158. številka. Ljubljana, v četrtek i'L julija. XXI. leto, 1888.
SLOVISKi NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avutro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ah večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravništvoje v Gospodskih ulicah 5t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
VABILO
III. VELIKI' SKUPŠČINI
družbe sv. Cirila in Metoda
na JPtuj v nedeljo dne 29. julija 1888, leta.
Vspored:
I. Božja služba pri oo, minoritih ob */a 31. uri dopoludne.
II. Zborovanje v „Narodnem domu" ob Val2. uri dopoludne.
1. Prvomestnikov nagovor.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Nadzorništva poročilo.
5. Volitev*) jedne tretjine odbornikov. — Izžrebani so bili naslednji udje družbi-benega vodstva:
1. Matej Močnik,
2. Ivan Murnik,
3. dr. Josip Vošnjak,
4. Andrej /uiner.
6. Volitev nadzorništva (5 udov).*)
7. Volitev razsodništva (5 udov).*)
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,
dne 11. julija 1888. Prvomostnik: Podpredsednik:
Tomo Zupan. Luka Svetec.
•) Iz §. 16 gl. pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Prve dve leti določa žreb vodstvene ude, ki izstopijo. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novic.
Iz §. 14. Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: a) Častni družbeniki; b) pokrovitelji; c) udje družbenega vodstva; d) udje družbeuega nadzorništva in razsodništva in e) podružnični zastopniki.
Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsakih 50 družbenikov jeden zastopnik; vender pa mora vsaka podružnica najmanj po jednega imeti.
V LJubljani 12. julija.
Nemški listi pišejo o dveh dogodljajih, ki sta se ravno kar pripetila na Dunaii, ter pričujeta o tisti ponosni in trdi narodni zavesti, ki je mej nami Slovenci v sedanjih časih le malo priljubljena, Nemcem pa se šteje v čednost.
LISTEK.
Slike kazaške.
Čefiki napisal £. J e 1 i n e k, poslovenil 1'odvidovskl.
(Dalje.)
Drugega dne še pred svitanjem me je vzbudil Kazak.; Spal sem najdalje: ostali so bili že pripravljeni. Ne dolgo i'potem hiteli smo iz vasi — molče, polni pričakovanja.
Poslednja koča v vasi obrnila je nehote nase našo pozornost . . . prav za prav to ni bila koča, le tožni njeni ostanki. Pred nekoliko dnevi nastal je v njej ogenj in koča se je izpremenila v pepel. Štirji kakor oglje črni zidovi so moleli kvišku in napravljali neprijeten utis, kakor v obče pogorišče. Toda za to kazaško kočo bi se ne bili niti zmenili, da ne bi bilo še ine okolnosti. Mej vratini nedavno morda še prijazne koče stal je Kazak, opiraje se na ožgan hlod. Gledal je tožno pred se, a beranico je imel globoko na obličje potisneno.
Mej nami je bil neki  Trofim in ta je vedel
Koristno je, da si take in jednake dogodljaje mi Slovenci v spomin zapišemo, ne iz sovraštva proti Nemcem, nego za vzgled, kako se je nam obnašati, če se nam približujejo kozmopolitični skušnjavci, trdeč, da naj svojega narodnega prepričanja ne pretirujmo, in da naj ostajamo ponižno v ponižnih mejah, ako hočemo uspehov doseči.
Omenjena dogodljaja sta — sledeča. Pri prvem se kaže bolj židovska surovost in odurnoBt, ali vzlic temu je poučljiv, dokazujoč, da se olikani Nemec tudi pred surovostjo in odurnostjo ne plaši, če meni, da se mu je žalila narodna zavest.
Češka firma naročila je pri Dunajski firmi blaga za dober avstrijski denar. Po pomoti in v naglici se je pripetilo, da se je za naročilno pismo vzel češki obrazec. Z Dunaja je prišel odgovor, da se naročilno pismo ni umelo, in da se od židovskega Dunajskega trgovca zahtevati ne more, da bi kaj tacega umel. Če bi pa češka firma vender le v če-ščini kaj naročiti hotela, pristavil je Dunajski trgovec, naj se obrne do njegovega hlapca, ki je vešč temu jeziku!
Gotovo je bil to surov in neolikan odgovor. Ali nič manj surovi neso Dunajski listi, ki z nekakim ponosom pišejo o tem odgovoru. Vzlic temu je slučaj zelo poučljiv! Predof.ujte si tega Dunajskega trgovca, ki s krivim svojim nosom tiči v prodajal-nici, ter preži, kakor vran nad povodnijo, kje bi se ulovil kak krščanski groš. Tu pa se ponuja veliko dobička, ali o njem ničesar vedeti neće, ter si odbije naročevalca z veliko krutostjo, ker mu je pisal v jeziku naroda, ki broji na milijone, ter glede olike nikakor ni zaostal za avstrijskimi Nemci, še menj pa za avstrijskimi Židi. Če je torej na suhi semitski veji toliko narodnega prepričanja, koliko ga mora biti še le v tistih nemških krogih, ki so z oliko pili tudi pravo in resnično ljubezen do svojega naroda! To je za nas Slovence zelo, zelo pomisleka vredno!
Mnogo pomenljjvejši pa je drugi slučaj.
Dne 5. julija t. 1. praznovali so Dunajski Čehi na Favoritih slavnost v čast slovanskima blago vest-nikoma. Bila je to samo cerkvena slavnost. Zbrali so se v cerkvi na Favoritih, ter častili z molitvijo slovanska svetnika. Naravno, da je pri tej priliki navzočue ogovoril tudi služabnik božji, ter govoril
vse, kar se v tej kazaški vasi godi in rad je tudi pripovedoval.
„To je bila koča Fedkova in ta koča mu je zgorela na dan mučenikov Prokla in Marija in od tega dne je najrevnejši Kazak ruej nami ..." reče Trofim s takšnim glasom, kakor bi imel s Fedkom sočutje.
„In je Fedko ,molodec* ?" vprašal je Vladimir VasileviČ.
„Molodec je ,batko'odgovoril je resno Trofim, a imel je najkrasnejo devojko iz uaše vasi. . ."
„ln je nima več?" segel sem Trofimn v besedo.
„Nima, ,batko' nima. Ko je Fedku zgorela koča in v njej vse, kar je imel imetja, in ko je prišel ob svojo živino, svetovali so njegovej devojki, da Fedko ničesar ne premore, da jej niti „niza" na grlo ne obesi. In rekel je tudi njen očim: ,Ilko, ne govori s Fedkom, govori raji z Jermolo . . ."
„In kdo je Jermola ?"
„Jermola je Kazuk, Jermola je imovit . . ." „In govori ž njim lika?" „Ne govori."
„No, govori torej s Fedkom?" „Tudi ne govori."
z lece v tistim jeziku, kojega so umeli in ljubili vsi navzočni. Da se je kaj tacega pripetilo v Parizu ali v Londonu, bi se živa duša ne spodtikala, drugače na Dunaj i. Tukaj se je sklicala seja okrajnega zastopa, in jednoglasno se je sklenilo, da naj mestni zastop vae potrebno ukrene, da bi se v prihodnje ne ponavljal več tako v nebo upijoč atentat na strogo nemški značaj Dunajskega mesta in njegovega strogo nemškega prebivalstva.
Tu si morate misliti, da so sklepali sivi možje, in ne dijaki, ki radi pretiravajo, udajajoč se utisom prvega, prekipečega naudušenja. Zbrani so bili samo olikani možje, o katerih bi človek sodil, da jih je življenje v svetovnem mestu, kojega značaj mora biti več ali manj kozmopolitičen, opililo in ogladilo, ali vender so z dijaškim naudušenjem jednoglasno sklenili, daje njihova narodna zavest kruto žaljena, če se Čehom oznanuje božja beseda v češkem je ziku. V prihodnje se ne bodemo čudili, če bodo ravno ti sivi možje sklenili, da se imajo v zapor odtirati vsi, ki bi očitno na ulicah ne govorili nemški!
0
Mi o vsem tem ne pišemo v namen, da bi dražili proti nemškemu narodu v Avstriji. Tega namena nemamo in bi ga tudi imeti ne smeli, ker bi sicer prišli takoj v dottko z ostro brušenim mečem zakona! Mi tudi proti Dunajskemu sklepu nečemo hujskati, še celo trdimo, da so prav mislili ti gospodje, če so sklenili, da se ima braniti narodna zavest nemškega prebivalstva. Zahtevamo pa, da je tudi nam dopuščeno, kar se je onim dopustilo. Če menijo Nemci, da je narodno prepričanje v njihovi sredi v nevarnosti, in da se mora braniti z najkrutejšim orožjem, smemo tudi mi Slovenci svoje narodno prepričanje braniti, in sicer ne samo z belimi rokavicami, s pokloni in tihimi uzdihi. Nemci, ki imajo na svoji strani toliko olike, toliko bogastva, vskipe* ter se boje pred propadom, Če se je samo jedna češka besedica pregovorila v Dunajski cerkvi, mi Slovenci pa naj bi mirmi ostali, ko smo na meji, revni, maloštevilni, in ko nam vender od vseh stranij prete s poneračevanjem in s potujčenjem! Zategadelj naša narodna zavest nikdar ne mora biti prevroča in prekipeča; zategadel naj si posebno iriša mladina, ki se tako rada ohladi, če je le zapustila univerzo, v izgled postavi Dunajske gospode, ki so
nS kom torej govori?" „Z nikomer ne govori."
S tem smo prenehali govoriti o Fedku. Našim očem bo se baš pokazale mogile in tu je moralo piav vse OBtalo odstopiti. Morda jedini jaz nisem nehal misliti na Fedka; ta zamišljena njegova postava na pogorišči rodne koče je imela mnogo zanimivega na sebi.   To je bil čist Ukrajinec.
Za tem smo dospeli do samih mngil. Laskavim čitateljem bi rad obširno popisal, na kakov način se stopa v grobe ukrajinskih prastanovnikov, ali to ne spada v omejeni okvir te slike. Dotaknem se te reči le z nekoliko besedami.
Naše mogile je sam Vladimir VasileviČ takoj proglasil „ za zelo imenitne eksemplare". Imele so v sebi vse, kar pravega starinoslovca mora milo razčiliti, t. j. bile so obsežne. Razdelivši se na skupiue, nad katerimi je imel glavno „veliteljstvo" seve Vladimir VasileviČ, šli smo na delo. Meni je zaupal dobrotijivi starinoslovec mogilo molečo iz zemlje na vzhodnjem konci skupine. Ali kmalu sem spoznal, pa bi se brez pomočnika preveč utrudil in ker zame že ni nihče ostajal, poslal sem na dobro srečo po Fedka.J (Dalje prih.)
v dejanskem življenji ohranili si svoje mladosti ideale, in ki se v sivi starosti ne sramujejo z mladostnim vskipenjem pričati o tem, da je vsakemu narodu, ki se rešiti hoče, pred vsem potrebna ne-omabljiva, gorela in skrajna narodna zavest !
—r.—
Politični razgled.
notranji* dežele.
V L i u ti 11 u n i 12. julija.
Predno se snide *c*ki deželni zbor, snidejo se nemški deželni poslanci v Pragi in se bjdo posvetovali, ali bi se še dalje kujali. Najbrž bodo sklenili, da še ne pojdejo v zbor. To pa tudi dosti ne škoduje, kajti vlada se je že preverila, da se tudi izhaja brez njih.
Dunajski Nemci so kar besni, da je bila češka propoved v župnej cerkvi v X. okraji. Okrajni predstojnik Bauer sklical je izredno sejo okrajnega odbora. Sklenili so se zaradi tega pritožiti pri predsedstvu občinskega soveta in zahtevati, da se odstrani župnik, ki je dovolil češko propoved.
Govori se, da hočejo volilci zopet voliti Sclio-nererja, če tudi ne more biti poslanec. S tem hočejo pokazati, da odobravajo njegova načtda. Dunajski listi opozarjajo volilce, da bi to bilo kažnjivo dejanje.
V nanje Uržave.
IloIgarNka vlada je podvojila carino na uvoz ruskega špirita. Nemški zastopuik v Sofiji, ki zastopa tudi ruske koristi, se je zaradi tega pritožil pri vladi. Ministerstvo se baje ne bode zmenilo za to pritožbo. — Poslednji čas je bila začela Bolgarija Turčiji plačevati vzhodno-rumelijski danj. Ker je Turčija povišala carino, da ovira bolgarsko trgovino in neče skleniti železniške pogodbe, kar jako škoduje Bolgariji v narodnogospodarskem oziru, predlagal je finančni minister, da se daljše plačevanje vzhodnorumclijskega kredita ustavi. Ministerski sovet se bode v prihodnji seji bavil s to zadevo.
Madjarski listi so nedavno zahtevali, da bi se veleposlanik pri ruskem dvoru WolkenBtein pre stavil v London, v Peterburg pa poslal kak Madjar. „Novoje Vremja"   jako   s mpatično pozdravlja ta predlog, in tem povodom napada Wolkensteiua. Če Be želja Madjarov  izpolni, bode vsaj  ruska diplomacija mogla govoriti s pametnim politikom. Nadalje ta list obžaluje, da je Rusija mesto general nega konzula v Budimpešti tako malo cenila, tja bi morali pošiljati odlične moči.  Zopet nov dokaz, da Rusi razmer v Avstriji  ne poznajo, ko Be na-krat tako  naudušujejo za' Arpadovce. Morda misli „Novoje Vremja",  da se Madjari iz   ljubezni do Rusije toliko zadnji  čas zanimajo za ruski jezik. Omeniti nam je, da je že pred leti ta list bil priobčil več člankov, v katerih je proslavljal Madjare in jim priporočal, da naj se sporazumijo s Slovani. Nek ruski pisatelj je je pa bil v nekej knjigi uvr stil mej narode s slovansko kulturo. Ko bi se Rusi poučevali o avstrijskih razmerah iz avstrijskih slovanskih novin, seveda bi drugače sodili o avstrijskih razmerah. Če pogledate ruBke listo, vidite, da navajajo le, kaj pišejo avstrijske nemške novine, le redko je naveden kak slovanski list. Ruski listi se še večinoma laskajo Nemčiji, samo nekateri že spoznavajo, da od nemškega prijateljstva Rusija nema ničesar pričakovati.   Hudo  pa vsi ruski listi napadajo Avstrijo. Očitajo jej, da bi rada prouzročila vojno in tudi Nemčijo vanjo zamotala. Nemcem svetujejo, da naj pretrgajo zvezo z Avstrijo, da se izognejo velikej vojni nevarnosti.
Italijanski parlament bode še ta teden zaključil zborovanje. Poslednje tedne je zbornica itak bila slabo obiskovaua zaradi velike vročine. Mnogi poslanci bili so že odšli na svoja letovišča. Najvažnejša stvar, katero je sklenil parlament v tem zasedanji, je nov kazenski zakon. — Masavo hoče italijanska vlada zaradi tega si popolnoma prisvojiti, da bode mogla obdačiti tuje trgovce. To pa ne bode po volji Angliji in Franciji, ker je več angleških in francoBkih trgovcev v Masavi.
AVniška vlada pripravlja zakon, da tujci ne bodo Bineli imeti posestev v Alzaciji in Loreni. Francoski državljani, ki imajo posestva v teh dveh pokrajinah, je bodo morali prodati. Koliko hrupa je bilo po nemških oticijoznih in nezavisnih listih, ko je Rusija bila izdala podoben ukaz za Poljsko, Bedaj jo pa namerava Nemčija posnemati. Nemci tekoj kriče, če jim kje drugej store kako krivico, a sami pa hočejo zatirati vse druge narodnosti.
IlclgifNka vlada hoče 200.000 pušk repetirk naroČiti v Stevru za novo oboroženje vojske. Dala bode zanje 15 milijonov frankov. — Belgijski liberalci sedaj, ko so propali pri volitvah, odločno zagovarjajo razne reforme. Tako zahtevajo občno vojaško dolžnost, obligatorični pouk in razširjenje volilne pravice. Celo zmerni liberalci se sedaj naudušujejo za take reforme, če tudi poprej neso hoteli slišati o nikakem razširjenji volilne pravice.
Dopisi.
las Dola dne 9. julija. [Izv. dop.] Bralno društvo naše priredilo je včeraj veselico v proslavo 40 letnice cesarjeve.  Navzlic neugodnemu vremenu,
katero je že jedenkrat prouzročilo, da se je veselica morala prestaviti, zbralo se je na vrtu, s cesarskimi in narodnimi zastavami okrašenem in v gostilni Lev-čevi polno občinstva domačega in iz bližnjih krajev. Tudi več gospodov in dam iz Ljubljane ni strašil dež in slaba pot, udelež ti se pomenljive te veselice
Predsednik društva pozdravil je vse zbrane s krepkim jedernatim nagovorom, razložil, kako veliko svečanost praznuje komaj triletno, pa vender že dobro ukoreninjeno društvo, poudarjal težko breme vladarjevo, zraven pa visoko blagodušnost ter sklenil nagovor s trikratnim „Slava in Živio!" kateremu klicu so se vsi naudušenega srca pridružili.
Predstavljala se je potem na prostem, prav ukusno napravljenem odru igra „V Ljubljano jo dajmo" prav gladko in reči se sme izvrstno, tako, da se nihče ni nadejal takeg t uspeha. Po predstavi bila je prosta zabava, plesalo se je živahno. Mej p počitkom pa so se pevale narodne naše pesni. Ome niti moram še jako dobre predstave žive podobe »Avstrija" pri beuualičnem razsvetljenji.
Konečno je predsednik še iedenkrat napil na zdravje predobremu našemu očetu : Naj ohrani nam Bog presvetlega našega cesarja. Godba zaigrala je cesarsko himno, vsi so stoje poslušali in navdušeno klicali, Slava rau!w
Veliki koncert »Glasbene Matice"
dne 8. julija 1888.
(Dalje.)
Prišla je na vrsto 4. točka programa: Sarasate-Fišerjeva  „Fantazija o Faustu",  katero  je sviral na kontrabasu gospod Blaž Fišer, spremljal ga je na glasoviru gospod vitez Ohm Janušovvskv. — Obiskoval sem že kot  mali dečko koncerte in čul sem o svojem  življenji  mnogo  izvrstnih, slovečih umttnikov, toda virtuoza  na kontrabasu še nisem slišal. Ta točka   programa bila  je torej za-me in mislim tudi za vse druge poslušalce najbolj zanimiva. Če se pomisli, da je kontrabas že po svoji obliki jako neukreten in celo komičen videti  in če se zna, kako težavno je izvabiti temu štorkljastemu instrumentu prijetne glasove, čuditi se je, da se še kdo najde, ki se trudi nauSiti se virtuozno igrati na njem. Kontrabas (violon) je pač v orkestru neobhodno potreben  instrument,  ker naglasa z globokim, ostrim glasom  tem: ljne tone.  Navadno se torej  rabi kontrabas  le za markiranje temeljnih glasov in ne piše se zanj pasaž, figuriranih stavkov ali pa dvoprimkov, ker je jako težavno kaj tacega na temu instrumentu čisto igrati.  In vender so se lotili nekateri mučnega učenja in trudapolne vaje, da so jeli rabiti kontrabas za soloinstrument. Kar sem čital o virtuozih na kontrabasu, so bili do zdaj: Dragonetti, Mtiller, Eishold, Slama, Hause in Botte sini najbolj sloveči.  DandaneB ga ni,  vsaj kar je meni znano, nobenega takega virtuoza.   Naš rojak, gospod Blaž Fišer, je torej specijalist prve vrste in pravi fenomen, kateri izvablja svojemu velikanskemu instrumentu   čudovite glasove in  igra na njem  najtežje  pasaže s tako gibčnostjo in sigurnostjo, da bi slušatelj skoro mislil, da Čuje virtuoza na goslih.  Ker je vrhu tega g. Fišer majhne postave, mora vsakdo čuditi se, kako mu je mogoče na violonu igrati varijacije na motive Gounodove opere „Faustu z ono milino in nežnostjo, kakor smo to čuli v nedeljo. Čeravno je huda, skoro nestrpljiva tropična vročina v dvorani ovirala malo virtuoza, da ni mogel vseh glasov tako čisto igrati, kakor jih zna pri  ugodnejši temperaturi, ker no strune opuščale in so tudi strune na glasovirji vsled vročine odjenjale, je vender presenečil vse poslu šalce b svojo čarobno igro.  Kaj tacega Še nismo čuli. Vsacemu naj bo žal, kdor ni slišal te izredne produkcije. Fišer je že danes poznat na Dunaji kot najboljši kontrabasist in je profesor v Kaiserjevem glasbenem zavodu. Pa ne samo na kontrabasu, tudi na goslih, na klavirji  in  na citrah zna igrati in poučuje tudi na teh instrumentih.
Da je občinstvo z gromovitim ploskanjem klicalo na 6der virtuoza tako dolgo, da se je želji udal in zopet prijel za instrument ter začel igrati daljšo introdukcijo, po katerej je brez spremljevanja zasviral Miroslav Vilharjevo celemu slovenskemu narodu znano in preljubljeno pesen: „Po jezeru bliz' Triglava". Celo pesen igral je s flažolet-glasovi tako čisto in zvonko, da smo kar strmeli in naudu-šeni živioklici doneli so od vseb stranij mlademu slovenskemu umetniku, kateri more v kratkem za-sloveti po vsem muzikalnem svetu.  Tudi njemu se
je pod »ril lep lavorjev venec s trakovi in tudi njemu polagam na srce, da ne zabi v svoji sreči in slavi slovenske svoje domovine, slovenskih svojih rojakov in tudi njega pričakujem prav kmalu v našo sredo, da bodemo zopet priliko imeli občudovati njegovo virtuo/iteto na kontrabasu. Gosp. Fišerju pa bode treba, da se poda po svetu v veča mesta na kon-e rtovanje, s tem si bo pridobil svetovno slavo in prislužil tudi mnogo denarja in to mu želimo iz polnega srca. V duhu ga bodemo spremljali na vseh njegovih potih ter ponosno kazali nanj, da je naš, da čuti in živi za čast svojo in svoje domovine. Slaya Ti! (Kouec prih.)
Odbor za nabiranje krajepisnih imen
sestavil je uprašanja zastran krajepisnih  imen ter želi  in  prosi  vse rodoljube še jeJenkrat,  da ga zdušno podpirajo. Ta uprašanja (in točke) so: litična občina: . . . . spadajoča pod faro: . . . . I.   Iz katerih prejšnjih občin je nastala sedanja občina in ali ta občina (ali katera vas v njej) ni imela prej drugega imena ? II    Ali je v občini kak grad ali samostan, ali so kake grajske ali samostanske razvaline, ali pa kake druge znamenitosti zgodovinske, ali pa tudi prirodne (n. pr. jame, rudniki slatine, toplice itd.)?
III. Imena trgov, vasij, selišč, manjših okolic, posamičnih polj, njiv, travnikov , gozdov i. t. d.
IV. Imena gor, hribov, gričev, klancev, sotesk, dolin i. t. d.
V.   Imena rek, potokov, studencev, izvirkov, jezer, ribnjakov, kalov, močvirij i. t. d.
VI. Spada li cela občina ali spadajo le posamični deli njeni pod kako širše krajepisno ime, katero ima ves kraj (okolica), in kateri so ti deli ? N. pr. Sorsko Polje, Suha Krajina, Slovenske Gorice, Mursko Polje i. t. d.
VII. Naj se kratko omenijo važne zgodovinske dogodbe, ki neso obče znane in se pripovedujejo. ___
Opomn J©.
1. Imena, spadajoča pod II, III, IV in V naj se uredijo in razvrste po kataBtralnih občinah, ako je namreč sedanja občina iž njih nastala.
2. Pri vsakem imenu pod II, III, IV in V zapiše naj se tudi nemško ime, ako se rabi.
3. Pri imenih pod III (trgi, vasi, selišča) naj se zapiše, kako se glasi na uprašanje kje, kam in od kod, in kako se glasi ime prebivalcev in adjektiv (pridevnik) iz tega imena. N. pr. Kamna Gorica, v Kamni Gorici, v Kamno Gorico, iz Kamne Gorice, Kamničan, kamniški; Ig, na Igu, na Ig, z Iga, Ižanec, iški in ižanski.
4. Vsako ime naj se zapiše z akcentom.
5. Ako ljudstvo ime drugače izgovarja, nego se navadno piše naj se to pripiše natančno tako, kakor dotično ime ljudstvo v narečji izgovarja.
6. Odgovori naj se zapisujejo po zgoraj naštetih točkah s pristavljenimi številkami.
Teh tiskanih uprašanj ne more odbor razposlati na jedenkrat po vsem Slovenskem, ker bi to bilo pretežavno, in zato si je razdelil delo. Najprvo bode torej razposlal uprašanja na Gorenjsko, kar se bode zgodilo še ta teden.
Vsak uabiratelj krajepisnih imen izvoli naj odgovoriti na vseh VII uprašanj. Tudi na opomnje naj se vsakdo ozira, ker vse to je zelo važno. Najbolje bode pač, Če bodo nabiratelji v živi dotiki z odborom v Ljubljani. Ako bi kateri nabiratelj želel pojasnila, naj le piše odboru v Ljubljano, kateri bode rad ustregel vsaki želji. O vsaki stvari se je treba posvetovati, pogovarjati in dopisovati.
Slovenci po Gorenjskem ! Do vas se obrača odbor najprvo. Le skupno na delo zdaj! Ako je odbor morda katerega rodoljuba prezrl, kar je pač lahko mogoče pri tolikem poslu, in ako odbor ni poslal uprašanj temu ali onemu gospodu v tej ali onej fari, to prosi, naj se gospodje sami oglase pri odboru, kateri bo jim rad poslal dotična uprašanja.
Domače stvari.
— (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v petek  13. dan julija ob
6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanilo prvo-sedstva. 2. Poročilo vodovodnega odseka o načrtih za Ljubljanski vodovod.
— (V „Glasbene Matice" šol i) bili se te dni javni izpiti. Kdor je bil pri teh izpitih prisoten, prepričal se jo o gojencev izvrstnem napredku v petji, godbi in sviranji na glasovirji, kakor tudi o tega zavoda važnosti in koristi. Mi bili smo prisotni samo pri glasovirskem oddelku, katerega poučuje gosp. Ohm pl. Janušovskv, a bili smo naj prijetneje presenečeni. Zaporedoma nastopalo je 35 gojencev in gojenk, počenši z malo, jedva 6 letno deklico do razcvitajočih se gospodičin, od najjedno-stavneje skladbe do krasnih umotvorov Chopinovih, Beethovenovih, Weberjevih, Meodelssohnovih, Dvofa-kovih, Jenkovih in Vilharjevih itd. Vse vršilo se je gladko, vse je pričalo, da so se gojenke in gojenci jako vrlo izvežbali in du je „Glasbena Matica" naj-važneji zavod za glasbeno izobrazbo.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) je prosila znižane vožoioe za udeležnike velike skupščine na Ptuji. Dne 4. julija je glavno ravnateljstvo južne železnice na Dunaji odgovorilo z odlokom št 3781 družbenemu prvomestniku, da tej prošnji žalibog (leider!) ne more ustreči.
— (Osobna vest.) Gosp. Alojzij Pesarič, deželnega sodišča svetnik pri okrožnem sodišči Celjskem stopil je zaradi bolehnosti v pokoj.
— (Na slovenskem oddelku kmetijske šole v Gorici) razpisano učiteljsko službo podelil je deželni odbor začasoo g. Dominku iz Kobarida.
— (Slovenska pohlevnost.) V Čačah v Zilj8ki dolini bila je dne 13. junija birma. Dan poprej okrasili so cerkev in farovž, poleg cesarskih zastav razobesili tudi dve narodni troboj niči. Nihče drugi se ni nad tem spodtikal, kakor tamošnji gra-ščak Holenia in njegov opravitelj Warto. Naši ljudje bili so res tako ponižni in boječi, da se tema Nemcema na ljubo narodni zastavi odstranili. Glede zastave svoje moramo biti bolj kočljivi in najvest-neje braniti njeno čast, to zahteva narodni ponos, ki se pa žal še le homeopatično pretaka po naših žilah. Ako graščaku prusaku ne ugaja zastava naša, naj si pa pomaga.
— (»Popotnik*) List za šolo in dom" ima v svoji 13. štev. naslednjo vsebino: Kako so goji v šoli sočutje. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. — Botanični listi. (Spisal Fr. Kocbek.)
— V zadevi „zaveže slovenskih učiteljskih društev14.
— Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učiteljsko razstavo" Pedagogiškega društva v Krškem.
— DopiHi. — Novice in razne stvari. — Natečaji.
— („Ri.gača") izšla je 13. številka z raznovrstno vsebino.
— (Zrelostni izpiti.) Na učiteljišči Ma riborskem delalo je izpit 16 javnih gojencev in 4 privatisti. Jeden napravil je izpit z odliko, 17 jih je dobilo spričevalo zrelosti, dva privatista sta odstopila. — Na gimnaziji Mariborski oglasilo se je k maturi 15 osmošolcev. Izmej teh napravilo jih je
5 izpit z odliko, 7 jih je dobilo spričevalo zrelosti, 2 morata skušnjo ponavljati, 1 propal je za leto dnij.
— Na gimnaziji Celjski je izmej 20 abiturijentov
6 napravilo izpit z odliko, 12 jih je dobilo spriče valo zrelosti, 2 morata izpit ponavljati.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Pliberk in okolico ima svoj prvi občni zbor dne 15. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni gospoda J. Miklavca v Š m i holu.
— (Konjska dražba.) V soboto dne 21, t. m. dopoludne ob 10. uri bode na Cesarja Josipa trgu v Ljubljani 7 cesarskih žrebcev na javni dražbi na prodaj.
— (Kmetijsko predavanje na Brez-nici) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 15. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu.
— (Na Vrhniki) treščilo je v ponedeljek ob Va1^. uri v Perdeljevo hišo. Strela zadela je v veži gospodarja in omamila ter iz veže skozi zid preskočila v hišo, kjer je omamila otroka in osmo-dila neko podobo ter užgala Btreho, s katere bo je ogenj razširil še do soseda. Požarni brarabi, domača in Vrdska, bili sta takoj oa lici mesta in sta udu-šili požar. Pogorelec bil je zavarovan.
— (Toča) letos hudo gospodari ter prouzro-čuje velike škode. Kakor smo včeraj javili, padala je v Veršci debela kakor golobja jajca. Jednaka, da, Se debelejša padala je pred nekoliko dnevi v hrvatskem Primorji. Gosp. L. uam je pravil, da je zvagal
štiri zrna in tehtala so jeden kilogram in 16 d g.
— (Iz toplic.) Na Slatino došlo je doslej 630 v Laški trg 366, v razne kraje okolu Vrb-skega jezera 1102 osobi.
— (Program) delitve premij za govejo živino, ki bode v Dolenjem Logatci v ponedeljek dne 23 julija 18bS.  Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva j»» na predlog c. kr. kmetijske družbe Kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Dol. Logatci za no tranjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen dovolilo potrebni denar. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved  različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem poučijo; b) da se razvidi uspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; c) da se glede na postavo zoper govejo kugo od leta 1879 več goveje Živine izredi in oživi kupčija z domačo živino ne  le doma na Kranjskem, temveč tudi v vnanje dežele.   1. Pravice do premij v Logatci imajo   vsi živinorejci  pol. okrajev Logaškega in Postojinskega ter sodniškega okraja Vrhniškega.   2. Na razstavo pripeljana živina se postavi na določeni prostor v Dol. Logatec.  Do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej iunci, in posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže.   3. Živina,  katera hoče premije deležna postati, mora že najmanj pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi.  To mora raz-stavnik dokazati  s spričevalom  svojega županstva. 4. Možje, kateri bodo sodili  premiranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisib za to določenih.   5. Kdor je premijo dobil, se mora 8 posebnim  pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski predpisnik veleva, ter da bode premirano goved najmanje jedno leto za pleme obdržal.   6. V razstavo se pripuščajo: junci (biki), ki so '/a do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj dve leti stare,  molzne krave, ki so imele jedao, dvoje, tri, Štiri  ali k večjemu 5 telet.   Goved sme biti izvirnega Marijadvorskega, Muriškega, Belansko-Piucgavskega plemena in pa mešana domača živina z gorej imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali  pa tudi čisto domača živina. 7. Za izvirne rodove so odločene državne premije tako-le : I. premija za bike: 40 gld., II. premija za bike: 30 gld., III. premija za bike: 25 gld., IV. pre mija za bike: 20 gld., V. premija za bike: 20 gld.; I. premija za telice: 25 gld., II. premija za telice: 20 gld.; I. premija za krave: 30 gld., II. premija 25 gld. skupaj 235 gld.   Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene državne premije takole : I. premija za bike: 30 gld.,  II. premija za bike: 25 gld., III. premija za bike: 20 gld., IV. premija za  bike:   20 gld.,   V. premija za bike:   15 gld.; 1  premija za telice: 15 gld., II premija za telice: 10 gld.; I. premija za krave: 20 gld., II. premija za krave: 15 gld., skupaj 170 gld.
Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko V Ljubljani, 7. julija 1888.
J ob. Fr. Seunig, Gustav Pire,
predsednik. tajnik.
— (Na Primorskem) razpisane so naslednje učiteljske službe: V Po d gradu služba učitelja in vodje. V Brezovici in v Lipi uči teljski službi tretjega razreda, vse te s slovenskim, v Klanci pa učiteljska služba tretjega razreda s hrvatskim učnim jezikom.   Prošnje v 4 tednih.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kiel 11. julija. Po cesarskem ukazu z dne 8. julija izdado se glede prihoda in odhoda cesarjevega posebna povelja načelnika ad-miralstva. Cesar ukrca se na oklopnico „Hohen~ zollern" in spremljata ga prva in druga divizija maneverskega brodovja in torpedsko bro-dovje. Odhod bode dne 14. t. m. dopoludne. Torpedsko brodovje povrne se iz Billka v Kiel.
Pariz 11. julija. Pri Noveautu razbili so nepoznanci nemške mejne kole.
Berolin 11. julija. Kabinetski ukaz cesarjev določuje, da naj komisija, sestavljena po cesarji Frideriku za zgradbo cerkve v Berolinu, svoje delo nemudoma prične.
Dunaj 12. julija. „Neue freie Presse" javlja: Tudi letos snideta se Kalnokv in Bis-marek tekom poletja, kraj in čas sestanka pa še nesta določena. Najbrže bode koncem avgusta, ali pa prve dni septembra. — „Politi-sche Correspondenz" javlja in Belegagrada: Kraljevič se v 48 urah semkaj pričakuje.
Razne vesti.
* (Prekop P ere kopa.) Rusija se je lotila novega orjaškega dela: začela je namreč prekopavati ono ozko ozemlje, ki veže poluotok Krim z Rusijo. Kaual, ki bo ga tukaj napravila, bo držal od Perekopa čez Gončar, Šivaš do Geričeska, ter bo dolg 111 vrst. Širok bo v znožji 65 čevljev, globok pa 12 čevljev. Delo bo trajalo blizu 5 let. Na vsakem konci se bo kaual razširil v luko. Stroški so proračunjeni na 85 milj. rubljev. Ko bo kanal dovršen, skrajšala se bo morska vožnja mej lukami Azovskega morja in lukami na severnem robu Črnega morja silno; sedaj n. pr. zuaša morska pot iz Odese do Marijopolja 434 morskih milj, po dovršenji kanala pa Še samo 295. Barkam gredočim iz Azovskega morja v Odeso, Očakov, na ustje Dnjepra itd. ne bo treba več pluti okolu Krima, ter njim v slučaji vojne ne bo treba se bati sovražnega brodovja. Največ bo služil kanal prevozu premoga iz premo-gokopov ob Donu, tako da bode tudi ob času vojne dobivalo rusko brodovje varno in hitro potrebno kurivo.
§ Zahvala.
J Nenavadni uspeh, katerega je dosegla p „Glasbena Matica" z velikim koncertom dne 3] 8. julija t.  1.,  podaje  podpisanemu odboru
povod, gospodom: opernemu pevcu Franu Po- £ fT gačniku, profesorju Blažn Fišerjn, vodji glas- j P bene šole Fraun Gerbićn, Juliju viteza Ohm- ^ 7 Janušovskenin in vsem diugim gg. pevcem, £ il kakor tudi gojencem „Matične šole", ki so s tt b svojim požrtovalnim sodelovanjem pripomogli, J ^ da se je ta koncert tako sijajno izvršil v ponos $ ^ naši mili slovenski domovini, izreka odbor svojo $ presrčno najtoplejšo zahvalo, zajedno nadejajo r* se, da bodete tudi v bodoče ob jednakej pri-$ liki združili se v polnem številu, kajti „v združbi je moč in napredek". V to ime kliče Vam srčno:
,,3STa, e-vlćLerije I"
odbor ..Glasbene Matice".
] Ui-     a<3-»r> i^rr-
„LJUBLJANSKI IW
*to|i (331—158)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
I.inIiim-u upravni«.! vit: Gosp. G. 8. v B.: Naročimo stanu 1 gld. DO kr.
T it j c i :
9. julija.
Pri Slona: VVester. Fiachbuch, Siginuud, Schuberl z Dunaja. — Ileiurich iz Prage. — Sebitsth iz Celovca. — Dežela iz Idrije. — Koritnig iz Staricu trga. — Diatler iz Stutgjirta. — OapntO iz Trata.
Pri Malici: Diiikul. VVedekind, Polzer, Lamprecht 7 Dunaja. — Moravetz z Beljaka. — Sjopišnig iz Kranja. — Ilauff iz Kočevja.
Pri fužneui kolodvora : Seitz iz Budimpešte. — Miiller z Knitelfelda
Pri avstrijskem oeMarfi: Perinšek iz Pul.ja — Kramar iz Kranja,
Pri biiviirskiiu dvoru : I f i ris iz Kočevja. | Jon-ker iz Trsta. .....
Umrli so v Ljubljani:
10. julija: Frauca Tanko, uradnega sluge hči, 28/. let, Rimska cesta št. Bri^cijevo boleznijo — Marija Ilart-mann, klobučarjova žena, 59 let, Karlovska cesta št. G, za jetiko.
11. julija: Karel Pauce, gostilničar, 3H let, sv. Ja-kopa trg št, 11, z« vnetico možganske mrene.
12. julija : Alojzij Varšok, mizarjev sin, 3 mes, sv. Petra cesta št. 62, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
10. julija I	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	73ti-2 min. 734 2 mm. 733 0 min.	14-2" C 20-4° C 14-8° C	Sl. HOV. Si. 8VZ. al. jvz.	d. jas. obl. d. j as.	MOmm. dežja.
11. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	733-7 mm. 730-G mm. 7298 ram.	132°C 220° C 18-0° C	brezv. sl. jz. sl. jz.	obl. d.jaa. obl.	5 40 mm. dežja.
Srednja temperatura 1*>*4° in 17"8°, za 2,i>° in 0-9° pod normalom.
XDijL:rx3Ljsl2:si "borza
dne 19 julija t. 1.
(Izvirno telegrafićno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld   8105 — gld.
Srebrna renta.....n     8240 — r
Zlata renta......,    118*45 — „
& ,  marčna renta ....     ,     9655 — „
Akcije narodne banke.    .   .     -   878'— — „
Kreditne akcije.....„   31Lf>0 — a
London........„   12495 — „
Srebro........n     —'— — »
Napol......... ,       9-90 — ,
C. kr. cekini   ....       .     ,      5*90 — „
Nemške marke.....„     61*20 — „
4°/   državne srečke iz 1. 1854     2.">0 gld. 134 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 100   B 16s „
Ogerska zlata renta 4%   .   .       ... 102 „
Ogerska papirna renta 5°/,,   . 89 ,,
6°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105 „
Dunavn reg. srečke 5*7«   .   .     100 gld. 120 „
Zemlj. obč. avstr. 4V*0;,, zlati zast. listi . 127 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice      — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „
Kreditne srečke gld. 184 „
Rudolfove srečke..... 0 ., 21 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 109
Trammway-druSt. velj. 170 gld.  a  v.    . 225 „
danes
80-75 83-40
112*45 96*85
876 —
307 60
125—
9-91 5-91 61 25
25 kr.
•r)0 „
15 „ 80
BO „
50 "
10
75
23
75 "
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš predragi soprog, oziroma oče, gospini
KAROL PANCE,
gostilničar,
danes zvečer ob 8. uri, po prejemu svetdi zakramentov za umirajoče, v 37. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dražeča urar cga so bode v petek dne 13. julija t. 1. popoludne ob 6, uri iz bino št. 11 sv. Jakoba trg k sv. Krištofu k večnemu počitka preneslo.
Sv. maše so bodo brale v mnogih cerkvah. Nepozabljivi ranjki hodi priporočen vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dno 12. julija 1888. Ana Pance,
soproga.
Ignacij, Fran, Alojzij, Jožefa,
otroci.
(487)
Mitničar,
vesten, z malo kavcijo, se takoj vsprejme.
Vpraša naj  se pri  111 i I uiškeui  pregledniku v < iniKitli   mituinska postaja). (486;
Špecerijsko podjetje
v jako prijaz >em okrožnem mestu ŠtajerHk«*, na dobro ohiskovanem kraji, I velikimi prostori za stanovanje, pro-dajaluicn, inagacin in klet proti ceni najemnini, z zalogo blaga od 3000—4000 gld. vrednosti in letnim prometom 16.0110—18.000 gld., proda hc lakoj z inveutarjeiu vre«l. — Ponudbe vspnjema Fran Miiller-jev Annoncen-Bureau v Ljubljani. (472—2)
> P oesi je J
i SIMONA GREGORČIČA. \
11. zvezek. — Založil Josip Gornp. E
1f* Dobivajo so samo pri meni. Dresirano po 1 k1«I., \ k s pošto 5 kr. več•. elegantno vezane po 1 gl«!. «*o kr.,
^ s pošlo 5 kr. več. '439—11)
FRAN DEŽMAN,
knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
Cesarsko vino leta
pridelek bivše deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, je gotovo najprimernejša kapljica za bankete
itd. cesarskih slavnostij. KotU'ljke (polifi držeče) po  70 Icr. prodaja in
razpošilja (485—1)
vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole
na, Grmu pri Ruilolfovem. Pri -ačiteljišči velika afriška
Odprta od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
<M> H. uri zvečer: (477—2)
Predstava in krmljenje.
W ^ W W W A ># fr a ^ ^ wwww •^^v -^^^ .^^v ,^^v .^^v
Št. 4416.
Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo v namen, da se ulože ponudbe zarad dela, katero je izvršiti glede uravnave voda Bistrice in Save pri Mojstrani na podlagi deželnega zakona z dne 6. junija 1887 št. 26 in sicer: 1. Naprava mostu čez Savo z zidanimi oporami, zgornji del pa bo iz lesa, za proračunjeni zne-
Bek........... 5000 gld.
2. Naprava zidane zgradbe (jezii) v Dolini na potoku Bistrici, za proračunjeni znesek........ 1700 „
3. Naprava zgradeb za varstvo bregov (zaboji s kamnjem) na obeh imenovanih vodah, za proračunjeni znesek     6000 n
Skupaj . . . 12700 gld. Ta stavba in to delo oddalo se bode vsako samo za se proti plačilu dovršenega dela po jed-notnih cenah, vender pa se vsprejemajo tudi skupne ponudbe za vse delo skupaj ali pa tudi za dvoje stavb — Dotični stavbiuski podatki, namreč črteži, splošni in posebni stavbinski pogoji, proračuni in cenilnik so vsak dan v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbenega urada. Prihodnji vodja stavbe dajal bode do 20. julija t. 1. vsako soboto in nedeljo v navadnih uradnih urah vsa potrebna razjasnila, kar bi jih kdo zahteval.
Pivo ¥ steklenicah
(449—61
prodaja
m
^ vjy
v^**\y*^v *^^ *^^ *^^ *^^ *^^,
BIERMAIER v Ljubljani.
Št 2970.
Oklic.
(484)
Od c. kr. okrajnega sodišča v Trebnjem se naznanja, da se bode v simmIo IS. juliju I sss ob 10. uri dopoludne v zapuščino Matije Radelj-na na Gornji Dobravi pri Trebnjem spadajoča goveja Živina, skupaj 25 glav in mej temi 2 para pitanih volov, razno žito po javni dražbi proti gotovemu plačilu prodajalo
C. kr. okrajna sodnija v Trebnjem,
dne 8. julija 1888.
isa
št. 31, v sredini tukajšnje vasi, na novo popravljena, pri pravna za gostilno,
se da v najem ali pod ugodnimi pogoji proda.
Hiša ima 5 sob, kuhinjo in klet. Zraven hiše je poslopje z 2 sobama za štacuno, hlev in velik prostor z\ razkladanje lesa. Več so zve pri lastniku ,Tu.r*lJl 31e-<l< n-ii v BeKunj»lt St. 4<> pri Cerknici. (483—1)
(4G7 —3)
Ponudbe morajo biti zapečatene, pisane na kolek za 50 kr. in z napisom na zavitku: „Ponudba za uravnavo Bistrice in Save pri Mojstrani". Priložiti je tudi 10°/0 jamčevina (vadium) zgoraj navedene dražbene cene, ter je za vsako delo posebej navesti, za koliko ponudnik prevzame delo, oziroma, koliko odstotkov odjenja ali pa več zahteva, in sicer je pisati to razločno s Številkami in z besedo.
Ponudbe naj se ulože «lo SO. julija t. 1. do 12. ure dopoludne pri uložnem zapisniku podpisanega deželuega odbora; dovoljeno pa je tudi, da se jamčevina poprej proti potrjilu odda pri deželni blagajnici in se to potrjilo priloži ponudbi.
Ponudniki naj avoji ponudbi pristavijo kraj in dan, svoj lastnoročni podpis, rojstno ime in priimek, svoje bivališče, svoj stan ali posel in p» tudi to, da poznajo vse zgoraj navedene stavbinske Crteže in pogoje in da se tem pogojem pravokrepno podvržejo.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov izbrati si po svoji razbornosti podvzetnika brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, [ali pa razpisati tudi novo ponudbo.
Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe.
O«! deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 4. julija 1888.
Štev. 8513 ex 1888.
Razglasilo.
Po §. 60 zakona o sladornem davku z 20. junija 1888. 1. (drž. zak. štev. 97) je vsakdo, ki bode v 1. dan avgusta 1888 imel zalogo davku podvrženih sladornih izdelkov, to je pćsnega sladorja ali kakoršnega koli sladorja jednake vrste (trsnega sladorja) vsakeršne čistosti, izimši jedino le za človeški užitek neraben sirup, več nego 100 kilogramov, dolžan v treh dneh po 1. avgustu, t. j. do 3. avgusta 1888. I. omenjenih izdelkov čisto težo, kakor tudi kraj in prostore, kjer so hranjeni, pismeno naznaniti dotičnemu c. kr. finančne straže oddelku ali pa pristojnemu c. kr. glavnemu davčnemu, ^oziroma davčnemu uradu.
Davka od takratne zaloge sladorja pa njega lastniku ne bode treba odrajtati.
To zakonito določilo se daje na obče znanje s pristavkom, da se bode vsakdo, ki bi opustil ali toli napačno napravil propisano naznanilo, da bi iznašal razloček med naznanjeno in resnično množino sladorja, ki ga ima v zalogi, več nego 5 odstotkov, kaznjeval z 11 gld. za vsakih 100 kilogramov nenaznanjega, oziroma tiste množine sladorja, za kolikor bi bilo naznanilo pogrešilo.
Golice (tiskovine) za omenjena naznanila dobivale se bodo od 30. julija 1888. 1. naprej pri vseh c. kr. glavnih davčnih uradih in davčnih uradih na Kranjskem proti povračilu troškov za papir in tisek.
C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko,
v Ljubljani, dne 9. julija 1888.
Z. 8513 ex 1888.
Kundmachung.
Nach §. 60 des Zuckersteuergesetzes vom 20. Juni 1888 (R.-G.-Bl. Nr. 97) ist Jederman, der am 1. August 1888 einen Vor-rath an steuerbaren Zuckererzeugnissen, d. i. an Rubenzucker oder irgend einem Zucker von gleicher Art (Rohrzucker) in jedem Zustande der Reinheit mit alleiniger Ausnahme von zum menschlichen Genusse nicht geeigneten Syrup, von mehr als 100 Kilogramme besitzt, ver-pflichtet, das Nettoge\vi cht so\vie den Ort und die Riiume der Auf-be\vahrung derselben binnen drei Tagen vom 1. August 1888 an ge-reehnet, also bis 3. August 1888 bei der betreffenden k. k. Finanzvvach-Abtheilung oder dem zusttindigen k. k. Hauptsteuerarate oder Steuer-amte schriftlich anzumelden.
Eine Versteuerung dieser Vorrathe von Seite der Besitzer hat jedoch nicht platzzugreifen.
Diese gesetzliche Bestimuiung wird hiemit mit dem Beiftigen offentlich verlautbart, dass die Unterlassung der vorgeschriebenen An-meldung sowie Unrichtigkeiten derselben, welche mehr als 5 Procent betragen, mit 11 fl. fttr je 100 Kilogramme der nicht angemeldeten, beziehungsvveise derjenigen Zuckermenge, um vvelehe die Anmeldung von dem Zuckervorrathe abweicht, bestraft vverden.
Blanquette zu den Vorrathsanmeldungen vverden vom 30. Juli 1888 angefangen bei sammtlichen k. k. Hauptsteueramtern und Steuer-amtern in Krain gegen Ersatz der Gestehungskosten erhaltlich sein.
Von der k. k. Finanzdirection fiir Krain,
Laibach, am 9. Juli 1888. (481—2^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodue TiBkarne".