Stev. 40.
Trst, v nedeljo 9. februarja 1913
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
faM ab n»daljah la praznikih ob 5-, ab ponedeljkih ah 9. zjutraj Teaamlčue SteT. 8« prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih ohakarnah v 'Brstu in okolici, Gorici, Kranj o, Si. Petru, '•Tfitojai, Sežaai, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor->Hni, Dornbargu itd. Zastarala Štar. po 5 nvfi. (10 stot.) >fiLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 »Ione. OENE: Trgovinski La obrtni oglasi po 8 it srn. enriaice, zahvale, poslanice, offiasi denarnih zavodov pe so 8t. m Tri. Za eglas« v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beaeda, naj-
---: pa 40 a to t. Oglase up rej oma Inseratni oddelek uprava
a osti". — Plačuje se Ukljnčno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo * Trstu.
m;
Glasilo politiintgt dfultv« ^Kifinosf n Primorsko^
m e*k> leto a« k, pol leta 12 K, 3 meseca OR;u roćbe brca do poslane naročnine, se uprava ne aafai Mitialu u ■•daljo« Is4*aj« „IDIIOSTT MaM I ••lo UU Im 5-aO, u F*t l*ta Krta MO,
Tal dopisi naj m pošiljajo na uradniitva Uata. Nt___
vmna pisna aa aa aprejeaaja ta rafcepisl a« aa vrt taje. Naročnino, oglaaa in reklamacija ja potikati na uprava Baai UREDNIŠTVO t aflet Oar^ta Ostati! 2f (RiraM M. IsdajateH la odgovorni uradnik ŠTKPAJf GODOTA. koaaarcg Mata .Edinost". - Natisnila Tiakasaa .F ,*jiaaaa zadrug* a omejenim poroštvom v T
Oiorgio Galatti AUt. JO. Eailaa hiiaHaftnl ratna Slev. S41-652. TEUTOfl A tVSV.
V službi Italije in Nemčije.
Občinske volitve v Gorici, i Madjarska škofija na Reki.
V Gorici, 7. 1. 1913.
Z nedovoljenimi sredstvi — da se milo izrazimo — se držijo Italijani na Goriškem pokoncu. To se kaže posebno v trgovski in obrtni zbornici in na goriškem municipiju.
Lansko leto so se začeli Slovenci prav živo gibati glede na razpisane dopolnilne občinske volitve. Italijane je prevzel strah, po svojih listih so tožili o veliki slovenski nevarnosti in misli so jim švigale že tako daleč, da je kdo med njimi sanjal že o slovenskem županu v Gorici. Volitve pa so bile ustavljene, ker so se pokazale nepravilnosti in so bile podane pritožbe, ki jih je morala politična oblast upoštevati. Italijani so celi vrsti Slovencev zavrnili reklamacije, upisali pa v volilne liste ljudi, ki nimajo volilne pravice. Skrpucali so potem tudi
III.
Doslej smo pokazali, kako so naši Italijani za časov Crisplja svoje relacije s parlamentarnimi in vladnimi krogi v Kalili izrabljali v namen ohranitve svoje politične pozicije, svojega oligarhičnega gospostva, svojega terorja nad vsem prebivalstvom v teh krajih! Kako so, ker so bi'e njihove pretenzije v kričečem nasprotju s faktičnim! razmerami, te razmere enostavno falzificl-iall, kako so stvari postavljali na glavo, kako so — lagali, da so z lažjo in hinavstvom mamili v Rimu, preko Rima varali v Berolinu, a preko Berolina beračili in izsiljevali na Dunaju.
Z lažjo so dosezali, da se je Crispi razgreval radi njih v toliki meri, da je prišel v konflikt celo z lastnim poslanikom v
Berolinu, da bi bilo prišlo kmalu do po-. , .	.	-
slaniške krize ter da je Crispi sam posegel utok proti odredbi politične oblasti, ali do-po najskrajnejem sredstvu, po grožnji s segli so to, daje namestništvo o d -svojo lastno demisijo. Ves arzenal sredstev 'vzelo goriškemu municipiju v o-za diplomatlčni pritisk je uporabil, da reši teililne agende ter bo goriško gla-naše primorske Italijane pretveznega prega- j varstvo vodilo pripravljalno njanja in narodnega mučeništva.	!?e 1 o za volitve in - izvršitev
Tolik aparat za — krivično, za nevredno;1 s 11 n. stvar. In s polnim uspehom. Berolin fe i Kakor bi bila bomba počila na Trav-ustregel Rimu in Dunaj se |e pokoril Be- niku v Gorici, tak strah je prevzel italijan-rolinu.	j sko kliko, ko je začula z municipija glas, da
Vse početje naših Italijanov, vsa njihova bo gla arstvo vodilo bližnje dopolnilne vo-neskrupuloznost v izbiranju sredstev: vse litve v goriški občinski zastop. Kaj takega to so stvari, ki sicer vzbujajo čut studa, a pa se še ni zgodilo: Gorice še ni zadela bi bili mogli zreti nanje s prezirom, in ki taka „sramota", tako poniževanje! Tako ne bi pomenjale za nas več, nego nenevarni in jednako so stokali in zraven govoričili o zbadljaji z iglo, da niso izzvale Žalostnega podpiranju Slovencev od strani vlade! Gre dejstva, da se je velika država, oprta na pa le za najelementarnejše pravice goriških ImponujoČo vojno silo, pokorila umešavanju Slovencev. Zadnjič čas je bil, da je vlada dveh tujih držav v nje notranje stvari, s videla enkrat, kar bi bila morala že davno čimer se je de facto odpovedala velikemu videti, ter odvzela italijanskim krivičnikom pravu do samodoločbe, svoji neodvisnosti, vodstvo volitev v občinski zastop. svoji suverenosti! Pokoreč se Berolinu —j Vlada pač ve, kaj vse se je godilo v v prvi vrsti temu, za kar govori že dejstvo, pun -m jej mora biti ležeče na tem, da ne da se Crispi ni obrnil direktno do Dunaja, bodo po občinah z dvojezičnim prebival-arapak je ubrai pot preko Berolina — Je stvom v Primorju gospodarili italijanski li-tedanja avstrijska diplomacija ponižala nago beralci sami brez vsake kontrole. Marsikaj državo v razmerje vazalstva, odvisnosti od se čuje tudi o goriškem municipiju in o prestolnice velike Nemčije!!	(Vseh svetih lani so bili na pritisk namest-
V tem dejstvu tiči usodnost tedanjega ništva stante pede odpuščeni trije munici-koraka Crispljevega v Berolinu in uspeha pijski uslužbenci. Vlada pač ima tehtne tega poslednjega na Dunaju. In to v stvari, razloge za svoj odlok, ki ga je vse mirno ki se je tikala — to moramo imeti vedno in preudarno prebivalstvo v Gorici sprejelo pred očmi, da pojmimo v polni meri vso z zadovoljstvom na znanje; vsa iz sebe pa pomembnost dogodka — izključno notra- je klika in tisti, ki jih ima še na povodcu. njega življenja naše države.	j Namestništveni odlok se sklicuje naod-
O Avstriji pravijo sicer, da je dežela 'redbo namestništva z dne 25. septembra neverjetnosti. Toda dogodek, da se kaka 1911, s katero so bile ustavljene občinske država veže s tujimi državami proti svojim volitve za goriško mesto, določene na lastnim, vsikdar zvestim In lojalnim držav- dneve 30. septembra, 3. in 5. oktobra, raz ljanom, ki vrhu tega še žive v pozicijah, veljavlja vse preddelo za te volitve, izvršeno ki jim dajejo največjo važnost za državo — od municipija, in odvzemlje v smislu § 57., ta dogodek je tako gorostasen, tako ne- zadnji odstavek, občinskega štatuta izvršbo verjeten, da bi moral biti tudi v Avstriji pripravljalnega dela za volitve in volilnega onkra| meje, kjer se začenjajo nemežnosti. operata.
To ni več le krivičnost nasproti tem last-j Namestništvo utemeljuje svoj odlok s nlm državljanom, ampak tudi blazna dr-'tem, da je goriški municipij uvrstil v volilni žavna politika se stališča varnosti in živijen- jmenik osebe, ki nimajo volilne pravice, od-skih interesov države same!	klonil pa reklamacije osebam, ki jim gre vo-
Dokumenti Crispijevi ne govore samo lilna pravica za občinske volitve. Prvi so o zlobi hinavstva in brezvestnosti tedanjih seveda Italijani, drugi Slovenci. Namestni italijanskih politikov, ampak kriče tudi o štvo dostavlja, da proti temu odloku nima slepoti avstrijske diplomacije, ki se, pozab- občina nikakega zakonitega leka. Torej je IJaJoč na svoje in na dostojanstvo države, izključen vsak utok — in tako bo vodila in ki bi jej morala varovati materijalne in izvršila občinske volitve v Gorici politična etične interese, stavlja v službo tujih držav oblast.
in tujih Interesov!!	| To je lep uspeh skupnega
Da, tu|ih interesov ! lo hočemo doka- dela odbora združenih Sl oven-zati prihodnjič tudi z ozirom na sedanje cev. — Po skupni poti pride še zgodovinsko-znamenite dogodke.	mnogo uspehov.
Reka, 7. februarja.
Reka Je dobila tore| svojo škofijo! Želja Italijanov in Madžarov Je utešena. Vsi napori, vsi boji Hrvatov so bili zaman; desetletni boj Je zvršil z zmago Italijanov in Madžarov. Zopet je podlegla slovanska pravica na cerkvenem polju. Rim je odločil proti Hrvatom.
Hrvatje in Slovani sploh so v Reki brez najelementarne|ših pravic. Nimajo svojih šol, kjer se otroci učili v svojem materinem jeziku ; ne smejo prirejati predstav, da-si je na Reki več Hrvatov, nego Madžarov ali pristnih Italijanov. Edini kraj, kjer Čujejo reški Hrvati svoj materini jezik, je še — cerkev. Doslej so bili vsaj v verskem loziru neodvisni. Z ustanovitvijo nove škofije j pa je zadan Hrvatom krut udarec; zdaj so tudi v verskem oziru podvrženi italijanski, oziroma madžarski hegemoniji. Kajti, to je gotovo, da novi škof ne bo prijazen Hrvatom, ker pride proti njihovi volji. Imenovan je mož, cd katerega nimamo pričakovati dobrega. Za škofa bo namreč skoro imenovan (Usti poročajo, da je imenovanje že izvršeno. Op. ured.) stolni vikar prof. teol. dr. Aleksander Viszota, madjarski prelat, ki je študiral v Rimu. Nemški listi z zadovoljstvom konstatlrajo, da zna dr. Viszota perfektno italijanski, kakor da bi bilo to edino!
Važneje vprašanje bi bito, da-H zna I hrvatski, kajti večina vernikov so Hrvatje : Ampak kdo mara za Hrvate, Slovane ? ! Ne I nJim v prilog, marveč proti njim delata Rim in Dunaj v lepi vzajemnosti. Da bi bili mi i Albanci, bi bilo kaj drugega. Ti divjaki so ' nekaj drugega, za Albance naj bo makari uničena cela Avstrija.
Tako izgubljamo svoje pravice! Nove težke verige se nas oklepajo, nova nasilstva si izmišljajo proti nam — kakor da nas hočejo iztrebiti do korena.
Tužna nam majka.	P.
Polom v Puli.
Pula 7. 2. 1913.
Včeraj so pričeli zasliševati 4. obtoženca Quarantotto Lina, rojenega 1878, oženjenega, že kaznovanega. Na predsednikovo vprašanje se priznava le deloma krivim Leta 1911. je bila od pok. Franka — podžupana — napovedana revizija blagajne in sicer 8 dni pred izvršitvijo iste. Ko pa je prišel z dopusta, mu je Galante sporočil to napoved in obenem izjavil, da v blagajni manjka znesek 40 000 kron. Na prošnjo tega poslednjega je on potem falzificiral računske knjige za znesek 40.000 kron. Dotična revizijska komisija, ki je obstajala iz pok. Franka kakor podžupana, obč. svetovalca Benussija in pa ravnatel|a rač. oddelka, dra Pesante, je račune in knjige pregledala le površno in je končno potrdila, da je ,vse v redu".
Iz te izjave se daje sklepati, da so občinski očetje že tistikrat znali za malverzacije svojih benjamlnčkov, a so Jim še v naprej puščali priliko, da so krali.
Na razna druga vprašanja glede pone-verjenja manjših svot Quarantotto deloma priznava, deloma pa taji.
Policijske poizvedbe so zanj — kakor pri vseh drugih obtožencih — zelo neugodne.
Zatem je prišel na vrsto 5. obtoženec August Hora k. Rojen le leta 1863. v
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Pumas. — Prevel F. P.
VII.
Tudi sredi šumnega zmagoslavja cesar ni bil zabil na mlado Grkinjo. Bila Je še vsa pobita vsled groznega presenečenja, ki je povzročilo v njej ljubimčevo Ime in stan. Prišla sta k njej dva liburnijska sužnja ter jo v Neronovem imenu spoštljivo povabila, da jima sledi. Akta je ubogala mehanično; nki mislila ni na to, da bi vprašala, kara da jo vodita; obhajala jo Je le ena strašna! misel, da je postala ljubica moža, čegar ime so vsi s strahom izgovarjali. Ob vznožju kao>fol* Je srečala krasno nosllnico, ki Jo Je nekio šestero ličnih egiptovskih sužnjev. Naj njihovih prsih so se svetili srebrni Ščiti,1 podobni polmescu, roke in negs so jim kra ili srebrni obroči. Poleg nosilnlce Je za-: pazila Sabino, ki jo Je bila izgubila med
zmagoslavjem za trenutek izpred oči. Akta je vstopila v nosilnico in je legla na svilene blazine; tako se je bližala Palatinu, a Sabina ji je slediia peš in ji je delala senco z veliko pahljačo, izdelano iz pavovih peres, ki so bila pritrjena na koncu , indijskega trstja. Nosilci so se pomikali približno tristo korakov po isti cesti, katero je bila Akta že enkrat premerila s cesarjevim spremstvom ; nato so krenili na desno med Dianino in Jupitrovo svetišče in prestopili par stopnic, ki so vodila na Palatin. Kmalu so se ustavili na griču pred pragom majhne, samotne hiše. Oba Liburnljca sta takoj prinesla dva s preprogami ovita stolčka in ju postavila na obe strani nosilnlce, tako, da oni, ki jo j'ma je cessr izbral za gospodarico, niti ni b;Io treba naznaniti, na kateri strani da želi izstopiti.
Akto so pričakovali, kajti Čim se Je približala vratom, so se odprla in se za njo takoj zopet zaprla, ne da bi bila opazila vratarja.
Stedila Ji je samo Sabina, ki je menila, da se bo njena gospodarica po dolgem in napornem potovanju želela najprej stopati. Zato jo je spremila v takozvani apediterij, sobo, namenjeno za slačenje. Akta je bita
še vedno prepadena, ker Jo Je bila usoda pritlrala v naročje gospodarja sveta ; sela je na klopico, ki se je nahajala v sobi, in je namignila Sabini, da naj počaka. Kakor da bi btl nevidni, mogočni gospodar, ki se mu le bila udala, slutil, da se zopet vglobi v otožno sanjarenje, je naenkrat zadonela, sladka čudovita godba, ne da bi se moglo spoznati, odkje da prihaja. Godci so bili tako razdeljeni, da je bila vsa izba napolnjena z njihovim blagoglasjem. Brezdvomno je bil Neron med potovanjem opazil, kako dobrodelno so vplivali ti tajinstveni glasovi na dušo mlade Grkinje, in Je bil vse tako odredU, da bi ji pregnal spomine, katerih moč Je sam skušal vničlti. Ako Je bil to njegov namen, potem ga njegovo pričakovanje ni varalo. Kajti čim je deklica začula prve akorde, Je počasi vzravnala svojo žalostno glavico; solze, ki so ravnokar oma-kale njeno lice, so se posušile, le še ena se je svetila na robu njenih dolgih trepalnic, podobna rosni kaplji sredi majikega cveta; kakor rosa pod toploto solnčnih žarkov, I tako se Je tudi ta solza posušila pod ognjem ajenega pogleda, skritega pod pajčolanom. Obenem se Ji Je zopet povrnila živahna rdečica na njene obledele ustnice, ki so ostale
Trstu, oženjen, upokojen obč. kancelist. nekaznovan.
Obtožen |e radi falzifikacij računov v letu 1896—1899. skupno z Galantejem. — Potem poneverjen|a občinskega denarja skup z Galantejem, Privileggio, Bigattom In Negrijem v znesku 46.813 K 86 vin., in slednjič poneverjenja 6000 kron, ki si jih je zaračunal po krivem na dijetah.
Zasliševanje tega obtoženca je trajalo do večera in je bilo zelo, ielo mučno. Kajti jokal Je neprenehoma, tako, da je bil predsednik primoran, razpravo večkrat prekiniti. Poneverjenje priznava le deloma, a je opravičuje s tem, da Je imel v družini vedno nesrečo, bolezni, smrt in tudi od svoje žene da je bil ločen. Vse to ga je stalo mnogo denarja. Na zadnje je izjavil, da so pri po-neverjenju in pri falzifikacijah računov bili vsi današnji obtoženci sporazumni.
Pri včerajšnji razpravi je izjavil Galante sodnemu dvoru, da se priznava krivim in da }e sam poneveril 57 000 kron, za katere ni znal nobeden drugi obtoženec.
Sploh ie Galante pri tem procesu ne samo obtoženec, ampak tudi giavna priča. Oa daja potrebna pojasnila in bistri spomin drugim obtožencem, ki — kakor razvidno — večinoma tajijo. Tudi ni več žalosten kaker je bil spočetka, ampak se mu zdi vsa stvar kakor zabava.
Kakor se naši čitatelji spominjajo, je bil pred enim mesecem obsojen prejšnji ravnatelj plinarne, inženir Leban, na 2 leti težke ječe. Ker pa je rekuriral proti obsodbi, je bil na predlog svojega branltel|a izpuščen na svobodo proti kavciji 40 000 kron.
Kakor pa se je danes dognalo, jo je Leban popihal in je že v--Ameriki.
Po mestu pa se je raznesla vest, da so ta znesek založili njegovi prejšnji obč. predpostavljeni in to radi tega, da se ga rešijo iz strahu, da ne bi pri sedanjem procesu govoril kakor priča in |lh kompromitiral. Leban bi znal namreč povedati marsikaj.
je-Ii ta zadnja verzija odgovarja resnid, ne vemo za gotovo, fakt pa le, da le Leban v Ameriki I! _
Jugoslovani in Bizant.
O razmerju Srbov in Bolgarov k Bizantu podala nekdo pod šifro A. P. v „Riječkih Novlnah« kratko, a ze'o pregledno zgodovinsko sliko, ki jo nudimo v prevodu celo, ker utegne biti i našim Čitateljem koristna za razumevanje zgodovinskih pravic Jugoslovanov na Balkan in Carigrad In pa zahtev v svrho njih dosege. A. P. izva|a:
Ko to pišem, stoje balkanski zavezniki pred vratmi Carigrada. Ne vemo še, da-ll Je usojeco prvemu bolgarskemu carju, da po pet stoletij trajajočem robstvu svojega naroda postavi križ na Ajo Sofijo. A stare sanje balkanskih narodov se približujejo uresničenju. Nekoč grozna sila Osmanov je zloml|ena! Česar niso mogli storiti vellU, so izvršili mali. Kar se ni posrečilo Bolgarom in Srbom v dneh njihove velike moči, se jim posreči morda sedaj v prvi epohl njih državnega preporoda.
Slovanski narodi so v področju bizantinskega carstva živeli že početkom petega stoletja. Slovan je bil vod|a telesne straže carja Anastazija, Justin, stric carja Justinjana, velikega zakonodajatelja in zgraditelja cerkve Sv. Sofije.
Justin je bil rodom iz Dardacije, današnjega Stoplja. Pravijo, da je on eden onih treh pastirjev, ki so odšli od doma z vrečo na hrbtu, da si poiščejo dela, ter
polodprte, kakor da bi pričakovale poljuba.
S&b na se je približala gospodarici, ki se nI več obotavljala, marveč Je sama pomagala odpenjati oblačilo, ki |e kmalu ležalo na tleh, tako, da je bila Akta v sami spodnji obleki. Nato jI je potegnila sužnja iz mehkih las zlate Igle, spretno ji razpustila kodre, ki so kaker valovi ob|ell Aktin hrbet. Z belih laktov ji je vzela dragocene, z biseri bogato posejane zapone, dar cesarja Nerona, ln odpela fino izdelano, zlato verižico, ki je krasila tanki vrat. Nato ]e sužnja pokleknila pred Akto in Je odvezala zlate trakove, s katerim so bile privezane njene lične, usnjate sandale.
Lepota, ki se je razodela očem sužnje, je bila tako deviško pcpolna, da je Sabino kar očarala. Akta je, naslanjajoč se na njena razgaljena, ramena, opazila, kako so \ zardela lica. Čutila je, kako se je stresla, k-i.Vor da bi se |e bil dotaknil plamen. Akta Je presenečena postala, kati bala se je, da j! je prizadela bolečino, Sabina Je uganila njene misli, prijela z j njeco roko, ki Jo je bila med tem umaknila, ter jo zopet položila na svojo ramo. Tako Je vstocHa sVupno z gc—odarico v !fp"dari|.
Siran II.
„EDINOST" št. 40.
V Tistn, dne 9. februarja 1913.
so tako stopili v carsko armado. Justin se je izkazal v vcjni proti Izavrijc?m in zato so ga odlikovali tako, da je postal koncem koncev poveljnik carske telesne straže.
Ko so se bili Slovani že v obilnem številu naselili po sredini Balkana, je car Justinjan leta 555 osnoval Škofijo v Ohridi, ki je razširila svoj delokrog po Eplru, Albaniji in Srbiji. Od teh Slovanov so imeli v prvi dobi najmanj sreče Srbi. Car Heraklij jim je odkazal zemlje med Olimpom in ustjem Bistrice. Tam so osnovali mesto Srblco, pa ker jim tu ni prijalo, so zaprosili carja, da bi se smeli naseliti na oni strani Balkana.
Tako so Srbi zasedli današnjo Črno-goro, Staro Srbijo, južno Dalmacijo, Srbijo, in del jugoiztočne Bosne. Celih pet stoletij niso mogli tukaj ustanoviti enotne države, ker s 3 jih ovirali notran,i prepiri. V tej dobi so hlli odvisni cd Bizanta, a nekaj časa od B .igarov.
Še le leta 1165 je župan Raštein Zate (današnji ncvopaiarski sandžak in Črnagora) Stepan Nemanja mogel z mogočno pomočjo papeža Honorija premagati svoje nasprotnike in osnovati enotno državo. Dobil je od papeža krono, ali že prva teta svoje vlade je izpremenil svojo vero in je pristal k Bizantu.
Ko je car Friderik Barbarossa na svojem križarskem potu hodil skoz Srbijo, je pohitel Nemanja v Niš, da se mu pokloni in dokaže, da je srbska država pozvana, da nasledi črvivo bizantinsko gospostvo. Rude-Čebradi cesar pa je Nemanjo iz političnih razlogov odbil z njegovo ponudbo vred in je mahnil naprej.
Kakor rdeča nit se vleče od tedaj v zgodovini prizadevanje, da bi pridobili za-se papeža v Rimu z raznimi obeti. Kralj Milutin, ki je bil za Dušanom najznameniteji srbski vladar, |e pa opustit tako politiko, nagnal svojo tretjo soprogo Elizabeto, hčer ogrskega kralja Štefana, ki jo je bil vzel radi politike in se je četrtikrat zaročil s še le osem let staro Simoniko, hčerko bizantinskega kralja Andronika.
S tem zakonom je hotel Milutin združiti obe carstvi. Ali nI se mu posrečilo pri obiti za tak načrt svoje tašče, slavohlepne carice Irene. Obetat jej je, da mu bo sledil v bizantinsko-srbskem carstvu eden njenih sinov, če sam ne bo imel moškega potomca, ali smrt carice Irene je izjalovila nade Milutina, ki je leta 1321 tudi nagle smrti umrl, ravno ko se je vmešaval v spor med mladim in starim Andronikom v Bizantu.
Milutinov sin, Stepan Dečanski, je deloval v duhu svojega očeta in se je še tesneje združil s carjem Andronikom. Njegov sin, pozneji Dušan Silni, pa je videl v takem zbliževanju pogubo In se je uprl očetu, ki ga je po uspešni bitki celo umoril. Sedaj pa |e še bolj delal, da dobi nasledstvo v Bizantu. Leta 1349 je proglasil na zborovanju v Skoplju svoj znameniti zakonik, s katerim je ves državni, gospodarstv ni in kulturni ustroj starega srbskega carstva prilagodil bizantinskim odnošajem.
_(ZvrŠetek pride.)
Dražba so. Cirila In Metoda o Ljubljani
sestavlja sedaj računski zaključek za leto 1912.
Podružnice in sploh prijatelji družbe se opozarjajo na sledeče:
V minolem letu je bilo — brez volil in prehodnih zneskov — nad 10.000 K manj dohodkov, nego leta 1911.
Nazadovale so zlasti podružnice. Svetujemo opetovano podružničnim blagajnikom, da naj pobirajo članarino ko j začetkom leta in med letom in ne samo koncem leta.
Iz nabiralnikov je družba dobila
feta 1911.......K 13.799 62
jeta 1912 .... . . . . 12.51244 nazadovanje znaša torej za . K 1.287 18 Nabiralniki naj bodo vedno na vidljivem mestu, bodi v trgovini, v privatnem stanovanju, gostilni sli trgovini. Cez noč se naj pa nabiralnik spravlja v omaro ali blagajno, da ga kak hudobnež ne vzame.
Narodnega kolka in računskih listkov se tudi manj prodaja.
Družba je dobila za narodni kolek i. s.
leta 1911.......K 4.641*46
leta 1912 ........ 3.635*38
minolo teto torej manj za . . „ 1.00608 Opominja se, da je družba dobila leta 1909. za narodni kolek K 11.607 69. Ali dosežemo Še kedaj to število ? Zanimanje za narodni kolek je, žalibože, vedno manjše.
Računski listki dali so družbi
leta 1911.......K 7.059 64
leta 1912........ 5.929 70
v minolem letu torej manj za K 1.129*94 Zahtevajte v gostilnah In kavarnah računske listke! Umerjeni smo, da jih bode imel gospodar potem tudi vedno na raz-; polago.
Razpečavanje družbinega koledarja pa napre-<	duje, kajti družba je dobiia
leta 1911.......K 2.898 07
i leta 1912 ........ 3 92472
torej več za......K 1.026 65
Želeti jef da bi družba pri koledarju vedno tako napredovala. Priporočamo pa tudi, da se družbini koledar marljivo čita. Vsak odbornik in član podružnice in sploh vsak zaveden Slovenec bi moral imeti družbini koledar v svoji knjižnici.
Ciril Metodova družba je rabila za tekoče redne stroške in za razne stavbe minolo leto mnogo denarja. Tekoči redni dohodki niso zadostovali; obrambnega sklada se še po družbinem sklepu, ker ni dosegel (zneska K 200 000, ne sme vporabljati. — Vporabilo se je vsled tega iz družbine imovine nad K 75.000, ter najelo v hranilnici in posojilnici posojila 350.000 K.
Iz vsega tega je razvidno, da Ciril-Metodove družbe, ne smemo nadalje pozabljati. Vsakdov naj deluje po svojih močeh za družbo. Člane i a odbornike podružnic pa še posebe| opozarjamo na gorej imenovane številke. _
„Lesa Nazlonale" In „Dražba sv. Cirila In Metoda" o mestnem svetu tržaškem.
(Nadaljevanje poročila seje.)
Ko |e bil svet. Wilfan navedel točne številke glede obiska slovenskih Ciril Metodovih šol v Trstu, in povedal, da dosega to število 1756, je vskliknil proti večini: „Sedaj vam je jasno, kako tržaška občina mestne Slovence zapostavlja, kako krivico nam dela! In hočete še glasovati — je nadaljeval — za podporo „Legi Nazionale", koje namen je predvsem: odtujevati slovensko deco. Saj je v Istri na pr. otvorila Šole v takih krajih, kjer ni bilo Italijanov in so se celo dogodili slučaji, da so se morale
PODLISTEK.
„Ksenija".
Opera v 1 dejanju. Spisala Gosti in Funtek. Uglasbil Viktor Parma.
K nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem gledališču.
Legine šole zapreti radi pomanjkanja otrok, ki naj bi jo obiskovali".
Govornik je menil nato, da je lani predlagal, naj se ne da podpore ali nobeni izmed obeh družb, ali pa obema. (Sarkastično) : „Letos pa ne bom spravljal socija-listov v zadrego, da bi glasovali za moje predloge I"
Podpora Legi — je zaključil — nI neobhodno potrebna, vsaj ne s stališča skupnosti občanov, in zato zahtevam od vlade, da v smislu svoje izjave ne odobri te postavke. To je dolžna vlada storiti, če ima smisla za pravičnost in enakopravnost ter za očiščenje proračuna od takih postavk, kakor je podpora za Lego.
Svet. Mrak se Je nato hudo jezil na dr. Wiifana, ki poziva vlado, da naj bo pravična, ter mu očita, češ, da zanj ni nobena stvar „neobhodno potrebna". (P u e-cher: „Pubblica netezza - javna snaga!-) (Smeh.) Zatem je hvalil Mrak Legino delovanje in pravil, da statistika, ki jo je Wiifau čitat glede oddaljenosti šolarjev od slovenskih zasebnih šol, ni prava.
Nato Je razlagal svet. Puecher stališče socijalistov v dolgem govoru, katerega kratek smisel je bil približno sledeči: Kakor druga leta je govornik tudi letos navdušen za podporo Legi. Toda Lega vzdržuje v Trstu 2 rikreatorija, ki bi jih imela dolžnost vzdrževati pravzaprav občina. Zato predlaga Puecher, naj občina te rikrea-torije prevzame v lastno upravo in ta podpora bo še večja, nego onih K 15 000 na leto. Ako večina — Izjavi govornik — ne bo hotela spre|eti tega predloga, je to znamenje, da se ji ne gre ravno za kulturno institucijo rikreatorijev, temveč prav za podporo Legi, kar naj bo le nekaka nacijona listlčna demonstracija, pri kateri govornik seveda noče delati Štafaže.
Ker ima občina dolžnost skrbeti za ljudsko šolstvo sploh, bi bila njena dolžnost, da vzdržuje tudi one šole, ki jih sedaj vzdržuje Ciril-Metodova družba. To bi bilo po govornikovem mnenju zlasti tudi koristno za Italijane: kajti, dočim da se sedaj v Ciril-Metodovih šolah poučuje v narodnem Šovinizmu (!) in v sovraštva proti ItalJanom (!), bi se v občinskih šolah slovenske otroke učilo spoštovati italijanski Jezik (to Je, bi se jih skušalo poltalijančiti. — op. ured.)
Zato Je predlagal, naj občina prevzame v svojo upravo vse Šole, ki jih v Trstu vzdržujeti Lega Nazionale in Ciril-Metodova družba. (Puecher je bil tekom govora ne-številnokrat pretrgan in zasmehovan cd večine.)
Svet. Wilfan označi nato spremembo pri Puecherju, ki Jo je pokazal s svojimi izjavami, kot potrebno evolucijo, do katere polagoma pridejo vsi Italijani — Pa tudi Puecher ne dela one bistvene razlike med Lego in CMD, ki v resnici obstoji. Dočim ima CMD namen le reševati slovensko deco, ima Lega namen odtujčevati naše otroke. Zato bo glasoval proti temu, da bi občina prevzela Legine Šole. Dasiravno pa bi lahko ne zaupal občini slovenskih Šol (kakor Italijani niso hoteli podržavljenje svojih srednjih šol iz strahu, da potem ne bodo dovolj italijanske), je vendar za oni del Puecherfevega predloga, ki pravi, naj občina prevzame slovenske šole, kajti komedi-jantstvo prepušča Italijanom, ki so se od one strani branili podržavljenja svojih srednjih šol, od druge strani pa vedno tožili češ da Jih morajo sami vzdrževati!
Nato |e Puecherjev predlog propadel,
Z imenom Viktorja Parme je ozko zvezana glasbena literatura slovenskega naroda. Viktor Parma je ustvaril dela trajne vrednosti „Ksenija" je morda najboljše delo našega slovenskega komponista. „Ksenija* je znana* tudi daleč izven me! slovenske domovine.: Za Ljubljano Zagreb, potem Osijek, Belgrad,! Novi Sad, Pizen, Praga; vsa ta gledališča! imajo „Ksenijo" trajno na repertoarju. Daj bi govoril Še posebej o njeni glasbeni vred-! nosti, nI moja naloga, dejstvo Je, da toliki j odri, ki imajo na repertoarju največje sve-! tovne opere, tudi Ksenijo prištevajo svojim stalnim repertoaru :m delom, to dejstvo govori jasno o dobri kvaliteti Parmove muzike.
Ker ni mogoče izdati posebnega libreta, poskusim našemu občinstvu razložiti v po-, sameznosti dejanja opere, da bo pri pred-! stavi lažje zasledovalo godbo.
Dejanje se vrši pred nekim ruskim sa-< mostanom. Zarja vstaja in menihi odhajajo! iz svojih celic v cerkev k Jutranji molitvi, ki se začenja z besedami:	i
„Slava bodi bogu na višavi, nam na zemlji vladaj sveti mir." Med menihi se nahaja tudi menih Alek-sej, ki se Je zaradi nesrečne ljubezni do Ksenije zatekel v samostan. Burja razsaja v njegovem srcu, kajti Ksenije še vedno ni mogel pozabiti.
„ Slavite vi boga in prepevajte mu slavospeve, meni možno ni: vihar jaz nosim v prsih, ne pesmi. Prihitel v samostan sem nekdaj mirni, iskal utehe v nJem, — dobil je nisem, v samoti besni vstaja hujša žalost, v spominih pesem britka se budi. Oh. dan in noč obraz cvetoč v spomin meni vstaja".
Tako toži mladi menih, ko hoče v cerkev zapazi dve ženski, Kseniio in njeno tovarišico Tatjano. Obe ženski bežita pred vitezom, ki |u preganja.
V samostanu mislite gotovo dobiti zavetje. Aleksej spozna v Kseniji svojo ljubico.
„Moj bog, mol bog o Ksenija! Udatl ne smem se ji; morda me ne spozna!" S
temi besedami se približa ženskama _ in
Ksenija ga prosi:
V častitih bratov samostan prihajam v bridki sili! Oh, čuj sirote klic glasan, pa naju se usmili. Z očetovskega gradu krut vitez me odvel. Kaj sem prebila jada, kako bi to umel. Glej, srečno sem utekla. Ta dom mi da| pomoč I
Kaj bo se mi odrekla, dokler ne pride noč?* In Aleksej odgovara: Zavetja ti ne brani naš tihi sveti kraj. Ostani tu ostani, Bog sam ti pokoj daj!"
V	duetu Ksenije in Tatjane je zahvala na to. Tatjana odide nato v gozd pazit, da Ksenije ne zaloti vitez Ksenija toži po junaku, ki bi Jo rešil iz roke napadalca, misli na svojega Alekseja katerega Je ljubila in ne ve, da stoji pred njo:
„Usoda kruta Je za vek dve srci razdružila. Atekseja pa vendar žar nikdar ne bom zabila!" Aleksej jej odgovarja: „Tedaj še vedno bije za njega to srce? A dej! Morda ni vreden ljubezni te zvestobe!" Ksenij a:
On ljubi me; brez mene Ni sreče mu nobene!* Aleksej:
Da ljubi te mladenka, resničen glas |e tvoj! Glej, tu stoji presrečni Aleksej pred teboj:"
Ksenija spozna v menihu svojega Alekseja, toda ko vidi, da Je menih, osupne: „Ti si menih. Pomoči nt Pregreha tebe Je ljubiti 1«
V	dolgih solo-in dvospevih spoznanja se odrekata Ksenija in menih svo|i ljubezni.
dočim Je bila vspreleta podpora Legi v
znesku K 15000 z vsemi glasovi večine.
*
* *
O seji, ki se vršiia v četrtek zvečer smo že včeraj na kratko poročali.
Pri točki „podpora ljudski šoli pri nediktinkah" je svet. B u d i n i c h predlagal povišek za K 350 za uboge šolarke; ko pa je Mrak izjavil, da liberalci ne morejo bili za to, Je predlog prepadel.
Pri glasovanju o prispevku za italijansko univerzo v Trstu Je svet. Si a vik iz-javil, da se bo „slovenski klub" Iz znanih vzrokov vzdržal glasovan|a.
Podpora društva „Universifa popoiare" se zviša od 8000 na 12000, občinskim ljudskim knjižnicam pa od 9000 na 13000.
Svet. Puecher je predlagal zvišanje postavke za hrano, ki Jo dobe ljudski šolarji, tako, da bi jo dobili vsi potrebni šolarji. Predlog |e padel in ostala postavka kakor lani (K 60.000).
Za tem Je pričela z razpravo o 5. oddelku proračuna: zdravstvo.
Pri razpravi o mestni bolnišnici se Je vnela obširneja debata. Poročevalec svet A r c h poroča, da je namestniltvo že odobrilo predlog mestnega odbora, da se pobira po K 3 52 na dan od bolnikov za bolniške stroške.
Z vprašanjem postrežnfc in sploh po-strežniške službe v bolnišnici so se bavili svet. Puecher, D' Osmo, B-idinich, Morpurgo, Senigaglia in dr. Pertot. Budinich je predlagal, na| bi se vsprejelo usmil|ene sestre kot postrežnice. Ta predlog ie propadel.
Dr. Pertot Je izjavil: Zelo žalostno Je, da eksekutlva ni znala nič boljSega storiti nego zvišati bolniško pristojbino, ki je sedaj najvišja v monarhiji. Pri tem so na|bolj prizadeti naši mali okollčanski posestniki, ki imajo malo hišico in se jih smatra za „posestnike*, ki morajo bolniško pristo|bino plačati, dočim niso nič na boljšem nego oni mali obrtniki ali uradniki v mestu, ki so je prosti. Okoličani so itak predani na milost in nemilost vaškim načelnikom, ki tirajo nekatere celo vsled tega v smrt, kakor kaže slučaj HreŠčaka v Trebčah. Sedaj se bo gotovo smatralo za posestnike vse Trebence, ker so si razdelili „gmajno". Eksekutiva bi morala biti pri vprašanju bolniških pristojbin bolj popustljiva, če ne bo ugonobila dosti družin.
Slednjič priporoča, naj bi se vplivalo na vlado, da povrne občini onih 10%* ki jih mora ta plačevati za tuje državljane (renjikole), kar znaša na leto do 300.000 K.
Poročevalec A r c h pripomni, da se Je vlado že za to proslio, da pa vlada na tisto stran nič ne sliši.
Domačo vosti.
Imenovanje pri južni železnici. Pisarniška ekspedijenta Henrik Martelanc in Romeo Pečenko sta imenovana za asistenta.
tiSTftEDNf BANKA 0ESKYCK
SPOkITELEN PODRUŽNICA v TRST TJ
vi« del PonterOHO 5.--via Nuova 15.
Vloge na knjižice 4V4-5% 1 poodpoved-Premijne vloge 5 °/0 j nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. s:
7ADIJE a KAVCIJE - - - MENJALNICA-
TJr&dne ure od 9.-12.1/, dop. In 2.1/!—6. pop.
„V spomin vsaj naj prejšnjo srečo zrem, če Še zabranjen mi je tvoj objem. Pomlad v naravi, gaj je dehtel, Glas je v goščavi slavčev zvenel. Čuvstvo skromnostno vzklilo tedaj, V srcu radostno cvetel je raj. U teh spominov ju zbudi Tatjana, k? jima napravlja prihod viteza z spremstvom. Aleksej skrije obe ženski v samostan. Orkester, ki naznanja prihod viteza, preide v krasni intermezzo, naj'epših točk opere. Po intermezzu nastopa vitez, ki pregan;a Ksenijo.
„Postojmo tu. Pač to Je kraj, kjer golobica mo|a mila, pri svetih bratih se je skrila, Ha boj se, dekle, trepetaj." Njegovo spremstvo ga izpodbuja: „Prav! Vzemi jo gospod s seboj. Mi znamemo, kar je na poti, nič sveti kraj nas ta ne moti. Poroko ž njo piruj nocoj l*4 Vitez hoče naprej toda na vratih ga ustavi Aleksej:
„MoJ brat! — Postoj !" „„Kdo si, kaj hočeš nam menih?"* Aleksej: „Čemu ta hrup ? In vse v orožju ?«
Aleksej mu brani vhod v samostan z besedami:
„Menih le-ta, ki vhod ti brani, to tvcj je brat!"
Vitez spozna svojega brata, ga Izziva in se roga Kseniji:
„Da bi služila tu Bogu, pobegnila je v samostan, kjer ljubček biva."
]nst jVfaurič, Trst,	trgovino jestvin in kolonijalnega blaga.
Gotovim ljudem, ki imajo sicer prav veliko opraviti z našim listom, ker ga namreč potrebujejo prav vsak dao, in prav tako tudi z našimi voditelji in drugo — da uporabljamo njihov izraz — inteligenco, ker jih potrebujejo tudi skoraj vsak dan, vendar ni prav nobena stvar, pa naj je že taka ali taka, samo da je v zvezi z »Edinost|o*, pa naj je to potem naš list, ali politično društvo itd. In ti ljudje potem kriče In zabavljajo po izventržaških listih na vse mogoče račine proti našemu listu, proti našim voditeljem, proti naši politiki, ko bi bilo vendar edino pametno, da bi vzeli pošteno brisačo in se temeljito obrisali tam zadaj za ušesi, kjer so še tako neznansko — mokri.
Pa če bi ti fantiči ostali istih misli vsaj par dni: toda kaj takega seveda ni pričakovati od njih, in tako povzdigujejo v nebesa danes tisto, v kar so se včeraj še zaganjali kakor bi bili zblazneli, in tako narobe. Imenujemo naj le oni „otroški ples" 1 Cel kup psovk in zabavljic se Je vsul tedaj po nas, ko smo povedali svoje menjenje o tej prireditvi; a glejte: po prireditvi so v ravno istem listu zopet zabavljali proti „otroškemu plesu", za katerega so se potegovali prej z vso vnemo. Sicer pa — o otroških prireditvah naj le pišejo, kajti tjakaj spadajo in so potem takem tudi — kompeientni, toda če ne prenehajo posezati tudi po drugem, potem pa Jih že pošteno primemo za ušesa.
Poslali so te dni v svet tudi neko po ročilo o plesu NDO, v katerem kar mrgoli raznih neresnic in zabavljic na „inteligenco, ki se ne mara udeleževati delavskega plesa na gospode, ki se sramujejo delavstva, na ljudi „ki imajo vse polno ljubezni do de lavskega ljudstva, zlasti za časa volitev, ki se pa sicer med delavci niti ne pokažejo* itd. Obenem navajajo tam tri osebe, tri doktorje, med njimi enega poslanca, češ ti so se udeležili, drug pa nobeden. Končno pa: .Narodno delavstvo odpira očil"
Ne da bi se ozirali na te zabavljice in žaljivke dobroznanega jezikavega fanteta, konstatiramo ponosno, da še na nobenem plesu NDO ni bilo toliko nedelavskega občinstva, kakor na letošnjem. Ljudem, ki so namenoma tako kratkovidni, da ne vidijo in poznajo naših državnih in deželnih poslancev in druge „inteligence", ki je bila na plesu, da nočejo videti tistih plačanih in neporabljenih vstopnic, ki so jih plačali tisti, ki se niso mogli udeležiti plesa, takim ljudem pač ne pojdemo v bi jat resnice v glavo, vbije Jim jo že naše narodno delavstvo samo, ki ne odpira zastonj oči!
Družba Sv. Mohora In nje tržaški poverjeniki. Pišejo nam: Družba sv. Mohora v Celovcu vabi v vseh slovenskih listih na naročbo za tekoče teto. Tudi mi želimo, da bi se vpisalo čim največ članov, kajti priznavati moramo, da vrednost izdanih knjig daleč odtehtuje borni dve kroni, ki jih plačuje ud družbe. Samo „Zgodovina slo velikega naroda", katero knjigo mora vsakdo z veseljem pozdraviti — Je veliko več vredna, nego znaša članarina. Zato bi bilo le želeti, da bi se tudi tržaški Slovenci v večjem šte-viiu vpisali v to Družbo, ki širi za tako mali denar toliko večinoma dobrih knjig mej naše ljudstvo.
Prepričani pa smo, da bi Mohorjeva dražba imela v Trstu veliko več članov, ako bi se nje gospodje poverjeniki bolj brigali za reklamo. V resnici Je stvar taka, da večina tržaških Slovencev niti ne ve, kje bi se imela vpisati in kedo Je in kje se nahajajo poverjeniki družbe. In to edino zato ne, ker ti gospodje poverjeniki dosledno prezirajo glasilo primorskih in posebno še nas tržaških Slovencev — „Edinost". Ne priobčujejo v „Edinosti" nobenega poziva na naročbo, niti ne naznanjajo pozneje do-
Toda Aleksej prosi brata, naj pusti Ksenijo v miru, na kar potegne vitez meč. Ko pa osramoti meniha, zagnavšl mu sabljo pred noge, dvigne Aleksej meč: „Oprosti, Bog, jaz nisem kriv 1 Brata, se dvobojujeta. Kar se med nju vrši Kseni|a, da bi ohranila Alekseja toda vitezov meč Jo zadene in zgrudi se mrtva. Brata se ob njenem telesu pomirita, iz cerkve pa prihajajo menihi moleč:
„Zla napadov grešnih nas izbavi, ti napadi so pogube viri Slava bodi bogu na višavi, nam na zemlji vladaj sveti mir!" Vitezovo spremstvo pa odgovarja nad mrtvo Ksenijo in pomorjenima bratoma odgovarja :
„Mir med vami I* In opere Je konec. *
♦ *
Pred „Ksenijo" se bo igrala grandgni-gnolska drama
„PRI TELEFONU",
ki sta jo spisala A. de Lorde in Faley. Ta drama je brez literarne pretenzije ter prinaša slovensko gledališče ž njo na oder popolnoma novo vrsto drame, ki je dosedaj bila popolnoma tuja našemu občinstvu. Tendenca te vrste dram Je le, da se občinstvo vzdržuje v vedni napetosti in razburjenju. Avtorjema se |e to tudi dobro posrečilo, ter sta spisala dramo ki močno deluje na živca seveda če je dobro igrana. Slovensko g edališče pcdaja našemu občinstvu to rej priliko, da spozna tudi to vrsto gleda-iške umetnosti. Leon Dragutinović. '
hoda knjig, kar Je ne le obžalovanja, marveč tudi obsodbe vredno.
S tem pa povzročajo dvojno škodo: Prikrajšana je družba na udih in ljudstvo, Id ne prihaja do tako cenenih šesterih knjig. In zakaj to? Saj vendar ni vzroka zato?! bo vpraševal marsikdo! To postopanje gospodov Je ostanek onega semena, ki ga Je „sejal* tu v Trstu bivši škcf in sedaj umrli kardinal dr. Nagi! Je pa to seme — hvala Bogu — bilo tako zelo »neplodno", da Je ostalo omejeno na edino le par oseb, mej katere pa še danes spadajo poverjeniki Mohorjeve družbe.
Napisali smo te vrstice, da izvesta javnost in Mohorjeva družba, kje tiči prav zaprav pravi vzrok, da število udov družbe v Trstu ni v razmerju s številom prebivalstva.
Tržaški Sokol je pričel zopet z redno telovadbo obeh naraščajev. Vsled poprav v telovadnici je morala redna vadba dalje časa izostati. Telovadnica Je sedaj v stanju, ki vsaj deloma odgovarja svojemu namenu. Naraščaj bo dobival ob slabem vremenu v njej nekako zavetje. Ob dneh, ko bo solnce vabilo v prirodo, pa se bodo prirejali Čim večkrat pešizleti, spojeni z Igrami, petjem itd. Slovenski starši, pustite svoje otroke k našemu Sokolu, da jim nudi potrebne telesne vzgoje 1
V starem veku, ko je še življenje samo nudilo polno telesnega gibanja, so spoznali odlični vzgo|itelji in državniki, da je treba človeku od zorne mladosti do pozne starosti urejene vadbe telesa, to je: telovadbe. Sedanji moderni čas pa pozablja na to.
Čez dan sedi naša mladina v nezdravih učilnicah, doma ponavlja podano snov, uči se godbe, raznih jezikov. Vse to sprejema otroška duša dan na dan. Čas in razmere, v katerih živimo, zahtevajo tudi v našem narodu ljudi, ki bodo v kulturnem oziru in na gospodarskem polju uspešno tekmovali z drugimi narodi, zlasti z našimi narodnimi nasprotniki. Toda nikdar ne smemo pozabiti, da je človek iz duše in telesa. Treba je tudi telesu potrebne hrane, za kar pa ne zadostuje le živež ! Duševnih moči tudi ne prepuščamo, da se razvijajo same, spretno jih vodimo do najvišje popolnosti. Enako moramo razviti telesne sile. In telovadba napravlja človeka krepkega, zdravega, zmožnega za vse napore. Tako pa vidimo tudi med nami polno mladine, bledih obrazov, skrivljenih hrbtov, preveč zamišljenih! Narod jih pošilja v boj z najboljšim upom, saj jim je dal duševne vzgoje v obilici, toda v življenju jim zmanjkuje odporne sile, telo ne vzdržuje naporov. In narod ima bolnika, ki mu ne rentira onega, kar je potrošil zanj lelesno vzgojo pa moramo nuditi človeku že v zgodnji mladosti. V tem času si mora človek nabrati sile, ki jo bo potreboval pozneje.
Sokolstvo, čegar glavni namen |e telesno in nravstveno poplemenitenje naroda potom vzgoje, je ponudilo narodu svojo pomoč. Vsakemu članu naroda odpira svoje telovadnice in skrbi za vzgojitelje-voditelje. Za mladino ima posebno telovadbo na raščaja.
Tržaški Sokol vrši v tem pogledu po-popolnoma svojo nalogo. Vaša naloga, slovenski starši, pa Je, da dovedete otroke v našo telovadnico in skrbite za to, da jo bo mladina tudi redno obiskovala.
Pozor ribiči I Zapuščina „G i o r g i o c a v. de H u 11 e r o t". Ta zapuščina znaša dve podpori po 100 K, ki ju podeljuje tržaški magistrat dvema ubožnima ribiškima družinama, posebno udovam z otroki. Pod pora se deli vsako leto meseca marca. Prošnji v italijanskem jeziku je priložiti spričevalo uboštva, izdano od okrajnega glavarja (Capodistretto). Prošnja naj se vloži že meseca februarja. Ribiči, ne zamudite te prilike! „Ribiška zadruga".
Ali neumnost ali zloba? Marslkak „čudež" se je dogodil na naši tržaški pošti z raznimi slovanskimi pošiljatvami, toda čudeža, kakršnega nepobitne dokaze imamo danes v rokah, ga pa menda vendar še ni
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega Izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
S •' r "J-
i; -V3F« ' i
nejSkokus zrnat io.- dišeče v
T -r r • S*	■»Vj'ii*.^.
AR TURO M0DRICKY
Prtdajalnlea	blaga In drabalh predmetav
Trst, al. Belvedere 32.
Šivane odeje od K 640 do 18-—f volnene K 3-— do 20'—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni tri koji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera.
Dr. Pecnik
Dr. PETSCHNIGG
Zrst, via S. Citerina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: ll1/.—1 in 7—71/,.
Dr. AL Hnrtlnell!
Cesare Cosciancich
iMKttljMfmi nto-titmifc « orMni od 9.—1. bi od 3.-6, Trat, iirftora veccfaia 33
O. mmi. T«l*foa 1706.
Crnesta pregnan, Trst
ulica S . Lazarja štev. 17.
Skladišče kož BSJJRS
rumene in črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevlje/ (tomaje). Telečje kože čroe In rumene (Bokskalb). "oičlla aa lajbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za *se kraje deželo izvršuje točno in hitro.
:U
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterlna
Nov prihod volnenega blaga za modke in ženske, zefir, batist in per^jiva svila za jopice.
Svilenina in otcraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah.
IDE
ioni
Fratelli Eauber
Trst, ulica Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
Pekarna in odlikovana slaščičarna
Trst, uL S. Giacomo 7 (Corso) b podružnico v al. Farneto 6. Telefon 16 64 a.
Trikrat na dan svež kruh.
Velika imber slaščic, biškotov, znandorlata In mostarde. — VELIKA ZALOGA domačih in inozemskih vin in likerjev. ———
Stavbeno mizarska delavnica
z veliko zalogo
LOPARJEV
za peke in slaščičarje.
MORETTI & C.
Trst, ul. Domenico Rosseiti št. 43.
Za spomladno gnojenje
vseh žitnih polj, travnikov, pašnikov, sadnih vrtov in vinogradov je zelo važna THOMASOVA ŽLINDRA z zvezdno znamko. Spomladno gnojenje s slovitim umetnim gnojilom
Thomasovo žlindro
ZNAMKA
Ster^^arke
ZVEZDA
je doseglo tako sijajne uspehe za kmetovalce, da že povsod spomladi posipajo velike množine Thomasove žlindre. Zato se vsem kmetovalcem, ki doaedaj Se niso poskusili spomladne gnojitve, najtoplije priporoča, da napravijo poizkus. V zadevi morebitnih pojasnil o uporabi Thomasove žlindre ali ponudeb obrnite se na izključne zastopnike.
ERMANNO TURECK & Co., Trst, ulica Sanit*. štev. 8.
PS. Iščejo se zmožni zastopniki za posamezne kraje v Dalmaciji. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo naravnost v Trst na gornji naslov.
Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za ma~ draee, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti).
Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga.
V največji slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Trst, ulica Nuova štev. 37.
Zmerne cene. Domača in solidna postrežba. Uzorci na zahtevo franko.
„EDINOST" št. 40.
V Trstur dne 9. februarja 1913.
Andrej Purič
kovač,
Trst, ulica Medi& 6
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača.
r Zelo reBka prilika!
Pohištvo
Cene izredno znižane!
Najbogatejša izber! Tri letna garancija!
Dajo se olajšave pri plačilu.
Suilfelmo Brod & Co
ulica Gioachino Rossini št. 26.
Cenik brezplačno


Najizvrstnejše in najboljše tambure izdeluje in razpošilja
Prva sisačka rukotvor-nica tambura S. Stjepušin
SISEK, (Hrvatska).
Odlikovan na pariški izložbi leta 1900 in na milanski izložbi leta 1896. Razun tamburic in skladeb za tamburice ima razna godala kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oke rine itd., za katere se pošilja poseben cenik s slikami, llu-strovan cenik tamburic po§\jem vsakomur zastonj.
V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom „Tamburica", ki prinaša razun poduka krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 kron.
Meti za planil!
Kokain« priprave Iz aluminija, ihaiMfci rta-klenio«, noii in vilice, planinska paUoa, priprava xa led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaie, CipiM
iz Ciste volne, rakovice.
Steklenice Helios, več dni gorke ia mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti zm gospode* srfljMk ovratnice, zapestnice in nogoviee.
Za dane Športnik in planinskih dniitiv POSEBNE CENE.
Športno trsoulnn MM
ulica S. Antonio 12 dasiroti Krel. mliUt)
ANTON MLINAR
čevljarski mojster
pošta Ziri — KRANJSKO
Priporočam najboljše in uajtrpež-nejše delavske, kakor tudi fine, lahke čevlje za praznik iz najfinej šega usnja. Fino ročno delo. Razpošiljam po vseh avstroogrskih deželah v poljubno zaželjeni obliki in točno po meri. Prosim, zahtevajte cenike.
fjosip TrampuS
Trst, ulica Farneto št. 11
priporofa »roj« p tkan j«. V»ikr*i u dan BTti krak.
latoji neke mkt trsk b
mmmm pHf| BttMV,
jr a	bmmv ara
Vino in Kfeeri v stsUenicak. SladMiet
in bižkotini. - Postrežba tudi na tfaa.

5
Nadaljnje se prodaja
POHIŠTVA
po izredno nizkih, in ugodnih
v prodajalni
ulica €a§erma št
Čas prodaje: od 9-1 in 3-7. Plačila v gotovini.
ODVJETNIK
Dr. L0VR0 SCRLIER
OTVORIO JE
SVOJU PISRRNU
V PULI — NARODNI DOM
Vekoslav Švagei - v Trstu, ulica Giulia št n
pripore«* »lavnemu obtinstva stojo
Mooloo jesMn j fedoBĐifinM um tečv&sr rsa t
la na deželi ie pod vodstvom g*so. Jakoba luUŠa - postreže enako dobro sL občinstvu z klanem prva vnlo ia po —orafc mak. — — Zalaga otrobov, konazo la moka.
—— PRODAJA NA DROBSO IN NA DEBELO. Priporoča tadi svaja prve ia staro trgovino jest vi* v ulici Farneto 10.
z delavni«* Itd. Ha.
A SROfi A R kovačf mehanik in elektrotehnik - z
vOVUnn ca Rikellranjo, pojrebme*je, bakraajo
Trst, Via Gastans Dmizatti 5. - Ttiafaa 126, Ran. IV.
SaSSri Z1**' in bencin. »esadjke, Šivalne .troj.. t^^VL?*** U ▼ »teoko mehanikov, priprave električno razsvetljavo, električne motorje Ia ^idiicV * ' .....
dalo olektrotehaiiko.
>ije Ia vzdigOTalnice, električne zvonce, ^ telefona
Zato«* tiralo, tekal za |ii Iz elektrika la drugih prateetsv.
OtflJHjanle in prliioionle vlakov
od 1. oktobra naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod bo naznanjeni po srednje-evropskem Času.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
5.00 B Herpelje, Pula in med postaje. 5.52 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice in medpostaje (Ajdovšilna).
1'fl 2 Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 7.45 B Gorica, (AidovSčina), Jesenice - Celovec -Dunaj-Pra^a-Dečin- Beljak-Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica- Jesenice - Celovec- Trbit-Ljubljana-
Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovinj). Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 12OO O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-
ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4.20 O Gorica -Jesenice - Trbiž-Ljubljana - Beljak-
Celovec-Dunaj. 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pul*, in medpostaje. , 6 OO B (Turški ekspres) Gorica-J eaenice-Lj ubij ana-
Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. ; 7S5 M le do Buj in medpostaje.
7 40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). * 8.22 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pul«
in medpostaje. . 8.4© B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-Dunaj-Linec-Prazan Dečin. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mo nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i
2.14 O Herpelj e-Divača. 220 O v Gorico.
Prihod v Trst. j 5.47 O Iz Dunaja. Soluograda. Celovca, Ifona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, LJubljane, Jesenic, Gorica. ; 7.04 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). r 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine). I 8.25 M Iz Buj (in medpostaje).
9.00 B Iz Berolina. Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-
lcvca-Danaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 4» M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prag«, Dunaja 9X7 O Iz Pule, (Rovinjat, Herpelj in medpostaj 4 »2 M Iz Buj in medpostaj. 7 00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, I^jub
ljane, Jesenic, Gorice. 7.0CS O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj 8.UO B Iz Be-olina, Draždan, Prage, Linca, Du naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). lOOO M Iz Poreča. Buj, Kopra. 10.2S O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 10.37 O Ii Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 0.37 O Iz Gorice. 9.41 0 Iz Divače, Herpelj.
Dobroznana tvrdka
Tittorio Pisenr, Trst
ulica Areata zraven gost. „Ali' antico ussaro", opozarja avoje cenj. odjemalce, da je prejela velikanako partijo
napravljenih oblek za može in dečke
z kolosalno izbero Pa to jsv, Ulstsrjsv, kožuhov, kupljenih pri prvih
tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodala se po tako nizkih cenah, kakor že nikjer »n nikoli.


a
o ♦
O &
❖
f
o
❖
Z ♦
t
♦
O ♦
♦
o
o ♦
!
o ♦
♦
I ♦ it

Tiskarska dela
j Trgovske tiskovine
j v najmodernejšem slogu, v| }! i Računi v vseh oblikah, za-1 priprostem ali večbarvnem \ i vitki, pisemski papir, memo-
tisku po zmernih cenah !
randum, dopisnice itd. itd.
nevnik „Edinost44
99
S je založil naslednje knjige, ki se dobivajo v tiskarni .Edinost", v .Slovanski knjigarni" ; Josipa Gorenjca v Trstu in v vseh hnjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti :	naprej poslanemu znesku. Poštnina za posamezno knjigo znaša 20 vinarjev,
i
\ 1. VOHUN. Spisal I. F. Cooper. Cena K 160. — TRI POVESTI grofa : Leva Tolstega. Cena 80 vin. — 3. KAZAKI. Spisal L. N. Tolstoj. Poslo-: venil Jos. Knaflič. Cena K 160. — 4. PRVA U U BEŽEN. Spisal Ivan t Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena 1 K. — l 5. POLJUB. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karo-: lina Svetla. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA o slovanskem • obrednem jeziku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa : Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). Cena 30 vin. — : 7. IGRALEC. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M Dostojevski. Poslovenil R. K. Cena K 1-60. — 8. JURK1CA AGIĆEVA. Spisal : Ks. Sandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. Cena 2 K. — 9. UDOVICA. Povest :iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs. Cen? K i-50 : — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Posloven51 | H. V. Cena 3 X. — U. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Chevalier dp i Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisai Aleksander |:: :: :: Dumas star. Prevei Ferdo Perhavec. — Cena K 2 50......
MM
:
Furlanske proge. Odhod iz Trsta (jožni kolodvor).
fi.40 H Čez Nabrežino-Tiži€ ▼ Oerriajaji, Grzdei, Italijo.
9.00 O čez Nahreiino-TriiS v Červiajaa, Gradei is čez S. Giorg^io di No^aro v Videm.
1.20 O čez Bivij-Tržič v Cerviajaa, Grad«^ Italijo.
4.1© O čez Nabrežiao, Tržič, od Tržiča siManec do Cervinjana.
7.OB B čez Bivij-Tržič v Červmjan, Gradei, la&Mj o » 20 O čez Bi vij-Tržič v Cervinjan.
Prihod v Trst (juini kolodvor).
7.40 čez Tržič, Nabreiino iz Červiajana.
8.45 čez_ Tržič, Nabrežiao z zvezo na medanCu iz Oerrinjana.
18.33 B čez Tržič-Biv^j iz Italije, Gradeža Cervinjana.
*.4S O čez TržiČ-Bivij iz Italije, Graieža*), Cervinjana
O čez TržiČ-Nabrežino iz Italije, Gradeža. Cervinjana.
O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeta, Cer-vinjana.
Na prog^i Cerrinjan-Gradei o. p. -režijo le meŠanci. Promet med osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradei se pesredaje a parniki in motorskimi čolni lagnn.ske pa.ro-brodne družbe „K. I. B." po sledečem veznem redu:
Odhod Gradež 9 p.
prihod Gradež zdr. p.
odhod Gradež zdr. p.
prihod Gradež o. p.
1L1S
8.15 12 25 8 40 12.50 7.30 11.30 7.55- 11.55
4.00	9.00
4.25	».25
3.15	8.15
340	8.40
•) vozijo Ii Ctrvlnjan« t Griici ln naiaj » oktabrn lu ' aprila mk dan, v drurita mescih t t, od novembra do vkllu£no f marca 1« ob četrUtik.	'
m n	
	
	
Izvrsten tropistooskl sir
po K 1 60. Grojski sirpoKi-70kg razpošilja po povzetjuparna mlekarna in sirarna Vranjo Laznlckl Dažanovec S'avonija
Franc Plrec
Trst, ulica dsir Industria li. 3
uljudno priporoča cenjestmu občimstvu »rojo
PEKARNO
Večkrat na daa evež kruh. Zaloga moke vsake vrate iz prvih nali nov. Vino in likarji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti. Postrežba tudi na dom.
Nekaj misli.
i.
V tako kritičnih časih, ko se mora človek kot lev boriti za skromen košček kruha, ki mu ga hočejo izkoriščevalci odtegniti, je dobro, da vsak in o pravem času odpre oči in sili svojim pogledom krog
m ^Marsikateri, ki jo danes velik idealist, spreminja tako svoje nazore in postaja pesimist.
Kakor v obče znano, tvori masa ljudi, ki živi v določenem kraju, državo. Vsaka država se potem deli v pokrajine itd. Na čelu države je vlada, ki je prisegla, da bo skrbela nesebično za splošni interes državljanov, in je s tem prevzela dolžnost, da bo v tem interesu reševala vsa vprašanja.
mora biti tudi sveta ! In v smislu :	prisege bi morala vlada skrbeti
za vse podanike enako, ne da bi delala razlike radi narodnosti ali vere. Dobra mati je mati vsem ! In kakor taka ima največje dolžnosti. S tem, da pravilno raz-delja vsakemu otroku košček kruha, jih vzgaja dobro ker ti malčki ne postanejo nevoščljivi, temveč se bodo medsebojno ljubili in bodo oboževali svojo mamico ! Če ua mati protežira enega ali druzega kakor svojega sina - ljubljenca, potem naj ne pričakuje hvaležnosti od strani druzih otrok, temveč le srd... Saj je bila ona tama, ki je napravila največje zlo na svetu : zastrupila je mlada srca, ki so ognjišče vsaki ljubezni.
Ravno tako more biti z državo: je lahko dobra, ali pa slaba mamica. In ka-koršnje bilo seme, tak bo sad. Bilo bi pač nesmiselno in nelogično, ako bi pričakovali nasprotnega. Skupina državljanov, ki je videla, kako skrbi vlada za njih in kako na druge, si takoj napravlja natančni pregled, in ona srca, ki so nekdaj bila polna ljubezni, postajajo sedaj žarišče nasprotsva, ki se ga treba bati!
Vprašanje je sedaj, kako zadovoljiti vse? Odgovor je enostaven:
Enaka pravica vsem!
Ali bi s tem bilo takoj vse rešeno ? Odgovor ni lahek. Državljani, ki so bili dosedaj zatirani in preziram, in ki tvorijo veliko veČino, bi bili pač zadovoljni in srečni ter ne zahtevali ničesar več. A kaj oni drugi, ki so bili doslej deca protekcije, ki so uživali vse privilegije ? Ti bi se s tako pravično reformo občutili prikrajšane v svojih — kakor bi govorili — pravicah in bi se gotovo nekoliko časa upirali. Ali ob primerni energiji, spojeni s potrebnim taktom od strani vladajočih, bi se sčasoma privadili pravičnosti tudi oni.
Je pač tudi pri nas neka politična stranka, ki trobi pristašem, da se poteguje za splošno pravico, ali to je le baharija in ironija. One sladke besede, ki jih govore njeni voditelji ob vsaki priliki, tvorijo le debelo knjigo praznih fraz, a nič druzega. Dejansko se niso še nikdar posebno Izkazali. Ker pa ti bobneči govori napravljajo (kakor bengalična luč) le hipen efekt. Čim je človek spoznal, pri čem da je, ga one fraze ne omamljajo več in postaja po navadi silnejši nacijonalist, nego je bil prej. Ta stranka, ki si ukvarja, da reši nacijo-nalno vprašanje potom internacij o-nalizma, je v velikanski zmoti, ker že prvi predpogoj do pravega internacijona-lizma je ravno pravi — nacijonalizem! Človek, ki ne spoštuje svojega jezika, ne more gojiti resnične ljubezni za tujo stvar!
Od strani vlade mora priti inicijativa za rešitev nacijonalp.cga vprašanja in poz-neji potek pogajanj med narodi je vsekako v veliki meri odvisen od spretnosti in resničnosti volje vlade.
Tisti krogi, ki so cele noči bedeli, da bi presenetili svet z novo „formulo", in oni, ki so svojo moderno učenost izkazali s tem, da so hoteli uvesti „falzifikacije" pri bilancah, naj bi enkrat pri zeleni mizi resno preštudirali jedro in bistvo nacijo-rudnega vprašanja in ako bi našli pot do pravilne rešitve tega vprašanja, bi si postavili časten in trajen spomenik v zgodovini
II.
Volitve se bližajo! To so zelo resni momenti. Ljudstvo, ki je volilo poslance, vrši tega dne sodbo in marsikateri kosmati grešnik bi se rad in pravočasno — spo-koril. A volilci, ki so pazljivo sledili vsemu delovanju, se ne dajo več omamljati, če prav pride nekdo in tolče veliki boben. Veliki boben" ne povzroča še harmonije. Ljudstvo zahteva celotnega obračuna in ne zadošča mu le kaka podrobnost v pri-log bivšemu mandatarju. Tudi taki ljudje študirajo „formulo", kako bi se dalo ljudstvu prikriti grehe ! A ker prave formule ne morejo dobiti kar tako ad hoc, nimajo druzega argumenta nego laži, ker te se dobivajo najhitreje in po ceni.
Ali dogaja se jim, da to, kar so včeraj zan kavali, danes potrjujejo in narobe. Na vsaki kretnji spoznavamo, da se bojijo ljudske sodbe!
Sfcdaj vidijo krm proroki, da „preveč" j obljubljati ni vedno ravno najbolj priporočljivo, kar ljudstvo zahteva! In če oni, i ki je obljubljal, ne more ugoditi, prihaja; polom.
Radoveden sem, kako bodo o prihod- j njih deželnozborskih volitvah črtali na j plakatih svoj program? Vse, kar so obljubili, jim je več ali manj izpodrsnilo: ceneji kruh in ceneja stanarina, ki so ju prorokovali, sta danes, kakor nalašč, dražja!
Moderni tisk je pričel, koje v zadregi z materijalom, polniti prostor s karikaturami ! In tudi to je sredstvo, ki ga bo vporabljala tedaj tudi naša socijalna demokracija, ko bo v kratkem plakatirala strankin „program" po mestu.
Prehajamo k onim drugim, ki sicer tudi obljubljajo in — praznijo občinske oziroma deželne blagajne. Kaj jim mar ljudska korist! Da se le vrši kaka velika operna „stagione" v Verdiju, to je njihova želja. In še nekaj razumejo ti gospodje izvrstno: popravljanje cest, in to tako lepo, da požiraš potem trikrat več prahu, nego si ga prej. — A kaj to! Saj imajo sredstva, s katerimi se da najfinejšega vo-lilca „famozno potegniti". — Imajo sredstva, s katerimi slepijo in varajo vsakega. Ta sredstva, s katerimi vodijo oni vsak boj in vsako gibanje, sta: denar in — ita-Ijanska fakulteta !
ni.
Camillo conte Besso di Cavour, največji politik, ki jih je kedaj imela Italija, je prorokoval že leta 1860 Jugoslovanom veliko bodočnost, in je pazil vedno, da bi si ohranil njih simpatije. „Prezirati te," je dejal, „bi bil največji političen pogrešek.* In zato je tudi odločno nasprotoval oni skupini, ki je hotela zavzeti Trst, Goriško in Istro, ter mislila v najkrajšem času poitalijančiti tu bivajoče, narodno sicer še nezavedne Slovane. „Ne dražite jih, temveč skrbite, da si pridobite njih zaupanje!" To so gotovo zelo značilne besede, ki jih je izpregovoril pred več nego pol stoletja mož-velikan.
In ni se motil! Jugoslovani so se začeli zavedati in napredovati zelo brzo. Postali so danes faktor, s katerim se mora j računati. Dasi so interesiram hoteli raz- i drobiti to mogočno jugoslovansko drevo j na sto in sto koščekov, in dasiravno se j je nekaterim posrečilo, da so za nekaj j časa spletali med balkanskimi narodi in-1 trige, so konečno ti narodi vendar izpre-i| videli, da je njih moč le v slogi, bratstvu j in ljubezni! Imeli so bridke skušnje, kam j dovaja bratomorni boj !
Poznali so „dobre prijatelje" posebno f izza časa berolinskega kongresa, kjer je; železni Bismarck raztrgal pogodbo, s ka- j tero je bila Rusija ustvarila Veliko Bol- j garij o, ter so dežele, ki so komaj pozdra-; vile dih svobode, zopet postavili pod tur-j ški jarm! To je bil grenak požirek, ki se j ga ne more pozabiti tako brzo. Bila je to j visoka šola, ki je rodila vspehe, ki jih danes občuduje ves svet.
Štiriintrideset let so balkanski narodi slepo verjeli obljubam velesil, a konečno j je bilo potrpljenja — konec! Prepozni so j bili gg. diplomati, ki so mislili predlagatij kongres za preštudiranje „aktov". Balkan- \ ske države se niso dale več „potegniti", j marveč so se odločile za direkten nastopj proti stoletnemu tlačitelju.
V imenu civilizacije so napovedale vojno proti surovemu turškemu pritisku. In kar je doseglo junaško slovansko orožje j v tem svetem boju, to bo beležila zgodo-: vina med največe svetovne dogodke.
Danes, ko slovanski topovi rušijo zadnji zid, ki je vzdrževal v Evropi le suženjstvo in barbarstvo, pošiljamo tudi mi bojujočim bratom iskren pozdrav in izražamo željo, da bi boginja sreče stala vedno na njih strani!
Kolikor bridkeje so bile ure, v katerih so se trudili „dragi prijatelji", da bi potom raznih lumparij škodovali dobremu slovanskemu imenu, tem večje je sedaj zadoščenje, ko se svet spoštljivo klanja pred junaki. In tu naj citiram odstavek iz predavanja „O balkanski vojni" slavnega italijanskega pisatelja Vico Man-tegazza v Turinu in Rimu: „In jaz razmišljam melanholično, kako pozicijo bi si bila Italija lahko pridobila že poprej z akcijo, ki bi jo bila mogla začeti ž® pred štirimi leti, ako bi bila imela več zaupanja v bodočnost teh držav (balkanskih), in ako bi bila glasneje proglasila simpatije do Jugoslovanov in do njih velike pokroviteljice." — ln nadaljuje: „Ponosna (namreč Italija) na svoje lepe tradicije, i n sklicujoč se na isti narodni princip, v katerega imenu jo je nje prvi kralj vodil iz Novare do Rima, bo lahko glasneje in odločneje govorila v prid neodvisnosti novih narodov, ki se oživljajo od petstoletnega žalovanja in ki — med zmagoslavnim grmenjem topov — zahtevajo ono mesto, Ki jim pripada med civiliziranimi narodi."
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN • TRST
Telefon št. 231 - Riva GrUmiliS Št. 12. - Telefon št. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejši k >rst pšenične moke In krmilih Izdelkov požarnega
valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju
Brzojavi: TRUDEN - TRST.
Brzojavi : TRUDEN - TRST.
mam
jfova trgovina modnih predmetov
za moške, ženske in otroke
(blizu knjigarne Jos. Gorenjec, nasproti kavarne „Commercio").
v Trstu, ul. della Caserma 17
Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah.
»
Velika zaloga in tovarna pahlMm f
ANDREJ JUG - TRST
Via 8. Lucla B-18	tfl« S. Lucla 5-M % &
BtUU B UPA BIU1 FDmU DT KAVABXK«A FOHIiTTA IAPETA1U 0 • S ■Bi flm.mtfft	li niiraibU M*U«.	OSNB ZMBBHK. # ag
.AH" AVVAXTA(i(ilO-
Trst, ulica Sette Fontane št. 8.
Trgovina z narejenimi oblekami
za moške, dečke in otroke — po najnižjih konkurenčnih cenah. SPREJEMAJO SE TUDI NAROCiLA PO MER«.
Veliko skladišče klobukov
dežnikav, balo to pisane srajce, Izladsk. platna žepnih rebeev, moških nogovic Itd. fU.
K. eVENKEL Trst, Cor.o 32
Cene zmerne. - Postrežba tofina in vestna
Hmdu trfsfiaa.
soec
Kaj je ,Sabinalin'? I
Slavni ztistop kem. farm. Izdelkov, Trst, ailcn Poirtares 6|ti.

odlikovan z zlatimi kolajnami v Neapelju, Parizu in Ne\vyorku Sabiaalia je najboljše do sedaj peznano zdravilo proti balemn toka, aexmotno»ti uriniranja, lmpotenel, krvnim nerodnostim ln lzostanjn menstruacija in je edine
sredstvo, ki takoj in brez bolečin dosega najboljše uspehe ; popolnoma neškodljivo.
Sabinalin se dobiva t vseh večjih lekarnah, ako ne. se je obrniti direktno na
kamor je tudi nasloviti vsa plama, na katara se z povratno pošto in diskretna odgovarja. Česa v steklenicah po 6 in 10 feron; v obliki tablet po 4 K.
Kil-lil oJŽrmvctlfo,
& bole&me in rekonfalisoMti
Prmreča volje de JeJI, rtrRte želsiec bi »ja6a{# Mf »rs**!zs«
tUtfaloTGČih mdrmrmikor » vmeh mMmjih, kmdmr nm j* treh* p* bo le mm t ajmHii
OittfcoTftiftt a 15 kolajnami ** rsznJk tmlaT&k bk t «000 sdjr&Taliklm) isjrffarralt
Istega* ekmsL ^M	Ufcermi efc««.
Lekarna Serravallo - Trst
LJUDSKA HRANILNICA ip POSOJILNICA v TRSTU S25
V lastni hiši — uHca Torre bianoa štev. 21 (ob ulici delle Poste)
zadruga &ee;neier.o zavezo
hran. vloge £ 1
i
Drigljive po 2 meseca prej f 3 0 B Dvigljire po 6 mesecev prej £ 0
4 0 3 1 , -- —
brez odbitka za rentmi darc-lz od obresti.
■aradne po : 2 [ dani odpovedi po.....¥ 4 0 j dam cdpovedi po......^ 3
Uradne ure so: vsak delavnik od 9 do 7 dopoldne in od 3. do 5. Dopoldne.

m
" Celeste Furlani ■*
Trst, ulica Belvedere štev. 57
priporoča cenj. občinstva svojo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom.
Zaloga pohištva
z lastno tapetniSko delavnico.
SPECIJALITETA: Bpalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimnicami, peresnicami, zrcalom in mramornatimi pločami vred — iz mahagonijevega, oreho\ega lesa, amerikanBkega oreha, jerenovega,
LUIGI FALCIERI
Trst, ulica Fonderia 12, I. nadstropje.
Dr. Leopold Mraček
zobozdravnik
Trst, Corso 17.
Moderna železne craraje *
vil« (tveroa), vrta, tovarne, JvarlUa, prastar« za iw ML Đutrovao kilalof itr* 104 brespU&ao.
Jltna Industrija alpsKIfi dežel" Ferd. m\m's Sflbne - Rlajenfart.
Stalni zastopnik v Trstu. Podraiaica tovarne t Gradcu, Sostiogea Maot; podružnica tova rn p na Pupati IT/l Prfssgssse 29. Tel. 4144.«-=-=
Prva jugoslovanska j^jj p^j
tovarna glasovirjev
l
Trst — via Farneto št. 42 — Trst
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
■■■ ■	Delo točno.	— Cene nizke.
BI
Ordinira cd 9 do I in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. ■ - Za uboge znižana ceno. ^^^
Novak, klobučar na
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2.
Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren.
Velikanska izbera angleških čepic
za može in dečke. Cene izradno zmerne. Sprejemajo se poprave.
SKLADIŠČE
šivalnih strojev in koles
jLuigi Gramaccini
TRST, ulica Barrtsre vecchia it. 25.
Cene flepTorae. sar- Plačilo m ebiok
Sprejme si? popravljanje šivalnih strejav vsakega zlstema. Prodaja Igel, olja In aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljem
šivalne stroje. 601
Dr. Fran Korsano
Specijalist za stfllltične In kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicold Stev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/« do 6'/■ pop.
Nova prodajalni zlatarja-urarja
^kssandro Camaro, trst
CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vocchla 20.
BOGATA IZBERA pratanov, uhaaov z demanti ali brilanti in brez iatih.
Verižice, priveski, zapestnici, zlate la «ro-bree are, stenske are Itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vaakovratne rezbarije. Cene zmerne.
ČISTILNE KROGLJICE
9 ki prenavljajo kri dobre	^
0 proti hemorejdam. sestav-	*
^ ljene is rastlinskih snovi),	a priporočljive za redns delo-
vanje čreves, proti hernorojd-	J
m m
ni m nadležnostim glavobolu
Itd. — Cena ikatlji 60 stotin*.
Glavna zaloga:
lekarna Jakno", Trst, via S. Cilino.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez « vsake bolečine Z
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
- TRST ~
ulloa della Caaerma št. 13, II. nadat.
v—--r\
Prodajalnica ur in dragocenosti
(w. Bneher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst a D. Vekjet^ Corso št. 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih nr. Kupnje Ln menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tndi žepne ure.
.DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE..
■E
nr
nn

Obleke, suknje,
površniki
se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti.
Vsak. si lahko ogleda in se prepriča, ne da bi bil prisiljen kaj si kupiti,
Barriera št. 4, I. nad., desno.
Odlikovana krojač niča
Rnselmo Marcorin
dobavitelj c. k. državnih uradnikov.
W Trgovina razne "VI
PERUTNINE
v bogati izberi.
Zrst, nI. CampaniU št. 15. - Tel 759.
Purani, gosk«, race, plšćanol, štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajel, orne. j are bi oe, skalne Jerablee (kotornl), fazani, čajno maslo In Jajea.
Vse po ceni, da se ni bati nikake konkurence.
Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati ::
steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, maršale, maraskina ia Zadra
ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v Žg-anjarni
AL QUISISANA
Carlo Pollak
trg Ponterosso 3 (vogal ul. Ponterosso) in v skladišču nI. Maaaimo d'Aseglio 1.
W Preden se kupi, se lahke poskusi 1
Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke
={ G ustoPilottifuGsus.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pescatorl štev. 14
Specijaliteta: ladijske svetiljke Posoda in Š bati Je i* bele in bamno-barvne pločevine.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi 7 kosih po 2 m (brez zvezave). I
Nova tovarna kandit
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Romano Oimador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.	-
Skloditte oglja m drv
za [oriTo, letralja is stari, materijala
Josip Miceus
Trst, via San Cilino it 2 (Sv. Ivan)
Albert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov !n kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-renega oglja, »e priporoča v zalaganje
hrastov. In buk. dro prirejenih za pet
»gležkega in inozemskega svetlega premoga
AJVTKAOZT, brezplinovih briketov iz drvn. oglju ,Bouloa" v veliki jajčji obliki za vsako knrjsvo Žareči komadi v (mali jsjčji obliki) sa odprto ognji Sče is likanje. NaroČbe, ki ae lsvrie tofino, je nasloviti na tovarniško pisarno :
Trst - Via della Tesa štev. 23
ali na naročilno pisarno ▼ Trstn pri tvrdki
Giovanii Angeli ulic. Vise. Bellinl štev. i)
(nasproti cerkvi novega Sv. Antona).
Restavracija FINDING
Trst, via Cologna 11 Vsako nedeljo in praznik
PLES
Vstop 50 stotink, pt 8 30 stot. K plesa svira mestna g'dba.
ALOJZ KRŽE
Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino jestvin
_ in kolonijalnega blaga
NEPRODIRNE PliflflTE
Za vozove, vagone, blago i. t. d. m»c»ocx3«
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
aiOV. SZVZTZ, Trst
Telefon št. 18-83.
ulica G. Galatti št. 8.
Telefon št. 1S-83.
TRG0VSKO-OBRTHA ZADRUGA
«L S. Franeesc« đ'Asisl it 2 L nadstr.
Paitao braiilsllal račas 74.679	Talafaa 16-04.
Podpirana si vso j a naznaniti slavnemu občinstvo, Ča oddaja strankam v brezpiačmi najem
= aule krasila s skrinjice _
Vsaka Mtaa, kakar tad! vsak pasaaiszalk lahka Ml tak« •krta^as, U as prtasrsa sa pribrasjevaajs aaNk la veijib svat.
Stori^tM m dobe pri podpisani zadrsfl.
Crgov. »brk. sadraga sprejaaaa hraaflaa vlaea od kogar, ta<£ te mi član ln jih obrastaja f
Kanta! davak od kraaiL vlaf flateja zadrsn ——^ Daje posm. aa rua« obroka ia proM meee&aim odplaiilem.
Mada^nm poisanila sa dajaja ▼ urada mod armdaimi ■ssd JUi ao: Ob delavnikih ad 9 do 12 ara dafalsdaa U Od S do 6 aro popoldne.
Proračuni zastonj!
Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - instalater Trst, ulica Muda vecchia 5.
Zaloga izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
♦ NA OBKOKE! Zmerne cene! j
Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad.
zraven .Buflet Antom.*. — Telefon 251, Kim. II. :: POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad. ::
Trst, uiica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambusa, indijskega trsja ln protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost.
Hermangild Trecca
BmrriBTM recchim štev. § ixa% val&e aaloge
airtvaiUK prtdmttof
VENCI
portelui ia fclserov vasaaik s
oi naiatalk evotie ■ trac kovi-. ia aapiai.
(like aa prcclasastik pMEali za spramrtkt
MaJaiiJ« ktakartata« Mat.
'b Siiilio Mitm -i
TRST, aflea fi^tii CardaMi dt«v 3S
a TBZ.KTON Atev. Bij a 0
MLlrmrflfime aradja, artapadllaft apari«, Xedarat, ametae reka la aafo, bortUo,
kllal pasi, elaatlinl paat U asfavtoo, alakte-etarapeTttiaa pripravo, ma^m^mm iakalaalja.
UUSIMS MtroiUi rm kirargiht ?«t»kUta« u culjtleaam
feiafa.
Trfovtko-obrtaa
aL L Frane«
fefcor. 2. L
EMILIR CEREGRTO
Campo San Glacomo Stev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svoja
trgovino pisarniških is Šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic ia igraC vseh vrti
Artistični fotografični zavod
EZIO de ROTA - TRST
ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Pieciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravna izvršene. Povečanje vsake slike na clje. akvarel alf pastel, Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjntraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
F
RRM BRTRCJELJ
čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10.
v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne.
Delnifika glavnica K 8.C05.000.— Rezervni zaklad: K 800.000'—
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. ■
V Času letne sezone posluje
3
Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
* Plazza defla Borsa Stav. IOt telefon štev. 618.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji v»e zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, Čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; brani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Ekspozitura v Gradežu
Viale Gradenico 5t. 3. TELEFON ST. 43 Brzojavi : Ljubljanska banka, Grade?.
VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE ODI. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI


trgovina z asnjfsi in čevljarskimi predmeti
s prlklopljeno ltdelovalnloo zgornjih delov ln preilv&lnloo ter zalogo napetnlkov ### v nllol Belvedere Štev. 49. %%%
IVAN SIMONIČ.
SđSm Trifolium
20 prodajalnlh prostorov«
Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1773
čisto, domače, filtrirano
m	pastearlalrano, ollsjems
IIlIt/l\U na iliko temperaturo.
Najfinejše čajno maslo pristno domače ia sveža jajc«. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke 1
g Ljudska uravna
1 BOGOMIL PIMO
Trst, »lica Vincenzo Bellini št 13
(luinti Mitrg st. iitoii lOTiga)
Bogat izbor
ur, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene.
ANGELO EEMIER
Rojan, ulica dl Roiano Št. 2.
Prodajalna manu fakturnega blaga in drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves preprog, tapetov, volnenih in bombaž as tih, odej perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
Tovarna kovčegov ln potnih torb
Lorenzo Lasorte
FIAZZA OS PITALE ŠTEV. 6.
Sprejemajo as marooila ln |opnvlU t« •troke. -- Cen« abaolntco konknreaen*. Izvršujejo ae odpoalljatve na dežele.
311

Antonlo Drsich
nI. Barriera vecchia 14.
Zaloga barv, flrneieT, čopiče v, sveč, suhega sadja, voska, laka xa tlak. dišav in krtač.

Zima prihaja!
Velika zaloga blaga za damska obleke in barhentov, zadnjih novosti, od 36 vin. do 2 K meter. Velika zaloga narejenega perila. Blago za damske obleke od 90 vin. dalje.
VSE V DOBROZNAN1 PRVI SLOVANSKI TRGOVINI
IVAN OKLOBZIA
TBST, ulica Barriera vecchia štev. 87. (ex PEKIC),
Urar Raimondo Bisiach
Trsi, ulica Caprin 9,
vogal ulice Guardia.
Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine.
Rsgulitorjl Ifi budilka. Poprave po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 letL
KAREL DELAMI
po visokem c. kr. namestni&tvu
K0NCESIJ0NIRANI Z0B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere št. 4. III. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6.
J{ans Schmidt
TELEFON St. 1085.
zobotehnlk
TRST uL della Zonta St. 7. /.
1995
Zaloga: solkanskega: pohištva
GIOVANHI BENCICH
TRST — ulica Arcata 5. — TRST
Posamezni kosi pohištva, in popolne sobe. - Lastna tapetniška delavnica. - Lahki plačilni pogoji. -
£nton Srcigoj, 7rst
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo pek&mO
s prodajo Jostvin Ia prodajo koloailjal-
blaga. Zaloga moke prvih vrst. Bvei kruh trikrat na dan. - Cene amerne, postrežba
Svoji k svojim 1 točna. Svoji k svojim 1
Novi zobozdravnišHi
ambulatorij
ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4-— dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2
Izdiranje zob brez bolečin po 2 K.
Ordlnacijske ure:
od 8 dopol. do z pop. in od 3 do t avečer. Ob nedeljah, in praznikih od g do za.
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Hlojz Saletelj
ulica Carradorl 18, v bližini gostilno NDO
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin. predmetov iz gumija, sve6, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v original nalnih posodah in drugo. J^mm
V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
v ulici Raffineria štev. 9
ee dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom.
MIRODILNICA
Žalna lil \i Mana
.	na obroke -
Trst ulica Nadonnlna 5.
Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane dobro izdelane, Čvrste, svetle in nepoli rane ter posamezno pohištvo, tudi ž0 lesno; Šivalni stroji, stenske are, slike ogledala, manuf. blago. - Zmerne cene.
Cafte Xuovo
I J	(NOVA KAVARNA)	ki
f Trst, Plazza Barriera Settefontane
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon 10-81. Poleg kavarni 6e nahaja tudi izvrsten
BUFFET,
Iger se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
Stakleniaa. - Jfosarct namizni« za pivo, likerje i. t d.
S
fO M
£
Da se more popolnoma preurediti trgovina, se vse blago, obvarovano požarja
v steklarni v ulici Stadion 2
(nasproti Portici di Chiozza) — proda
v razprodaji
Odlok c. kr. namestništva št. 3888/2/12 z dne 17/1/13.
n
Nt
Osnivala* posodje, namizno posodje 1.t. d. - Steklcnina
ooooooooooooooooooooooo COOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o o §-----------------------o
Ooooooooocoooooooooaooo
o "30COOOOOOOOOOOOOCCOOOC
300000COOOOOOOOOOOOOJ-
PRIP0R0ČLJIUE TURDKE I
Krojači:
FRAN RUPNIK,
krojaški mojster, Trat, ulica iieppa it. 10, L d.
Čevljarji:
mSn Pili in TRST, ulica Molino a ?ento 11. I|J lIMu priporoča svojo delavnico in prodajalnico črevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim !u
Mesarji:
MEČA P ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Trn, IfltOMn ulica Belvedere »t. 2.
Pekarne:
JOSIP AZMANN
Zgornja Greta Stev. 275 priporoča »vojo pekarno.
Ženske lasi
isčeSljane in rezane kupujem po dobri ceni. A. S e b e k vlasuljar, Trst, via Carducci 9.	1S&5
Stara grška žganjarna
v Trata, Via Gavana 6. Ta ae dobi bogata i«-
oira likvorjev; specijalitete: grSfci ln franooakiKoajak, kranjsd brinjevec, kraški slivovec in brtaci tropino* ve c in niaa. Oene niiie. Izbera greoč'o Slaščica l> sapečeaci. Grška manici iz $ija. — Se priperoča Andrej Anton opala.
Ifllt uH Mili OI Trit» PiuM Ponter0880 6. f\ai. Vil. mUlCJ, Trgovina jeatvin in kolonialnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen bisk se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja. 5086
Mailillhči spomini bo artistične fotografije na rVaJIJUUol kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j« GIOVANNI PELIZZAKI, nrar, Trst. ulica Nuova it 41 (palača Salem).	1498
Ificln -volio I a 40 kg Skaf po K 480; 100 IVISIU ZOljD I. kg K 10—. Kumarce in vsakovrstno zeienjad poiiljam po povzetju. AN TO* LINE K, Znoj m.	23
Brivska dvorana, f!™™^
Rojana in okolice, ae priporoča briraka drorana v ulici Montoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec
lfniknnvA7nira a*™** kepenSek je
IVlIJlIJUVUŽVIlUcf edina slovenska knjigovea-a»ca v Trsta, ulica Cecilia št. 9. — Izdeluje vsa znjigoveika priprosta in fina dela točno in po Konkurenčnih cenah.	1760
Pozor Slovani!
gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovačiča v ul. Giulia št. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljfia dalmatinska vina po nizkih cenah. Splitsko in viiko vino :
staro (Črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 88 „ čez cesto ... 80 vin. Dobra domača kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem Času. Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam Be slovanskemu občinstva in članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVORNIK. ii408
l/iih!nicl#n posodje, popolno, iz aluminija, za l\UllllljOK(J K 35'—, železnina, se prodaja uL Caserma 14. Umberto Cesca.	2313
Inein C+nlfo mizarski mojiter, Trst, ulica JU9l|J Oiuild Belvedere tt. 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela.
793
Riccardo Baldassi,
sumnega društva") priporoča bvoj'o mesnico.
tfrniaPnira IVAN goh^an, xr.t, ulica rVlUJdUlIILa P«quale Kevoltella ali Chiadino in Monte št. 27, I. nad. >e priporoča cenj. občinstva za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju._ 2787
Anton Novak, brivec viJrBeY-
vedere št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI	2661
Cninnrofo Antona JerkiČa naslov: Trat, uL rULUyr dld deUe Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.	4444
i/iiniiinm železo, stare kovine : Anton Oernecs, IMJpUJOm Trst, ul. Olmo St. 12.	1730
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti*
Pozor!
Opoldne In zvečer abeiemeat zel« ugađao. Izbama kuhinja Ik budjejoviško pivo (■!£ glavobola). Zmorao coaa.
Restavracija-Hotel Balkan (iS^O j
To je glas italijanskega pisatelja in politično zelo izobraženega moža. In mi Slovenci, ki spadamo k temu velikemu jugoslovanskemu drevesu, bodimo mu hvaležni in bodimo ponosni, da imamo tako junaške brate!
i. redni oblini zbsr „Siou. Izobr. In podp. đraifoa" e Opalili.
Dne 18. januarja t. 1. vršil se je toli željno pričakovani I. redni občni zbor „Slov. društva" v Opatiji v restavraciji našega rodoljuba g. Maglice. Dvorana in obe stranski sobi so bile nabito polne zborovalcev. Zborovanje je otvoril s po-pozdravnim govorom društveni predsednik g. Tone Vahtar, ki je očrtal v lepih besedah delovanje društva v prvem letu svojega obstanka ter zaključil svoje poročilo s prošnjo na navzoče, naj bi vsak poedinec delal z vso silo na tem, da bomo v drugem letu združeni v društvu vsi v tem lepem bratskem kraju bivajoči Slovenci iti Slovenke, da bomo v smislu društvenih načel delovali neumorno.
Iz obširnega poročila g. tajnika Si-moniča posnemamo, da je društvo — poleg drugih prireditev — dne 15. septembra priredilo cvetlični dan v Opatiji, katerega prihod se je razdelil v dva enaka dela: družbi sv. Cirila in Metoda za Istro in slovenski družbi, da se je tekom leta vpisalo v društvo 316 članov in da so se prirejali debatni večeri, ki so bili vedno dobro obiskani.
Nato je poročal blagajnik o financi-jalnem stanju društva, ki je za prvo leto naravnost sijajno, posebno še, če uvažu-jemo, da je društvo pričelo s 74 člani. Dohodkov bilo je 4437 K 38 v., a izdatkov 3769 K 37 v., torej je bilo prebitka 668 K 1 v., h kateri svoti se more prišteti vrednost inventaija K 567-61. Taho znaša imovina društva koncem prvega leta obstanka 1235 K 62 stot. Na podporah bolnim članom se je izdalo 101 krono, kar je razmeroma zelo malo in je v dokaz, da se nahajajo v društvu sami zdravi člani. Najemnina je iznašala v prvem letu 1050 K. Poročilo je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem.
Iz poročila društvenega knjižničarja g R. Kuharja posnemamo, da so člani zelo marljivo segali po knjigah in si je do konca leta 85 čitateJjev izposodilo 671 knjig. Društvu poklonil! so sledeča gg. knjige: A. Vahtar 73 knjig, Rezlka Ka-rolnikova iz Kamnika 40 knjig, Ksl^Ho Medvedova v Voloski 14 knjig, M. Košir tu 11 knjig, & Simonič 5 kijlg, I. Roglič 5 knjig, po S knjige gg. Josipa Pečnik, Opatija, Josip Kadivec, Opatija in Pran Hafner, a po 1 knjigo gg: Marija Slevec, Ivan Turk in Anton Podlogar vsi iz Opatije,
Na to je poročal še predsednik dramatičnega odseka, g. Pran Koder, da je dramatični odsek priredil 3 predstave. Vsa poročila so napravila na navzoče najbolji vtis, pa saj je odbor tudi dokazal, da je bil vse leto neumorno na delu in da je uspešno vršil svojo nalogo.
Predsednikom je bil enoglasno izvoljen zopet g. Tone Vahtar, podpredsednikom g. M. Luznar, odborniki pa gg.: J. Šetina, Pran Vajžel, Ivan Vrečko, A. Lu naček, Miha Vahtar in F. Kolar. Namestniki : V. Virens, J. Purlan, M. Likar in J. Počkaj. Revizorji pa gg.: R. KOchler in A. Šega.
Pri točki „slučajnosti" se je oglasilo več gospodov, med njimi tudi navzoči opatijski župan g. Julije Miran, ki je posebno naglašal, da ne more najti besede, s katero bi se mogel primerno pohvalno izraziti o delovanju odbora in koristi društva.
Mi pa kličemo: plovite naprej, kakor ste počeli, na obali našega sinjega morja in gotovo sinejo boljši dnevi tudi nam V bratskem objemu z najožjimi brati Hrvati, bok ob bok z njimi, z uma svi tlim mečem, združeni v enem taboru, premagamo vse ovire. Hvala vam, ki ste prevzeli to sveto nalogo ! Izvršite jo uspešno na korist in čast domovine!
Pred Drino p oljem.
Kakor se je sedaj pokazalo, so se obistinile slutnje, da hočejo Bolgari in Srbi obrniti vso pozornost in vreči vse svoje sile k Drinopolju, ki si ga morajo osvojiti, da tako Turčijo prisilijo, da se jim uda in ustreže njih zahtevam.
Zelo raznolična so mnenja o položaju Prinopolia. Dočim pravijo eni. da se mesto nikakor ne more več dolgo držati, ker je v njem pač veliko nerazpoloženje za boj, nevolja, bolezen, živil pa že zelo manjka, trdć drugi, da je v trdnjavi vse v redu, da je polna navdušenja, da je hrane za cele mesece dovolj in da se posadka koče braniti do zmage.
Da vidimo, kako je krog Drinopolja in da si lahko ustvarimo nekako sliko, kako mora biti v trdnjavi sami, podajamo tu posnetek pisma, ki je je poslal neki oficir nekemu švicarskemu listu izpred Drinopolja:
».Krasen dan imamo, mislil bi, da je deželi jesen. Solnce nam ljubko sveti.
k temu nam pa igrajo vojaške godbe. Ta nas poživlja, krepi, pomlajuje. Drinopolje je od naših čet tesno obdano. Turki ne morejo iz trdnjave, vkljub temu pa vedno in vedno uhajajo beguni in se predajajo oblegovalcem. Celo oficirjev je že mnogo pribežalo na našo stran. Pripovedujejo, da je v mestu grozno pomanjkanje. Ni ne kruha ne soli. Eden oficirjev je zatrjeval, da je v Drinopolju precej nemške gospode, oficiijev, ki si oholo kakor sam cesar Viljem vihajo brke in se postavljajo, kakor da je vse njihovo. Tudi prestolo naslednik Jusuf Izedin je baie v trdnjavi, tovaršijo pa mu delajo nemški oficirji generalnega štaba.
Reklo se je že, da bi poveljnik trdnjavo pač predal, a izgovoril si je dovoljenje, da smeio neke osebe zapustiti trdnjavo z zagrnjenim obrazom. Kajpada, Bolgari tega ne dovole, ker hočejo videti, s kom imajo vse opraviti.
Na postajo pred Drinopoljem pri voz i vsak dan do šest vlakov, naloženih z živili za našo armado pri Čataldži. Pač mora biti hudo nesrečnim oblegancem, ko gledajo pred nosom toliko jestvin, pa ne smejo niti roke stegniti po njih. Jim pač mora trgati srce vsak žvižg lokomive. Ujeti turški oficirji namreč resno zatrjujejo, da v Drinopolju sploh že ni skoro ničesar več za jesti. Ni ne razsvetila ne kurila, da zmrzujeta in tavata v temi posadka in prebivalstvo, dočim se baje onih par paš udobno počuti v svojih haremih, kamor še ni prišlo pomanjkanje vasovat.
Bolgarsko navdušenje se še nikakor ni poleglo. Nasprotno, zraslo je, saj nam ni sile. Vsak dan dobivamo živil, cerealij in mesa. Voli in bivoli privažajo naložene vozove, gonijo jih pa žene in dekleta, ker možkih ni doma. Dekleta od petnajst do osemnajst let pomagajo postavljati in uravnavati težke topove in ko so ti na mestu, pa pravijo: „Tako, sedaj gremo! Bog Vam pomagaj!" S temi besedami se vračajo k Mustafi Paši, da zopet naložijo blaga.
Oni Turki, ki se jim posreči uiti, so dobro oboroženi. Telečnjake in patronke imajo iz Nemčije. Do sedemdeset let stari Bolgari hodijo po celih osem dni daleč obiskovat svojce na bojišču. Nosijo jim darove, z njimi pa prihajajo dekleta in žene, da pozdravijo svoje žene, može ali sinove. Potem pa se vračajo domov in jemljejo kaj za spomin, recimo turško puško, drobec granate, kak fes ali kaj sličnega,
Onim našim nesrečnežem, ki so padli v turško oblast, gre strašno hudo. Kako grdo postopajo Turki z njimi, je neopisljivo. Turek je in ostane Turek. Še danes je res, da kamor je stopila turška noga, .trava ne ozeleni celih sedem let. Nepojmljivo je, da so mogli civilizirani evropski narodi toliko stoletij puščati v Evropi take divjake in da je celo nekaj velesil, ki jih podpirajo in bi jih rade imele v Evropi.
Se bolj pa je čudno, da je celo pisateljev in pesnikov, ki, kakor Pierre Loti, z entuzijazmom poveličujejo turška grozodejstva in obožavajo nečuveno barbarstvo. Rad bi jih pozval sem, da se na licu mesta pouče o resnici ..."

9 žrebanj na leto
s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15.000, I po frk. IOO OOO, 75.000 in 20.000 in I po K 30.000 in 20.000
nadi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina :
1 srečka ital. rudečega j 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz L 1885. |	iz 1. 1888	| srca Jćsziv iz 1. 1888
PrepuSčamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaja ali pa na
S8T" 5 O mesečnih obrokov p? K 3-50
s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis>ine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne obrok3 se vplačuje potom postnih položni:. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr.
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
GSBHK»K m«
Alberto Fiuzi & €.0
Trsi, ulica Gaetano Ponize.ti 1.
Poslovna agentura ogrske obče krsditne banke
(Ungarischo Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žit« vsake vrsten debele ln line otrobe, oves lil socivje in ker je ob enem zastopstvo ^oriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišča
rfobrezRane mska Združ. sarnih mlinsv „Hunga-ia" ak, dr. v Budimpešti.
Ceniki in u*oref to poeHJajc na saLtci o.
TelefOM St 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO HNZI, Trst.
ZDRAVNIK
Dr, D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od 11 Va do IV2 in od i Vi Jo 5 V2 popoldne. TELEFON 177/IV.
A«ite Lisica
Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz
Vi»a in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo št. 20
(Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje.
Gostilna v ul. Cas< Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo št. 19.
Vino mi debelo po ngodaih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstva za obilen obiak.
Domača tovarna glasbil. Pomanjkanje jugoslovanske tovarne glasbil in spioh domačih izdelkov gramofonov ta plošč aa debelo je dalo povod mlademu in podjetnemu Dalmatincu gosp. Milanu ObuUenu, da je v Hamburgu ob D. pri Duaaju ustanovil tak zavod. Glasbila tega domačega podjetja so dcbro znana Eašim ljudem, najbolje prfpo roiilo pa ]e, da naročajo pri njem caše najbolje vojaške in civilne godbe, kakc-r domobranska godba v Zagrebu, godba kra-. Ijeve garde v Beigradu, narodna godba v Sp'iiu, srbska meščanska godba v Dobroy-aiku. — Podjeife gosp. Miiana Oi>ul;eaa je konktrenč&o pcdjetje, ustanovljeno s slo vausk(m kapitalom proti tulim, večfeoma nam nasprotnim tvrdkara v GrasHtzu, H&bu itd,, ia se razume samo po sebi, da so cene zmerne. Ako Se pripomnimo, da je Milan Obuljec pravi naš mož, da se pogostoma spominja narodnih podjetij, tedaj mislimo, da naše godbe, naši sokcli io tudi posamezniki vedo, kaj jim nalaga dc4žaost.
Trgovci pa dobivajo ' glasbila, strune, gramofone, plošče in vse drugo pod istimi pogoji, kakor pri drugih tsrdkah. Dopisovale tvrdke je seveda v vsth jugoslovanskih jeiikfh. Dobro bi bilo, da aalo premislijo o važaosti ia posledicah češkega principa „svoji k svojim' ia prenehamo eu kzat z ž&osktas ravaaDjcm, «a na esi strani u« kobtecio narodnih sovražnikov-, drugi strani jLs pa pciaimo žepe.
Ravaofcar so Ušii sovi krasai posn«ki ia gramofon od hrvatskih umetnikov ca Duaaiu. CjssLk na z&ht*?o franko.
ioćae is mociiiv. fcj^jj- sa gospod« i* duš«, primero4»
KAR3L KOifiAN XX tovarna ?Ums XX v Humpofcu (6e*fcc
X X Uzorci fas^o X X
Scheidler
zobotehnik = Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Prst, Piazza 0. Goldonl št. II
bivH: prvi lobo tehnik
:jvi*vi'v«'iiii »m
člizabetina družba za parne mlins (££)
Največje mlinsko podjetje v avstro ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov aa dan OOO
GLAVNO ZASTOPSTVO!
Ferdinand J% t, Zts\
ulica Miramar štev 21.
OOO
Žito in otrobi na debelo.
€rmimi Vtarlrnek
manufakturna tr$ooIna
Trst, ulica Giulia Si. 14.
Velika izber oblekec za ctroke, damskih bluz, kri Tse izdelano po zadnji modi, boe ia vaeh manufak turnih predmetov. Stezniki, pasovi, drobnarija Cene najnižje, bre/. konkurence.
Zolosa usnja ln drugih predmetov 20 čevljarje
LUIGI JI AR 11 \
(prej GIUSEPPE RIZZATO)
Trst - ulica Aoquedotto štev. 14 - Trst
■	— CENE JAKO ZMERNE. -
VELIKO SKLADIŠČE DROBNE3A BLAGA IN IGRaČ |
&c
m ** b—aaga e—m—■
OWDO

scjasjsc:
ulica Gioachino Ratsini 21, — TRST — voga! ulice Ca^erma,
•b strani oarkve sv. Antona novega.
Velikanaka zaloja a prodajo na debelo ia drobno veh vrst drobnega blaga, igrač, družabnih iger, »snjatih pradmetov in za potovanje, kuh'njskih predmeior, mla, (Iišit, odola, kalodonta, krtač, pernatih omel, igel la^nic, glavnikov, jedtlr.ega orodja, žlic in žličie iz berndorfske alpaka-kovine inrnedi, pohištva, Vozičkov in atolov za otroke, telu-vadnih predmetov, visečih mrežnic, povoščen*^* in amerikansko"ra. platna, rnh e iz gumija, linoleja, pravih ruskih galoš, domačih čevljev, pod_ latov iz rlobnčevlne, klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vlaaen in platna na m»ter, kuhinjskih stopnic in gtolo , »več, nočnih svetiljk, voščil in angleških mazil za čevlje, užigalic vseh znamk, mazd in mila za čiščenje kovin, papirja za tvalčiee, črnil, zamaškov iz španske plu ovine, kositrastih kapic za botiljka, kletek. igralnih kart, kovčegov, pleterne m pr>tn h torb, aandalov itd. — Vsa po najnižjih oenah, ki se Jim ni bati konkurence!
• •
Bitka na Mladem Nagoricanu.
Sedaj, ko so zapeli zopet topovi svojo pesem na Balkhnu, naj se spomnimo bitke iz prožlih bojev, ki je bila takorekoč odločilna aa usodo turške vojske in sploh morda za vse dosedanje uspehe balkanskih zaveznikov. V sledečem nai podamo opis te bitke, bitke na Mladem Nagoricanu, kakor ga je podal očividec, srbski častnik, ki pravi:
Govori se o kumanovski bitki . . . Malo kdo ve, kaj je Mlado Nagoričane. Smatra se za to 11. (24.) oktober, dan, ko je padlo Kumanovo, toda v resnici je dan 10. (23.) oktobra dan, ko je bil uničen turški napadalni načrt. Dan 10. (23.) oktobra je bil najusodnejši v naši vojni s Turčijo, da, moglo bi se celo reči, tudi v vojni na Balkanu, kajti če bi se bilo posrečilo Turkom napredovati v započeti smeri in zlomiti naše levo krilo ter vreči z nepričakovanim napa dom donavsko divizijo v Botesko in v jarke — je pač težko, da bi se bila drugi dan mogla uspešno razviti proti Turkom ostala grupirana sila naše prve armade. Umikanje naše vojske bi bilo naravna posledica obkri-ljenja, ki bi ga izvedli Turki brez zapreke, prodirajoč po levi obali Pčinje. In posledice tega prvega neuspeha bi mogle biti fatalne za namene zaveznikov.
Ko je dne 9. (22.) oktobra zjutraj odšla iz Bugarinja in končno dospela na čelo prve armade, bo njeni poizvedovalni eskadroni in častniške patrulje jahale daleč spredaj — proti Kumanovemu in Ovčjemu Polju. Spu-stivši se z Nikuljanskega brda ie dospela do vasi Mlado Nagoričane malo prej, nego so dospele čete donavske divizije prvega poziva.
Iz daljave se Mlado Nagoričane niti ne vidi, je pa siromašna srbska vasica, južno od krivopalanške ceste. Vidijo se le višine nad vasjo, ki se oddaleč zde nezavzetne. In tem kamenitim višavam se je približevala konjiška divizija. Na teh naravnih trdnjavah sta postavila svoje predstraže 18. in 9. pešpolk. Stab komandanta donavske divizije je bil v samostanu Zabelu. Konjiška divizija se je utaborila poleg vasice Mlado Nagoričane. Konjiška poročila so začela prihajati od vseh strani. Neki konjiški vod, ki ga je preganjalo turško topovsko streljanje in cel turški eska-dron od Kumanovega sem, je prinesel poročilo, da se Turki utrjajo severno od Kumanovega, Poročilo eskadrona z Ovčjega polja se je glasilo, da ni še Turkov v tej smeri. Druga patrulja pa je poizvedela od meščanov, da se nah3ja znaten del turške sile južno od Ovčjega polja in okoli Sv. Nikole. Močna turška kolona s topovi pa je prenočila pri vasi Žibice,
Toda vse to še ni zadostovalo, da bi se bila mogla ustvariti jasna slika o položaju. Vse je bilo prepričano, da je bitka blizu, toda ne, da je že na pragu.
Nastala je mrkla noč. Konji so hrustali vlažno seno. Šotori so se krčili na dežju, ki je v kratkem pogasil ognje. Po štiridesetki-iometerskem maršu je zavladala tišina, po bregovih nad vasjo pa so ritmično in brez hrupa korakale straže.
Drugo jutro, dne 10. (23.) oktobra, zjutraj ob 7 je bilo oblačno. Nekoliko je rosilo, ko je konjiška divizija čakala zadnjih poročil, preden je krenila dalje. Častniki iz štaba so z daljnogledi z višin nad vasjo motrili predteren. Podvojivši pozornost so zagledali turške strelske vrste, potem pa kolone, eno na desni, drugo na levi. Vse je prihajalo z Ovčjega polja in je bilo namerjeno proti skrajnemu našemu levemu krilu.
Kakor da bi bili zrastli iz zemlj^ ali pa da so ponoči naporno marširali in potem iz marša prešli v napadalne položaje. Jasno je bilo popolnoma, da so Turki poznali najslabšo točko v razvrstitvi prve srbske armade.
Konjiški artiljerijski oddelek je takoj zavzel pozicijo nad vasjo. Drugi konjiški polk in del četrtega sta bila poslana na Crveni breg. Nekoliko pozneje je odšel 3. konjiški polk proti Zebrnjaku. Hrabri četaši so stali na skrajnem levem krilu in so imeli svoje rezerve na Buzinski mali, v smeri proti ka-naenitemu grebenu Golubici, ki so ga zjutraj zgodaj že zasedli Turki.
Naša konjiška artiljerija je otvorila ogenj, takoj nato pa turška. Predstražni bataljon 18. polka je medtem tudi dobil cilj in bitka ae je vnela na tej strani. Okoli 10 dopoldne se je bitka začela formirati. Kakor je istočasno poročala neka častniška konjiška patrulja, so srbske čete imele pred seboj po-bočnico turške kolone, ki jo je pri Stracinah potolkel general Stepanovič in se je umikala proti Kumanovemu.
Turki so silno besno napadali naše levo krilo. Nekaj časa je bilo celo videti, da jim pade v roke neki naš artiljerijski oddelek. Nastopila je kriza. Ta je zaukazal poveljnik donavske divizije, da naj stopi v boj tudi 18. polk. Spopad se je pričel okoli polidvanaj-8tih. Nekoliko pozneje se je konjica umaknila iz bitke, ko je storila poveljniku donavske divizije veliko uslugo, da je mogel medtem, ko je stala v boju, poraz vrstiti svoje Čete.
Po dvanajsti uri je postal bojni hrup naravnost zaglušen, in ne sluteč, kaj ima proti sebi, je 18. polk napenjal vae svoje sile, da odbije sovražnikovo premoč. Turki so napadali vedno silneje. Dan se je zdel tako dolg, kakor bi se nikdar ne hotelo znočiti. Bilo j« že videti, kakor bi popničale moči 18, polka. Baigenci v vedno vetjem števila
omahujejo po hribu navzdol, za njimi pa t celih gručah živčno popolnoma izčrpano drugo moštvo, ki pa nikakor ne hiti, ne beži, temveč koraka tiho* kakor očarane prikazni. Vprašajte koga kaj izmed njih, nihče vam ne odgovarja, preveliki nenaravni napor jim je absorbiral razmišljanje. Oni le še instinktivno iščejo zavetja.
Kdor je videl te gruče blodečih vojakov, se mu ta slika nikakor ne more izbrisati iz spomina. Ali zmagujejo Turki ? Ali je to katastrofa ? Prosili smo nekega častnika, ki je sedel med vojaki, da nam pojasni situacijo v ospredju. On pa je kadil ia nas gledal — ni pa niti sli5al niti videl ničesar. Taki ljudje se niti sami med seboj ne razumejo. Ko gre naprej eden, gredo za njim tudi drugi. Ali so morda lačni ali žejni ? Kdo ve! Ne žele si ničesar. Bilo jih je, ki so po deset ur presedeli v kakem duplu. Kričite, udarite z nogo ob tla, ne premaknejo se. To so človeška bitja, katerih volja je popolnoma obnemogla. Le počasi se pri njih zopet pojavlja delovanje mozga in živcev.
Od bataljona 18. polka so se pred eno uro še držali razrejeni ostanki. Od formiranega polkovnega organizma je bilo popoldne videti edino le še razbite kosce, kako se stiskajo k tlom. Ob eni popoldne je bil 18. polk pomešan in pozneje so se nekateri deli umek-nili par sto metrov nazaj. Misliti na pravilno poveljevanje bi bila iluzija. To je bil silen, skupen napor, skupno poveljevanje, nepojmljiva inicijativa mase, ki se izčrpavala do onesveščenja.
Turki so tu v velikih masah. Strelja se na 1200 metrov, potem na 1000 in celo na 800. Potem se cilj ne menja. Že pred eno uro so omolknile konjiške mitraljeze na Crve-nem Bregu. Crveni Breg popušča. Ali popušča vsa fronta ? Kaj pomeni glas naših vojnih tromb ? Ali hočejo poveljniki Turke goljufati glede na našo moč ali hočejo le moralno dvigniti naše čete ? Kriza dosega vrhunec... Pomoč ! Pomoč je neobhodno potrebno.
In ko se je pojavil sedmi polk in ko se je začutila sveža moč ; ko se je v utrujen mozeg boriteljev vtisnila misel o prihajanju pomoči, tedaj je izbruhnil pravcati peklenski ogenj. To ni bilo več streljanje, to so leteli v zrak celi magazini smodnika. Naši topovi so grmeli v šalah in drobili gruče Turkov.
Ogenj 7. pešpolka je zbegal Turke. To je bil svež element za njihove pešajoče moči. Naš naravni položaj je bil ugodnejši od njihovega. To sta dva besna valova, ki se hrumeč razbijata drug ob drugem. Kateri zmaga ? Ali se odloči do noči ? Ali smo tu, kjer smo bili; ali morajo Turki dospeti više? To je bila dražba za življenje in smrt. Pretežje v odpornosti se je merilo na atome. Kdor dospe više, kdor uporneje stisne ustnice, kdor zakoplje globlje svoje nohte v sovražnikovo meso, oni zmaga !...
Sedmi polk je bil razdeljen na dvoje, toda stopil je v bitko v največjem redu. Njegove vrste 80 preprečile napredovanje Turkov.
Mrak se je začel počasi spuščati na zemljo. In prav tedaj, ko je že dan prehajal v noč in prej nego je dospela pomoč od 8. pešpolka, so Torki napravili zadnji obupni poizkus, da stro naše levo krilo. Kakor vihra so drveli proti grebenu. So že tu in vedno več jih je. Kakor da mrtvi vstajajo ž njimi in mahajoč z okrnjenimi rokami in nogami hite vedno više. Topovi in mitraljeze so se strnile v mrtvaški zbor. če je naša vojna pravična molitev k Bogu, potem so se po tej molitvi lomila nebesa.
Nekatere turške vrste beže, draga pleza čeznje, tretji porivajo vse pred seboj, četrti pa prekrižavajo bajonete, hoteč se vdati. To je trenutek, ko somrak opogumlja zadoje iskrice moči. Zdi se, da se dogaja, kar je ne mogoče. Ali se Turki v resnici vdajajo, ali se hočejo klati z zobmi ? Še malo, pa bo že občutiti njihov vroči dih. Spoznati je že Ana-tolce, vse penaste napora, žnjimi pa redifske čete, razvnete postavne može, z belimi bradami. Fanatizem je kakor vihar zadnjikrat zavihtel osmanlijski turban.
Nastopil je vrhunec tragedije in poleg tega kratek in nepojasnjir zastanek. Kakor da je merila rasa raso oči v oči. To je bil svečanosten trenutek, kakor tedaj, preden toreador porine svoj meč v srce utrujeni živali. Zakrvavečih oči je obstal Alahov bik. Nato pa je po tem neodločnem prizora okrvavljeno kurtoazije izbruhnil satanski ogenj na turške mase, ki so druga drugo porivale navzgor. Tu je bil krematorij za celo pleme. Kaotični ogenj je trajal komaj četrt ure Peli so vsi vojni instrumenti, da bo vsled njihovega groznega akorda vstajali lasje na glavi.
Preden pa je padel nočni zastor na strahovito pozorišče, v posledajem trenutku umiranja turške moči je tragedija dosegla svoj končni efekt. Glavni junak je moral pasti : smrtonosna kroglja je zadela hrabrega poveljnika sedmega polka.
Turška moč je bila zlomljena. Kara
Najboljše in oajaoderaejie sukno ra moške ln volneno za ženske obleke razpoSllja najceneje n CTDOUCPIfl Jugaalovanaka razpošiljala* K. M LKMCCM
V CELJU tt. 302.
Vzorci ln cenik, imz tltoi »tvari • slikami poštnino prosto.
Saidov, armadni zbor in njegove mnogoštevilne redifake čete so se razbile, preden 6ta naša junaška polica le slutila, kaj sta dala ia kaj sta napravila.
Dva polka!... Ne, to nista bila dva polka, temveč dve gigantski razvalini, ki ste s svojimi raztrganimi prsmi odkrivale tajnost, ki se je morala dogoditi ta dan na tem hribu. Veličastna tajna ! Osveta starodavnega KoBova ! Zlomitev otomanske moči proti Srbiji za vedno !
Krik ranjencev je bil ponoči strašen. Celi roji ranjenih na nogah ali rokah bo iskali obvezovališča, drugi pa so klicali pomoči. Ni bilo niti toliko nosil in nosačev, da bi jih bili mogli odnesti z bojišča. Naša saniteta je imela to noč silno delo in je storila — bila je sama, brez tuje pomoči — kar je mogla. To je mlada Srbija, ki si pomaga sama s svojimi sredstvi.
Topovi neočiščeni, konji ranjeni ali padli, pozicije skoraj prazne. Kaj bi bilo, če Turki napadejo ponoči?... Toda Turkov ni bilo. PoBkušaU so pač m kolikokrat, da bi se bili prebili na desno, pa jih je odbila artiljerija in sveže nase čete. Njihov naskok se je zjuttaj izpremenil v omagujočo obrambo.
Na Mladem Nagoričanu je bila strta turška moč.
Pristno brnsko sukno
1 odrerek 10 kron X odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron
pomladna in poletna sezona 1913. Odrezek 3M0 m dolfl l odrezek 7 kron
za kompl. moško obl.
(suknja, telovnike, hlače) + 4* + samo + + + Odrezek za Crno salonsko obleko 20 K kakor tud blago za površnike, tnristovske lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. polilja po tovarniških cenah kot reelaa in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna
Slegel - Imtiof - Brno (MmsIo)
Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naroČujejo sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhof na tovarniškem mesta so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tndi malih naročil v popolnoma svežem blagu.
Josip Zavadlal
Trst, ulica Marco Polo 6.
Priporoča cenj. občinstvu
svojo pekarno
Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
Hi in opravilo,
pri katerem bi bile ranitve izključene in kjer bi se ne dalo uporabljati praško domače mazilo.
Že 40 leta sem se je izkazalo omečilno mazilo, menovano PraSko domače mazilo, kot zanesljivo obvezilno sredstvo. Isto varaj e rane, olajšaj e vnetje in bolečine, učinkuje hladilno
ter povspeloje zaceljenje in ozdravljenje. P ošll ja se vsak dan po poitl 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej plačanih K 3*16 se pošljejo 4 doze, K 7"— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije
GLAVNA ZALOGA:
* B. FRAGNER, *
c. kr. dvorni zalagate ]j
lekarna „pri Črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Me-rudove ulice Si 203.
Zaloge po avstro-ogr. lekarnah.

Nova trgovina
TRST ulica Campanile St. 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
Nore jene obleke
za dame in otroke
PERILO
za gospode in gospe
VELIKANSKA IZBER
PLAŠČI
svilani, iz raglana, baršuna
frna spodnjo krila In barvasta
Bluze iz svilenih čipk, iz batista, - Voile de laine, barhent, baršun
Itd. Itd.
CELE OBLEKE
da se nI bati konkurence.
ulica Campanile št. 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
Ko] potrebuje nevesta?
DOTE I	LEPE OPREME !
Dobi jo v gotovini Že po 2 letih malenkostnih ae-
„MSDCHENHORT"
ki je tekom zadnjih let izplačal 620 članicsm kron 558.000. Vsaka članica Je vplačala okoli K 200 ln je dobila za to K 900*— v gotovini.
brez določene starostne meje. * azlike vere.
zdravniškega spričevala. Pojasnila zastonj in poštnine prosto: „Madchen-hortu, prvo splošno humanitarno društvo v evrho opreme -a ženiter sposobnih deklet.
Dana j I. Frana Joaefskai 43. Predsednik: prior Rudolf grof Mels -Coloredo.
Vplačevališče za Kranjsko, Istro In Gorico: VIRGILIJA LUSSIN, GORICA.
Zastopniki se sprejemajo pod ngodnimi pogoji.
f brez določen
Sprejem l < brez razlike
[ brez zdravo
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MASUTTI
Trst, ulica Barriera vecchia 11
priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto
trgovino lestoln In koloni], blago
Specijaliteta: kava vseh vrst in cen.
Krojačnica Vek. Terzo
Trst, ulica Fonderla Štev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroja. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
svoji K SVOJIMI
POLUZASTONJI
Pri mojem proizvajbnju se tvore dan za dnem velike množino ostankov. — Da si odpomorem, sem prisiljen, da jih pr<*d&m za vsako ceno, — Kdor hoče izrabiti to priliko in preskrbeti svojo rodbino za dolgo dobo, naj naroči za ®
18 kron 1 zavoj ostankov
ki vsebuje
40 metrov raznega blaga
in sicer čudovitega domačega kanafasa močnih oksfordov za srajce velefinih cefirjev blaga za obleke in bluze belega platna in modrega tiska itd.
Vsi ostanki so I.a kval., pristno barvani in brez pogreška, dolgi 4 do 12 metrov in se da vsak najbolje uporabiti. Najmanjša pošiljate v 40 metrov po povzetju. Pri večji naročoi 3 •/• rabat a.
S. S t e I n9 tkalnica platna, Nachod, Češka.
bilo. Pred seboj imamo namreč pisemski ovitek z raznimi poštnimi pečati. Pismo |e bilo oddano na pošto v Trstu in je franki-rano z navadno desetvinaisko znamko. Trždški poštni pečat Je — kar se razume samo po sebi v takem slučaju — tako zamazan, da moreš le komaj in komaj p:it' na to, da }e pismo oddano v Trstu. Jako Jasna in Čista pa sta druga dva poštna pečata, namreč „Port-Said — Cairo, 29. 1. 13." in pa „Cairo, 29. 1. 13 "
Ovitek nosi sledeči zelo razločno pisan, dobesedno tu podani naslov: »Prečastiti gospod „Fran Havliček, župnik — Ča6e, pošta Čajna pod Dobračem, Koroško.
Pismo Je torej — ali po neumnosti ali zlobi, seveda ne lastni — romalo namesto v Čajno, oziroma v Čače na Koroškem v — Egipt, v Kairo, in tam so napisali ono, česar niso vedeli na naši tržaški pošti, da se namreč nahaja Čajna v Avstriji, ne pa v Egiptu. Na ovitku je namreč z veiikimi črkami napisano — „A u s t r i a".
Je pač stvar taka: če na poštnih uradih v Trstu, kjer se je nahajalo že pred dvemi leti nad 60.000 uradno naštetih Slovanov, uradujejo zagrizeni Italijani in Nemci, ljudje, ki ne znajo, ali nočejo znati uradno priznanega deželnega jezika, slovenščine, in mislijo, da smejo s slovensko naslovljenimi poštnimi pošiljatvami tebinič menfnič uganjati svoje burke.
Proti moderni ženski obleki. Pred par tedni je bil izdal beneški patrijarh okrožnico, s katero je grajal sedanjo moderno žensko nošo, ki po njegovem mnenju provzročuje samo pohujšanje. Sedaj pa je Izdal tudi naš tržaško-koperskl škof, dr. mons. Karlln pastirsko pismo, ki se na] Čita vernikom po cerkvah vse škofije .in pa dijakom pri šolskih propovedih. Škof graja sedanjo — premoderno žensko obleko, ki jo smatrajo tudi resni posvetnjaki za neumestno in včasih celo Škodljivo. Škof opominja ženstvo, naj se varuje prekoračenja mej dostojnosti in častltosti, se opira s svojim opominom na besede evangelija in sklepa z onim rekom, ki veli, da Je za onega, ki daje pohujšanje, najbolje, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi. „Pohujšanje sicer mora priti, ali gorje onemu, po katerem Je prišlo!"
Zahvala. Brat pokojnega majorja srbske jadranske vojske Radivoja Filipovića, g. kand. inž. M. Filipović, nas naproša, da na tem mestu v imenu vse žalujoče rodbine izrazimo zahvalo vsem bratom Srbom, Hr vatom in Slovencem, ki so povodom prevoza pokojnikovih pozemskih ostankov preko Trsta, izkazali pokojniku zadnjo čast.
Ljubljanska kreditna banka. V seji upravnega sveta dne 7. t. m. se je odobrila čista bilanca za leto 1912. Čisti dobiček znaša 664 476 K 24 vin. (v letu 1911. 484 240 K 28 vin.) — Občnemu zboru, ki se bo vršil dne 5. marca 1913. se je sklenilo, predlagati, izplačevati za leto 1912. 6% dividendo (24 K na delnico), 141.197 K U vin. dodeliti rezervnemu zakladu, 14 724 K 57 vin. pa prenesti na novi račun.
CM podružnica v Bazovici je prejela K 25 33 kot preostanek plesne zabave, ki jo je priredil J. UrbanČiČ na pustni torek. Do-spevki iz nabiralnikov so: gostilne v Bazovici „Društveni dom- K 8, „Pri lipi" K 4 20, Grgič K 5 36, „Pri županu- Padriče K 6 20, »Pri Francu- Gropada K 3 40.
„Sokol" na Prošeku se zahvaljuje vsem onim cenj. družinam, kakor tudi posameznim bratom za prispevke, ki so omogočili šaljivo tombolo na izvrstno uspelem plesnem venčku. Dalje bodi izrečena zahvala za darove pri blapajni, kakor tudi onim, ki so se spomnili .Sokola- vkljub temu, da niso mogli priso ftovati prireditvi.
Sedemdesetletnica Adeline Patti. — V letih 1565-1885 Je bila najbolj slovita pevka in po celem svetu najbolj znana pač Adelina Patti. Rojena je bila dne 10. februarja 1843 v Madridu italijanskemu gledališkemu umetniku Salvatorju Pattiju in pa španski pevki, ki je znana pod svojim dekliškim Imenom Klotilda Barili. Seda) torej obhaja sedemdesetletnico. Že ko Je bila šest let stara, je tako prepevala, da so jej obetali zlato prihodnjost in slavo, kot sedemnajstletna mladenka pa je bil njen glas že znan že širom sveta. Izobrazil jo je znani pijanist, pevec in impresario Strakoš, ki Jej je tudi odprl vrata v dom umetnosti in slave. Prvič Je bila Patti poročena z nekim francozkim grofom de Caux, a od tega se |e že čez Štiri leta ločila in se poročila s pevcem Nlcolinijem, s katerim |e srečno ži vela do njegove smrti leta 1894 Patti |e dobivala naravnost ba|ne nagrade. Videti je že to iz dejstva, da je potrošila skoro cel milijon za to, da se je mogla ločiti od svojega prvega soproga in se poročiti z drugim, ki je moral os'gurati svoji ločeni ženi in otrokom bodočnost. Patti si je zgodaj poskrbela za starost ia ona že dolgo več ne nastopa, dasi bi bila mcrda še sedaj bolja pevka nego marsikatera mlada diva.
Še nekoliko tednov in pride že pomlad in ž njo pomladanski prazniki. Tvrdka Karel Kocian, tovarna sukaa in razpošiljalski zavod blaga za moške in ženske obleke, je pravkar dovršila svoje nove pomladanske vzorce in Jih je začela razpošiljati. Velika izfcer, moderni vzorci in zelo nizke cene morajo zadovoljiti zahteve vsakogar. Pišite po vzorce in prepričajte se, da so sestavljeni z največjo skrbnostjo.
Slovensko gledališče.
Danes popoldne ob 3*30 se uprizori kot popoldanska predstava ob znižanih cenah krasna Gilbertova opereta
„ČEDNOSTNA SUZANA«, ki |e dosedaj vedno zelo ugajala zaradi svoje melodične glasbe in veselega lidreta.
Zvečer ob 8 pa poda tržaško slovensko gledališče svojemu občinstvu res zanimiv večer. Drama in opera nastopita isti večer. Drama igra veleefektno d amo
»PRI TELEFONU", opera pa poje eno najlepših del slovenske muzikalne literature, krasno P a r m o v o enodejansko opero
„KSENIJO*.
Ta lepa opera je sijajno opremljena in ima ne le krasno melodično glasbo, temveč tudi zanimiv libreto. Opozarjamo zlasti na prekrasni intermezzo, ki je znan vsakemu, ki se bavi z glasbo in Je res pravi biser.
Pred dramo in pred opero bo izvajal orkester Wognerjevo „Prihod pevcev* iz opere „Tannhauser* ter Rossinijevo ouverturo k operi „Viljem Teli«.
Torej res krasen umetniški in zanimivi program.
Predstava se vrši v abonementu A.
Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni.
Tržaška mala kronika.
Trst, 9. februarja.
Sekiro je ukradel. Na zahtevo 44 let starega mizarja Valentina Križaja, ki stanuje v ulici Crosada Št. 2, so zaprli 42 let starega Tržačana Francesca Rossija, stanujo-čega v ljudskem prenočišču, v ulici Gaspare Gozzi. Rossi je ukradel sekiro, ki |o je nato prodal starinarju Armandu Belleliju.
Postelja jej zgorela. Sinoči ob 9 je začelo goreti v stauovanju vdove Marije Ussai v ulici Raffineria Št. 5, drugo nadstropje. Mali požar, ki kdo ve kako je nastal, je deloma uničil postelj, a nato so ga ognjegasci še pravi čas udušiii. Škode je 200 kron.
Ožigl z bencinom. Sinoči ob 11 so prinesli v javno bolnišnico strojnika s par-nika „Proteo", po imenu Enrlco Zanini. Še le 26 let stari mož se je ožgal z gorečim bencinom po obrazu in po rokah. Spravili so ga v dermatologični oddelek.
Tatvina pri policijski straži. Pri oddelku policijske straže v ulici Domenico Rossetti št. 47 se nahajajo med drugimi tudi stražnik Jožef Bridi. Včeraj je dognal, da mu je iz kovčega izginil znesek 400 K, ki jih je zaprte hranil. Ko je naznanil tatvino, so začeli vneto raziskovati, a do sedaj še niso našli za tatom nobenega sledu.
Izgnani renjikoli. Oblast je poslala preko me|e 29letnega pomorščaka Arturja Sotroi, ki nima tu ne posla ne stanovanja. Renjikolo je bil tu kaznovan radi goljufije.
—	V svojo italijansko domovino je moral odriniti tudi 37 let stari Arcangelo Rovetti, ker Je tu odslužil štiri mesece ječe, ki Jo je bil dobil radi nevarnih groženj in goljufije.
—	Po pokori za greh tatvine so izgnali tudi 25 let starega Giuseppe Curcija, dninarja iz Bari.
Loterijske Številke, izžrebane dne 8. februarja:
Dne	46 25 63 18 85
Društvene ves ti.
Združeni odbori svetoivanskih narodnih društev prirede v nedeljo, dne 16. t. m., dramatičao koncertni večer v korist članom-vojakom, ki stražljo naše meje.
Pevsko društvo „Lipa" v Bazovici bo imelo svoj redni občni zbor dne 15. t. m. cb 4 popoldne.
Svetoivanski cerkveni pevski zbor
oriredi danes, v nedeljo, tne 9. t. m„ svoj VII. letni občni zbor ob 3 pop. v zgornji dvorani „Obrtnega in konsumnega društva* pri cerkvi. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo pre-eledovalcev računov. 4. Izprememba pravil. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. 7. Pevska zabava. Ljubitelji zbora dobrodošli.
Austro - Američana
— brza zveza z Ameriko. =====
Trst—New-York
Čez Patras Palermo, Alžir: „ALICE" 22. februarja.
Trst—Kanada
Trst — Buenos-Ayres
„Atlantau dne 12. februarja.
čez Patras, Almerija, Las Palmas, Rio de Janeiro, Saatos. Montevideo. „Laura* dne 13. februarja.
čez Napulj, Barcelono, Las Palmas, Rio de
Janeiro, Santos, Montevideo. „FRANCESCA- dno 20. februarja, čez Patras. Almerijo, Las Palmas itd.
„ARGENTINA" 15. marca, čez Portland. „ALICE" 12. aprila čez Quebec in Montreal
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulioa Molin picoolo it 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohia & C o, Trst, ulloa Ponteraaso it 3, L n.
■■I
Glavni pogoj
telesnega zdravja
je popolna prebava vseh re-dilnih snovi.
C0NTR6HUMAH
s
Besedna znamka zavarovana.
Pazite aa ime izdelki ii izdeloiatella.
s
Tudi Če se ga dlje čaf»a vporablja nima nikakih škodljivih učinkov, zato bolji nego do sedaj rabljeni narkotični izdelki. 1 cevka 1 krono.
Po poŠti proti naprej poslanem znesku 1 cevka K 150 5 cevk ,5 — y franko. 10 cevk „ 9-
Izdelovanje in glavno »klalIšče :
L-50 i
t} tn g-la'
LEKARNA B. FRAGNER
C. k. dvorni zalagatelj PRaGA III, 203. Zaloge ro 1 karmh.
Kdor želi kupiti kavo.
Saj, kakao, namizno olje, rum in konjak, vse I. vrste, po nizkih cenah,
naroči poštni zavoj 5 kg
(netto 45/4), ki ga dobi poštnine in carine prosto od zaloge prve s pro dajo na drobno združene tvrdke
Harry Goetzl, Trst, oL niramar 13.
Čitajte in strmite!
600 komadov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v.
Krasno v ognju pozlačena, velefina remont, ura na sidro, s pozlač. številnico, ima dobro gredoče 35 urno kolesje, za kar se garantira 3 leta. 1 krasna kravatna igla s ponarej briljantom, 1 v ognju pozlačen prstan z imit kamnom za gospode ali dame 1 krasna ovratnica iz okrog 150 orijentalskih bise. rov, najmodernejši damski lišp, 1 krasna garnitura manšetuih, ovratniških in prsnih gumbov, gar 3% zlati double s pat zaprt , 6 pristno platne ih žepn h robcev, 1 veleeleg. žepno pisalo iz niklja, 1 krasno toaletno zrcalo v e*n}ju, 1 dišeče toaletno milo, 1 fino vezana beležnica, 72 angL pis. peres. 20 korespondenčnih predmetov, 396 raznih predmetov v hiši koristnih in potrebnih. Vse sk paj z goldinasto uro, ki je sama vredna še enkrat toliko, stane samo 4 K 20 v. — Razpošilja po povzetju eksportna hiša
H. SPINGARN, Krakov št 240
Kdor naroči 2 zavoja, mu dodam brezplačno lep žepni nožič z dvema reziloma, k več nego 2 zavojema k vsakemu po en tak žepni nož. Za netgajajoče takoj denar nazaj, torej je riziko izključen.
TVRDKA
COEN & BARUCH
prej na Corsn It 20, pala&a Salem •e Je premestil*
v ul. S. Spiridione 7, Fogal nI.Ćakule hf nova zaloga v
molkih ln deiklb oblek. Inozemsko in domafie blago — Oene naj nitje. Sprejemajo se naročila po meri.
Češko perje za postelje
5 kilogramov novega, prerezanega K 9*60, bo ljega K 12-—, belega, mehkega, pr rezanega K 18 do 24, čisto belega, mehktga K 30 do 36. Od-pošiljatev franko po povzetju; proti odškodnini poštnine se menja blago bli pa vzame nazaj.
Benedikt Sathsel, Lobes Steu. 183
pri Plznu, ČEŠKO.
Ces. Icr. priv.
Rinnione Adriatioa di Sicurta v Trstu
ustanovljena leta 1883.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju.
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31 decembra 1911 K 168.994.604-43.
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12.
1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželaih glavnih mestih In vaiasjftlb krajih Avstro-Ogrske aw nar; I je.
Tovarna
Trst,
kcvfiegov ln potnih torb v vseh velikostih ln popra-vlla po niskih oenah — Pošiljat ve na vse strani.
ul. SiUio Pellico štev. 8.
HISA
Costante Marco občinstva »rolo ii
mu o jo ž ganjamo in slaščičarno, nahajajoča se v ulici I*tituto štev. z. — Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah Cene smerne.
enonadstropna z gospodarskim : poslopjem in : hlevom :
je na prodaj
v Zgornjih Gmeljiah, poldrugo uro od Ljubljane oddaljeno. Zraven je lep vrt in poleg njega teče voda, ki bi se eventualno lahko uporabila. Zelo primerna bi bila za letoviSčarje Cena po dogovoru« Poizve se pri ALOJZIJU PEČN1K, Sto-žice 32, pošta Ježica pri Ljubljani. :::::::
Izboljšajte promet v svoji
nnotilni z izvrstnim cenim IJUallllll plzenskim pivom
ix Celke delniške pivovarne v ČeSkih Budjejevioah.
Največja slovanska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloge v Ljubljani, Zagreba, Puli, Zadru Itd =====>0
Jf-M
edina žganjarna v Celju
ŠTAJERSKO SLIVOVKO
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
MEDICINALNA ŽGANJA U-KtSb
ln sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko IdSlIUK IlUUCii iBU* |	J K
žganje, žganje Iz Šlpkovlh Jagod priporoča
Podružnica ZJŽ na Opčinah se naj-
prisrčneje zahvaljuje vsim, ki so pripomogli k lepemu vspehu plesa ki se je vršil dne 1. t. m. Posebno se zahvaljujemo cenj. g. p03tajenačelnlku in gg. uradnikom drž. žel., cenjenemu učlteljstvu, različnim društvom in drugemu občinstvu za blagohoten obisk.
Pevsko društvo »Gaj" v Banah bo Imelo svoj 11. občni zbor danes, v nedeljo, dne 9. februarja ob 4 30 pop. v prostorih konr>umnega društva, ker se občni zbor, sklican za minolo .nedeljo ni mogel vršiti radi nezadostne udeležbe društvenih udov in
g. pevovod|e.
Ker se bo na tem občnem zboru razpravljalo tudi nekaj važnega in neverjetnega prosimo za obilno udeležbo od strani sosedov Opencev In Višavcev.
jar. det. oargaftizasija..
Lesni težaki so se do danes premalo zanimali za organizacijo, zato pa je njihov položaj tudi tako slab.
Organizirani so tesarji, mizarji, parketni stavci itd., organizirajte se tore| tudi vi, Sesni težaki, ker le s pomočjo organizacije oridete do boljših razmer.
Nasprotniki delavstva so tesno združeni, se složno in energično bojujejo proti delavskim interesom. Zaradi tega bi se moralo delavstvo pač spametovati.
Tu ne velja nikak izgovor. Človek, ki ima v glavi zdrave možgane, mora izprevi-deti, da delavec spada v organizacijo delavstva. Tisti delavec pa, ki ni organiziran, je prava ovira v boju proti krivlčnežera. To nai bi spoznali vsi delavci, zlasti pa lesni težaki, katerim se gode vnebovpljoče krivice, a se v kljub temu ne marajo organizirati. Zato, lesnj težaki, vsi v organizacijo! Še ta teden se bo vršil shod, na katerem se bo govorilo o organizaciji in njeni koristi.
Narodna delavska organizacija vabi na društveni shod, ki se bo vršil danes ob 10 predpoldne v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. Na tem shodu se bo med drugim poročalo tudi o bližajočem se kongresu „Narodne delavske organizacije".
Ženska skupina NDO. vabi na sestanek, ki bo danes ob 6 zvečer v društvenih prostorih.
PostUjoni so se začeli v zadnjem času močno pritoževati proti delovodjem, ki baje prav neusmiljeno postopajo s postiljoni. Delovodje so tudi veliki denuncijanti ln denuncira jo, in škodujejo postlljonom, kjer le morejo, ob vsaki priliki. Treba bo torej nastopiti potom NDO odločno in ostro proti tem denuncijantom. Za danes naj to zadostuje.
Skupina postlljonov NDO sklicuje za torek ob 9 zvečer javen shod v Konsum-nera društvu v Rojanu.
Vesti iz Goriško.
Zanimiva razprava v Gorici. Predvčerajšnjim se je vršila pred okrožnim sodiščem v Gorici zanimiva razprava. L. 1909. je tržaška porota sodila in obsodila vlomilce v katedralno cerkev v Kopru. Med temi se Je nahajal tudi bivši geometer Peter Nor-oedo. Bil je obsojen na 4 ieta težke ječe in zaprt v jetnišnlco v Gradiški. Od tega časa ni Peter Norbedo miroval. V neštevilnih spisih na tržaško deželno in višje deželno sodišče Je poudarjal svojo nedolžnost, proglašajoč se za žrtev juitičnega „umora". Trikrat Je zahteval obnovitev postopanja, naslanjajoč prošnje na dejstvo, da so ga sodniki, piedsednik razprave in zlasti preiskovalni sodnik izdali, ogoljufali in da so zlorabili proti njemu uradno oblast. Zaradi teh obdolžitev je državno pravdništvo v Gorici dvignilo proti Petru Norbedu obtožnico radi zločina obrekovanja.
Na včerajšnji razpravi je obtoženec ponovil obdolžitve. Njegov branitelj dr. Josip Mandić iz Trsta je poudarjal, da ni prišel iz Trsta v Gorico vzdržavat kakoršnekoli izmed obdolžitev, katere so očividno neosnovane, temveč da je prišel preprečit, da se obsodi človek, ki je kot paranoik neodgovoren za svoje govorjenje. Predlagal |e, naj se obtoženec da preiskati po zdravstvenih izvedencih. Sodni dvor ]e sklenil, da se pošlje obtoženec v tržaško opazovalnico.
Iz Nabrežine. V gostilni g. Sil. Caha-rija v prijetni družbi pri čajevem večeru nabrali v pr»d CM K 21-34.
Iz Brkinov. Malokedaj pošiljamo iz naših hribov kak glas v javnost. Tudi, če se je zgodilo kaj nerodnega, se ljudje ne menijo dosti za to. Tujci prihajajo k nam le poredkoma. Kako tudi, ko nimamo cest! Tako imenovane poti so podobne bolj jarkom, nego pa cesti. Kaj nam koristi, če smo tudi kaj pridelali, ko pa ne moremo odvažati in spravljati v denar. Ne pomagajo ne prošnje, ne zahteve, da bi zboljŠali naše poti. Včasih pošiljajo pač kakega inženirja, to seveda pred kakimi — volitvami. Prikazuje se in izginja. In stvari ostajajo pri starem.
Nič boljše se nam ne godi z uredbo poštne službe. Na Misllčeh imamo tako imenovani nabiralnik. Ali predno prikrevsa naš pismonoša iz Divače, treba dolgo čakati. Večkrat ga morajo iskati In dobivajo ga, kako lepo leži ob cesti. Naravno torej, da dostavljanje pošiljatev nI redno in zanesljivo. Često Čakajo odpošiljatelji zastonj odgovora na odposlana pisma. In to ni malenkost. Kompetentne faktorje prosimo, 3a napravijo red.
BRZOJAVNE VESTI.
Boj za galipolski polotok. Panika med turSkim prebivalstvom.	>
DUNAJ 8. (Kor ) „Neue Freie Presse«! poroča iz Carigrada : Gibanje turške armade na polotuku Galipoll so neprestano opazovali in ovirali grški vstaši. Turki so vsled tega odvedli s seboj vse grške Župane in veljake. Več krajev )e bilo vsled streljanja turških ladij popolnoma razrušenih. Rodosto, Miriofito in Peristeri so podobni kupu i razvalin. Prebivalci se v divji paniki umi-1 kajo pred Bolgari proti mestu Galipoli. V Carigrad dospeli begunci pripovedujejo strašne vesti. Več preobloženih čolnov se Je prevrnilo. Na stotine ljudij Je utonilo, med njimi tudi več vojakov. Šele pred Galipolom se je turškemu poveljniku posrečilo ustaviti bežečo maso in zabraniti Bolgarom pri Bu-lairu nadaljno prodiranje. Po bitki pri Ka-vaku so se pojavili zopet isti pojavi kot po bitki pri Lozengradu. Prebivalstva se polašča strašna panika, ki postaja najboljši zaveznik Bolgarov.
CARIGRAD 8. (Kor.) Vlada Je 10. kor, ki se je dosedaj nahajal v Carigradu, odposlala z vso kavalerijo in artilerHo proti Galipolu. Vkrcanje se je vršilo v Štambulu in Galatf. Parniki so z moštvom odpluli takoj ponoči. Tudi mornariški minister, admiral Huršid in Enver bej odpotujeta v Gali poli. Vse kaže, da so Turki vsled bolgarskih vspehov na galipolskem polotoku opustili načrt, izkrcati v Rodostu večjo armado.
CARIGRAD 8. (Kor.) Kakor se zatrjuje, so drinopoljski konzuli pri veleposlanikih energično protestirali proti sedanji metodi bombardiranja, ki Je proti principu človekoljubja.
Operacije pred Skadrom.
DUNAJ 8. (Kor.) Listi poročajo iz Ce-tinja, da so se včeraj zopet pričeli pred Skadrom boji. Vesti o umoru Hasana Rlzze beja se ne potrjujejo.
DUNAJ 8. (Kor.) Šud*law. Korr." poroča s Cetinja: Po uradnih poročilih iz Muričana so včeraj združene srbske in Črnogorske čete pričele pod poveljstvom kralja Nikite bombardirati Skader In Taraboš, da pripravijo vse potrebno za generalni naskok. Bombardiranje je bilo nenavadno silno in je tra|alo do večera. Taraboška posadka Je uničila dva črnogorska topova z moštvom vred. Turki so odgovarjali le slabo, vsled česar se sklepa, da jim primanjkuje municije. Danes se bo bombardiranje nadaljevalo. Nenavadno slabo vreme zelo ovira vojne operacije.
CETINJE 8. (Izv.) Po krvavem klanju so Črnogorci zavzeli Bardanjol v naskoku. Bitka je trajala cel dan.
DUNAJ 8. (Izv.) Iz Drača se poroča: Črnogorci so sedaj s srbsko pomočjo Še bol| zožili obroč okrog Skadra. Vest, da Je bil Hasan Rlzza bej umorjen, se ne potrjuje. Rizza bej Še vedno osebno vodi vojne operacije in Je pripravljen braniti mesto do zadnje kaplje krvi. Posadki primanjkuje živeža, vsled česar dobe vojaki samo polovično porcijo. Črnogorcem se |e tekom včerajšnjega bombardiranja posrečilo zavzeti višine Brdica, s katere lahko obstreljujejo mesto.
CETINJE 8. ) Bombardiranje Skadra se je nadaljevalo danes cel dan z veliko intenzivnostjo. Grmenje topov Je bilo slišati do Cetinja. Na obeh straneh so velike izgube. Med Črnogorci vlada veliko vznemirjenje in razburjenje. Vse z nestrpnostjo pričakuje na izid, operacij pred trdnjavo. Obleganje vodi kralj Nikita osebno, ki je še vedno odločno proti takojšnjemu generalnemu naskoku, ker hoče varovati svoje vojake.
PARIZ 8. (Izv.) Tukajšnji politični krogi se boje. da Črnogord ne bodo mogli zavzeti Skadra, kar bi imelo za posledico protinastično gibanje. Črnogorci bi v tem slučaju gotovo pričeli agitirati za združitev s Srbijo, iz česar bi pa nastal takoj evropski konflikt, ker je zlasti Avstrija odločno proti združitvi obeh srbskih kraljevin.
Obleganje Drinopolja.
LONDON 8. (Kor.) Tu pričakujejo v kratkem padec Drinopolja. Diplomatični krogi so dobili obvestilo, da Turki kljub veliki požrtvovalnosti trdnjave ne bodo mogli več dolgo braniti. Tudi živeža (e samo še za par dni.
TurSkl porazi pred Čataldžo.
SOFIJA 8. (Kor.) Turške čete pri Ča-taldži so prodirale včeraj v treh smereh. Prva kolona, obstoječa iz 6 bataljonov, je pod zaščito topov utrdbe Ghiavur-Tabia, dveh križark in dveh torpedovk, ki sta bili ukrcani pred Bujuk-Čekmedže, prodirala naravnost proti bolgarskim pozicijam. Bolgari so z energičnim naskokom vrgU sovražnika nazaj. Druga kolona, ki Je prodirala iz Bagdže-Kči, se Je morala vsled silne ka-nonoade od bolgarske strani umakniti čez reko Karasu. Tretja kolona, ki je imela s sebcj mltratjeŠki oddelek in gorske topove je prodirala od vasi Guhčali: Bolgari so odgovorili z bajonetnim naskokom in pognali Turke v divji beg. Turki so pustili na bojišču vse svoje mrtvece in ranjence. Tudi vsi turški poskusi, stopiti v ofenzivo, so se ponesrečili.
Napad na bolgarska pristanišča.
CARIGRAD 8. (Kor.) Turki nameravajo v kratkem zopet napasti bolgarska pristanišča ob Črnem morju.
Kralj Ferdinand odpotoval v glavni stan.
SOFIJA 8. (Kor.) Kralj Ferdinand je danes odpotoval v bolgarski glavni stan.
Bolgarsko-rumunska pogajanja.
BUKAREŠT 8. (Kor.) Rumunska vlada |e imenovala svojega poslanika v Sofiji, Ghika, delegatom za nadaljna pogajanja z Bolgarsko.
Nikita zopet konferira z MaiisorL
CETINJE 8. (Izv.) V glavnem taboru Gruda se je vršil sestanek kralja Nikite z voditelji katoliških Malisorov. Kralj skuša zopet pridobiti Malisore na svojo stran Baje je prišlo do popolnega sporazuma.
Vprašanje vojne odškodnine.
PARIZ 8. (Kor.) Vsled obnovitve vojne balkanske države sedaj zeto forsirajo vprašanje vojne odškodnine. Zlasti Bolgari nočejo v tem oziru popustiti, vsled česar ni izključeno, da bodo velesile v tem vprašanju od svojega dosedanjega stališča odnehale.
Turške kronske dragocenosti.
CARIGRAD 8. (Kor.) „Jeune Ture" poroča, da le neki evropski sindikat ponudil za prestol šaha Ismaila 800.000 funtov. Zgo dovinsko znamznlti prestol, ki je iz samega zlata, so Turki I. 1514. po neki veliki bitki vzeli Perzijanom. Prestol, ki Je shranjen v državni zakladnici stare palače Topkan, se vporablja le za časa bajramskih slavnosti v palači Dolma-Bagdže.
Povratek Princa Hohenloha.
PETROGRAD 8. (Kor.) Princ Ho-henlohe je odpotoval danes ob 6 zvečer na Dunaj.
•j* Grof Coudenhove.
MERAN 8. (Izv.) Danes dopoldne je tu umrl bivši češki cesarski namestnik grof Coudenhove.
Lukacs na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Ministrski predsednik Lukacs je odpotoval danes popoldne v spremstvu svojega tajnika na Dunaj, kjer ga jutri dopoldne sprejme cesar v posebni avdljenci. Ministrski predsednik se vrae že Jutri v Budimpešto. Odprava grškega koledarja na Ruskem.
PETROGRAD 8. (Izv.) Vlada Je predložila državnemu svetu zakonsko osnovo o odpravi grškega in uvedbi novega koledarja.
Odcepljenje Reke od senjske škofije.
ZAGREB 8. (Izv.) Poročilo, da namerava ogrska vlada odcepiti Reko od senjske škofije, Je vzbudilo tu veliko ogorčenje, zlasti radi tega, ker krogi, ki so v zvezi z ogrsko in hrvatsko vlado, sami priznavajo, da Je kreiranje škofije Reke že sklenjena stvar. Po mestu se agitira za prestop k srbsko-pravoolavnl cerkvi. Posebno ogorčenje pa vzbuja dejstvo, da Je ogrska vlada za svoj načrt izbrala ravno dobo komisa-rijata, ko Je onemogočen vsak protest javnosti.
Pri srečolovu velikega Ciril-Meto-dovega plesa so bile izžrebane sledeče srečke:
Prva številka pomeni serijo, druge pa številko izžrebane srečke: 1—29; 2 — 36, 12; 3 — 3, 15, 71; 4 — 5, 14, 26; 5 — 4, 79, 6, 19; 7 — 15, 82, 94; 8 — 55, 63; 9 — 24; 10 — 23, 38, 44; 11 — 80, 90, 96; 12 — 13, 18, 81 ; 14 — 58; 15 — 45, 99; 16 — 2, 4, 85; 17 — 47, 53, 59; 18 — 32, 36; 19 — 40, 77; 20 — 24, 57, 74; 21 — 9, 90: 22 — 21, 35, 65; 23 — 77; 24 — 27; 25 — 62, 64; 26 — 54, 66; 27 — 63 ; 28 — 70, 73; 29 — 55, 93 ; 30 — 1 ; 31 — 61, 76; 32 — 46 ; 35 — 6; 36 — 25, 49; 37 — 7, 13; 38 — 48, 84; 39 —36; 40 — 27 ; 42 — 28 ; 43 — 47,89; 44 _ 45; 45 — 61 ; 46 — 86, 43; 47 — 12, 74; 48 — 21, 28; 49 — 5,39, 49, 56; 50 _ 19, 52 ; 51 — 8, 11, 34; 52 — 19, 94; 53 — 44, 50; 54 — 30, 56 ; 55 — 81, 90, 98; 56 — 52; 57 — 14, 63; 58 — 23, 94; 59 — 28, 53; 60 — 85, 99; 61 — 54, 85; 63—11; 64 — 10, 53; 65 — 44; 66 — 38 ; 67 — 27; 68 — 67, 80; 69 — 81, 96 ; 70 — 12, 24; 71 — 10, 31; 72 — 23, 68; 73 — 38, 86; 74 — 5, 100; 75 — 66, 96; 76 — 74; 77 — 62; 78 — 54; 80 — 57, 63.
Dobitki se bodo razdeljevali vsak dan, počenši od ponedeljka, dne 10. t. m. do vštete sobote, 22. t. m. od l/a2 do 743 popoldne v w Narodnem domutt. Vsi, do 22. t. m. nedvignjeni dobitki zapadejo v korist „Družbi sv. Cirila in Metoda".
DAROVI.
—	Za škedenjsko CM podružnico je nabrala vesela družba v gostilni Ivana Kotalja K 5-10.
—	Za svetoivansko CM podružnico sta darovala Don B. 2 K in g. C. 1 K, ker sta dobila v dar „Venec povesti" g. M. T. L.
—	Za ponesrečenega dečka daruje gospica Ana GostiŠa 2 K, gospa B. 2 K, skupaj K 4. — Denar hrani naša uprava.
—	Za Ciril-Metodov ples je daroval g. Mrevlje (pekarna) iz Rojana 2 butiljki re-foška in 2 butiljki likerja.
Mali oglasi
PorllfSk nrilil/o Na deželi d*jem v Miem
ncUlva prillKd. trgovino (v Ajdovščini Si. 146, blizu postaje, tik cerkve in blizu glavne ceste pod St. 283) z vso pripravo in blagom — Marija Likar, tobakarna v Goricu	298
Pntnilf ^ obiskuje trgovce na deželi, se i5če rUUIIK, proti dobri proviziji za jediloo in na-mizm olje. — Ponudbe na F. P., Trst, kavarna Commerci}.	306
Spretna šivilja Be priporoč* ceojeni,n
Edinost pod 5t 305.
gospem. • Naslov pove
30S
PrnHa 86 Mra(*i bolezni, mlekarna v Trstu. I lUUd Via Vienna 6, mlekarna Monte Nanos
2S6
Načrte, stroškovnike
izdeluje diskretno in po ceni stavbeni tehnik. Cenj. ponudbe pod „Strokovnjak" Inseratnemu oddelku Edine ati.	299
7anaria za p*™0	sprejmem takoj v
£.<iycKI Jd. elužbo. Dobi »tanovanje prosto, plača po dogovoru (sme biti tudi oženjen). Z ihte vajo se tudi spričevala. Mihael Puc, Col pri Vipavi. 30J
Pncnioa 8	obrazom 3. t. m v Narodnem
UUO|JiUa domu pri sv. Ivanu, izvolite dvigniti
pumo.
30S
klici PO	z zemljiš£em v Rocolu se proda po
niOll/d	nizki ceni. Pojasnila ul. Ohiozza 81. 30
Henrik Gropaiz	.'^"Sr
Oillino 456	60
DHniln se hiša z dvoriščem in vodnjakom ter ■ I UUo nekaj zemljišča za skupno ceno E 6200. Obrniti Be je za tozadevna pojasnila na Iv. Miiko, Plavije.___250
Odda se hotel ^SST^ 25
z gotovim, dobrim zaslužkom pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje Ivan Peric, lastnik hotela v Tržiču (Monfalcone) via Trieste St. 117.	243
MniinnunHio 34 let 8tar> aloven&čine, IVI I JI y U W|| U Jd, nemščine in lažčine, želi dobiti primerno službo v Trstu. Naslov pove Edinost pod štev. 272.______272
IŠČ8 86	luka, pomol Štev. 4.
|Xpn se dekle od 14—16 let za pekovsko trgo-lol/D vino. Prednost imajo deklice t dežele in ki imajo že malo prakse. Naslov pove inseratni oddelek Ediuosti.	288
IČPO ee g°BtilQa v najem ali vpeljana trgovina lObU na deželi. Naslov pove Edinost.	284
|XAa se kuhanja, gospodinjstva, Šivanja, likanja lOlrtJ vešča, mlajša služkinja prijetne zunanjosti in dostojnega vedenja, iz boljše hiše z dežele ali ia mesta za eno samsko, više stoječo, imovito osebo. Ponudbi naj se prilože slika in morebitna spričevala. Nastop službe po Veliki noči. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod št. 293.	293
ppflfjo se radi bolezni dobroidoča čevljarnica io ■ rUUli prodajalna. Cena ni visoka. Za Slovenca dober položaj. Šalita Promontorio št. 3, na vogalu ulice Lazzaretto vecchio.	294
Pf*f|ffQ se velika množina drva po najnižji ceni. I I Uufl Skladišča v bivšem Llojdovem arsenalu.
Prnrloin 86 vrata> popolna okna, Stopnjice, rrUUajU umivalniki, tramovi i. t d. Ulica dei Piccardi št. 18.	206
Mohfirono soba, zelo Čedna, se odda pri fini mouill aild rodbini, s hrano ali brez nje. UUca Sv. Frančiška 34, prvo deaao.
nje.
295
Zadnje modne novosti v blagu za moške in damske obleke prinaša staropri-znana tovarniška tvrdka za sukno Sieget-Imhof, Brao, v svoji pomladanski ia poleta! kolekciji po čudovito nizkih cenah. Vzorci se pošiljajo tudi zastonj in poštnine prosto privatnim osebam, s čimer se jim daje priložnost, da si za majhea denar dobro in moderao oblačijo.
V mrzlejšlh letnih časih je ves svet hripav ali kataratično bolaa. Da se človek čim prej iznebi teh neugodnosti ln obvaruje resnejše obolelosti, je treba uporabljati okusno, točno delujoče sredstvo Thymomel Scyllae Iz lekarne B. Fragnerja. V zalogi ga Ima večina lekaren. Cena mu je K 2 20 za steklenico. Paziti je strogo treba na ime Thymomel Scillae in ime izdelovatelfa.
Hud oslovski kašelj poteka znatno ugodneje, hitreje in lažje, če se takoj od začetka uporablja po zdravnikih toplo priporočani Thymomel Scyllae iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Steklenice po K 2*20 se dobivajo skoraj v vseh lekarnah, vendar pa je strogo treba paziti na ime Thy-momel Scillae.
sodelujočega : s približno K 8000 do
Družabnika,
15.000*— v svrho ustanovitve tovar-uiške zaloge za Trst in južne dežele išče dolga leta uveden potnik. Sigurnost in prijetna eksistenca. — Ponudbe pod ,,Družabnik" inser. odd. Edinosti.
Valentin Brezovec
Trst, ulica Ponzlanino St. 9
(pri Sv. Jakobu) priporoča spoštovanemu občinstvu svojo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga. - Blago je vedno sveže in cene zmerne. Postrežba na dom.
Stran XU.
EDINOST" it. 40. __
▼ Trstu, dne 9. februarja 1913.
TRST, VIA ČASU m
NA M«Uf2lCB OD DNEVA VLOOS £ % DO DNEVA VZDIOA
— PftOMESE.


»WJATt;i	A.
MENJALNICA.
_ _	puMa	B IVOML
NA TEKOČI IN ŽIRO-RA ČUK PO DOddVORU. &VJJDIA ZVEZA Z AMEBZB0. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2V»—5V>.
inmufi
JB __
FAlttjaT fttfB Ktrosi ^nuotim
REMBGUBS-KHfiDHl.
j
I
B0H2SA
AfiOCtLA. -
. HTELASO. >m, mat.
FHiJtlke v Opat!]! in Uablfan?

Zobotehnlčnl ambulatorij Univ. zdravu ka
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst. ulica Caserma štev. 17. IL nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in oorcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol.
Točne ure prodaja
Emilio Muller
najugledaegfta In najsts*. reji« prodajalni«* ar V Trsti, Tin a. Astnlt
(vogal oUn 8. Mlcol6).
VELIKA IZSEKA
Ivan Kosmerlj 1	Ivanov	I
IVftBOV
Rojan, uL Montorsino št 7, J podružnica ul. Moreri St. 77, |i
priporoča o. obfiinstm svojo

trgovino jest vin in kolonijalnega blaga.
jO
F. Pregel
Trst, via Siusepps Caprin 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
mirodilnico.
Prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče petrolej in mineralna voda. Cene zmerne
vsrill«. zlati*, . nJJbu kakor te«! akft nr v—»s vrsto. UitainUm Ote MUl
1
IDE
RESTAVRACIJA
AURORfi
NajitarsjSa rsstavrasija zs koncsrte
Trst, ul. Cardacci št. 13.
Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes dalje na znano renomirano umetniško : tambura&ko društvo :
„G O R A"
(6 gospic in 2 gospoda) pod priznanim vodstvom g. A. K 1 e p i <S a.
Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje.
KONCERT
traja vsaki večer od 7. d« polneči
VSTOP PROST.
Za mnogobrojen obisk ae priporoča
JOSIP DC MINEŠ.
Poleg reaomiranega Goessovega piva ee toči pivo Benchel BrAu iz. Kulmbacha.
Tehnična poslovnica
FKA\€ & KRAIC, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavatai
Tangytt Bljlzvrttnejis Hotorfe aa bsnsia, plin, flpojml pila Sa mtsrft M nftt,
ustom „Dimi" stoječ« in laiete nstrojbe.
Lokonabil« oa banzla bi para. Prevsemajo delo iadtutrijalaib tovana kakor: Mllat za bo ko, stroji za proizv&jenj« olja, tram Ms, »troji m kamioloBO, stroji ia tovarne m OOAOflt, stroji in aameMonja m vbaraks obrt, ssntratoo ka^atovt str«}i m drobljenj« različnega blaga, kemičns tovarn« Ud.
Nameidenje aa elektrićao razvotljovo ia prenos bo«. EUktrilaa vogala 20 ooobo (Uft) sistem Pedretti, kakor tndi vsdigala sa blago. Stroji m kovaško ia irmf obrti. Modoroo troaoorioijo. Sesatit« ia eovl vsako vrati.
Skladi**« vaakovrstoih tohoi&uh potrebiiia. Vsakovrstno oori. Orodje la stroji aa poljsdslstvo in preio sa vino. Olje, samski, pipo itd. wAndoro" najbolji in najcenejši pokrov hai. - — — rieralasl ta oblah
m*>
K3MRZI0 POTOCMIG
Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie.
VELIKA ZRL0QP oblek za raoSke In d«Ote. Specijalitet;: paletojl, črni in modri, raglani, kavne In pcpelnate oarve, kakor tudi moderni
VEUKR IZBERA BLAGA ZA MOŠKE. — Izdelujejo se oblek« tudi po meri. — Cen«, da s« nI bati nlkake konkurence.
Gostilna Max
Trot, vta Petro ulo 2 (pri nov, trgu). Toči se Istrsko ia domače črro In belo vino, kraški teran vipavs" o vino In Preherjevo pivo. Toč\o se tndi vsakovrstni likeri in žganje ter > ava. *£nhlnja vedno pripravljena % gcrk.mi in
Tržaška posojilnica in hranilnica
Flaua della Casersn it. S. — Tcl«fo» 953.
tan m repoma lekleno ramstus etiko
s preti vtosm ia poian, v kaftsri ss 8HRAMBI0B, U v sajam Ia
r oalo lato kron tO, 6etrt lota kron is pol loto „ 20, za on meaeo „ m
se M cm Tt*ok», M CM Mraka, 4• asa globoke. Shrambi« ae smco dragi odpreti kakor steaake, kl nm osskoo akraaljo svoje stvari, kojlk al trsba prijaviti
Oddale hranilne pušice
priporoča poesbao stariisa, da aa ta eajeovejD ta aajvspeiaail s Itediti svojo dsso. Nadaljs* pejasslle daj« zavod to srsdslb
| osvajajo
mrzlimi J««* 111.
Ivan Krže
Trot - Plazza 8. CMovannl St. L
m. I j, »r n kuhinjskih in kletoraHk »otrok, AAlOg« Sdia od lata in pleianla, IkafbV. bwnt, flabrov in kad, »odčekov, lopat, relet, alt la na kovratnih ko i« v, jerbasev lil metel .ter mnogo drogfk
7JL	Priporoča
kahiajako posodo vsaka vrste bodi od potoekaa, ae-mlje emaUa, koaitarja ali cinka, nadalje paeaaaantaije, kletke Ud. — Za gostiinićarje pipe, kroglja, sss^Jsm ln stekleno posodo sa vino.
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
salagatelj sadrnge o. kr. drla v. aradnikev
Trst - Plazza S. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke 1. vrste, sladčice in prepečenci, (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bosi-bonov za otroke, svež kruh trikrat na dan buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska k istrska vina z razprodajaajeai pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim električnim strojem. Drž. uradnikom 5®.popust.
T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 187» — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Izredna prilika!
ler Mi Konča zimska sezona
prodajo se
z velikim popustom.
: Moške obleke:
dolge in kratke suknje
v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek
Alla Citta di Trieste
ul. Giosufc Cardeeet St. 40
(bivša ul. Torrente)
Ivan Žnidarčič
Trst, ulica Belvedere 17, Trst
Trgovina jestvin in kolonijalij.
Zaloga testenin iz Bistrice in Neaplja, vsakovrstna olja, rcila, kave Itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor: otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti. Cene ugodne in točna postrežba.
Ottomnn tu,
povsod me povsod me
Ottoman tam
iščejo radi imajo.
Vplačana delniftka glavnica
K 80,000 000--
Živnosienska banka, podružnica v jrstu
Rezervni in varnostni zakladi
K 23 000.000 —
IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE
if
od

Spitje&ft vloff* aa višino Knjižice ia jfik o to.-•• tu Je
do
4
3 |0 41 O
aorazmomo dogovorjenim Izplačilnim pogojem.
Vloge v tekočih in naložbenih računih obrestuje - - - - po dogovoru najugodneje. - - - -