ustavijo zgolj v mestnem središču, zaobidejo ali ga sploh ne opazijo, tudi mestna pipa na Mestni tržnici ni najbolj vidna. Zato pa je več možnosti, da v mestu popijejo kavo ali se okrepčajo s kakšno drugo pijačo. Vsi, ki bodo med 10. julijem in 31. avgustom obiskali zgodovinska mesta Slovenije, v Združenju zgodovinskih mest Slovenije jih je povezanih 21, lahko sodelujejo v super nagradni igri z več kot 100 čudovitimi nagradami, ki jih ponu jajo zgodovinska mesta. Le-ta poteka na družbenih omrežjih Zgodovinskih mest Slovenije Instagram in Facebook pod naslovom Gremo v mesto na kavo. Sledilce v nagradni igri vabijo, da obiščejo katero od kavarnic oz. gostilnic v starem mestnem jedru zgodovinskih mest ter to dokumentirajo v zgodbi na enem od omenjenih družbenih omrežij, označijo stran ter dodajo ključek (hashtag) #vmestonakavo. Včeraj je svoja vrata odprl tudi ptujski poletni kino - Kino brez stropa. Cikel poletnih filmskih pred- stav na prostem so odprli s filmom Barbi in zagrebško kantavtorico Nino Badrič. Četudi je turistična sezona v polnem teku, so se že začele priprave na izdajo nove publikacije za kampe, glampinge in postajališča za avtodome. Gre za publikacijo, ki jo bodo v letu 2024 in 2025 predstavili na več kot 40 turističnih in drugih sejmih v tujini ter poslovnih dogodkih. Publikacija nastaja v sodelovanju Turistično-gostinske zbornice in Slovenske turistične organizacije. Izšla naj bi v 22.000 izvodih. Krovna organizacija prostovoljcev v turizmu, Turistična zveza Slovenije, že več kot 120 let skrbi za urejenost lokalnega okolja in spodbujanje gostoljubnosti do obiskovalcev. Letošnji projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna poteka že 32. leto; letos pod pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pire Musar. Strokovna Foto: Črtomir Goznik Na Slovenskem trgu namesto gostinske terase - klopi in zelene rastline. komisija bo ocenila 35 izletniških točk, 21 izletniških krajev, 28 mest ter 19 mestnih jeder, osem turističnih krajev, osem zdraviliških krajev, 10 mladinskih prenočišč, 18 kampingov in glampingov ter 26 tematskih poti. Slednjih je v Sloveniji že 700, kar je približno 5.600 km poti. Ocenjujejo jih že od leta 2011. Kot primer dobre prakse pa v TZ Slovenije navajajo planinske poti, registriranih je že 10.000 kilometrov teh poti. V nagradnem turističnem vprašanju, ki je bilo objavljeno v 53. številki Štajerskega tednika, je prišlo do neljube napake pri navedbi imena osebe, po kateri smo spraševali. Za napako se opravičujemo. Naši zvesti bralci, redni sodelavci rubrike, so pravilno odgovorili tudi z napačno zapisanim vprašanjem, kdo je bil Maks Ferk, da ptujski lokalni politik in predsednik DU Ivan Rudolf Breg. Nagrado bomo kljub temu podelili, prejela jo bo Anica Klemenčič. Vprašanje pa bi se moralo glasiti, kdo je bil Franz Ferk, zato odgovor na to vprašanje iščemo v novem nagradnem turističnem vprašanju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do 28. julija. Mimogrede, naš časopis, je sredi julija praznoval že 75-letnico izhajanja. C NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S Kdo je bil Franz Ferk? f Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.