Božja mavrica.
Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Ja-nezek je ravno skoz okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli nisetn videl! Kako čudno se tam pvi starej verbi iz visočine spuščajo na zemljo! Gotovo se vsi listeki na drevesu svetijo od prelepib. barv. Hitro gr&n tje, da si jih veliko naberem iu svoje školjke ž njimi napolnim."   ,
Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič druzega ne vidi nego le dež. Ves moker se verne domu in pripo-veduje svojemu očetu celo dogodbo.
Oče se nasmejejo in rek<5: ,,Te barve Ijubi moj, se ne morejo spraviti v nikakoršue školjke; nara se le dozdeva, da so deževne kapljice pobarvane, a to stori solnce, ktero je obseva. Tako je, ljubček moj, tudi s slavo tega sveta; zdf se nara, da je nekaj, pa je le prazna senca.
Svitloba na^-te ne goljfa, •                 Ki prave radosti ne da.
________                          (Po K. Šmidu  .)