KAZALO :
št.:2, leto: 1969, letnik: 15.
Stezice so glasilo novomeških gimnazijcev in izhajajo enkrat mesečno. Tiska jih skupščina občine Novo mesto. Naklada je 500 izvodov, cena pa 80 par. Stezice urejuje uredniški odbor.
Glavni urednik Odgovorni urednik:.......
Člani uredniškega odbora:
Tehnični urednik:........
Ilustratorji
Poverjeniki na šolah:.- -
Gimnazija:
LSU . e o e o o o
ŠCG:
KSŠ:.
o o e o o o



Oooooooooo
oooooooooo
oooooooooo
oooooooooo
.....MILOVAN DIMITRIČ
....Rajko VUKADINOVIČ
.....Meta LAVRIČ Fani PLEVNIK Radka VUTE Drago RUSTJa .....Matjaž VERBIČ .....Marin BSRGVIČ Tine FURLAN Brane SUHI
.....Fani PLEVNIK 5-b ...„.Kostja VIRANT ...=.Milka KMETIČ . . . . .Lojze RaTaJC
VSEBINA 2. ČTEVILKE:
.	17: a : Gl-" ■ j .
M.DIMITRIČ: 0 idejnosti pouka....................strem 5
2.SLAK: Umetnost ljubezni/po Erichu Frommu/......stran 5
Mladi literat:...................................stran 9
Pismo profesorja Ferbarja gimnazijcem............stran 14
Pisma uredništvu: Misli ob prvi številki Stezic..stran I? Odprto pismo Milovana Dimitriea Veri Primc.......stran 19
-REZERVIRANO Za GLAVNEGA UREDNIKA:
O IDEJNOSTI POUKA
V sedanjem času so začeli veliko polemizirati o i-dejnosti pouka, oziroma o splošni družbeni vzgoji mladih. Vprašanje je, če je to dokaz, da smo uvideli nujnost te vzgoje, oziroma poudarka na njej, ali je .to le nekaka modna muha'. Vsekakor, večina mladih, ki se vsaj delno zaveda sebe, kot člana naše samoupravne družbe, pozdravlja to in skuša čim več prispevati k napredku teh idej, oziroma k njihovi uresničitvi. Vidno je,da so se po dolgih letih le začeli premimi mladih v progresivni: smeri, vendar je nuj-no, da so tu mladi deležni dejanske podpore, ki jo obljubljajo starejši. Ta podpora je nujna zio, ker so se ti premiki začeli le v določenih skupinah ali šolah, niso pa splošni. Zato je nujno širiti te ideje. Pri vzgoji mladega človeka je vsekakor pomeinben faktor idejnost pouka, saj d., ravno šola mlademu človeku prve predstave o svetu, oziroma naj bi jih vsaj dala. V šolah pa je v zadnjem času opaziti vedno večji poudarek na eksatnih predmetih in to večinoma ravno na račun:družboslovnih predmetov. Vsa družbena vzgoja je tako reducirana v večini sol na tisto borzno mladinsko urico, ki pa jo običajno uporabi razrednik za svoje posle ali'pž1 je sploh•ni. Pouk sociologije, kot ene temeljnih ved v družbi, ■'je le v višjih razredih gimnazije, medtem, kojga' ost .le srednje šole, večinoma sploh nimajo. Podobno je’ s filozofijo, ki je nekak bav-bav za v cino gimnazijcev, za ostale srednješolce, ki tega predmeta nimajo, pi sploh "terra-inc ognit:11. Kje leže vzroki za to, je težko reči, vendar je velika krivda v prenatrpanosti učnega načrta in v premajhnem poudarku na: družbeni vzgoji. Osnovnošolec, ko z_.masti šolo, namreč nima osnovnih predsmv o naši družbi, saj je njegova vzgoja bil le kratek pregled ustave, ozirom^ "pif'1-.nje" posameznih datumov izdu.j ustav v okviru zemljepis,.., medtem., ko so pionirske ure en sam nered, saj im.jo učitelji popolnoma mačehovski odnos do njih. Tako osnovnošolec, ki ne nadaljuje šolanja, nima pojma o naši družbi in se torej ne more učinkovito vključiti vanjo. Tudi nL. srednjih šolah ni položaj veliko boljši. Aladinske ure so nujno zlo, tako za nezainteresiranega razrednima, kakor tudi za razred. Nekateri profesorji skušajo to rešiti z raznimi re-ferati, ki so zgolj register tedenskih časopisov, ali pa s predavanji o reumi. Sftem menijo, da so svoje poslanstvo izpolnili. Diskusij o tem/pa tudi sicer ni, saj običajno diskutira profesor le o znanju in disciplini, saj je to osnovno in zaradi tega hodiš v šolo, za ostalo pa je še čas. Marsikdo bo rekel, da so taki profesorji izjeme, teda
takih je večina.. Vzrok je dirka za izpolnitev učnega programa , večkrat pa tudi nerazgledanost učnega kadra. Včasih je bil profesor simbol modrosti in človek širokih obzorij,, danes pa to ni več. Niso redki profesorji, ki sami imajo zmotne religiozne predstave, ali pa poznajo le ozko področje svojega predmeta in se zato ne morejo spuščati v kakršnokoli razpravo. Tako naj bi profesorji sociologije in filozofije dali pri svojih dveh urah na teden dijaku primerno znanje, predelali program in še znanje preverili.
To je nemogoče, toda ostali profesorji si tu umivajo roke, češ to je vaša stroka, to nas ne briga. Nujno je, da prevzamejo nalogo družbenega vzgajanja vsi profesorji. To naj bi delali koordinirano, pa čeprav bi bilo treba zato skrajšati učni program. Tu sp nujne reforme ozko^glednih stališč vzgojiteljev m pr/slojfnih organov, če želimo karkoli doseči na področju družbene vzgoje. Delovanje mladih je trenutno večinoma omejeno na ozek krog ljudi, ki delujejo v humanističnem in podobnih krožkih. Teh krožkarjev je običajno pet do šest s cele šole in so tudi edini obiskovalci ostalih^ podobnih krožkov. Tofje treba čimprej spremeniti, saj si verjetno ne želimo v vrstah intelegence družbeno^ popolnoma nerazgledanih ljudi, kot se to dogaja sedaj. Žal je precej mladegatucno-vzgojnega kadra zelo nerazgledanega, oziroma kot sem že prej zapisal, nekateri celo nasprotujejo našim načelom. Tak kader seveda ne more dati mlademu človeku ustrezne vzgoje in bi ga bilo treba izobraziti ali pa, v drugem primeru, odstraniti, saj ima lahko zelo kvaren vpliv na mladega človeka. Z akcijo, če smem to tako imenovati, poudarjanja družbeno slovnih ved, bi bilo treba začeti takoj, če ne želimo zavoziti še nekaj generacij. kladi so željni znanja, toda treba ga jim posredovati in to' v ustrezni obliki, čest.r pa danes še ne znamo in bi bila zato ocena družbene vzgoje mladih v šolah danes: nezadostno.
VABLJENI LJUBITELJI STRELSKEŠPORTA!!!
Šolsko strelsko društvo gimnazije vabi vse dijake in dijakinje, ki jih veseli strelski šport, na treninge, ki bodo na hodniku gimnazije. Dnevi in ure treningov bodo objavljeni nakna<tno v okrožnici. Vsi rekviziti so preskrbljeni.
Strelska družina
•	-	VINKO PADERŠIČ
SLaK ZDRAVKO
UMETNOST LJUBEZNI / Po Erichu Frommu /
Ta sestavek je kratek povzetek teme, ki smo jo obdelali pri humanističnem krožku. Gre za ljubezen kot predvsem psihičen odnos dveh ljudi, za nazir&nje ameriškega filozofa Ericha Fromma in ne za kakršnekoli napotke v ljubezni .
Ali je ljubezen umetnost?
KaJ JE LJUBEZEN? Ali morda tisto, kar človeka nenadoma prime in zavlada nad njim? Večina ljudi tako zmotno misli.
Ali je ljubezen umetnost? Da, pravi Erich Fromm in--svojo trditev brani tako, da kritično ocenjuje ljubezen,oziroma ""ljubezni , ki danes obstajajo, čeprav po njegovem tega i-mena ne zaslužijo.
Dejstvo je, da ljudje ne smatrajo ljubezen za ne-važno. Pa vendar, čeprav ji posvečajo veliko pozornosti, malokdo 'pomisli, da bi se bilo treba o njej tudi kaj naučiti. če vzamemo ljubezen kot problem, potem jemljejo ljudje ta problem kot problem, kako biti ljubljen, kajti ti isti ljudje mislijo, da ni: lažjega kot ljubiti in da je e-dino težko najti koga, ki bi njih ljubil. Ta problem skušajo rešiti na več načinov, npr. moški z uspehom v življenju,- močjo, bogastvom, ženske z lepoto, privlačnostjo in oboji z lepim vedenjem, uglajenostjo. če ena napaka je tesno povezana s tako miselnostjo: zaljubijanje smatrajo že za ljubezen. In vendar je to le majhen začetek, ki pomeni le to, da se je med dvema človekoma podrl zid odtujenosti. To čustvo pa. je zelo kratkotrajno, čeprav je eksplozivno in lahko zelo močno.
če je ljubezen umetnost, potem veljajo zanjo iste zakonitosti kot -..za-ka ter okoli- umetnost. Vsaka umetnost zahteva poznavanje -teorije in prakse, ki ju bom skušal' podati v nadaljevanju. Obvladovanje te umetnosti nam mora biti najvišji cilj v življenju. Brez katere teh treh -zahtev bi bilo nasraposkušanje v umetnosti zanren.
Teorija ljubezni	.
LJUBEZEN KG! ODGOVOR Na PROBLEM ČLOVEKOVE EKSISTENCE Zakaj človek potrebuje ljubezen? ali lahko živi brez nje?
Ge pogledamo človekov razvoj, bomo videli, da je v njem naredil velimo pomembnih korakov. Za nas je trenutno najpomembnejši tisti korak, s katerim je stopil iz ž«3 valskega sveta v nov, svoj svet. In kaj se je s tem zgodilo? Poglejmo živali: živijo v naravi in so del narave, človek pa sejje s tem, ko je razvil razum, dvignil nad naravo, začel si jo je podrejati. Tako je porušil svojo pre jšnjo, živalsko enotnost z naravo. Človek se rodi brez svoje volje, ne more svojemu rojstvu nasprotovati. Živije nje je polno negotovosti, gotovo je le, da se je rodil in da bo umrl. Ta negotovost ga navdaja s tesnobo in občutkom odtujenosti in čuti potrebo, da to odtujenost od ostalih premaga. Na ini premagovanja so r zlični, navedli bomo tri najbolj razširjene:
a/ orgije - dajejo kratkotrajen, intezivni občutek združenja s celoto - od orv,ij primitivnih ljudstev s plesom in petjem, do or^ij uživalcev mc.mil v sodobnem svetu.
b/ konformizem ali prilagajanje - ljudje se združujejo v ve~je skupine in s tem dosežejo občutek enotnosti s celoto, ki ni inteziven, je pa dolgotrajen, stalen - razširjen po j v. v v celotnem sodobnem svetu - pripadnost stranki, klubski navijači, klubi oboževalcev pevcev ali igralcev.'.
c/ ljubezen - želja po združenju z drugo osebo - najmočnejša človekova želja.
človek si torej želi združitve z drugo osebo. Ven dar pa vsako združenje še ni ljubezen. Dve osebi lahko ži vita skupaj, a to njuno razmerje ni ljubezen. Lahko bi mu rekli sožitje, "simbioza" dveh nepopolnih osebnosti, v ka terem sta oba partnerja psihično navezana drug na drugega Mazohizem je pasivna oblim., takega sožitja, mazohist se čisto podreja drugi osebi, obožuje njene sposobnosti, ker sam ni sposoben ustvariti ničesar in potrebuje nekoga, da vlada nad njim. Ta drugi mora biti sadist. Sadizem je aktivna oblika sožitja, vendar je tudi sadist nepopolna osebnost, ker potrebuje mazohista, ravno tako, kot te-., njega
Čisto drugačna je zrela ljubezen. Dva postaneta eno, a sta še vedno tudi vsak Zc.se eno, kompletni osebnosti -združitev z ohranitvijo samostojnosti. Ljubezen je aktivnost - važno je ljubiti, kajti "ljubljen /zares lju-bljen/ sem lahko le, če ljubim". Ljubezen je dajanje, a ne dajanje česa materialnega, ampak dajanje sebe, svojih čustev. Ge sem v ljubezni nekaj dal, nisem s tem ničesar izgubil, kajti dajanje je najvišji izraz moči, doživljanje te moči in bo0atstvo. "čim več sem dal, tem bogatejši sem, kajti bogat je tisti, ki velikodaje in ne tisti, ki veliko ima." Kot izgubljanje čutijo dajanje le neustvarjalni ljudje, ki so tako za ljubezen nesposobni. Za njih je najvažnejše sprejemanje in v tem se kaže vsa njihova revščina in nezmožnost.
Poleg aktivnosti in dajanja vsebuje ljubezen še druge elemente, kot so:
skrb /najlepše izražena v odnosu mater - otrok/ - aktivno zavzetost £ življenjem tistega, ki ga ljubimo
odgovornost - občutek odgovornosti za tistega, mi ga ljubimo
rešpekt - skrb, da ostane druga oseba samostojna
spoznanje - vedeti, Jsaj misli in ^jrti druga oseba, ne da bi to ona pokazala - aktivno prodiranje v drugo osebo s pomočjo združenja in ne z miselnim spoznavanjem, ki kaj hitro pripelje do dominacije
Tudi pravo ljubezen lahko razdelimo na več vrst, odvisno od tega, kaj je predmet ljubezni. Osnovna vrsta ljubezni, ki je obenem pogoj za druge, je bratska ljubezen, ljubezen do vseh ljudi. "Resnično ljubiti eno osebo, pomeni ljubiti vse ljudi, ves svet. Ljubezen do ene same osebe pomeni egoizem, sadizem ali mazohizem." Bratska ljubezen je ljubezen enakih, medtem ko je materinska ljubezen ljubezen neenakih. Materinska ljubezen je brezpogojna. Mati ljubi otroka pač zato, ker obstaja. Ta ista ljubezen je neustvarljiva, če je ni. 0 erotski ljubezni smo že govorili, dodal bi še, da erotska ljubezen ni le globoko čustvo, ampak tudi velika odločitev in obljuba. Ko smo govorili o bratski ljubezni, smo rekli? da je to ljubezen do vseh ljudi. Tud-I oseba, ki ljubi, je človek. Torej mor v, ljubiti tudi samega sebe. To nikakor ni sebičnost, kajti sebična oseba se ne mara, sovraži samci sebe in ni sposobna ljubiti nikogar.
V sodobnem svetu /Kamor spadamo tudi mi/ je prava ljubezen zelo redka. Nadomešča jo cel kup psevdoljubezni, ki so značilne za današnji način življenja. Človek se vse bolj odtujuje od narave in družbe, v življenju, kjer je najvažnejša trgovina, postaja tudi iam blago in smatra vsako svoje delovanje kot investicijo, ki mora prinesti dobiuek. Tudi zakon je ustanova, ki mora brezhibno delovati in temelji na medsebojnem "spoštovanju" in psevdo-razumevnnju. Obstaja tudi cel kup psevdoljubezni, ki jim lahko rečemo "nevrotične", ko "ljubimca" ostaneta navezana na starše in v partnerju iščeta njihove namestnike, idolatorska ljubezen, kjer eden obožuje drugega in je potem razočaran, sentimentalna ljubezen - v domišljiji...
Tako smo predelali teorijo ljubezni. In praksa? Ljubezenska praksa zahteva za uspeh isto, kot praksa kake druge umetnosti: disciplino, koncentracijo in potrpljenje, zahteve, ki so v današnjem času t^ko težko uresničljive, prevladovanje narcizrna/zaverovanosti v samega sebe/, prevladovanje navezanosti na starše, klan itd. m vera v uspeh na osnovi lastne aktivnosti. In če ponovimo še enkrat: obvladovanje umetnosti ljubezni nam mo-r.. biti najvišji živi jenski cilj.
8
ČETRTA TOČKA VELIKEGA SHOVVA
Tam nekje je zabava, a jaz grem mimo in truden gledam sence, ki plešejo na oknih.
Komu naj povem?
Komu naj povem, da sem sam?
Da je zunaj hladno, da me razjeda žalost.
Avtomobili vozijo v noč, megla vstaja iz reke,
me boža po obrazu in hladi vroče celo. Kako sem truden!
Kako bi rad plesal za temi okni,
a moram naprej v noč,
domov v temno hišo pod vrhom hriba.
Vse hiše na tem hribu so temne in iz dimnikov se ne kadi.
Izgubil sem pot.
Kam?
Zab.:va teče dalje.
Tu sem.
Zrak ni zrak, ampak dim..
Kozarci se svetijo in zvonijo.
Poslušaj glasbo!
o, * v
Lajna igra
in na nebu so N.L.P.
Vsak dan kdo povozi ž^bo.
Sentimentalni prašiči žrejo Royal desert.
Oprostite vendar, koliko je- ura?
Štiri?
Kmalu bo dan.
Ilvala, ne kadim.
Deževnikirrahljja'jo prst, da nam bo vsaj na pokopališču mehko postano.
Brez začetka ni konca, prijatelji
Če se ti prikaže Sveti Peter,
.si bolan in te vržejo ven kot povoženo žabo.
Takšno je življenje.
Od trpi jen ja ubogih, do trpljenja pijanih je Rimska cesta.
Da, in po njej vozijo N.L.P* ki se zate ne zmenijo.
Ti si ničla.
Bodi srečen, ker si ničla.
Ničle ne.morejo razdeliti in ničla^ne more deliti.
Se ti vrti v glavi?
Vzemi aspirin in preberi bajko z naslovne strani današnjega časopisa.
Časopisi smrdijo po javnem stranišču, kjer brodiš po vodi in iščeš toaletni papir.
Ni ga
in tudi boga ni več v nebesih.
Njegovo kraljevstvo se je preselilo na zemljo.
Bog je mrtev.
Njegovo kraljestvc so si razdelili zemeljski bogovi.
Toda, jaz nisem bog!
Ne joči, ker nisi bo0;
Bogovi so v frakih.
Tudi violinisti so v frakih?
Danes smo vsi enaki.
Konfekcija.
Ceste so krvave ! in čigava je kri?
Morda bo jutri tvoja.
Od moje krvi cesta ne bo modra.
Zapri oči in pojdi v raj, zapri oči in pojdi v pekel.
Tolaži prednike. Tu je huje.
Železnica umira in z njo zadnja trdno začrtana pot v prihodnost s povratno karto.
f
Življenje postaja festival in strici so 'v žiriji.
,	0, gorje sirotam!
množica jih stiska kot ogorke.
Sedaj zažgejo tudi čike.
V krematorijih.
In veter nosi pepel v morje, kjer izginja, kot da ni bilo nikoli nikoli ničesar.
Tudi tebe bo nekega dne požrl glavonožec!
Vse nas bo požrla sluzasta golazen!
Nikar ne sadite krizantem!
Spomin je mrtev.
Duh umre s telesom in telo začne umirati z rojstvom.
Za ljubezen ni časa.
Vsi hodimo za lastnim pogrebom.
Ne zdržim več!
Glej, dan prihajal
Odpeljal bom svojo bc.rko
v miren pristan
in skušal pozabiti to ‘noč.
Skušal bom pozabiti.
Pozabi!
KARL
TO TEBI GOVORIM Trpim, bolen sem v srcu.
?
i
Razočaran nad svetom, teboj in seboj sem. Drhtim pred dnevom, ko bom umrl.
A ta je blizu, blizu.
Nočem, ne morepi biti več suženj ljubezni. Oplazil me zubelj je njenega ognja.
Vlil v srce mi samoto in strah je.
Iščem uteho zdaj v sanjah pijanih.
Arijo ljubezni svoje izpel sem z bolečino. Ljubil le tebe sem, čeprav bil sem preziran. Edino tebi zaupal skrivnosti srca sem.
Nisi me hotela poslušati, me razumeti.
Klečal zato pred teboj nisem’ in prosil.
Imam svoj ponos, malo ponosa i srcu bolečine.
TRENUTEK-VEČMCST ♦
Dbvolj je misel, drobna misel, neizrečena; dovolj en sam pogled varljiv, beseda ena sama.
Gh, in tvoj dotik, slučajen tam ob peči, vzbudi mi znova bolečino, ljubezni bolečino, ki me prevzame za dan, ne, dva; ne, deset.
Kaj dni, za vedno jetnik misli bom na tebe.
n
MAJDA D*
ŽIVLJENJE
Mlada je, lepa, mila in nežna, polna veselja, sreče in smeha.
A ko uvene, otožna je, sama, kakor neznana, ptica izgnana.
//
SPODNJE PISMO JE POSLAL GIMNAZIJSKI PROFESOR ing. JANEZ FERBaR IZ LONDONA, KJER TRENUTNO ČTUDIRA. KER JE NAMENJENO V SEL NOVOiviEfKIL GIMNAZIJCEM, Ga GBJaVLJaMC V STEZICAH. VSEBINA PISL^ JE ZANIMIVA, POSEBNO TISTO O OKFCRD - CaMBRIDGE EKAMINATIONS PAPER3 SISTEMU.
London, 5.II.1968
Dragi	da,da, dragi že, toda kaj: dijaki -
moji niste več, otroci - ne vem, če niste že zrasli, kolegi - to bo še najbolje - saj smo zdaj vsi šolarji /
_kole.ei!
Glas iz postelje / ženin/: Kaj pa že spet razbijaš? Odgovor: Pišem gimnazijcem.	}<i^
Glas: GlejL da boš napisal resno pismo. Ne bodi spet (kak pavliha.	"	'
Odgovor: Lahko nooooč!
Torej ubogajmo! Spet hodim v ,šolo, Danes smo imeli za domačo _ nalogo: Disciplina in kaznovanje/ v šoli namreč/ in pouk fizike in tehnologije. Eno nalogo sem napisal, e-no pa prešprical. Seveda sem špricat fiziko. Stari ni nič opazil. Domačo nalogo bom seveda skušal prodati kakšnemu časopisu v domovini - Človek ne živi pač samo od besed.
Preden sem začel hoditi na predavanja, sem bil nekaj časa v neki osnovni šoli. Najbrž sem bil videti velik revček , ker je neko jutro prišla k meni majhna punčka / še pet let ji ni bilo - v prvi razred hodi/ in načela sva takole debato:
-	Kako ti je ime?
-	Janez.
-	Ali je Miss Carter tvoja žena?
-	Ne, tisto pa ne.
-Kaj imaš sploh že kakšno ženo?
-	Pač, eno pa imam,
-	Kaj pa mamico?
Tudi mamico imam.
-	Kje pa je?
-	0, strašno daleč, tisoč milj od tod.
-	Uboooogi mali fantek! i-ili ti je zelo hudo?
-	No, zdaj mi je že malo bolje, ko se ti tako prijazno pogovarjaš z menoj.
Oba z ženo se učiva angleščino. Uspehi so neverjetni. Najin nocojšnji pogovor je bil takle:
-	Ko sem šla danes po Gaverji/ Štajerska- Blizu Brežic ji je tekla zibelka/, bi me skoro avto povozil.
-	Jaaa, kaj pa si počela tam?
-	Fise sem šla plačat.
Slovarček:
Iti po Gaverji - iti po Govver Street-u
Fise plačati - to pay fees ~ plačati šolnino
London je hudo kozmopolitsko mesto. To se vidi na vsakem koraku. Na naši oglasni deski vise na primer taki: oglasi: Prodam vozovnico do New Torka za It funtov.
. ščem.družabnika za avtostop po Afriki. Tisti, ki želijo na enotedenski obisk v moskvo, naj telefonirajo na..... .
Nekateri naši predavatelji stalno predavajo v Londonu in Ameriki: pol tedna tu, pol tam. Toda najboljši/ glede tega/je bil prejšnji torek profesor zajzgodovino znanosti. Ko predava, se mi zdi, da ve več o1 znanosti, kot profesorji, ki predavajo samo to, in več filozofije kot filozofi, Takele,sredi ure,pride v predavalnico asistent in mu- nekaj zašepeta na uho. Potem se*.še nekaj pogovorita in.profesor napravi na moč začuden obraz, poteč/ na se opraviči: Oprostite, narobe sem pogledal na urniki"mislil sem, da predavam v Kaliforniji pojutrišnjem, oa meram v resnici že jutri. Dovolite, da skrajšam uro'za deset-minut , ker drugače ne dobim letala. Seveda smo mu oorostili . ’ Otroci tu nimajo internih izpitov, .kot je na prh naša matura, temveč pridejo izpraševalci od zunaj - izpitne komisije so formirane po posameznih univerzah. Drugo leto, ko pridem domov, vas bom napel na Oxford- Cam-r bridge Examinations Paper s -‘‘pazita se Pri takih izpitih se primeri marsikaj. Nekaj takih značilnih dogodkov nam je posredoval eden od eksaminatcr j ev.
Vprašanje/O- level, nenakšna naša ex - mala nat. um/: Cd-štej 5 od S3 tolikokrat kot moreš-, -in napiši odgovor,kaj ti ostane l	' t
Odgovori: Odštel sem 5 dvajsekrat Lr vselej dobil os tanek''78 Odgovor II. :^Naloga je neumna. Odštevanje lahko traja vedno. Ge pa rešujem nalogo v obsegu naravnih števil, je odgovor 3.
Druga naloga: Ura je 2-5 minut do petih . Predstavljaj si, da zamenjamo urni in minutni kazalec, Koliko je potem ura? Odgovor: Ura je polomljena.
Nekateri kandidati pa napišejo eksaminatorju kar -celo pismo. Tule je eno, staro štiri leta:
Dragi izpraševalec!	x
i	.	'	i
Krvavi pot sem potil zadnja dva tedna * toda postavili ni-.. ,sta nobenega vprašanja od tistih, za katera sem se učil. Dovolite mi torej, da si sam postavim vprašanja in odgovorim nanje„ Prepričan sem, da boste pri ocenjevanju videli, da znam kar dosti reči.
n	Tours hopefully 265054
/številka je vrsta številka kandidata-imena ne sme biti
STEZICE, januar, 1969
15
na nalogi, da so ocenjevalci nepristranski/.
Drugo pismo je bilo napisano ob priliki Cambridge-Oxford 0- level Mathematics Examinations:
Dragi gospod /ali gospa/!
Kako čudovita vprašanja so tole! Nobenega dvoma ni, da je njihov sestavijalec pravi genij. Ne morem si kaj, da ne bi občudoval takšnih možganov, ki so sposobni sestaviti takole nalogo. Z obžalovanjem moram pa pristaviti, da moje matematične sposobnosti niso ravno najvišje^a reda. Vendar menim, da bi nekaj malega le utegnil vedeti. Toda znameniti gospod ali gospa, ki je sestavljal naloge, žal ni imel toliko občutljivosti in človečnosti, da bi upošteval težavne okoliščine tistih, ki nimajo tako bleščečih matematičnih darov, kot jih je ljubi bog naklonil njemu ali njej. Moja uboga draga mati^na svoji smrtni postelji! Ravno, ko je malo oživela, potem ko sem prinesel veliko enojko /to je dobra ocena/ ig angleščine, jo bo strla ocena iz matemati-ko	.
Premislite torej, spoštovani gospod ali gospa,^da s svojo oceno lahko povzročite nepopravljivo nesrečo. Če me pa spustite, ne boste napravili veselje samo meni, temveč tudi rešili človeško življenje.
3 spoštovanjem
VaS oeeoooe.fr
/ Oprostite ^.bernu prevodu *- original ga daleč presega/
Tako - zapik*
Pismo lahko objavite v STEZICAH, če so šezin če je kaj prostora ostalo in če take reči sploh objavljate in če bo profesor Sever prej napravil vejice in popravil napake.
Rad bi, da bi mi kdo pisal. Gd kolegov v zbornici mi še nihče ni sporočil, če so plače že višje. Ali se kaj lepše drže - potem morda so.
Pozdravlja vas
vaš JaNEZ FERBAR
P. S.
Joj, še nekaj. Danes sem bil prvič v British Museum Library. Menda je to največja knjižnica na svetu, ali pa druga po vrsti. Noyin takole pridem med tistih nekaj milijonov knjig in na slepo srečo iztegnem roko in izvlečem:"Ob desetletnici učiteljišča v Novem mestu", izdalo ravnateljstvo...,* Milo se mi je storilo.
PISMa URE D N I Č T V U
L
Mi§li_ob_2rvi_stBvilki STEZIC
Dolgo pričakovana prva.letošnja številka STEZIC je končno izšla. Izjava, da glasilo izhaja enkrat mesečno. pa se mi zdi, da ni upravičena, saj je minilo že skoraj pol šolskega leta, a imamo v rokah komaj prvo številko. Praksa je pokazala, da-^list izšel maksimalno štiri do petkrat na leto in skcro ni upanja, da bi seV^radicija prekinila.	f
Kvantiteta tega glasila je skromna in me je presenetila, ko sem prijela list v roke. Mladi literat vsebuje samo, oziroma v večini le poezijo; pogrešam pa prozo. To nasploh opažam že dalj časa v STEZICAH. Mi lim, da bi moralo biti to kvalitetno glasilo novomeških srednješolcev, a zdi se mr, da. ni in da se bo list kmalu,spremenil -v "Pavliho". Glede-na to,.da obseQa:glasilo sedemnajst strani, so'štiri strani, torej četrtina lista, skoraj pre-.več za humor.
Problem, ki obstajale ves čas, odkar so STEZICE . 'glasilo novomeških srednješolcev, je viden tudi v tej pr-‘ - vi letošnji številki. Se vedno je ostal list le gimnazij-1 liski, le malo je prispevkov z drugih šol. Vse obsodbe 'je ; : vredno početje dijakinj ŠZD, ki so si omislile svoje gln-; silo. Videti je, da odrekajo STEZICAM njihovo veljavnost.
V Zdi se mi, da je tc.ko ravnanje povsem egoistično. Najbrž ' .se ne bodo ustrašile naše kritike in zato je nujno., .da si^obdržimo zaupanje ostalih šol. Veliko je zanimivega na . KSS, na ESC ter na poklicni šoli, kar bi nam dijaki, rt,e h šol lahko posredovali, saj je toliko\ snovi, ki se jo; pa ^delati. Prispevki najbrž so, a morda niso tako kvajite-• t£, da bi jih objavili v glasilu. Včasih ni dobro biti pre-; • več kritičen. Spodbudno bi bilo, če bi objavili tudi-pri-;.spevke, ki so manj "umetniški". Sila pozitivno je bilo v •_ ; lanskih številkah to, da je cb delih bila pripisana-pri-’’pomba uredniškega odbora. Tako so imeli avtorji večje ve-•.selje; do.ustvarjanja. Videli so, kaj je v njihovih delih ; .pomanjkljivega in kaj#bi bilo treba popraviti. Dejstvo, da ;;prispevek roma v koš j pobije vsakogar in tako se po-nekaj ; :ali že celo po prvem takem neuspelem poskusu neha avtor-; .jeva ustvarjalnost. Uredniški koš, je gotovo eden najvaž-; .nejših elementov, ki zmanjšujejo število prispevkov; ;Po ; ;mojem mnenju,bi bilo najbolje,ta problem rešiti na zgo-
; ;raj omenjeni način.	'	....... ,; ; ,
Ko, še -nekaj mojih .predlogov.: Na •gimnaziji’ -sta 'bila :	:dv.a '.športna dneva, -srednješolci' so 'obiskali operno
predstavo v Ljubljani itn., kar pa ni bilo zabeleženo
'Vi
v STEZICAH, čeprav nudijo taki dogodki obilico materi la. STEZICE bi nas lahko obveščale o delovnih akcijah, o maturantskih izletih, ojdelu ČŠD in raznih tekmovanjih. Zelo aktivna panoga je šah in gotovo je med eahisti. kdo z literarnim .talentom, ki bi znal poročati o tej dejavnosti naših dijakov. Veliko je snovi, a vse premalo zainteresiranosti, da _ bi vzeli pero v roke in besede zlili na papir.
Mislim, da je kritike bilo. dovolj^ kajti že v tej ‘Številki je opaziti nekaj dobrih stvari. Ze sama naslovna 'stran mora pritegniti vsakogar, saj so se ilustratorji res potrudili. Enako lahko rečem tudi--.za, ostale slike in ilu-straci je^, kakčr tudi za. vse v lanskih številkah.
C e veliko uspeha pri naslednjih številkah.
Tereza Ra H

k
t
BaS-KITaRISTI, PREBERITE!	j
V programu ob praznovanju novoletne jelke
je med drugimi nastopil tudi ansambel pop-
glasbe, ki so g#sestavljali Marin BEROVIČ,
Andrej BlAŽCN, Cvete ŠALI in Zdravko JERMaN.
Zal je uspešen napredek ansambla;te dni	Z
prekinjen^ z odhodom bas-kitarista Marina	Z
BEROVIČa, ki je.zaradi zaključnih izpitov	Z
in kasnejšega študija,žal moral zapustiti	l
ansambel. Z njegovim odhodom je mesto bas-kitarista ostalo prazno. Vse zainteresira-	Z
ne f za izpopolnitev te praznine^prosimo. da« :
se zglase pri Jermanu v %b ali pa pri	:
Blažonu v 2.b.	\
BAS- KITaRISTI, PREBERITE!	*
Z
4
ODPRTO PISMO MILOVANA DIMITRIČA VERI PRIMC
Ko sem prebral prvo številko glasila ŠZD "Mladost v belem", sem bil neprijetno presenečen, kajti v obsežnem uvodniku .sem bil označen kot sovražnik glasila in posredno ŠZD. Vendar menim, d_ uvodnik ne izraža mnenja dijakinj v celoti, ampak le uredniškega odbora in predvsem urednice same, zato sem sklonil odgovoriti njej osebno.
Moj članek v "mladini" sem zasnoval kot poročilo o rojstvu novega lista, oziroma o njegovi prvi številki. Članek sicer_vsebuje nekaj kritičnih misli, vendar nisem mislil, da jih boste vzele kot zlonamerne. Menim, da je članek dokaj objektivno prikazal glasilo in probleme okoli "njega, kar pa na žalost ne bi mogli trditi za vaš uvodnik o	*
Mimogrede _ bi demantiral nekaj podatkov iz uvodnika, čeprav demantiranje ni namen tega odgovora„
Sestanek, o katerem govoriš, komaj vem, da je bil, s sklepi pa me ni nihče seznanil. Škoda, da tega niste sto rile ve, če ste videle toliko napak v mojem delu in delu uredniškega odbora STEZIC, za katerega menite, da je neobjektiven, ker je sestavljen iz samih gimnazijcev. Problem uredniškega odbora se vleče že več "let in je stalni izgovor za nesodelovanje drugih šol.
Kot govoriš o STEZICAH, se mi zdi, da si šla v kritičnosti precej dlje, kot jaz pri oceni vašega glasila. Mislim, da je tvoje pisanje tu skrajno neobjektivno, Saj meji že na napad ne le name, ampak na glasilo kot celoto. Neumestno se mi zdi tvoje primerjanje obeh glasil, saj je raven prispevkov, tako likovni! tkot literarnih zelo različna. Prosim in upam, da ne boš vzela tega kot kovanje STEZIC v zvezde in teptanje MLADOSTI V BEIEM, kot se bojim da boš storila.
če š_te_ se odločile,. da izdate svoje glasilo, je to
vaša stvar, toda to, da valite"krivdo..žu cuprtev name, me
je globoko prizadelo, saj ne vem nič o izjavah, o katerih govoriš. Prav tako ne vem ničesar o svojem pogovoru s teboj, saj te žal osebno ne poznam. Res je, da sem ponudil /ne tebi/ tehnične usluge STEZIC, vendar ne vem, kakšne zle naklepe naj bi imel pri tem, saj bi gotovo upošteval vaš izbor, pa če bi ta odgovarjal konceptu STEZIC, ali ne.
Res je, da sem iskal poverjenika za STEZICE mimo uredniškega odbora MLaDOSTI V BELEM, vendar je bila to^e-dina možna pot, da bi pridobil k sodelovanju v SREDNJEŠOLSKEM glasilu STEZICAH tudi dijakinje ŠZD, saj mi to preko vas gotovo ne bi uspelo.Na drugih šolah je uredniški odbor STEZIC sam, brez posredovanja drugih, poiskal poverjenike, ne da bi kdo to zameril.
Na koncu teh demantijev bi še pripomnil, da o vsakem svojem poročilu dobro premislini in da skušam poročati čimbolj objektivno _in malo ljudi je, ki v objektivnost mojih prispevkov dvomijo. Upam, da bom s tem odgovorom
tudi tebi pregnal dvom, saj nisem imel in nimam namena"pre ganjati" tebe in tvojega glasila, kajti imam občutek, da tako misliš.
Vrnimo se raje na STEZICE,kot. gl,., sil o srednješolcev. Dejstvo je, da so več ali manj gimnazijske, toda vzro ki so bili že tolikokrat objokovani, da jih ne bi jaz sede j še enkrat. Poudaril pa bi, da diskriminacije pri izboru prispevkov ni bilo. če STEZICE not glasilo srednješolcev ne morejo zaživeti, je prav, de. izdajajo šole svoja glasila, toda ne tako, kot ste storile ve. nlViDOST V BELEM je izšla brez vednosti uredništva srednješolskega glasila, vendar to še ni najhuje'. Vse bi bilo v redu in prav* če ne bi bila prva številka posvečena napadu na do nedavnega še skupno glasilo. Zakaj niste poskušali popraviti situacije, če~je bila že tako slafra ali vsaj najti mirno pot iz nje. Zakaj ste se postavile diametralno nasproti STEZICAH in tako umetno ustvarile dvc tabora, za katera nima smisla, da obstajata, saj je osnovni cilj obeh glasil enak? Ne vem zakaj se branite že tolikokrat ponujeneg; sodelovanja* ki bi' vam nedvomno prej koristilo, kot škodovalo? Ali se ne bi 'kazalo pomeniti brez polemik, -ki ne koristijo nikomur? Če tudi ve tako mislite* bi bilo dobro, ko bi se obe uredništvi sestali in izmenjali mnenja. Ravnajmo se po latinskem geslu:" Errata corrige!", ki Aaj velja tudi za vas, kajti le t^ko je možno sožitje in sodelovanje, ki je obenem nujno.
Milovan Dimitrič
MLADI USTVaRJaLCI! ! !
UREDNIC"TV0 SE JE ODLOČILO, Da BO V VSAKI ŠTEVILKI
nagradilo dva najboljša uterarna prispevka s po 10 din. NaBOLJŠI prispevek izbere uredništvo Na SVOJI SEJI, OZIROM ZA TO DOLOČENI UREDNIKI. V PRVI ŠTEVILKI 'ST.-- BILA NAGRAJENA, PRISPEVKA "EMILI V OBLaKIH" t. IN II. DEL.