Leto LXV PoMntna plafana v gofovhri V Lfnbflanf, V nedeffs, rfne 18. rfecemftra 1937 Stev. 290 i Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-atTo 40 Din — nedeljska izdaja co loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je w Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva ia sprave: 29-92. 29-93, 29-94, 29-95, 89-9* — Izhaja vsak dan cjatraf, razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana *t. 10.650 in 10.341 za inserate, Sara |cvo štv. 7563. Zagreb štv. 59.011, Praea-Punaj 24.797 II pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6. Pričakovanje Prav za prav živimo v vednem pričakovanju! Najprej v pričakovanju mnogih malih stvari, kii bi pa po naših mislih mogle vendar veliko doprinesti k naši sreči: eden pričakuje ljubezni ljubljenega bitja, drugi dobitka v loteriji, tretji napredovanja v službi, četrti zdravja v svoji bolezni, peti službe in kruha... Človek je edino bitje na zemlji, ki ima bodočnost in ki tudi veruje vanjo tako trdno, da že svojo sedanjost uravnava in usmerja po pričakovanjih na bodočnost. Duhovuost v človeku se kajpada ne more zadovoljiti zgolj s hrepenenjem po snovnih dobrinah. Večno se ponavlja zgodba o razočaranem človeku, ki je v denar ju, v nasladi, v telesnih užitkih iskal zadnji namen in smisel svojemu življenju in končno ves strt in obupan spoznal svojo življenjsko zablodo. Človek želi več in se dviga višje v svojih zahtevah: hrepeni po dobroti, po pravičnosti, po resnici in lepoti... Tudi tukaj doživlja razočaranja. Še preden morda doseže njegovo življenje zenit, dozori v njem spoznanje, da dobrota in pravica na zemlji ne odneseta vselej zmage, da se resnice svet boji in se ji izmika in da je lepota nekaj, kar samo slutimo in po njej hrepenimo, nikdar pa vse ne objamemo. Toda kljub temu v človeškem rodu ne ugasne ideja o dobroti, pravici, resnici, lepoti... Ostaja nam ideal, v katerega verujemo in z vso dušo po njem hrepenimo. Celo kdor nad tem idealom obupa, spričuje s svojim obupom, da človeško pričakovanje more in mora biti nasičeno. Kljub razočaranjem naš duh vedno znova zahteva, da mora pravica zmagati, da mora biti dobrota poplačana, iskana resnica najdena in lepota odkrita našim očem. Taksno je pričakovanje človeškega rodu. ki pri nepopolnosti vsega, kar je zemeljsko in tostransko, ne najde v telesnem življenju svojega dopol-njenja in polnega uresničenja, a ga vera m upanje vodita v onostranost, ki naj nam odkrije zadnji smisel vseh stvari. Na zemlji živimo kakor v preddvorju, kakor v neprestanem ad-ventu — pričakovanju nove stvarnosti, ko bo zlo premagano in bo triumfirala pravica in lepota. To pričakovanje mora biti resnično^ ze zaradi tega, ker ni mogoče, da bi vse človeštvo v vseh časih ostalo prevarano za zadnji smisel življenja. Kristjani najdemo smiselnost svojega pričakovanja potrjeno z božjim razodetjem. Toda ne le poedinci, tudi svetovna zgodovina pozna leta pričakovanj, ima svoja adventna desetletja. Če pogledamo po Evropi in po svetu, mar ne drhte narodi v pričakovanju velikih reči? Vedno pogosteje se pojavlja misel, da postaja sedanje stanje v svetu nevzdržno in da stojimo ali tik pred strašno katastrofo in splošnim razdejanjem ali pa da prihaja nov red na zemljo. Tako niti ni mogoče vedno spoznati pravi značaj ljudskega čustvovanja: ali je nek nagonski, prirodni strah pred bodočnostjo ali pa je upanje na lepšo bodočnost. Mnogo se govori in piše o prelomu časov in o zorenju nove dobe. Toda, ali niso v vsakem času ljudje prav tako govorili? Ali nima vsak rod prav tako kakor današnji zavesti in vtisa, da z njim nastopa nov vek v zgodovini? Morda je pa v nas tako čustvovanje bolj opravičeno, kajti brez težav lahko dokažemo! da se je zrušilo mnogo idealov, ki so še pred veliko vojno zavzemali prva mesta v ljudskem mišljenju. Če se zamislimo v današnje nastrojenje ljudske duše, bi mogli reči, da ima bolj malo primesi onega vedrega optimizma, s katerim so bili tako bogato obdarjeni naši predniki. Ljudje ne verujejo več tako hitro v »boljše« čase. Po strasnih udarcih usodne preteklosti se ne udajajo vec lahkoverno sanjam o neprestanem napredku, vedno večji sreči, o vedno večjem blagostanju. Vidimo pač vedno večji tehnični napredek, ponavIjala. bi končno morala zaiti v brezdušno, živalsko zivotarjenje, brez vz.gona in cilja. Brezciljno življenje mora okameneti, otrpniti. Takšno pa človeško življenje ni. čeprav je masivni videz, kakor da se rod ga rodom suče ▼ istem krogu. Paralelno z na- r, Razmerje med USA in Japonsko napeto Pripravlja se demonstrativen odhod ameriškega brodovja v kitajske vode London, 18. decembra. AA. DNB: Roosevelt je imel sestanek z admiralom Lihyjem. Odhod admirala v kitajske vode je zelo pomemben. Poučeni krogi trde, da je potrebnih samo nekaj ur, da se zbere vse ameriško brodovje in da čez Tihi Ocean krene v kitajske vode z večjimi zalogami goriva, hrane in streliva. Demonstracija ameriškega brodovja bi naj bila čisto ameriška zadeva, ker je ameriško javno mnenje proti kakemu skupnemu nastopu. Velika Britanija bi naj postopala na svojo pest, ker so angleški interesi v južni Kitajski v večji nevarnosti kot pa ameriški. Admiral Lihy je po sestanku z Rooseveltom rekel časnikarjem: Položaj zaradi potopitve ameriške topničarke >Paney< je napet. Admiral je še dodal, da so vse vojne ladje pripravljene, da odplujejo v kitajske vode, posebno tiste, ki so tam najbolj potrebne. Dru$i protest Amerike Ameriški poslanik je izročil v japonskem zunanjem ministrstvu drugo protestno noto zaradi potopitve ameriške topničarke »Panav«. Ta nota je bila sestavljena zaradi izida preiskave, jx> zaslišanju pioveljnika potopljene topničarke in prič. Ugotovilo ee je, da eo Japonci po bombardiranju topničarke otvorili še strojniški ogenj ter ranili mnogo mornarjev tedaj, ko 6e je topničarka že potapljala. Prva ameriška protestna nota tega dejstva še ni upoštevala. Francija na strani Anglije Francoski veleposlanik Corbin jc danes obiskal zunanjega ministra Edena in se pogovarjal t ajirn e položaju na Daljnem vzhodu. Rekel mu je, da je Francija tudi v teh, kakor v vseh drugih vprašanjih, zvesto ua strani velike Britanije. Oborožitveni načrt Amerike Washington, 18. decembra. AA. DNB: Včeraj so poslanci zbornice izročili proračun mornariškega ministrstva za prihodnje leto. Izdatki so prora-čunani s 565 milijoni .dolarjev, kar pomeni 47 milijonov več kakor lani. Predsednik Roosevelt je dal svoj pristanek za ta znesek, da na ta način omogoči gradnjo še dveh linijskih ladij. Razen tega bodo prihodnje leto gradili 27 križark po 5000 ton, osem rušilcev, šest podmornic in več pomožnih ladij. Ker sta obe linijski ladji že v delu, bo štela ameriška mornarica z njimi vred prihodnje leto Štiri linijske ladje po 35.000 ton. Pravijo, da bodo to število po prihodnjem sestanku poslanske zbornice po vsej priliki še povečali. Stroški za vsako linijsko ladjo znašajo okrog 60 milijonov dolarjev. Japonska odredila novo pre's&avo Japonske pomorske oblasti so odredile novo preiskavo o potopitvi ameriški topničarke Paney. Pravijo, da je japonska vlada odredila to novo preiskavo na podlagi izjav rešenih mornarjev in oseb lopničarke Paney in drugih ameriških potopljenih ladij. Kakor je znano, so rešeni mornarji izjavili, da so Japonci streljali na ladjo >Paney<, še preden so jo potopili, s strojnicami. Proglas nove „samostojne kitajske vlade a Tokio, 18 dec. A A. (Havas.) Agencija Domej poroča, da se bo nova vlada v Pejpingu obrnila na tuje sile, da jo priznajo. Kitajska vlada jim bo pojasnila, da se ho v mednarodnih odnošajiii ravnala po načelih: 1) dobre soseščine in 2) morale, kakršno pojmujejo v Aziji. Nova kitajska vlada želi stopiti v prijateljske stike predvsem z Japonsko, Manžukuom, Nemčijo in Italijo, ki jo bodo po vsej priliki brez odlašanja priznale. Pejpinška vlada bo s svoje strani priznala vse pravice državljanov dežel, ki so pristopile k protikomunistični zvezi. Nova vlada bo skušalo obnoviti dobre odnošaje tndi z drugimi državami, čeprav računa s tem, da jo bodo šele kasneje priznale. Sicer pa bo pejpinška vlada zahtevala od kitajskih zastopnikov v tujini, naj izjavijo, da bodo samo njo priznavali. Sov'eti zaprli 7 Japoncev Jaj>onski zunanji minister Ilirota je včeraj izročil sovjetskemu poslaniku noto, v kateri protestira proti aretaciji sedmih Japoncev. Nota navaja, da so ti Japonci, ki jih dolže vohunstva in drugih kaznjivih dejanj, že več mesecev v zaporih v Vladivostoku in v zaporih na severnih delih Sahalinskega otoka. Japonski zunanji minister zahteva v noti, naj sovjetska vlada takoj izpusti' prijete Japonce in hitro kaznuje odgovorne sovjetske uradnike. Kako si sovjeti zamišljaio „samosto}nost in svobodo" Kitajcev Po poročilu agencije Domej je pravkar imenovani sovjetski poslanik na Kitajskem, ki je 15. t. m. prispel na svoje mesto, izročil maršalu Čangkajšku naslednje predloge: 1) Zaradi zavlačevanja odpora proti Japoncem naj se sedanja kitajska vlada izpremeni v režim ljudske fronte in naj polovico svojih članov nadomesti s sovjetskimi častniki in nradniki; 2) v glavni stan maršala č a n g -k a j s k n naj pride gotovo število častnikov rdeče vojske. Agencija Domej poroča dalje, da je v Ilan-kav prispielo 100 sovjetskih letal z 240 sovjetskimi letalci. Na strani Kitajce vse bori »mednarodna letalska skupina<, ki šteje 20 članov Pred kratkim je prišlo še 50 sovjetskih letal s piloti. Mednarodna skupina dejansko dobiva plačo od sovjetov. Sicer pa pričakujejo ua Kitajskem še večjo pošiljko letal iz Rusije. Kitajci beže iz Kantona Kanton, 18. dec. b. Vest o pripravah japonske armade, da napade Kanton, je povzročila med prebivalstvom strašno paniko. 2c tri dni bežijo prebivalci iz mesta zlasti pa iz predmestja, kjer so najvažnejši vojni objekti. Večina ljudi beži po železnici in cestah v notranjost Kitajske, dalje proli Indokini in proti Honkongu. Pred britanskim oporiščem na kitajski meji je na tisoče beguncev, večinoma premožnih ljudi iz Kantona, ki bi sc radi rešili v Honkong. Britanske oblasti spuščajo samo posameznike v koncesijo ter je bilo v teku včerajšnjega dne sprejetih vsega 100 oseb, medtem ko ostali čakajo, da pridejo na vrsto. Obstoja velika nevarnost, da bodo množice kitajskega prebivalstva vdrle v britansko koncesijo ter s tem ogrožale njeno varnost. Zjutraj še ni bilo mogoče zvedeti, kdaj nameravajo izvršiti Japonci nov sunek. Brez dvoma pa bodo Japonci v najkrajšem času pričeli z novo ofenzivo, kajti na morju se opažajo številne japonske transportne in vojne ladje. Japonska letala neprestano krožijo nad okolico Kantona ter proučujejo kraje, kjer bodo izkrcali nove čete za ofenzivo na Kanton. Trdi 6e, da je maršal Čang- Zahaj Japonska sili na Kitarsho Kitajski poslanik v Pragi dr. Lone Liaog je imel te dni v Liberecu predavanje, v katerem je pojasnil gospodarske vzroke, zakaj siti Japonska na Kitajsko. Navedel je prav zanimive podatke: Premoga ie v kitajski zemlji sedaj okoli 250 milijard ton; od teh je pet devetin v severnih pokrajinah. Mandžurija ima le malo premoga. Letna proizvodnja premoga je bila 1. 1933 28.7 milij. ton; od teh pa je bilo 4 devetine pridelanih v severnih pokrajinah. Železa ima stara Kitajska 1.1 milijardo ton. Pet sedmin te zaloge je v Mandžuriji, ena desetina pa v severni kitajski pokrajini Hopeji. Čc bodo Japonci dokončno osvojili severno Kitajsko, potem bodo mogli predelovati mandžursko železno rudo s severno-kitajskim premogom. Glede bombaža pa se je Kitajska v zadnjem času dvignila na stopnjo tretje pridelovalne države sveta. Če merimo po ceni, gre polovica kitajskega •bombaža na Japonsko; druga odjenialka pa jc Nemčija. Japonska si hoče zagotoviti ves kitajski pridelek bombaža, zlasti ker prav zdaj Kitajci na obširno zasajajo bombaž. Japonska pa potrebuje bombaž z svoje malovredne izdelke, s katerimi preplavlja svet. Potem bi Japonska ne bila več odvisna od bombažnih dobav Severne Amerike in britanske Indije, kaT je važno tudi za primer vojne. Japonska bi povrh tega še ohromila Kitajsko bombažno industrijo, ki je že 1. 1933 imela nad 3 milijon« vreten. Kitajska je tedaj že pričela močno konkurirati Japonski ne samo na svojem lastnem ozemlju, temveč tudi v deželah južnega morja. Poleg treh miliionov kitajskih vreten pa je bilo na kitajskem ozeml]u 1. 1933 tudi 2 milijona japonskih vreten. (V Češkoslovaški je sedaj trenotno v obratu okoli 4 milijone VTeten. Središče kitajskega železniškega omrežja je Peking, kier sc stekajo vse železniške proge. Kdor obvlada železniško omrežje, je navadno tudi gospodar vse države. Ob odhodu Delbosa iz Prage Ponovno potrjeno prijateljstvo med ČSR in Francijo Praga, 18. decembra. AA. (Havas) V govoru, ki ga je imel pred francoskimi, češkoslovaškimi in tujimi novinarji v navzočnosti češkoslovaškega zunanjega ministra Krofte v francoskem poslaništvu je minister Delbos izjavil tole: S češkoslovaškimi državniki sem imel koristne in prijateljske razgovore. Imel sem veliko čast, da govorim tudi z dr. Benešem. Poleg tega sem se razgovarjal s predsednikom vlade Hod/.o, ki je državnik sijajnega duha, in pa s svojim tovarišem in prijateljem Krofto, ki je znan po svoji daljnovidnosti. Govorili smo o vseh vprašanjih, katera zanimajo obe naši deželi, in pa o vprašanjih splošnega miru. Smatram za potrebno, da naglasim, da ostane temeljna politika Francije in Češkoslovaške — prepričan sem, da soglašata češkoslovaška vlada in moj prijatelj Krofta. ki jo tu navzoč, z mojimi besedami — tudi vnaprej na videz fatalnim življenjem teče še drugo, neskončno bogato človeško življenje, ki veruje v ideale, ki so v ljudski duši, ki se razširja in napreduje. Kaj vidimo? Nobena kriza človeštva do sedaj ni bila smrtna in tudi kriza naših dni ne nosi v sobi smrtne klice. Kljub vsemu moremo reči, da človeštvo napreduje! Ali mar ni napredek, če so se naši pogledi razširili na ves svet in če smo si danes ustvarili sredstva, da moremo ustvarjati in oblikovati enotno duševnost vsega sveta? Ali ni napredek, če s trpljenjem ruskega ali španskega ali kitajskega naroda sočustvuje ves svef? Res se dogajajo lopovščine in zločini tu in tam. Toda napredek je v tem. da jih obsoja soglasno ves kulturni svet. Humanizem ni več lokaliziran na biblioteko kakega arhivarja, ampak postaja last vsega sveta. Materializem in materialistični napor hoče sicer cinično smešiti pomembnost duhovnih vrednot, toda mora že danes računati prav s temi duhovnimi vrednotami in se z njimi boriti na življenje in smrt. In to je velik napredek. Kdo še kaj danes da na materialistični de-terminizem! Zavest človeške socialne skupnosti je vse večja. Tudi najtrši kapitalist in sebičnež ne more biti več brezbrižen za socialni položaj svojega delavca. Gotovo jc napredek, ako slehernemu med nami vesoljni svet služi s svojimi pozitivnimi vrednotami, z vsemi svojimi dogna- nji. Tako si postajamo sicer svesti svoje revščine, pa tudi bratstva, usodne skupnosti in tudi svoje veličine. Sedaj vemo, da imajo vsi narodi svoje vidce in preroke in da je največji med njimi sam božji Sin, ki je vsem narodom za vse čase nakazal pravo pot in cilj človeškemu življenju. Ako je na svetu še vedno toliko zla, spoznavamo, da je vzrok v tem, ker se mnogi nočejo držati prave poti. Kljub modernemu barbarstvu, v katerega peha človeštvo materialistični komunizem, kljub modernemu suženjstvu, ki ga uvajata boljševizem in kapitalizem, postaja pojem človeške osebnosti vedno bolj čist in zahteva po njenem dostojanstvu in pravicah vedno glasnejša. Tudi sedanja kriza, ki poteka iz kolektivizma, ne bo mogla tega razvoja ustaviti. ln to je velika zmaga krščanstva in velik napredek. Še in še bi mogli naštevati znamenja, ki kažejo na resničen napredek človeštva. V ta napredek iskreno verujemo. Verujemo tudi to, da 550 milijard, ki so bile v letošnjem letu izdane za oboroževanje, ne bo služilo vojni, temveč na svoj način miru. Kar je na človeštvu nepopolnega, bo nepopolno ostalo Zlo bo ostalo do kon-ea dni na zemlji. Kljub temu pa pričakovanje človeštva ni zaman in njegov advent pomenja zorenje in pot za ciljem, ki mu jc, od vseh časov od Stvarnika določen. Drin. istih osnovah in z istimi ideali. Imamo zaupanje v Društvo narodov in želimo hkratu, naj bi povečalo svojo avtoriteto. Želimo doseči pomiritev in sporazum z vsemi deželami, ne glede na njihove režime in ideale. To je na kratko naša jhi-litika. V tem smislu smo ugotovili, da soglašamo v vseh mednarodnih vprašanjih. Češkoslovaški zunanji minister Krofta ee je nato zahvalil Delbosu za njegove prijateljsko besede in je pristavil: Z Delbosom smo ee sporazumeli v vseh vprašanjih. Da izrazim čuvstva in naziranje svojo vlade, zadošča, da ponovim Delboeove besede. Pristaviti hočem le, da govore mnogo o neki spremembi naše politike. Po teh napačnih poročilih, naj bi bili voljni zapustiti kolektivno varnost in se zavzemati za način dvostranskih paktov. Vedno so pa obstojali dvostranski in kolektivni pakti. Z Nemčijo, imamo mnoge dvostranske pogodbe, ne lo tehnične pogodbe o železnicah ali letalstvu na primer. Imamo z njo tudi dvostranski pakt o razsodišču, ki sta ga obe državi podpisali v Locarnu 1925. Tudi če bi jutri podpisali novo pogodbo, ne pomeni, da izpremenimo svojo zunanjo politiko, ker morajo biti vso dvostranske pogodbe v skladu s paktom Zveze narodov in z načelom mednarodne vzajemnosti. Zaradi teh rešitev nas nihče no more obložiti, da odstopamo od načel, ki so osnova naše politike. Delbos je nialo prej naglasil, da njegov obisk ni bil potreben zn to, da bi se pri nas informiral ali z nami soglaša. To je ločno in zato še bolj cenimo njegov obisk. Delbos je odpotoval ob 12.20 s posebnim vlakom v Pariz. Pri odhodu so bile še veličastnejSe manifestacije, kakor pri njegovem prihodu. Delboa je z obmejne [>ostaje poslal predsedniku republike dr. Benešu in zunanjemu ministru Krofli brzojavke, v katerih se jima zahvaljuje za sprejem. Obenem naglasa, da bosta Francija in češkoslovaška oetali tudi v bodoče s svojimi interesi tesno združeni in da bosta gojili druga proti drugi bratska čustva. Dunajska vremen«ka napoved: negotovo. Zagrebška vremenska napoved: deževno in nestalno Zemunska vremenska napoved: jtostalo bo šc h/vj> hladno. Vreme bo oblačno od časa Hn čmh.i dei', ponekod s snegom, zlasti v goratih predelih. Od nedelje do nedelje Najvažnejši dogodek mednarodne poliiikc v preleklem tednu je obisk francoskega zunanjega ministra Dclbosa v Pragi. S tem obiskom je potovanje predstavnika francoske vlade po Evropi zaključeno in je treba zdaj čakati na rezultate, ki jih je. oziroma jih bo to potovanje rodilo. Ob obisku v Pragi so se vezi med Francijo in Češkoslovaško še bolj utrdile, obenem pa so francoski in češkoslovaški državniki v popolnem medsebojnem sporazumu poudarili svoje resne želje in stremljenja, da bi se izboljšali odnošaji tako z Nemčijo kakor i Madžarsko in z drugimi državami, ki pridejo v poštev pri ureditvi srednje Evrope in splošnem pomirjenju sveta, ne da bi pripadale bloku demokratičnih držav. Kolike praktične važnosti so ti sklepi in te ugotovitve, se bo pokazalo v doglednem času. Zaenkrat pa je potovanje gospoda Delbosa rodilo konkretne rezultate, kar se tiče trgovinskih odnošajev Francije s Poljsko, Romunijo. Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki doslej niso imele od trgovinskih pogodb s Francijo toliko dobička, kakor so ga smele in morale pričakovati od svoje velike zaveznice. Poslej pa Jc Francija zagotovila Poljski in državam Male zveze ugodnosti, ki bodo gotovo povečale izvoz v /rancosKO republiko in 6 tem mnogo pripomogle k še tesnejšemu prijateljskemu stiku 6 francosko demokracijo, najmočnejšo varhinjo obstoječega reda in miru na naši celini. Zelo opasno pa se razvija položaj na Daljnem vzhodu, kjer sovražnosti med Japonsko in Kitajsko trajajo skoraj že pol leta in zavzema;o vedno večji obseg. Toda ker pa so japonski letalci pri obstreljevanju Nankinga na reki Jangce obstreljevali angleške vojne ladje in potopili ameriško top-ničarko »Paiiey<, je prišlo med Japonsko na eni ter Anglijo in Ameriko na drugi strani do resnega spora, ki še danes ui |x>ravuan, dasi je Japonska zagotovila, da bo poravnala vso škodo in dala Angliji oziroma Ameriki polno zadoščenje za napad, ki ga je zakrivilo vrhovno poveljstvo japonske armade na severni Kitajski. Do nedavna je še izgledalo, da 6e bo zadeva j)oravnala mirno, toda v zadnjem hipu se jc položaj znatno poslabšal. Toda istočasno pa so 6C Angleži zelo vznemirili, ker so kitajski otoki pred njihovo kolonijo Uongkong zasedeni od japonske armade, ki hoče mimo Hongkomra kreniti na Kanton in ga zavzeti. Ker obenem stoji na severu na straži sovjetska Rusija, je postal ua Daljnem vzhodu jako nevaren ■položaj, iti seveda ogroža mir tudi v Evropi. Saj je danes že popolnoma očitno, da ima Jajxinska oporo v Italiji in Nemčiji, ki bi gotovo posegli vme6, če bi biia Japonska na svojem bojnem pohodu ogrožena od Anglije in Amerike. Tretje važno dejstvo v mednarodni politiki je izstop Italije iz Zveze narodov. •. • r * ,. v, i.i »v «.*' ,v«.».'"* p.slsV.r *J'V';:, o »t.i <>.'."<. '.•> >;•, -.)» v> v." i/* v V." "1 t C V,-.- . -...C. -i 1». i*\< To ie pa precej usodnega jjoniena za mednarodno politiko, ker so Angleži po posredovanju lorda Halifaxa v Berlinu unali, da se bo Nemčija povrnila v Zvezo narodov, da bi 6e tam obravnavalo in. če mogoče, tudi ■ugodno rešilo vpra*an;e vrnitve nekaterih kolonij, Jci iih je morala Netnčiia po svojem porazu leta 1918 odstopiti zmagovalcem To unanie je zdaj solavalo po vodi in ker nikakor ni verjetno, da bi 6e Franciji in Angliii posrečilo ločiti Nemčno od Ifa!i;e, je mednarodna politična kriza kliub potovanju g. Delbosa oestala še hujša in se je mednarodni položaj še boli zapletel. Španska državFanska voina jc zadnii čas pred oslalimi dogodki stopila nekoliko v ozadje, bo pa kmalu spet stala v osnredui mednarodne no!it>'ke. ker sc pripravlja odločeni sponad med rdečo Sr>a-niio in Španiio generala Franca, ki ie končal vse prinrave za ofenzivo v smeri nroti Madridu. Rd^ča vlada skuša to ofenzivo streti z napadom na Te-ruel, da bi prebila Francovo fronto in mu tako onemogočila, da pretrda zvezo med Valenriio in Kataloniio. Roii pri Teruelu 6e vršijo naprej in jc njihov izid še negotov. Snričo tega ne more pač noben ra^oden človek biti v dvomu da je zunanja no'itika sedanie jugoslovanske vlade pravilna in da ie treba odobravati njena prizadevanja, da bi ostala naša država. kolikor le možno, zasipurana nred do izpadanje las. Ta ugotovitev ie našla takoi praktično uporabo pri Trilysinu. HER OHE IRILYSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEMO. Trilvsinu se sedal dodaja posebna sestavina ki oprošča teme in lase teb nadleg, ki stalno ogrožalo Vaše lase. Tnlysin i« zato še bolj učinkovito in popolneiše biološko sredstvo, ki krepi, lača in ohrania Vaše lase zdrave, odpravlja prhliai in preprečuie izpadam« las, Nama'ne'še zadeve Cel:a Belgrad. 18. decembra, m. Kakor smo že poročali, je dopotoval v prestolnico celjsko župan, ki je v zadevah celjske mestne občine posredoval pri raznih ministrstvih. Med drugim ga je sprejel notranji minister dr. Korošec, kateremu je jKiročal o splošnih zadevah celjske mestne občine. Notranji minister je g. Mihejčiču obljubil vso svojo podporo. Dalje ga je sprejel gradbeni minister, pri katerem je g. Mihelčič posredoval zaradi nove justične palače v Celju. Tudi pravosodni minister je z zanimanjem poslušal g. Mihelčiča, ki mu je predočil nevzdržno stanje sodn -ga poslopja, takozvane Grofije, ki se že samo od sebe ruši in je podprto s tramovjem. Predložil mu je tudi fotografske posnetke, ki zelo nazorno prikazujejo, da sodna palača naravnost kriči po obnovitvi. Pravosodni minister je pokazal razumevanje za to pereče vprašanje in je dejal, da si bo o priliki ogledal in se prepričal na lastne oči o razmerah na okrožnem sodišču v Celju. G Mihelčič je posredoval tudi pri poštnem ministru v zadevi avtomatične telefonske uprave. Ker inisli celjska mestna občina zgraditi tudi stadion za vsa tamošnja sjiorlna društva. Je celjski župan obiskal tudi ministra za telesno vzgojo naroda. Naprosil ga je za denarno podporo. Belgrad, 18. dec. m. Prometni minister je ponovno dovolil polovično vožnjo obiskovalcem raz-htavljaloev bratov Šubiccv v Narodni galeriji. Za največji domnči dogodek lega tedna moremo smatrati občinske volitve v 16 občinah v Sloveniji. Volitve so bile tako po visoki volilni udeležbi kakor tudi jx> enotnem glasovanju večine volilcev kar vesel dogodek. Saj dokazujejo, da bomo Slovenci navsezadnje morda le se dostopni za tako potrebno enotnost. Vseh volilnih upravičencev v teh 16 občinah je bilo 10.137, volitev pa se je udeležilo 7469 ali 73.68%, kar je vsekakor veliko, zlasti še, ako upoštevamo, da je bilo vreme izredno slabo. Za liste, ki so se potegovale za vodstvo v občinah j>od imenom JRZ, je glasovalo 6347 ali 85% oddanih glasov, na drugo stran pa se je odločilo 1122 volilcev ali 15%. JNS, ki hoče biti najmočnejša opozicionalna stranka in ima tudi v sedanjem parlamentu in vseh njegovih odborih najbolj vihravo besedo, ni nikjer prišla na beli dan. Volitve so minule, kakor da te opozicionalne stranke ni. ,Pa je med ljudmi res ni, dasi ima po nekaterih mestih še svoje pisarne in odbore. To bo pa imela, dokler bo kaj hegemonije v državi in denarja za take poizkuse. Da bi neprijetno sliko malo popravilo, je »Jutro« v svoji običajni lažnji-vosti listo JRZ v Šmartnem pri Tuhinju jadrno kar meni nič tebi nič proglasilo za JNS. Novi župan pa je takoj posegel vmes in zaključil igro s tein, da je izjavil, da novi občinski odbor z JNS šo v sorodu ne mara biti. Tako se je zopet izkazalo, kako strašno rado bi :Jutro~ prikrilo jns-arsko politično sušo. V ponedeljek so v Zagrebu z vso častjo pokopali nadškofa dr. Antona Baucrja. Pogreb je bil res veličasten, zlasti močno so nastopile križarske skupine, ki so bile v sprevodu močno zastopane in so med potjo ne meneč se za radovedni špalir z obeh strani zbrano molile rožni venec. Pogreb je pokazal, kolikšno čast Hrvatje dajo zastopniku katoliške cerkve, pokazal pa je tudi, da je novi katoliški val tudi med nje že močno prodrl in je danes že vpliven kvas vseh množic. V Belgradu obravnavajo novi proračun. Sedaj jo še pred finančnim odborom skupščine, nato bo prišel pred senatni finančni odbor, nato pred skupščino in slednjič pred senat. Pred skupščinskim finančnim odborom je bil v načelu že sprejet, sprejet .ic bil tudi žc proračun pravosodnega ministrstva. Po razpoloženju med poslanci in senatorji moremo sklepati, da bo v vseh prej navedenih stopnjah sprejet v neizpremenjeui obliki. Na svojem jx)lovanju po Evropi je tudi Belgrad obiskal francoski zunanji minister Vvon Delbos. Ob tej priliki sta z našim zunanjim ministrom in predsednikom vlade dr Stojadinovičem potrdila stare zveze in prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo. Več o tem potovanju v pregledu zunanje politike. Na Jesenicah jo 80 delavcev praznovalo vse časti vreden jubilej: po 40, nekateri celo do 60 let, so zaposleni v jeseniški železarski industriji, ki jc danes združena v KID. To so najbolj ponosne priče naše podjetnosti in vsega našega pota do tehnične izpopolnitve. Obenem pa nam taki možje morejo biti tudi zgled zvestobe, vestnega dela in možatega značaja. Vse življenje držati se istega dela in se samo v enem poklicu izpopolnjevati — to je šola. ki more v nekaj rodovih prinesti lepe sadove. Vsekakor taki možje zaslužijo, dn b| se združili kot kaki odlikovanci v posebno društvo, ki naj bi izposiovalo poseben zakon o kakih tK»od' nostih zanje, kakor se združujejo v lake namene razni drugi odlikovanci Njihova družba naj bi se imenovala >I)ruštvo odlikovancev z redom poštenih žuljev edine stopnje«, zakonito priznana ugodnost pa naj bi jim bila trajen in pošten kos kruha za pošteno delo iri preskrbljena starost. Lani še bajka — leto« resnica! Za 200 Din mesečno: radio Ljudski super. 44-1 elektronke, 7 krottov z vsemi najnovejšimi izpopolnitvami radio-tehnike — Nikakršen modni artikel, marveč soliden sprejemnik za dolgo vrsto leti Generalno zastopstvo za Slovenijo: RAD 0-DOBER LET, d. z o. z., LJUBI JANA, Kongresni trg 8 Podzastopstvo za Maribor: HENRIK AKtATl, Uiicn 10. oktobra 4 Dijaki — gosije Nj* Vel• kralja Belgrad, 18. dec. m. Lelos bo v Belgradu posebno slovesno proslavljen materinski dan. V okviru tega praznika je Nj. Vel. kralj Peter II. povabil 50 svojih sovrs-tnikov učencev in učenk petega razreda gimnazije iz vse države, ki bodo na dvoru gostje Nj. Vel. kralja več dni. Iz vsake banovine bosta povabljena po dva učenca in po dve učenki (odličnjaki in odličnjakinje). Iz Belgrada je jiovabljenih 14 učencev in učenk. Nj. Vel. kraljica Marija je povabila s svoje strani 100 siromašnih učencev iz ljudske šole iz Belgrada kot goste na dvoru. Gostje na dvoru bodo obdarovani. Pripravljen je poučen in zabaven program. Po želji belgrajskih meščanov bodo gostje stanovali pri sovrstnikih v Belgradu. V času bivanja si bodo gostje Ni- Vel. kralja ogledali Belgrad in okolico. Vse prireditve in sorejem kraljevih gostov so organizirali tovariši v Belgradu. Program bo sledeč: 22. dec. zvečer svečan sprejem na belgra-skem kolodvoru in razdelitev zimskih sukenj in rokavic. Darilo Nj. Vel kralja Petra II. 23. decembra ob 7 zjutraj bo sestanek v Avlo-klubu, ob 8 bo obis-k v muzeju Nj. V Is, kneza Pavla, od. 9 bo kino predstava v koloseumu, film »Legen- da Oplenca« Ob 11 dop. se odpeljejo gostje z vlakom na Oplenac, kjer bodo kosili ob 13 v upravi dvora Nj. Vel. kralja. Ob 3 popoldne se bodo po-klonili spominu blagopokojnega kralja Aleksandra. Ob 6 vrnitev v Belgrad. Ob 8 zvečer bo prire:eu Športno nacionalen večer belgrajskega Olimpijskega odbora. V petek, 24. decembra bodo kraljevi gostji: obiskali tovarno čokolade »Sonda», zoološki vrl. Rdeči kri i, tvornico papirja Milana Vapc, Avto-klub, parnik Karadjordje, gasilski dom in narodno gledališče. V soboto. 25. dec. bodo gostie obiskali vojni muzej kovnico denarja, muzei kneza Pavla ter bodo v kinu »Kazina« prisostvovali telovadni akademiji, zvečer pa bodo prisostvovali operi in baletu v narodnem gledališču. V nedeljo, 26. dec. si bodo gostic ogledal' aerodrom in gimnazijo lcralia Aleksandra. Opoldne pa priredi Nj. vel. kralj Peter II. za svoje goste kosilo v Avto klubu. Po kosilu se bodo gostje odpeljali na slavnost, ki bo na dvoru. V ponedeliek 27. decembra pa se bodo gostje Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice vrnili domov. Za socialno zavarovanje naših delavcev v Franciji Belgrad, 18. dec. m. Med drugimi vprašanji, ki sta jih za časa zadnjega bivanja francoskega zuris-njega ministra Delbosa v Belgradu razpravljala dr. Stojadinovič in Delbos, ,ie bilo tudi vprašanje ratifikacije francosko-jugoslovanske konvencije o so-sialneni zavarovanju delavcev, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Francijo 29. jul. 1932 in Iti jo je naša država ratificirala 11. nov. 1933. Francija te konvencije Se danes ni uzakonila ter je radi tega naša vlada lo. za naše delavstvo v Franciji važno konvencijo, urgirala. Ta konvencija je sicer Cetinje, IS. dec. ni. Včeraj dopoldne je socialni minister obiskal Cetinje. V teku dneva je obiskal Stari in Novi Bar, kjer je razdelil med prebivalstvo denarno podporo Jutri se socialni minister odpelje v Podgorico, kjer bo obiskal poplavljene kraje. Minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Vjeko-slav Miletič je danes v spremstvu svojega kabinetnega predstojnika Iva Dominisa odj>otoval v Novi Sad, kjer bo prisostvoval lekmam z.a prvenstvo Zveze slovanskega sokolstva. KINO Veličastno zgodovinsko filmsko delo prvič predvajano kot zvočni film Zaradi izredne dolžine filma predstave n1» 15., 18. in 21. nri Ob 10.30 matineja po din 2'50 dalje Izraz »ljudske volje" v sovjeiiji Kakor znano, ao se preteklo nedeljo v sovjetski Rusiji vršilo volitve na podlagi splošne iti enake volivne pravice. Sovjetsko časopisje jc že vse lelo z največjim poudarkom pisalo in naznanjalo, da bodo to prve svobodne volitve v Uniji ruskih sovjetskih social. republik. Volivni zakon dovoljuje volivno pravico vsakemu ruskemu človeku moškega ali ženskega spola, ki je dovršil 18. leto starosti in ni slaboumen ali se ni pregrešil zoper kazenski zakonik, je bilo v volivne liste vpisanih le 55.4% vsega ruskega prebivalstva, torej 44.6% prebivalstva velike sovjetske Unije ni moglo oziroma ni niti smelo oddati svojega glasu. Pretežna večina teh ljudi, ki sploh niso mogli^ voliti, pripada inteligenci, tako da se more boljševiški režim ponašati s tem, da so zanj glasovali v velikem številu anslfabeti. ki jih je kljub prosvetlje-vanju obstoječega režima v Rusiji še vedno zelo veliko. Drugič, tudi postavljanje kandidatov nikakor ni bilo svobodno. Kandidature so se mogle postaviti samo po lokalnih sovjetskih organizacijah, ki so črtale vse kandidate, kateri režimu oziroma vladajoči stranki niso bili ljubi. Vsak kandidat je moral in mogel zaradi te revizije biti samo zanesljiv pristaš režima in stranke, kolikor so lokalni faktorji stranke to svojo dolžnost izpolnili. Poleg tega pa so poleg lokalnih sovietov, ki so postavljeni ali pregledovali ter preresetali in končno sestavljali kandidatne liste, poslovale tudi posebne »specialne komisije«, ki so že predhodno pazile na to, kakšne kandidate bodo ljudje predlagali in so tako v pretežni večini slučajev sploh preprečile, dn se ne bi predlagalo liste z nezanesljivimi kandidati. Tretjič, volivni postopek sam ni bil svoboden, ampak je bil vsak volivni upravičenec prlmoran oddati volivni listek, ki so ga v slučaju nepismenosti izpolnili strankini funkcionarji, v volivno žaro. Volivno komisije pa so strogo pazile, dn nc bi kak volivec volivnega listka v celici popravljal, tor so jih v navzočnosti vsakega volivca pogledali in bi bil vsak, Ui bi se kaj takega upal, prišnl na takozvano črno listo. To se jo zdelo režimu potrebno zato. ker je v Rusiji veliko ljudi kljub skrajnemu terorju'v opoziciji proti Stalinu, in bi ee bilo lahko zgodilo, da bi bil kdo v zaupanju v volivni zakon, ki proglaša volitve za svobodne, skušal spremeniti svoj listek v zadnjem trenutku. Na ta način je bilo kaj lahko, da je Stalinova kandidatna lista dobila 08.6% vseli volivnih upravičencev. Zanimive «o tudi številke, ki lih prinašajo ■:TimeS': v polemiki z moskovsko >Pravdo< glede izvollenih poslancev. Od 114? poslancev, od kate- rih je izvoljenih 569 v prvi parlament, 574 pa v drugi parlament (narodnostna zbornica) jc 467 vodilnih uradnikov sovjetsko Unije, 60 uradnikov notranjega komisarjata oziroma tajne policije, lil vojaških vodilnih oseb (med njimi 28 generalov in samo 6 pro3takov), 63 vrhovnih inženirjev in direktorjev državnih podjetij ter 73 znanstvenikov in kulturnih delavcev. Deiavci in kmetje, ki tvorijo ogromno večino ruskega prebivalstva, imajo torej v obeli zbornicah skupaj samo 405 poslancev (738:405). In to se imenuje sovjetska Unija delavcev in kmetov! To se imenuje ruska socialistična demokracija! Ni čuda, da glavno glasilo angleške delavske stranke z obžalovanjem konstatira ta izid ?svobodnih- volitev. Osebne vesti Belgrad, 18. dec. m. Kraljevi namestniki so podpisali ukaz, skaterim so postavljeni: v oddelku za upravo drž. rud. podjetij v min. za gozdove in rudnike za inšpektorja 4. skup. 1. stopnje je napredoval inž, Ivan Kralj. Za glavno arhivarko 7. skup. v ministrstvu za gozdove in rudnike Darinka Špenglar, Pri državnem rudniku v Zenici je postavljen za ravnatelja v 4. skup. 1. stopnje inž. Ferdinand Šinkovec; v državnem rudniku v Ka-kanju je v 7. skup. postavljen inž. Romuald Goija; na državnem rudniku v Lubiji pa ravnatelja 4.-I inž. Ernest Čuček; v- Velenju za rudarskega svetnika 6. skup. inž. Franc Kenda; na državnem rudniku v Mostariu za višjega rač. pristava 7. skup. inž. Bragolin Kostanjšek. Predstavljeni so: na državni rudnik v Banja Luko na prometno upravo v Maslovcu za rudarskega višjega pristava 7. skup. inž. Stanko Valjavec, dosedanji rudarski višji pristav pri drž. senjsltem rudniku; na državni rudnik Kakanj je prestavljen za višjega pristava 7. skup. inž. Franjo Uršič, do zdaj v Banja Luki; na državni rudnik v Moistar za ravnatelja 6. skup. inž. Josip Vrančič, dosedanji rudarski 6vetnik iste skupine v Kakanju; v ministrstvo za gozdove in rudnike je prevstavljen na oddelek za vrhovno nadzorstvo nad gozdovi v 7. skup. inž. Fran Rajuer, višji pristav na gozdnem oddelku v Banja Luki. Plačilni promet z USA Belgrad, 18, decembra. AA. Naše vashington-sko poslaništvo je [x> navodilih pomočnika zunanjega ministra za gosjiodnrska vprašanja vodilo z ameriškimi oblastvi pogajanja o plačilnem prometu mod kraljevino Jugoslavijo in Zedinienimi državami Severne Amerike. Pogajanja so sedaj končana s popolnim sporazumom. že pred francoskim parlamentom, ter je bil tudi imenovan odbor iu poročevalec. 1'oda na dnevni red ni prišla, ker se vladna večina boji protesta od strani kapitalistov, ki se upirajo ratificirati konvencijo. češ da ima Jugoslavija v Franciji okrog 50.000 delavcev, Francija v Jugoslaviji pa samo 1000 delavcev. Naša država je sedaj naprosila tudi naše poslaništvo v Franciji, naj urgira ratificiranje socialne konvencije, za katero so bo zavzel tudi naš minister zu socialno polilko in narodno zdravje. Nota iugosfovanska torpedovha Belgrad. IS. dec. AA. V četrtek, 23. f. m. bedo v Nantesu spustili v morje našo novo torpedovko ■■■Beograd«. Novi ladji naše vojne mornarice bo kumovala soproga predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra ga. Stojadinovičeva. Navzoče bodo pri tej svečanosti tudi mnoge druge jugo slovanske in francoske osebnosti. Svečanost bodo prenašale radijske postaje v našem m francoskem jeziku. Oo naših osebnosti bodo med drugim navzoči tudi poveljnik vojnega brodovja admiral Po* lič Marjan, bclgrajski župan Vlada Ilič, naš kraljevi poslanik v Parizu dr. Božidar Purič in ravnatelj spletske ladjedelnice. Zvišane plače pri prometnih ustanovah Belgrad, 18. dec. AA. Na predlog prometnega ministra je ministrski svet 6prejel sklep o povišanju temeljnih delavskih mezd pri državnih prometnih ustanovah. Po tem sklepu bodo temeljne mezde povišane za približno 10% in veliajo za vse delavce pri državnih prometnih usatnovah od 1. novembra t. I. Kredit za to povišanje je vzet iz presežka dohodkov državnih prometnih ustanov. Zdaj zbirajo in urejajo potrebne podatke, da bi mogli j>ovišanjc izplačali še pred prazniki. Toba*t za p'po bo cene'ši Belgrad. 18. dec. A A. Uprava državnih mono' polov je sklenila, znižat-' dosedanje cene nekaterim tobačnim vrstam. Tako se tobak za pipo — Ame-rikanec — ki 60 ga prodajali po 150 din za 1 kg. ukine in pride v promet na njegovo mesto nov tobak enake kakovosti z naslovom »tobak za pipo j^rve vrste«. Zavitek (100 g) tega tobaka bo stal 10 din. En kilogram bo stal na ta način 100 din. Cena bo na ta način znižana za eno tretjino. Hkratu se ukine dosedanji dumtvski tobak, ki so ga prodajali jx> ICO din za 1 kg. Na njegovo mesto pride v promet nov tobak enake kakovosti z naslovom »tobak za pipo druo-e vrste«. Zavoj bo stal 1 din (20 g), kar pomeni 50 din za 1 kg. Cena. temu tobaku se zniža na ta način za polovico. Te tobačne vrete pridejo v promet v kratkem. Ker kadilci pri kupovanju vžigalic niso imeli posebne izbire, bo državni tnonoool pričel v kratkem prodajati novo posebno obliko vžiealic. Izdelovali jih bodo pri nas doma. Na vsaki škatljici bodo etikete z raznimi narodnimi nošami. Škatljica bo stala 1 din. NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom tuzno vest, da je po dolgi, mučni bolezni v 81. letu starosti, previden a sv. zakramenti, v Bogu umrl naš nad vse dobri, blagi oče iu stari oče, gospod Ivan Novak katerega smo pokopali ob darovanju sv. maše dne 14 decembra. Najlepša zahvala gospodu zdravniku dr. Oražmu iz Ribnice, ki je pokojniku v njegovi težki bolezni lajšal nad vse humano muke. kakor tudi vsem ostalim za njihove obiske ter za udeležbo pri pogrebu. Gorpnjn vas pri Ribnici. Ljubljana, D. Cleveland, Kiikland Lake, 19. decembra 1937. Žalujoči ostali. Cec;i za vodovod v Suhi krajini Poročali ime • velikem načrta za suhokrajin-skl vodovod, po katerem naj bi bila oskrbovana s zdravo pitno vodo vsa razsežna planota Suhe krajine. Načrt sam je velikanski in bo njegova izvršitev možna v več gradbenih razdobjih, ki bodo trajala precej let. Ker bo vodovod oskrboval vasi, ki leže po zemljepisni legi v kaj različnih višinah, bo razdeljen v tri tako imenovane višinske pasove. Vodo pa bodo črpali s črpalkami na električni pogon ob izviru Krke pri Zagradcu. Začetek gradbenih del za vodovod je bil otež-kočen zlasti s tem, ker z majhnimi sredstvi ni bilo mogoče ničesar začeti, še najmanj pa naročiti najrazličnejše drago gradivo, potrebno za tak vodovod. Ce računamo, da je ocenjena zgradba vsega vodovoda na okrog 30,000.000 din, potem moremo razumeti, da so tudi že samo železne cevi za razsežui vodovod draga postavka v proračunu. In v resnici stane samo del najbolj nujno potrebnih železnih cevi nad 1,000.000 din. Cevi pa povzročajo pri gradnji vodovodov Se druge preglavice. Zaradi pomanjkanja železa so dobavni roki za nabavo cevi zelo dolgi in zaradi tega često trpe gradbena dela pri vodovodih, ker mora delavstvo, ki je že vse pripravilo za polaganje cevi, čakati, da pride pošiljka s cevmi. V prvem gradbenem razdobju suhokrajinskega vodovoda bo treba zgraditi vsaj toliko najpotrebnejših naprav, da bo voda na razpolago v Am-brusu, torej že na visoki planoti. S tem bo kmetom ob poletni suši prikrajšano najhujše trpljenje; ne bo jim več treba voziti vodo po strmih klancih iz globoke doline Krke. Delo, ki bo začasno še ostalo, bo olajšano in bo obstojalo le še v raz-važanju vode po planoti. Da bo pa mogoče to doseči, je treba zgraditi vse obsežno zajetje Krke pri Zagradcu, in sicer v tisti velikosti, kakršno bo potrebno potem, ko bo ves vodovod dograjen. Tej napravi ustrezajoče bo treba zgraditi zadosti velikih rezervoarjev in čistilnih naprav. Tudi črpalna naprava in strojnica bo morala biti tako velika, kakor če bi bil že ves vodovod dograjen. Vsa ta dela pa že sama po sebi stanejo precejšnje milijone in je zato pomemben vsak prihranek, ki ga je mogoče doseči. Prav pomanjkanje zadostnih sredstev je doslej zaviralo začetek gradbenih del pri suho-krajinskem vodovodu. Banski upravi v Ljubljani pa se je posrečilo, da je vsaj začasno znižala postavko za nabavo cevi. Dogovorila se je namreč z železarno v Varešu, da ne bo plačala cevi takoj po dobavi. Sklenila je dobavno pogodbo z železarno in naročila cevi za nad 1,000.000 din. Banska uprava bo te cevi odplačevala v 10 letnih obrokih in ji torej ne bo treba takoj po dobavi šteti celega milijona. S tem si bo prihranila denarna sredstva za druga gradbena dela pri vodovodu ter ji bo tako mogoče v najkrajšem času začeti z gradbenimi deli. Vodovod bo grajen kot banovinsko podjetje, s čemer bo rešeno vprašanje dograditve in vzdrževanja, ki ga Suha krajina sama nikdar ne bi zmogla. Žepni pisalni stroj Izredna iznaldljivost preprostega delavca Ljubljana, 18. decembra. V našem uredništvu se je te dni oglasil brezposelni delavec Tovornik Viktor, doma iz Trbovelj, in prinesel pokazat žepni piealni strojček, ki ga je sam napravil. 36 letni Tovornik sedaj ogljari, poleg tega pa se za kratek čas e svojo izredno iz-najdljivosto loteva vprašanj, ki bi mogli poenostaviti najrazličnejše praktične stroje. Idejo, da bi napravil pisalni stroj, ki bi ga človek mogel nositi v žepu, je dobil, ko je bral pred leti, da si je neki Avstrijec dal patentirati nekakšen nadomestek za najpriročnejši pisalni stroj. Bile so to rokavice, ki eo imele na vsakem prstu po štiri črke in tako je človek s svojimi lastnimi prsti mogel za silo tipkati po papirju. Tovornik je takoj spoznaL, da ta izum ni tako prikladen in priročen, da bi se kljub cenenosti mogel uveljavili. Pač pa se je lotil sam istega problema. Že dobra 4 leta 6e ukvarja s svojim zamisle-kom. Ker ne obvlada zadostno tehničnega risanja, ki bi mu pomagalo zasnovati posamezne sestavne dele stroja, je v teh letih vsak delček izrezljal ali iz lesa ali pa izdelal iz pločevine in žice. Marsikdaj zadeva ni hotela iti naprej tako, kakor si je želel, vendar je z vztrajnostjo prebrodil vse težave. Pri tem delu je pokazal tako izredno iznajdljivost, da bi ga po pravici marsikak tehnik lahko zavidal. Že osnovna zamisel žepnega pisalnega stroja je v glavailh obrisih izvedeng tako posrečeno, da ni dvoma, da je stvar mogoče uspešno izpeljati. Kljub temu, da je več let delal v Avstriji in Nemčiji, ei v skromnih razmerah, v katerih je tam živeL, ni mogel privoščiti nikakršnega šolanja ali strokovne izobrazbe, ki bi mu mogla pomagati pri izvedbi njegove zamisli. Zato je tem bolj občudovanja vreden njegov uspeh, s katerim je kot preprost delavec ustvaril popolnoma uporabno konstrukcijoi ki bi z malenkostnimi modernizacijami ustvarila žepni pisalni strojček, ki bi stal komaj toliko, kakor srednje drago polnilno pero. Model stroja, ki ga je pokazal v uredništvu je večinoma izdelan iz lesa, pri čemer 6o nekateri sestavni deli izredno majhni in natančno izdelani. Ves strojček je malo večji, kakor običajne škatlji-ee, v katerih se prodajajo svinčniki na ducat. Seveda etroj nima tipk za posamezne črke. Pač pa je ta nedostatek na drugi 6trani izredno posrečeno popravljen s popolnoma novim načinom pisanja. Upravljanje tega strojčka je popolnoma preprosto, pisanje na njem pa ne bi delalo nikakršnih preglavic, niti ne bi zahtevalo posebne vaje. Posame- Nova sfovensha misijonar!ia V misijon v Siam je odpotovala uršulinka s. Marija Deodata (Franja) Hočevar. Njena prednica tam bo s. Vurnik. Odpeljala ee je iz Marseilla v družbi g. p. Pokorna, ki je šel v misijon na Kitajsko. S. Marija Deodata je rojena v Mokronogu, Študirala je v Ljubljani, kjer je stopila v uršulinski red. Za misijone se je pripravljala na Francoskem. Novi misij onarki želimo obilno božjega blagoslova. Višji kapelnik Drag. Živanovič Poročali smo že, da je bil kapelnik 40. pešpolka Triglavskega g. Dragoljub Živanovič imenovan za višjega kapelnik« IV. razreda in za glasbenega referenta v ministrstvu za vojno in mornarico. G. Živanovič oe je rodil leta 1893 v Belgradu, kjer je dovršil gimnazijo in glasbeno šolo; od tam je odšel na dunajsko državno glasbeno akademijo, med svetovno vojno je študiral na glasbeni šoli sv. Cecilije v Rimu, mudil se je na glasbenih šolah v Parizu in Pragi, končne izpite pa je opravil na Dunaju. V Ljubljani je služboval od 16. avgusta 1933 in si je s svojo vljudnostjo in taktnostjo pridobil sloves solidnega in vsestransko izobraženega muzika. Njegovi številni koncerti, tako v radijski postaji kakor tudi kjerkoli, so dokazali, da ima g. kapelnik izredno tenkočuten obzir v določevanju programa kakor tudi v izvedbi posameznih skladb, bodisi te ah druge stilne dobe. V novi visoki službi mu želimo še večjih uspehov.__________ —Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita na ravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova* grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to. da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sred- »tvora za odprtje. Offl. rog. 8. br. «0474/85. zni deli konstrukcije eo rešeni tako dobro, da jih lahko primerjamo z najbolj posrečenimi konstruktivnimi domi6leki. V celoti modelček kakor je sedaj, ne more biti uporabljen, ker lesena izdelava ne omogoča zadostne točnosti. Pri delu z njim ga je treba jx>staviti kar na papir, na katerega naj bi pisal. V tem je z ene strani njegova prednost, z druge pa morda nedostatek, ki bi se dal brez težave po potrebi odpraviti. Iznajdljivi Tovornik se seveda ne bavi samo z žepnim pisalnim strojem, ampak je iztuhtal tudi še marsikatero drugo novost. Tako je napravil praktično računalo do 10.000, ki ee ga natakne kot natik na svinčnik. Pri tvorniški izdelavi tega natika bi znašala cena zanj le nekaj dinarjev, nikakor pa ne celega kovača. Podjetnemu delavcu, ki tudi v brezposelnosti ne obupa in gre če treba tudi kuhat oglje samo zato, da se pošteno preživi in da še lahko naprej dela za svoje izume, želimo obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Kar mu j>a prav posebno privoščimo je .pa to, da bi ee oglasil nekdo, ki bi bil pripravljen omogočiti izdelavo njegovih res posrečenih zamislekov. Odprto pismo Dopisnika celjske »Novo dobe« iz Slovenjega Gradca g. Bogdana Pušenjaka na tem mestu prosiva, naj še enkrat ponovi svoje poročilo, podano v »Novi dobi« pod naslovom »Ceste v slo-venjgraškem sreziu, objavljeno v št. 47. od 19. nov. 1937 in v št. 48. od 26. nov. 1937. Ako se imenovani g. dopisnik temu vabilu ne bi odzval, ga smatrava za jjodlega obrekovalca in razšir-jevalca laži. Ivan Smolčuik, načelnik okr. c. o. Slovenj Gradec. Dr. Jože Picej, mestni žujian v Slovenjem Gradcu. ^.©ILiA MILO IN KREMA davni kolodvor v Ljubljani Predlogi za rešitev železniškega vprašanja v zadnjih 40 letih V akademskem klubu gradbenikov n« tehnični fakulteti je predaval inž. Stanko Dimnik o ljubljanskem železniškem vprašanju ter je dal pregled predlogov, kakor so 6e za rešitev tega problema pojavili v zadnjih 40 letih. V tem predavanju je segel do prvih težav, ki so se na ljubljanskem železniškem križišču pojavile že takrat, ko eo dogradili nove železniške priključke. Tako so dogradili 1. 1870 gorenjsko progo, 1. 1893 dolenjsko ter vrhniško progo 1. 1897,Prvič so nameravali povečati kolodvor še v času pred potresno dobo. Tako je župan I. Hribar povabil 1. 1897 iz Halle a.n der Sale inž. Blumentala, ki je v Ljubljani nekaj dni študiral železniško vprašanje in mu že čez 14 dni poslal izvrstni projekt za ureditev osrednjega kolodvora. Ministrstvo pa ga seveda ni ^prejelo. Blumental je predlagal dvig vseh prog in kolodvorov nad ceste za 6 m. Za takšno izgradnjo bi stroški veljali po današnji cenitvi nad 200 milijonov dinarjev. Zupan Hribar je zadevo tiral dalje in železniška uprava se je odločila, da bo podaljšala kolodvorske tire še naprej od Šmartinske ceste do Zelene jame, napravila šmartinski podvožnjak, postavila medtirne perone in dostope do njih po tunelih, odstranila kurilnice iz mesta in povečala postajno poslopje. Izvršili so samo prvi dve stvari v letih 1908—1912, vse drugo pa je zaustavil izbruh vojne. Za časa vojne se je železniški promet silno povečal. V tej stiski so prestavili ranžirni in odstavni kolodvor t Zalog, en del tudi v novi kolodvor v Dravljah. Vzporedno a tem so zgradili zvezno progo od Dravelj proti Zalogu, oj-ačili Število tirov itd. Takoj po vojni pa so se spet odločno lotili in skušali rešiti železniško vprašanje. Že spomladi 1. 1912 je pričela delati posebna komisija, t kateri so bili odlični inženirji, in sicer Klimar, Skaberne, Hanuš, Prelovšck, Štembov, Klodič-Sabladol, Be-nedek, Šneler, Pregelj in civilna inženirja arhitekta Vurnik in Janda. Ta komisija je presodila in precenila veliko število idejnih predlogov, ki so predlagali progo deloma po tunelih iz mesta ven in po večini prav tako tudi kolodvor. Najboljšim so oglasili predlog, po katerem bi prišel osebni in tovorna kolodvor tja v Vodmat. Soglasno so sklenili in odločili, da tako imenovani čelni kolodvor (Stirn-bahnhof) za Ljubljano ne prihaja v poštev. Takrat so tudi ugotovili, da je za Ljubljano potrebno predvsem rešiti železniški problem, na kar bi šele lahko pristopili k zasnovi regulacijskega načrta za vse mesto. Kasneje pa je mesto delalo na svojo pest. Ponovno so načeli železniško vprašanje v času med leti 1928 in 1930, ko je nekdo imel namen, da postavi stavbo ob Tyrševi cesti. Pod takratnim županom so odločili, naj železnica reši zadevo kakor zna in hoče, ceste pa bi izpeljali čez progo z nadvozi. Pokojni dx. Jerič je že tedaj predlagal v občinskem svetu poglobitev, pa so ga drugi občinski svetovalci inženirji takoj zavrnili. L. 1929 je javno predaval inž. Sbrizaj in predlagal spet rešitev s čelnim kolodvorom. Dne 9. marca 1930 pa so prvič na javnem predavanju predlagali rešitev tega vprašanja 6 poglobitvijo, toda takratni občinski svet predloga niti v presojo ni vzel. Medtem je železniška uprava na tihem nadaljevala priprave, da bi odpravila vse tesnobe in tegobe iz najozkosrčnejšega železniško-tehničnega »tališča. Stvar jc že tako daleč dozorela, da »o razpisali dela za nov prizidek na kolodvoru. Toda zadevo so definitivno pokopali na konferencah d»e 2. in 3. t m., ko so sklenili, da morajo pač povečati število tirov, odstraniti kurilnice, vse drugo pa naj prouči posebna stalna komisija in tehnična pisarna. Upanje je, da bo tekom leta dni zadeva dokončno rešena — po načelu poglobitve. Lani in leitos sta inženirja prof. Vurnik in arhitekt Hus ponovno predlagala neke rešitve s čelnimi kolodvori. Cisto razumljivo je, da se arhitekt poprime takšne zamisli, ker je z urbanističnega stališča takšna rešitev zares najboljša. Toda z železaiško-promctnega stališča je za Ljubljano nesprejemljiva. Berlinski profesor Blum, ki jc pač najbolj merodajen za te stvari, pravi v svoji knjigi: »Čelni kolodvor je slab kolodvor v ugodni le-gil« Novi milanski čelni kolodvor pa je obsodil s temile besedami: »To je greh proti elementarnim načelom prometne tehnike!« In na drugem mestu spet, da je ta kolodvor, ki je veljal 4 in pol milijarde dinarjev, lepo opremljeno, a že pohabljeno rojeno dete! Kakor stoji zadeva danes, je upanje za poglobitev največje. e pnepfioee LinOLGl Občinske volitve v Ljutomera V četrtek zvečer je s j>oznim vlakom prispel v Ljutomer minister g. dr. Milia Krek. Ko je zvedel, da ima JRZ svoj sestanok v Katoliškem domu, je šel nemudoma tja. Ko je stopil v dvorano, kjer je bila zbrana množica našib dobrih volivcev, je bil viharno [»zdravljen Pozdravil ga je v imenu vseh predsednik ljutomerske JRZ. Potem je g. minister spregovoril in obraz-, ložil navzočim na.šo zunanjo politiko in v krat« kih potezah še notranjo delo našega sedanjega gosjxxlarstva. Ob koncu je šc dal smernice našim mo/em za nedeljo. Vlival jim je pogum v srca, da gredo mimo vseli naših nasjmitnikov do novega razvoja gospodarstva, ko dobi JRZ v roke oblast nastali od besede do besede kakor ogenj, ki 1k> zagorel v nedeljo jio končani zmagi nad JNS starini. G. Žu pančič se je g. ministru prijazmo zahvalil. Ob koncu je še spregovoril nosilec naše liste g. Franc Slavič, ki je vžgal voljo svojih volivcev za delo v nedeljo. Po sestanku je šel g. minister v župnišče, kjer je prenočil, drugi oan pa se je. z avtom odpeljal v Maribor. Možje, volivci, danes pa vsi v boj za pravico, v boj za boljšo bodočnost in svobodo, naj vas več ne ščili siln JNS-arskegu bajoneta, ki je vas, poštene ljudi, tirala nekoč v ječe in pregnanstva, v boj proti staremu JNS-rež.imn, ki je prepoln krivic, hudobij in tiranije, nezmožen za vsako gospodarstvo, ki je kriv, dn je toliko naših kmetov prišlo nn boben in toliko naših nn slnžbe pripravljenih moči ostajalo leta in leta brca službe. V boj proti taki umazani politiki! Danes se mora pokazati, dn se je Ljutomer naveličal teh neznosnih razmer v gospodnrstvn izkoreninjencev. Danes je še Ljutomer v rokah JNS-arjev in nikdar več. Vsak pošten volivec b® glasoval za našega Franca Slaviča! Občine dravske banovine Redke so v dravski banovini občine, ki ne bi r zadnjih štirih letih doživele glede svojega ozemlja, sedeža ali imena niikake spremembe. Saj eo se tekom komasacijskega postopka občine spajale, razdruževale, ozemlja izločala iz sestave ene ali več občin in iz njih tvorile nove občine, spreminjali eo se nazivi in sedeži občin. Zaradi teh številnih tn raznovrstnih upravnih ukrepov se je naravno izgubil vsak pogled stanja naših občin in občutila se je že živa potreba po priročniku, ki naj v pregledni obliki predoči vsa tri razvojna razdobja: stanje občin pred komasacijo, med njo in današnje stanje. Temu namenu služi priročnik, ki ga je pod nazivom: »Občine dravske banovine«, pravkar izdala in založila Županska zveza v Ljubljani. Na 67 straneh so r tabelarni obliki obseženi vsi podatki, ki eo potrebni za takojšnjo ugotovitev stanja vsake posamezne občine v navedenih treh razdobjih. Občine so urejene v abecednem redu po upravnih okrajih. Prva navpična rubrika nam prikazuje občine po dokončno zaključeni komasaciji s sedaj veljavnimi nazivi, druga po stanju med komasacijo, t j. v dobi med prvo komasacijsko uredbo z dne 8. septembra 1933 in kralj, ukazom r. dne 1. septembra 1937, tretja pa po stanju pred komasacijo. V četrti rubriki so v kronološkem redu s kratlto označbo vsebine citirane na v»»ko posamezno občino odpadajoče komasacijske uredbe oziroma tikazi ter naveden tudi datum in številka odgovarjajočega Službenega lista. Preglednost priročnika je v vsakem pogledu dovršena, k čemur še zlasti pripomore izredno spretno sestavljeno karalo. Cena priročniku je 40 din. fhave^ne Velike povodnji na jugu V Sloveniji zadnje dni Sava strahovito narašča. Tako je pri Slavonskem Brodu dosegla 8 metrov in 4 cm nad normalo. Iz vseh jioplavlje-nih krajev prihajajo vzdolž Save najbolj žalostne vesti o stanju, v katerem se nahaja prebivalstvo. V Bosanskem Brodu je voda predrla nasip, ki je varoval mesto pred Savo. Sava je preplavila vse hiše in prisilila prebivalce, da so se iz nižjih delov mesta izselili. Prav tako je Sava pri .Bosanskem Samcu narasla skoraj 8 m nad normalo. Vse ceste v Bosanski Posavini so pod vodo. Tudi iz Mostarja j>oročajo, da je tam del mesta pod votlo. V Bosni so sploh vse reke narasle, da so vsi večji kraji poplavljeni. Dolino Neretve ie prav tako zalila velika nevihta z dežjem. Neretva je močno narasla ter je ustavljen parniški promet med Metkovičem in odprtim morjem. Sisek je ves obdan z vodo. Vsa nižava med Siskom in Petrinjo je zalita z vodo, tako da je ta del Hrvatske bolj podoben morju kakor pa suhi zemlji. Iz te jiovodnji molijo le posamezni vrhovi gričev. V Liki divjajo hudomiki, ki so odnesli že več hiš. V Liki že od leta 1855 ne pomnijo take j>0-vodnji. Ljudje odvažajo svoje blago na čolnih, kdor jih pač ima. V Sremski Mitrovici vdira voda v predmestje in ogroža mesto samo. Povsod so oblasti ukrenile vse potrebno, da zajeze to strašno povodenj. Pri gradnji zasilnih jezov in odlivov je na delu vse prebivalstvo, enako pa pomaga tudi vojaštvo. Drobne novice Koledar Nedelja. 19. decembra: (4. adventna nedelja) Urban V., papež; Fausta, vdova. Ponedeljek, 20. decembra: Evgenij in Makarij, mučenca. Torek, 21. decembra: Tomaž, apostol; Severin, škof. Novi grobovi + V Mošnjah bo 19 decembra ob 10 pogreb posestnika Lovrenca Jane, ki je 17. t. m. zjutraj pripravljen hitro umrl. Pokojni se je rodil v Radovljici 36 in je bil bratranec starološkega kanonika Matije Mraka Naj v miru počiva! + V Podturnu pri Toplicah je umrla po težki in mučni bolezni gospa Frančiška Picelj roj. Jenko, vdova po gozdarju kneza Auersper-ga. Pogreb je bil v petek na domače pokopališče. Pokojnico je kot dobra mati vzgojila tri hčere in sina v dobrem krščanskem duhu. Poleg ža-joeih otrok zapušča še sestro, nečake, nečakinje, snaho in vnukinjo. — Vsem globoko sožalje, njej pa večni mir in pokoj! fflajlepše darove bo%ic in $lcvo leto # si boste danes izbrali in kupili v naši stalni božični razstavi keramike, servisov, svetiljk, kipov, jedilnega pribora in kuhinjske opreme M Danes je razstava odprta samo za kupujoče občinstvo! F. KOIMANN LJUBLJANA Mestni trg Osebne vesti — Odlikovan je z redom sv. Save III. stopnje gosp. inž. Makso Klodič. ravnatelj drž. žel v po koju. K zasluženemu odlikovanju gospodu ravnatelju iskreno ea6titamo! = Poročila sta se v cerkvi Matere Milosti v Mariboru g. dr. Mirko H o v š k a in mag. pharm. Vera Č i b e j ! Iskreno čestitamo! Automaterijal — Ogreva,ci stekel Verige za sneg pri A. CsOkEC, dr u 2 Da z o. z. = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Franc Kcber, Bukovica-Gorica, Samo Lovše in Leon Svetek, oba iz Ljubljane. Čestitamo! == lz zdravniške službe. V VI. položajno skupino sta napredovala zdravnika združenih zdravstvenih občin dr. Hciss Alfred v občini Središče ob Dravi in dr. Matthey Julij v občini Apače. V VII. položajno skupino sta napredovala zdravnika združenih zdravstvenih občin dr. Ravnikar Anton v občini Oplotnica in dr. Rituper Aleksander v občimi Križevci. Večjo množino ostankov lodna po znižanih cenah nudi Teokarovič, Gradišče št. 4 — Iz banovinske službe. Za ekonoma banovinske bolnišnice v Brežicah v VIII. položajni skupini jc napredoval Remic Srečko, administrativni uradnik banovinske bolnišnice v Brežicah. Za banovinskega upravno-pisarniškega uradnika v IX. položajni skupini je napredoval Cotič Josip pri banski upravi v Ljubljani. Za banovinskega živinorejskega nadzornika v IX. položajni skupini je napredoval Gosak Lavoislav pri banski upravi v Ljubljani. Za banovinskega uradniškega pripravnika v IX. položajni skupini in vršilca dolžnosti okrajnega kmetijskega referenta pri okrajnem načelstvu v Dravogradu je postavljen Martelanc Karel. Za policijskega stražnika II. razreda je napredoval stražnik Perčič Feliks pri policijskem komisariatu aa Jesenicah. — Iz cestno-upravne slnžhe. Za banovinskega cestnega nadzornika pri okrajnem cestnem odboru v Logatcu je postavljen Poženel Anton. Banovinski uradniški pripravnik Ronko Jože je premeščen od okrajnega cestnega odbora v Novem mestu k okrajnemu cestnemu odboru v Dolnji Lendavi. Za cestarje-služitelje v I. položajni skupini so napredovali: Eržen Anton in Fistei Janez pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Kranju, Slabe Ivan pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Ljubljani, Luzar Ivan pri tehničnem oddelku okrajnegii načelstva v Novem mestu, Kotnik Aniton in Krušič Miroslav pri tehničnem oddelku okrajnega načel-Atva v Celju. Zadovoljstvo ob praznikih pri Lutz - nečeh, tovarna Ljubljana VII — Cenen božični izlet na Koroško. Za samo 625 dinarjev priredi Putnik božični izlet na znameniti smučarski teren KanzelhOhe na Koroškem. V tej ceni je upoštevana vožnja na železnici od Belgrada do Beljaka in nazaj, z žično železnico do planinskega hotela in celokupni aranžman, t. j. stanovanje in prehrana v hotelu, vodstvo, takse in napitnina. Prijave za ta ceneni izlet v vseh biie-tarnah Putnika do 2. januarja. — Božična in novoletna voščila sprejema uprava našega lista do vključno 22. decembra. Pozneje došla naročila se ne bodo mogla uvrstiti v zaželje-ne skupine. Stedi, greje samo Lutz-peč, tovarna Liubljana-Šiška — Božično zborovanje Slomikove družbe bo v dneh 27. in 28. decembra. 27. decembra ob 9 sv. maša s petjem pri oo. frančiškanih. Ob 8 pred sv. mašo bo na frančiškanski porti pevska vaja, katere naj se pevke in pevci zanesljivo udeleže. Po sv. maši bo takoj zborovanje v frančiškanski dvorani. Po pozdravu ee začne takoj versko-kulturni tečaj, katerega prireditev so člani sklenili še na velikonočnem zborovanju. Dopoldanski predavatelji eo: dr. V. Fajdiga: »Stanovska KA in učiteljstvo«. Dr. J. Kraljič: »Potreba notranje obnove«. Dr. K. Capuder: »0 spornih nespornih vprašanjih krščanske vzgoje«. — Tečaj se nadaljuje popoldne ob 3: prof. Fel, Labernik: »Družina kot vzgojna zajeduica«. Prof. I. Slapar: »Nova socialna vprašanja«. — Zvečer ob 7 v verandni dvorani hotela Union tovariški sestanek. 28. decembra dopoldne ob 9 predavajo: dr. J. Debevec: »Katoliška literatura«. Ravn. R. Pečjak: »Katoliško mladinsko slovsitvo«. Prof. V. Bitenc: »Pomen in namen organizacije Z. F. O.«. Prof. V. Žitko: »Prosvetno delo v Z. F. 0.« Predavanja bodo kratka in zgoščena, največ 25 minut, na kar sledi razgovor. Popoldne ob 3 seja predsednikov podružnic. Vsi člani Slomškove družbe od blizu in daleč iskreno vabljeni! — Gdbor, — Nikjer ni toliko pobud in prilik za najboljša božična darila, kakor jih nudi naravnost pravljična izložba delikatesne trgovine V. A. J a n e $ na Aleksandrovi cesti pri Operi. Pa ne samo na darila, tudi na to, kaj bomo dali na mizo za božične praznike, je že treba misliti. Preskrbo pristne štajerske pitane perutnine, čudovito sočne kapnne, poularde, prepustijo vsi, ki hočejo imeti res najboljšo perutninsko pečenko, delikatesni trgovini A. V. J a n e š, ki za vse večje praznike zalaga vsa boljša ljubljanska gospodinjstva z odlično perutnino. Iz sveže pošiljke boste mogli izbirati že v četrtek zjutraj. — Telefon 34—55. — Božični dar v obliki knjig in revij zbira za naše izseljence Prosvetna zveza na Miklošičevi cesti 7. Ko urejamo sedaj svoje književne zbirke in vstavljamo knjige v knjižnice, darujmo vsaj eno knjigo za naše izseljence. Ako jih loči od doma velika daljava in praznujejo božične praznike v tujini. sikušajmo ohraniti z njimi vsaj duševno vez v obliki slovenske knjige. Spomnimo 6e tudi na slovenske delavce bolnike, ki leže v raznih delavskih centrih in bolnišnicah in nimajo prilike, da bi Auto - pnevmatika — Continental Nafta — Bencalko pri A. d raz D a z o. z. vzeli v roke slovensko knjigo. Apeliramo tudi na naše knjigarne, da naj iz svojih založb poklonijo knjige v zgornje namene. — Mednarodni tečaj za duhovnike na Dunaju. Od 2. do 4. jan. 1938. bo na Dunaju mednarodni tečaj za duhovnike, predvsem za one, ki se zanimajo za delavsko mladino. Predavajo svetovno znane osebnosti mladinskega gibanja kakor Cardin o belgijskem žosizmtt. Podana bodo tudi poročila iz raznih držav, tudi iz Jugoslavije. Tudi slovenski duhovniki so vabljeni. Govspodje ia lavan-tinske škofije, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj se prijavijo vsaj do 26. t. m. na naslov: Tajništvo Katoliške akerje, Maribor, Magdalenska 61, da se oskrbi skupen potni list (din 25 za osebo). Na prijavi je treba navesti ime, datum rojstva, stalno bivališče in priložiti din 25. Uda Baarova In Mathias Wieman v velikem vojnem velefiluiu Patrafotl Najnovejši žurnal: Zavzetje Šanghaia. Predigra: Popaj »Ljubezen na telefonu« in Honolulu Predstave ob 15., 17., 19. In 21. uri — Tragična smrt gostilničarke. Iz Teharjev pri Celju nam poročajo: V petek dopoldne se je po Teharjih hitro razširila vest, da so v njenem stanovanju našli mrtvo 70 letno gostilničarko na Teharjih, vdovo Marijo Tlaker. Ker jo zjutraj ni bilo iz njene spalnice, ®o šli domači pogledat v njeno sobo, ki pa je bila od znotraj zaklenjena. Ko so nato s silo vdrli v njeno sobo, so našli Tlakerjevo mrtvo na tleh in oblito s krvjo. O tem so takoj obvestili orožnike in zdravnika. Komisija, Id je prišla takoj na lice mesta, ie ugotovila, da si je rajna prerezala vrat z ostrim predmetom in da je zaradi tega izkrvavela. Rajni se je omračil um in si je v takem stanju sama vzela življenje. Gostilna Tla-kerjeva, katero je rajna do svoje smrti sama vodila, je daleč na okoli znana in je bila rajnica znana kot zelo gostoljubna in priljubljena. Vsi so jo cenili in spoštovali im tudi radi zahajali v njeno gostilno. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! Nabiralce božičnih in novoletnih voščil vabimo, da nam do- pošljejo — v kolikor se to že ni preje zgodilo — vsa doslej nabrana naročila zanesljivo najkasneje do 22. decembra, ker pozneje došlih naročil ne bo mogoče uvrstiti v zaželjeno skupino. — Uprava »S 1 o v e n c a«. — Poštna hranilnica v Belgradu je na svoji seji dne 14 t. m. odobrila kredit 4,300.000 din za gradnjo stanovanjske hiše uradnikov PH v Ljubljani. Prav tako je kmetijsko ministrstvo odobrilo Pašni zadrugi v Cešujicah pri Železnikih podporo dinarjev 6000 pod štev. 52.206/V. Oba zneska sta bila odobrena na posredovanje g. ministra dr. Kreka. RADIJSKI APARATI »S I E R A« Vrhunec lepe, naravne in čisto doneče reprodukcije. Radio-tehnične vrline in moderna oblika. Nizke cene in ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte ponudbe in brezobvezna predvajanja. RADIO SIERA. Sv. Lovrenc na Pohorju — Prav primerno darilo za božič ali novo leto so dr. Sušnikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izbire poklica. Knjiga (ca 400 str.) se dobi v knjigarnah oz. pri SKASta-reiinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5, za din 40 (po pošti din 45). — Duhovne vaje v Domu Device Mogočne se bodo vršile za dekleta od 26. do 30. decembra 1937, za žene od 30. januarja do 3. februarja 1938. Pričetek prvi dan ob 6. uri zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 din. — Prijavite se na predstojnUtvo Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Zimsko-sportno blago — Smuči Sanke — Drsalke pri A. GOD^C, druZbu z o. z. — Za božične izlete, ki jih priredi Putnik v Trst in v Gorico, je podaljšan termin za prijave do torka, dne 21. t. m. ob 18. uri. Cene izletom so ugodne, v Trst din 145 in v Gorico din 165. V tej ceni je zapopadein prevoz ter vsi stroški potmih dokumentov. Odhod iz Ljubljane je ugoden, na Sveti večer ob 17.07 z brzoviakom. Povratek je pa na dan Sv. Štefana (v nedeljo) s prihodom v Ljubljano tik pred polnočjo. — Pohitite • prijavami: le še do torka zvečer je čaa. Prijave sprejemajo v Ljubljani biljetarne Putnik (Gajeva ul. 3 RADIO* aparati dovršene blagosvočnosti -pri minimalni porabi toka n/imo -PEGjiN LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 12 — Zadružna šola v Ljubljani. Vpisovanje v II. tečaj, ki se letos na novo otvori, bo v ponedeljek, dne 24. januarja 1938 ob 11 v ravnateljski pisarni. Sprejeti bodo samo tisti, ki so dovršili dosedanji tečaj Zadružne šole. Kdor se zanima za vpis, naj 6e prijavi Zadružni zvezi ali Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, ki bosta prijavljence izbrali in jih priporočili ravnateljstvu za sprejem v šolo. K vpisovanj« je treba prinesti rojstni list, izpričevalo Zadružne šole in 20 din vpisnine. Tečaj bo trajal do 13. aprila 1938. Ravnateljstvo. — Ruski sanatorij na Vurbergu ima letos dosti bolnikov. So tamkaj Rusi, Srbi in zdaj jc tudi precej Slovencev. Krajevna protituberkulozna liga je na predlog predsednika g. dr. Okolokuln.ka darovala za božičnico naiih ubogih otrok 1700 din. Telesno slabe;šim šolarjem je preskrbela tudi fino ribje olje, da si bodo zdravje utrdili. Ljudstvo ima torej veliko korist od protituberkuloane lige, za to je želeti, da bi veliko članov pristopilo! — Avtobusno podjetje r Črni pri Prevaljali javlja, da ie avtobusni promet prekinjen zaradi velikega snega in plazov na banski cceti Črna— Mežica—Prevalje. Podjetje prevaža samo pošto s konji. Proti zaprtju tTVTffMR Oglu rt| S br. ]?)« dni t«. 11. 1'36. — Udeležite se skupnega potovanja na 84. mednarodni Evharistični kongres v Budimpešti, ki ga priredi Tujsko-prometna sekcija Kluba Espe-rantistov v Ljubljani, Dvofakova ulica 8. Zahtevajte Brezplačna pojasnila in spored potovanja. — Opitano štajersko perutnino, purane, puri-ce, poularde, piščance, gosi, race, kokoši, nudi za božič in prodaja tudi na trgu, kjer se tudi sprejemajo naročila za dostavo na dom Aleks Hedžet, trgovina g perutnino, Ljubljaua VII, Aieševčevu ulica 7. in hotel Metropol) in tel .pisarna Okorn (Hotel Slon), v Kranju in Jesenicah pa tudi tamošnje biljetarne Putnik. Božična in novoletna darila Knjige, pisarniške potrebščine posebna izbira najboljših umetnih izdelkov iz porcelana in stekla za okras in praktično uporabo — Vam nudi Mova založba v Ljubljani Kongresni trg 19 — Božična darila v veliki izberi raznih dam-skih tn moških nogavic, žepnih robcev, eamoveznic, kombinež in raznega manutakturnega blaga kupite najceneje pri F. Ostrelič-u v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra (pri trimostovju). — Revni starši treh otrok-dečkov, katerih ne morejo sami preživljati, ker je oče invalid brez podpore, apeliraio na usmiljena srca, da bi sprejela za svoje, njihove tri sinčke, (v starosti 3, 7 in 8 let) naslov v podružnici »Slovenca« Novo mesto. RAZSTAVA PREPROG sarajevske tkalnice - Tyrževa c. 8 pri .Sesticl* Prvovrstno ročno delo / Prekrasni perzijski vzorci / Nizke eene / Dolgoročno odplačevanje Samo do 22. t. m. Strok, popravlja stare preproge. —• Obrtni zakon iz leta 1931, ki je 6edaj še vedno v veljavi — pa ga ni bilo precej ča6a dobiti — ima še nekaj 100 izvodov na zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena din 18. — Knjiga »Živi izviri«, zanimivo in burno življenje našega rodu, je najprimernejše hn-žično darilo. Na razpolago v knjigarnah. — Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani ima sestanek, v ponedeljek, 27. decembra, t. 1. ob 9 dopoldne na šentjakobski šoli. Zaradi važnih razgovorov je osobito udeležba poverjenic nujno potrebna. Dobrodošle vse tovarišice! Jamske novosti Lončar - RaSfta - Stare modna manufaktura rranCiShansho — Primerna božična darila v zalogi uriulin-skega samostana v Ljubljani: »Sv. Angela Merici in njeno delo«, »Srčni rubini«, »Iz moje celice«, Slava sveti hoetiji«, »Cvetje na potu življenja«, »Marta Chambon«, »Nebeški dvor«. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 18. t. m. je objavljena »Sprememba v pravilniku o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov«, dalje »Spremembe in dopolnitve v pravilniku Zveze zdravniških zbornic o opravljanju honorarne zdravniške službe pri bolniških skladih in o kumulactji honorarjev«, »Popravek v uredbi o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev«, »Popravek v čl. 20. banovinske lovske uredbe drav. banov. III-7 No. 1639-5 z dne 20. februarja 1935.«, »Popravek v spremembah in dopolnitvah pravilnika o pomožnem osebju v lekarnah« in »Popravek odločbe o spremembi car. stopnje it. 177 uvozne car. tar. glede bencina«. 2a fcno vedno Rogaška Slatina. — Da boste stalno zdravi, j« potrebno da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in 6l Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Božični avtoizleti v Gorico, Trst po Vipavski dolini 24. XII. zjutraj ob 6 in zvečer ob 19.30 do 20. in 27. XII. Za navodila se priglasite takoj na naslov: »Druž.sveU, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 17. — Splav t Drave porušil mlin. V vaši Križnicah na Dravi, blizu Virovitdce, je neki splav, ki je prihajal iz Slovenije, porušil mlHn mlinarja Čer-kezija ter ga popolnoma uničil. Na splav«, »o. bili Slovenci Karel Verbnik, Milan Krek, Josip Kranjc i n An ton Dugovni. Splav je vodil Karel Verbnik. Splavnfk je še ob pravem času opazil nevarnost nesreče, toda voda je bila prehuda m k* je rita* šal Verbnik splav zavreti, ga je nov val vode prisilil, da se je spustil po toku vode. Splav je z vso silo butnil v mlin, kii ee je podrl in utonil. K sreči pa ni prišlo do človeške žrtve. Oblasti domne- Vse za Vaš auto _ in zimski šport pr) A. (MIHEC, draZba i«.l vajo, da je te nesreče kriv mlinar, ki ni postavil mlina na pravi kraj. Skoda znaša okoli 30.000 din. — Nova pala&a ▼ V ar až din o. Mesto Varaždin lepo napreduje. Tamkajšnja ekspozitura okrožnege urada za zavarovanje delavcev je sklenila, da postavi v mestu veliko reprezentativno palačo, za katero so že odobreni krediti in ki bo nedvomno večja, kakor palača najbolj aktivnega in največjega okrožnega urada v državi, namreč ljubljanskega. Za varaždinsko palačo bodo kaj kmalu pričeli e pripravljalnimi deli, graditi pa jo prično spomladi. Odri - pozor! Brez avtorske tantieme in za smešno nizko ceno 50 dinarj e-v dobite štiri nove igre, ako se z dopisnico javite do 15 januarja 1938 Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Vsaka izmed iger bo veljala pozneje v knjigarnah vsaj 20 dinarjev. Ali si hočete zagotoviti res dobro veselo igro? Ali hočete s svojo komedijo zadeti v živo? Potem vam bo ustreženo s Holbergovim »Po sili županom«) Za socialne igre smo tudi v zadregi. Svojevrstna socialna igra, ki obravnava problem prekmurskih sezonsikih delavcev, je Vratušev »Poslednji sin«. Ze dolgo pogrešamo dobro dramatizacijo »Desetega brata«, posebno ta kino, ki bi bila primerna za igranje pod milim nebom, ki se od leta do leta bolj širi. Petančič je s svojim »Desetim bratom« ustregel takim željam. Če katera igra, mora imeti duhovna igra umetniške kvalitete. Takšna igra, ki je tudi po svoji oblikovni zamisli nova, je Boonova »Sveta Cecilija«, namenjena dekliškim odrom. Vse te štiri igre dobite za samo 50 dinarjev, ako pišete do 15. januarja 1938 dopisnico Jugoslovanski knjigarni. Hkrati Vam pa tudi priporočamo, da ee naročite (pri istem naslovu) na edino slovensko odrsko revijo »Ljudski oder«, ki vam za letno naročnino 80 din prinese obilico gradiva (iger, prizorov, deklamacij itd.) Noben prijatelj naših odrov ne bi smel biti brez te revijel Zagorre Z novim letom odide v Trbovlje, kamor je službeno premeščen, g. Jan Frane, obralovodja zunanjega obrata pri rudniku v Zagorju. Gospodu Janu. ki se je v poslednjem Času uspešno udej-stvoval kot član uprave na naši občini, želimo na novem mestu čim več uspebal V Podkraju. kjer je v letošnji pomladi zajel obširen plaz večji kompleks zemljišča ter nekaj stavb, se je znova začela gibati zemlja. Očividno je vzrok preobiln moča, ki jo imamo v zadnjem času. V Prosvetnem domu bo drevi ob 7 igra »Tri modrosti starega Vangat Dejanje je posneto 1» kitajskih misijonov pred dobrimi tridesetimi leti, a je vsa vsebina še danes prav tako aktualna io poučna I Umor v Loški gori še nepojasnjen Osumljenec Ignacij Lamut oproščen Celje, 18. decembra. Na okrožnem sodišču v Celju je bila včeraj od 8 zjutraj pa do četrt na 8 zvečer pred petčlanskim senatom, kateremu je predsedoval g. dr. Suhadolnik, razprava proti 33 letnemu hlapcu Lamutu Ignacu m Loške vasi pri Zrečah, ki je bil osumljen, da je po zrelem preudarku na okruten način iz koristoljubja sam in s pomočjo dosedaj še nepoznanega sostorilca, usmrtil 68 letnega hlapca Kladnika Alojza s tem, da ga je z nožem zabodel v levo prsno stran pod srce in ga obenem obesil. Umorjeni Kladnik Alojz je dolgih 17 let služil kot hlapec pri posestniku Pačniku Jožefu v Loški gori. 25. aprila pa je brez sledu izginil. Okoli 8 zjutraj je šel z doma, kamor se ni več povrnil. Domači so ga povsod iskali, slutili so pa, da si je najbrž kaj storil, ker je že spomladi vzel vrv, šel v skedenj in rekel, da ee bo obesil. 24. aprila pa so res našli Kladnika Alojza obešenega v Pačnikovem gozdu. Viseti so ga našli tako, da se je z levo nogo dotikal tal, desna noga pa je visela prosta zaradi strmega brega. Orožniki, kakor tudi komisija, niso našli nikakih znakov nasilja in vsi so bili prepričani, da si je Kladnik vzel življenje v duševni zmedenosti, ker drugih vzrokov za samomor ni imel. Ko so ga preoblačili in čistili, so našli na Kladnikovih prsih večjo rano vbod-nico. Srajca, kakor tudi telovnik, sta bila okrvavljena, vendar pa ni bila ne srajca niti telovnik prerezan z nožem, tako da je bil zamah z nožem zadan na goli koži. V hlačah pa so našli okrvavljen nož, ki ga je zgrabila Pačnica, ga umila v škafu in shranila. Pri tem delu je bil navzoč tudi osumljenec Lamut Ignac s svojim bratom. Ko so bili nekateri mnenja, da je treba zadevo prijaviti orožništvu, je Lamut Ignac branil, češ da pač ni potrebno in da to lahko store pozneje. Ko je bil Kladnik Alojz že pokopan, pa so vsi ljudje začeli pripovedovati, da je bil Kladni.k Alojz najbrž umorjen in šele potem obešen. Odredila se je ekshumacija trupla Kladnika Alojza. Sodni zdravniki so ugotovili na vrhu glave tik ob srednji črti na desni strani 3 cm dolgo kožno prasko, na , stiku temenskih in zaglavnih kosti pa v velikosti moške dlani kožo rdeče modro pobarvano. Na istem mestu je bila vidna mala kožna vdrtina z dvema drobnima okroglima ranama v površini kožne plasti. V višini petega rebra na levi strani 3 centimetre pod prsno bradavico je imel Kladnik Alojz poškodbo ostrih robov in kotov v dolgosti 2 cm. Rana je zevala in bila povzročena vodoravno. Njen notranji kot je bil od srednje črte oddaljen 8 em. Zdravniki so izrekli mnenje, da je bila poškodba na prsih povzročena z ostrim nožem, ni pa povzročila smrti, ker ni ranila niti pljuč, niti srca, niti prepone in ker ni bila prerezana nobena velika žila, iz katere bi mogla nastati smrtonosna krvavitev. Poškodba je bila povzročena še pri življenju, vendar kratko pred smrtjo, ker bi sicer moralo nastati pri prostih pljučih izrazitejše skrčenje levih pljuč in podkožnih emfizen okrog vboda. Prav tako so sodni izvedenci mnenja, da se je obešenje Klad- nika izvršilo le pri živem stanju. Da bi se pokojnik sam zabodel in se še nato obesil, nikakor ni mogoče. Ljudje so začeli govoriti in ljudski glas je osumil Lamuta Ignaca za ubijalca. Začeli so govoriti, da je pač edino Lamut imel interes, da je spravil na drugi svet hlapca Kladnika, s katerim sta služila pri istem gospodarju. KladniJcu Alojzu, ki je bil pri hiši dolgih 17 let, je gospodar obljubil za njegovo zvestobo in pridnost nagrado, ljudje so celo govorili, da mu je obljubil polovico posestva. Lamut, ki je bil pri hiši le dve leti, je začel ljubezensko razmerje z edino Pačnikovo hčerko Marijo. Zaradi tega so se začele širiti med ljudmi razne govorice, češ, da se je Lamut s tem, da je ubil Kladnika Alojza, rešil sogospodarja. V nedeljo, to se pravi tistega usodnega dne, ko je izginil Klaclnik, je Pačnik dal pozvati k sebi Mavherja, Lamuta in Švaba, da bi naredil testament, ker je pač čutil, da bo kmalu umrl. Vpričo teh je izročil svoje posestvo edini hčeri Mariji. Vprašal je tudi po Kladniku Alojzu, katerega pa seveda ni bilo. V testamentu mu je izgovoril dosmrtno stanovanje, hrano, obleko in oskrbo, razen tega še 2.000 din v gotovini. Obdolženi Lamut Ignac je priznal, da je imel z domačo hčerko že dalje časa ljubezensko razmerje, celo, da sta se dogovorila, da se bosta po smrti njenega očeta poročila. Zaslišanih je bilo 2t prič. ki so skoraj dosledno enako pričale, da je bil obdolženec dalje časa bolan, da je bil v celjski bolnišnici, odkoder se je vrnil neozdravljen. Hodil je doma z berglami in opravljal lahka domača dela. Usodne nedelje je na vse zgodaj odšel opravljat živino k svojemu bratu Lamutu Ivanu, za kar ga je prejšnji dan brat naprosil. Obdolženec ka.kor tudi priče zatrjujejo, da je oslal obdolženec tam ves čas do 9 in prav tako je izpovedala Pačnik Katarina. Ko se je vrnil domov, je bila hčerka Marija že doma. Ignac se je obril, šel v sobo in sedel na peči do lt dopoldne. Hčerka je stopila v očetov »štibelc«, odkoder je sJišal obdolženec, da sta se pogovarjala o bolezni in o testamentu. Lamut je danes na sodišču odločno zatrjeval, da je to nedeljo prvič slišal o testamentu. Da Lamut Ignac zločinskega dejanja ni storil, dokazujejo priče, ki so izpovedale, da je bil Ignac že dalje časa bolan, da je hodil z berglami, iz česar sledi, da nikakor, ni mogel zabosti veliko močnejšega Kladnika Alojza in ga nato celo dvigniti in obesiti. Prav tako so zatrdile priče, kakor tudi Pačnik Marija in hčerka, da med hlapcema ni bilo nikdar kakšnih prepirov, zaradi katerih bi prišlo do take tragedije. Sodišče je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Lamuta Ignaca, smatra pa za dokazano, da se Kladnik Alojz ni saim obesil ter da je treba ubijalca še iskati. KINO ,.SLOGA" — predvaja veselo la zabavno komedijo Telefon 27-30 AMIGO Lawrence Tlbett, na|bolj61 bariton sveta poje dlvne ftiagerje ln operne arije - Najnovejši žurnal prinaša poset mmlstr. predsednika dr. Stojadinoviia ▼ Rimu ln oogreb hrvaškega vladi ne dr. Baueria v Zagrebu PREDSTAVE ob 10.30, 16., 17., 19., ln 21. url Skladatelj dr, Schtvab odlikovan Celje, 18. decembra. Danes dopoldne je bila na okrajnem načel-stvu v Celju izredna slovesnost. V okrašeni sobi se je zbralo vse uradništvo okrajnega načelstva, ki je čakalo sivolasega gospoda višjega zdravstvenega svetnika dr. Antona Schwaba. Okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec je v prisrčnem govoru pozdravil odličnega slovenskega skladatelja in z lepimi besedami orisal bogato življenje našega odlikovanca. Dr. Anton Sclmab je bil rojen leta 1868. v Sv. Pavlu pri Preboldu. Od 1. 1895. do 1897. je bil privatni zdravnik v Sv. Pavlu in na Vranskem, od 1. 1897. do 1925. pa okrajni zdravnik na Vranskem in v Celju. Kot zdravnik je g. dr. Schwab prvi začel uporabljati serum pri zdravljenju da-vice in uspešno zatrl 1. 1913. epidemijo tifusa, 1. 1921. pa epidemijo črnih koz. Od 1. 1925. do 1936. je bil dr. Schvvab okrajni sanitetni referent pri okrajnem načelstvu ▼ Celju. G. dr. Schwab je markantna osebnost. Ne poznajo ga samo po domovini, zaslovel je že izven naše države. S svojimi poljudnimi znanstvenimi razpravami in z neštetimi predavanji medicinske stroke, tridesetletnim brezplačnim zdravljenjem naših dijakov, z vestnim, iniciativnim in požrtvovalnim delom kot sanitetni okrajni referent si je dr. Schwab pridobil veliko število prijateljev. Med vojno je kot šef rekonvalescentnega zavoda v Sv. Juriju učil vojake, ob prevratu pa je izvrševal nabore za Maistrove borce. Bil je vedno pobornik slovenstva in se niti v najtežjih časih ni sramoval slovenske misli, ki jo je gojil v srcu. Kot vnet in dober pevec je vzljubil slovensko pesem, ustanavljal je pevska društva in sam vodil pevske zbore, za katere je skladal cerkvene in posvetne pesmi, ki so ponarodele. Kdo ne pozna imenitnih skladb: »Dobro jutro«, »Zlata kanglica«, »Slanica«, »Oj, dekle, kaj si tak' žalostno« in še mnogo drugih, ki jih pozna danes že vsaka hribovska slovenska vas. Prelepa skladba »Ave Maria« pa je ponesla ime slovenskega skladatelja dr. Antona Seli vaba preko mej naše domovine. Pevski zbor Glasbene matice je žel zanjo na turneji po Franciji 1. 1925. najlepše uspehe in priznanje. Isti zbor je nastopil s Schvvabovo skladbo »Ave Maria« tudi v filmu in pel na gramofonske plošče za institut Phone-tique na univerzi v Parizu. Povsod, kjer je naš odlikovanec deloval, se je pokazal zvestega sina svojega naroda in tudi tedaj, ko za javnega uslužbenca ni bilo baš priporočljivo in mu ni prineslo časti, ne priznanja, če je priznal, da je Slovenec. Kako je dr. Schvvab priljubljen, je pokazalo ravno današnje slavje na okrajnem načelstvu, kjer se je zbralo vse uradništvo in skupno z gospodom načelnikom Čestitalo odlikovancu. Solze so stopile navzočim v oči, ko je okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec izročil dr. Schwabu visoko odlikovanje kr. vlade, red sv. Save III. stopnje. Tako je dobil dr. Sch\vnb izraz priznanja za veliko zasluge tudi na najvišjem mostu. Odlikovanec je bil tako ginjen, da so vzkipele iz dobrega srca le besede zahvale V imenu Celjskega pevskega društva je čestital odlikovancu g. prof. Fink. Čestitkam se pridružujemo vsi Celjani. Zaslužnemu možu čestita danes vsa Slovenija;> odlikovanec pa je upravičen reči s pesnikom vodui-kom: »Dovolj je spomina, me pesmi pojo!« 15 tet urejevan;a »Slovenskega Pravnika' Pomembno, pa tiho obletnico proslavlja te dni društvo »Pravnik«. Letos je namreč poteklo 15 let, odkar urejuje glasilo društva »Slovenski Pravnik« univ. prof. dr. Rudolf Sajovic, ki je to uredništvo leta 1922 prevzel od bivšega dolgoletnega urednika dr. Danila Majarona. Dr. Rudolf Sajovic je usmeril slovensko pravniško glasilo na nova pota pravne prakse ter se je prav pod dr. Sajovicem posrečilo, da je slovensko pravniško glasilo mnogo doprineslo k zgraditvi naše pravne kulture. Mnoge načelno važne razsodbe so bile objavljene v »Slovenskem Pravniku«, ki so služile tudi kot zgled tako v Sloveniji, kakor v drugih krajih države. Dr. Rudolf Sajovic se je mnogo in požrtvovalno trudil, da je zmogel to ogromno delo. Univ. prof. dr. Sajovic je bil več let kasa-cijski sodnik Stola sedmorice odd. B v Zagrebu, pred tremi leti upokojen, nato pa je prevzel predavanja na ljubljanski univerzi za civilnopravni postopek. Letos je dekan juridične fakultete. Pod njegovim 15-letnim vodstvom se je »SI. Pravnik« razvil do zavidljive višine, ki se more tekmovati z vsakim podobnim tujim glasilom. Snoči so mu slovenski pravniki pod predsedstvom univ. prof. dr. Metoda Dolenca priredili častni večer, ki so se ga udeležili odlični člani in predstavniki oblasti. Poklonili so mu akvarelno sliko: pravno alegorijo, delo prof. A. G. Kosa. G. dr. Sajovicu želimo, da še v naprej tako uspešno deluje za razcvet slovenske pravniške znanosti, kakor je do zdaj. Kot vedno najlepša darila za dame in gospode nudi Spec. parfum. „Vcnust-, pred gi. pošto Zadoščenje bivšemu slovenskemu županu V Celju, dne 18. dec. Danes ob 8 dopoldne je bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem pred sodnikom poedincem g. dr. Lobetom razprava proti 31 letnemu Goležu Jožefu, posestniškemu sinu v Slatini pri Ponikvi. Golež je dolžil bivšega župana Žličarja Franca, da «i je v letu 1926 pridržal 2000 din, ki jih je nakazalo veliko županstvo mariborske oblasti kot i>od-poro za škodo njegovemu že umrlemu očetu. Sodišče je ugotovilo po pričah in spiskih banske uprave, da se je podpora točno in v redu izplačala. Za nesramno kleveto je sodišče obsodilo Goleža Jožefa na 2 meseca strogega zapora, na 500 din denarne kazni in še 250 diu sodnih stroškov ter povračilo stroškov za dvomesečni zapor. Na pod-i«gi izpovedb zaslišanih prič je razvidno, da je bil g. Žličar 10 let župan v občini Ponikva in da je znano, da je g. Zličar bil vzoren župan, saj je prejel za svoje nesebično in pošteno občinsko poslovanje in vestno gospodarsko vodstvo v občini odlikovanje z najvišjega mesta. Odlikovan je bil z redom sv. Save V. stopnje. Zivkovičev režim ga je 1. 1931 po zaslugi njegovih ožjih političnih prijateljev brez vsakega povoda razrešil ter je moral občinsko poslovanje v teku 12 ur izročiti novemu županu. Ako bi mu takrat dokazali le 50 par poneverbe pri občinskem gospodarstvu, gotovo bi ga bili križali. Za svojo poštenost pa je moral danes iskati zadoščenja pri sodišču, kjer ga je tudi dobil. KOVINE! Malo Vima na mokro krpo — za aluminij se vzame suho — in jedilni pribor in lonci bodo ble- v v v . • i scece cisti! Na skrivnosten način izginil Ali je postal vpokojeni železničar Ivan Kancler žrtev zločina? Maribor, 18. decembra. I Iz Črešnjevca pri Pragerskem nam poročajo o ' zagonetnem dogodku, ki razburja tamošnje prebivalstvo. Dne 4. avgusta je namreč izginil od doma vpokojeni železničar Ivan Kancler iz Leskovca pri Pragerskem. 22. septembra, torej 48 dni potem, ko je Kancler neznanokam odšel, pa je prijavil ta slučaj orožniški postaji na Pragerskem Kanclerjev zet železničar Leskovar Jožef iz Črešnjevca. Na Slovenci v Zagrebu Zagreb, 17. decembra. Ob smrti zagrebškega nadškofa t Antona Bauerja. ki pomeni veliko izgubo za hrvatske katoličane, smo 6e tudi zagrebški Slovenci oddolžili spominu prezaslužnega pokojnika. Zastopniki »Slomškovega prosvetnega društva« in »Danice« so ob tej priliki izrazili 6voje sožalje in 6e poklonili telesnim o6tankom pogumnega bojevnika za božje kraljestvo in človeške pravice med hrvatskim narodom. bitev verskega življenja v 6Voji škofiji. Na dan pogreba, 13. dec., 6ta 6e obe imenovani društvi po svojih članih udeležili pogrebnih slovesnosti. V sprevodu 60 nesli velik venec 6 slovensko troboj-nico, ki 6ta ga darovala »Slomškovo pro6V. društvo« in »Danica«. Za vencem, ki je bil med najlepšimi v sprevodu, sta šla predsednik »Slomškovega pro6v. društva« sodnik Rant Al. io podpredsednik Gre-gorič J. ter lepo število članov in članic; »Dani-carji« pa 60 šli v sprevodu med drugimi akademskimi društvi. Med drugimi dogodki iz našega življenja moramo omeniti Miklavževo nedeljo, ki nam je prinesla mnogo razvedrila in veselja. Jeronimska dvorana, ki je bila topot zares nabito polna, je kar odmevala od 6meha, ki so ga 6ejali z odra spretni Slomškovi igralci. Najbolj je vžigal Pecigusov stražnik, ki ga že dolgo nismo videli v tako prilegajoči se vlogi. Pa tudi drugi igralci so bili dobri in je vsak po 6voje pripomogel k uspehu. Ce bi bila igra sama boljša, bi bil učinek še večji. — Tudi sv. Miklavž, ki smo ga sprejeli v Gajevi ul. 4/II., nam je poleg 6vojih darov natresel mnogo dobre volje. Miklavža in njegovo spremstvo je z lepo deklamacijo pozdravila Kramarjeva Angelca, ki jo je Miklavž nagradil za pogumni nastop. Pa tudi mnogo drugih je Miklavž letos lepo obdaroval, zlasti igralce in pevce (igralke in pevke seveda tudi!). Pripomniti pa moramo, da se je k Miklavževemu prihodu nagnetlo kar preveč ljudi, ki se nikakor niso dali umiriti; to je močno motilo 6icer lep Miklavžev večer. Tudi osmi december — praznik Marijinega brezmadežnega spočetja — smo pri sv. Roku primerno praznovali. Med sv. mašo 60 peli naši kat. akademiki »Daničarji«. Najlepši prizor pa je bil, ko so skoraj vsi akademiki in mnogo drugih vernikov pristopili k sv. obhajilu. To je vsem zelo imponiralo in napravilo na vse najgloblji vtis. Želeti bi bilo. da bi študentje v tako lepem številu pogosteje hodili k sv. Roku. V nizu prosvetnih večerov »Slomškovega prosvetnega društva« 6ta bili v zadnjem času dve predavanji: 8. dec. je govoril sodnik g. Kokalj Jože o slovenstvu. V izklesanem govoru je podal prerez zgodovine slovenske narodne, verske in kulturne miselnosti in nakazal nekaj pogledov v bodočnost. Po predavanju 60 »Daničarji« pogumno zapeli »Slovenec sem!«. V nedeljo, 12. dec. pa ie predaval g. dr. J. Koren o strupenih plinih. Predavanje je bilo združeno z lepimi ekioptičnimi slikami, ki so mnogo pripomogle k razumevanju te grozotne snovi. V ponedeljek. 13. dec je minilo 30 let, odkar je prvič nastopil v gledališču Josip Križaj, današnji prvak zagrebške opere. Odlični basist Križaj je Slovenec pa mu ob 30-letnici umetniškega dela m ob 50-letnici življenja tudi mi prav iskreno ča-6titamo! BreHce Občni zbor. Redni občni zbor Prosvetnega društva v Brežicah bo v nedeljo, dne 19. decembra ob 15. v društveni sobi v samostanu Vabimo člane in prijatelje, da se občnega zbora udeležijo. Votle so že zopet močno narastle, tako Sava kot Krka. V noči od arede na četrtek, kakor tudi ves dan v četrtpk je zelo deževalo. Komaj je minila ena poplava, je že zopet druga. Sava je lako nnrastia, da je preplavila cesio pri Mostecu meu Brežicami in Dobovo, tako da ni mogoč promet. podlagi prijave so ga začele oblasti iskati, vendar je bilo vse iskanje zaman. Leskovar je ob priliki prijave dejal, da se je odpeljal Kancler na svojem novem kolesu, katerega je kupil marca meseca v trgovini Lužnik na Pragerskem. Odnesel je s seboj tudi 1500 din gotovine ter vse svoje dokumente. — Zanimivo je. da je trgovka Lužnik prejela žo dno 8. avgusta kolo, katerega je prodala Kanclerju; poslano ji je bilo iz Ljubljane brez vsake navedbo, zakaj ga vrača Lužnikova je po prejemu kolesa čakala še kakih 14 dni, misleč, da se bo Kancler zopet javil ter prišel po kolo, poleni pa je poklicala Kanclerjevo ženo Veroniko ter ji povedala, da je dobila kolo njenega moža iz Ljubljane. Kanc-lerjeva je odgovorila, da je mož odšel od doma, kakor je že večkrat napravil, ter se l>o že zopet sam vrnil. Zadnji čas se je začelo mod ljudmi govoriti, da je postal Ivan Kancler žrtev zločina. Zaradi tega so orožniki dne 16. t. m. napravili v neki hiši hišno preiskavo. Med zloženim opranim perilom so našli dve srajci, na katerih so poznajo sumljive lise, kakor da bi izvirale od krvi, ki je bila potem slabo sprana. Obe srajci so orožniki zaplenili ter so ju poslali v preiskavo. Obenem so poizvedbo ugotovile, da ni imel Kancler namena due 3. avgusta pobegniti od doma, ker je imel mlatiče, polog tega si je naročil še za naslednje dni kosce ter je tudi naprosil sina, naj bi mu prišel 4. avgusta popravljat svinjake. Orožniki nadaljujejo a preiskavo, za katere izid vlada med ljudmi izredno zanimanje. Božično darilo ki ga bo vsak vesel, jc dober radijski aparat. Priporočamo zlasti štirielek-tronski super TELEFUNKEN T 55 A za- ki Vam nudi vse, kar od kvalitetnega aparata htevate. Stane pa le Din 4500. JI •V Radio' reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Mikloiiieva c. 7 Teleion 3190 NB. Naša trgovina je danes cel dan odprta. Kupcem z dežele povrnemo stroške za vlak. Ljubljanske vesli dne 19. decembra 1937. Gledališče Drama: Nedelja, 19. decembra ob 15: »Sim-kovi«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Beraška opera. Izven. Znižane eeue od 22 din navzdol — Ponedeljek, 20. decembra: >Pesem s ceste« Red A. — Torek, 21. decembra: Zaprto. — Sreda. 22. decembra: »Svedrovci« (Fric-frac). Premiera. Premierski abonma Opera: Nedelja, 19. decembra ob 15: »Amo-conke.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Manon.< Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostuje ga. Zlata Gjungjenae. — Ponedeljek, 20 decembra: Zajeto. — Torek, 21. decembra: »Vesela vdova.< Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostuje ga. Zlata Gjungjenae. €», ir-tm it a a 'n VH'*> kar rabite za dobro 0»illS-H^I smuko, dobite pri tvrdki Kolb Predalu, Ljubljana. Kongresni trg 4 Prireditve in zabave »Revček Andrejčeke ztu$ m i i fo; domače, $(oven$fio mit o! Barjansko okrožje ZFO poziva vse v to okrožje Včlanjene odseke, da se sigurno udeleže okrožnega »ostanka na Prescrju v nedeljo, dne 19. t, m. ok 4 popoldne. Šmaraogorsko okrožje — jutri, v ponedeljek ob 20 v šišenskem samostanu seja. Na dnevnem redu važni sklepi. Vedno l epo ostriženi in dobro obriti so gospodje, ako posedajo brivnico Aleksander Qiud Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Malica) Cerkveni vestnik Ul. kongregacija v Lichtenihurnu iskreno vabi svoje članice na božični sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. decembra ob 7 »večer. Pridite vse! Kino Kino Kodeljevo, tel. 31-62. Danes ob 17 in 20 in jutri ob 20 »L" Equipage« (Annabella) in »Skr- SmuCarju ali smučarki napravite naj večje veselje, če jim kaj kupite za božič pri tvrdki Kolb Predali! , LJubljana, Kongresni trg 4 janček poje« (Martha Egert, Hans Sonker). Ob 15 »L'Equipage« — znižane cene! Marta Eggert, elavna pevka Vam bo zapela danes ob 4, 6 ln 8 zvečer v zvočnem kinu Vič, in sicer v prekrasnem filmu »Koncert na dvoru«, ki prekaša po svoji lepoti vse dosedanje filme, l meša božična prodaja po zelo znižanih cenah Vam nudi veliko izbiro damskih plaščev in oblek. Za gospode suknje, površnike, obleke ^ # > v in smučarske drese faltlltC 00 V^Ca I Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl. Dvorakova ul. 3, tel. 24-07. 1 Trgovina krzna Srečko Lapajn« )• preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4. 11. nadstropje. Telefon 37-37, Dvigalo na razpolago. Vhod u pasaže. 1 Garderoberji imajo tudi prav. Na opazko o neredu ▼ garderobi uaiouske dvorane so nam unionski garderoberji poslali obširno pojasnilo, iz katerega posnemamo, da je tega krivo predvsem nedisciplinirano in nevzgojeno ljubljansko občinstvo, ki prihaja kar po 10 in 15 minut prepozno. Koncert APZ je bil že razprodan in so garderoberji s strahom pričakovali naval na garderobo. Občinstvo je štele nad 2000 obiskovalcev, ki bi hotelo biti hkrati pri garderobi. To seveda ni mogoče, zlasti če je vreme takšno, da mora garderober prsvzeti od vsakogar plašč, klobuk, dei-nik, snežke in Se kakšne druge drobnarije, vse seveda premočeno. V garderobi nastane celo jezero. Ob koncertu APZ jc delalo v garderobi 11 ljudi, več pa jih sploh ni bilo mogoče postaviti v ozke garderobne prostore. Za garderobo je bila določena tudi cela stranska dvorana v prvem nadstropju pred belo dvjrano ter garderoba pred restavracijo. Kljub temu pa je v garderobah res nastala gneča. Garderoberji so se trudili ter delali veS kakor človek v običajnih razmerah sploh zmore, nisepa zmogli v trenutku odpraviti vsega navala občinstva, ki je po zaključku koncerta vdrlo v garderobe. Garderoberji niso bili proti Prekrasno, trajno in nad vse presenetljivo darilo za Božič so edinstvene te VVI1¥AH OBLEKE** zimske suknjo, moške obleke, damski plašči priznane kakovosti po tovarniških nedosegljivo nizkih cenah, pri nas kupujete iz prve roke TIVAR OBIEKE - fil. zaloga ANTON BRUMEC. Ljubljana. Prešernova ulita 54. nasproti gl. poSle Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7; t ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Najdeno je bilo nekaj denarja v pasaži Aleksandrove ceste. Izgubitelj dobi denar nazaj pri Luko-žiču Francu, Svabičeva ulica 15-1, soba 45. Božiček pri Lesjaku Kadar si katerakoli ljubljanska dama *a£elj ogledati si najbolj nove modele pariške, dunajske in druge mode, ali kadar ljubeznivi gosjiod soprog preudarja, kaj naj svoji ženici kupi za god. tedaj jo oba mahneta ponavadi v zadnjih dveh letih k tvrdki V. Lesjak v Čelenburgovo ulico. Ta tvrdka je postala med kupujočim občinstvom zelo priljubljena, saj ima na razpolago obširno zalogo vseh modnih predmetov, predvsem rokavie, nogavic, ogrinjal, damskega in moškega perila ln drugih predmetov, katere znajo ceniti predvsem ljudje s finim čutom za modo in fineso. Tvrdka V. Lesjak se je posebno postavila sedaj s svojo božično izložbo. V izložbi so na ogled občinstvu krasni predmeti najbolj izvrstne kvalitete, tako da niti oko najbolj razvajene ljubljanske dame ne b) našlo na njem pikice za grajo. V božičnem razpoloženju je urejena tudi trgovina. Dehteče smrekove vejice vzbujajo v trgovini čar pravljice, o kateri sanja sleherna dama. To podjetje gre s toko.-n časa in stremi, da se udaja sodobnemu okusu. Pompozna reklama ne zaleže več temveč mnogo bolj izbira ? kakovosti in v umet-uiškem podajanju 6proti se proizvajajoče mode. Sodobni kronisti morajo ugotoviti, da je tvrdka V. Lesjak na vsak način na višku, kar ljubljansko kupujoče občinstvo tudi priznava. Božiček se je za ljubljanske dame naselil pri tvrdki V. Lesjak I Tu je doma nevsiljiva eleganca, prvovrstna kakovost. tu se zbirajo dame in gospodje, ki kupujejo, da bi za božička kaj podarili. Pročelje in vso tvrdko je opremil odličen arhitekt, kar priča za dober okus podjetnika. Postrežba ni vsiljiva, temveč vljudna Tvrdka V. Lesjak je zadnji dve leti t Ljubljani zaslovela po kakovostnih predmetih in po svojih zmernih cenah. Za božič priporočamo občinstvu to tvrdko, zlasti tistemu občinstvu, ki si želi res lepo in fino blago. nikomur neprijazni Nikakor ni umestna javna graja unioiiskih garderoberjev, ki ob takih prilikah store vse. temveč je to treba pripisati le nediscipliniranosti ljubljanskega občinstva, ki naenkrat navali na garderobe, je nestrpno, Se bolj nestrpno p« je, kadar po prireditvah odhaja iz dvorane. 1 Biljardisti! Novi biljardi v kavarni Tabor! i Kakšno naj bo božično darilo, ki ustreza vsakomur v radost in veselje. Vas pa ne bo občutno bremenilo? Tivar obleke so edino darilo, ki vsakega presenetljivo razveseli in je v trajen spomin. Soprog daruje soprogi, soproga daruje soprogu in starši 6eveda svojim ljubljencem, otrokom. Dobili smo v to 6vrho velikansko pošiljko mo&kih oblek, zimskih sukenj ic damskih plaščev itd_ prekrasni moderni kroji, visoke kaikovostne vrednosti po n« ših znanih nizkih cenah. Pridite, v Vašo korist Vam bo. V nedeljo, 19. t. m., ves dan odprto. — Tivar ohieke: Anton Brumec, Ljubljana, Prešernov« ul. 54. nasproti glavne pošte, Najnovejši vzorci sa gospode lončar - m§M - Stare modna manutaktura rronCiShansho Dodilhe Srebrnlna """^gšP^ Zlatnina t veliki isbiri pri H. SUTTNER, L|ubl)an« S Fre6era«ra al • palag (L patta liblittin imilili t e • a t fet 1 Slovesna maša zndtišnic« povodom 100-lemice rojstva prezaslužnega reformatorja cerkvene glasbe in slovenskega skladatelja Antona Foereterja bo jutri, na njegov rojstni dan, ob 7 v cerkvi M. B. v Križankah. Izvaja se Missa pro defunetis v D., zložil A. Rihovekv 6 eprenilievanjem instrumentov. Graduale io 6ekvenca zL St. Premrl. Ltbera me Domine zL A. Stadler • J. Polzer. I V počastitev spomina pok. gospo Serafine Poscb daruje za slepe otroke v Kočevju rodbina Veucajzova v Ljubljani 150 din. Bog obilo povrni! 1 V razstavi bratov Šubieev vodi danes ob enajstih b Marijan Marolt. 1 Občani, ne pozabite revežev. ko boste voščili svojim prijateljem vesel božiči Vse ljubljanske trafike prodajajo mestni socialni kolek po 50 par in I din Na vsako voščilo nalepite š« mc6tni socialni kolek, da bo letošnje božično dopisovanje v znamenju socialne pomoči. Vsaj za božič naj bi letos Ljubljančani enodušno odprli srce onim, ki so pomoči potrebni. Z nakupom mestnega socialnega kolka pomagate podpirati ljubljanske reveže, kajti done* kolka se bo porabil te za pomoči potrebami. 1 Svila. Tjrrševa cesta 50, je dobila veliko izbiro najnovejših vzorcev, primernih za krasna božična darila. I Tkalnica preprog >Mekka«, Sabotira, pride meseca januarja v Ljubljano ter bo napravila razstavo svojih dobro znanih in lepih preprog Originalni perzijski vzorci Izdelava in cena brez konkurence. Prosimo, rezervirajte vaš nakup. Mi vas pravočasno obvestimo, kje in kdaj bo razstava. Maribor m Izplačevanje pokojnin t Mariboru, Državna uprava že celo leto a hvalevredno pravočasnostjo nakazuje postnim uradom potrebne zneske za izplačevanje j>okojnin. Upokojenci pa se kljub temu pritožujejo, da v teh 12 mesecih nieo niti enkrat vsi dobili pravočasno izplačanih svojih prejemkov, temveč vedno z večdnevnimi zamudami. Poštni urad se izgovarja, da ne zmore dela, ker ima premalo osebia. To pa bi odpadlo, če bi dostavljali pokojnine tudi vsi navadni pismonoše, kakor se to odgaja tudi drugod. Na t* način bi se dostava pokojnin lahko v enem dnevu izvršila. Tako pa je le tu in tam dobilo nekaj pismonoš kakšno malenkost za dostavljanje, ostali pa nič. 1. novembra eo navadni pismonoše pridno raznašali pisma, denarni raznašalci pa eo imeli prostor in vsi upokojenci so ostali brez prejemkov ter aieo mogli obiskati niti grobov svojcev, ki počivajo w drugih krajih. Tudi na državni praznik 1. decembra so uj>okojenei ostali bre» pokojnin. Naj bi se v novem letu preuredila dostava pokojnin, da ne bi bilo več teh upravičenih pritožb. ZEISS PUHKTAL OČALA so najtepi« botltne darilo Samoprodaja E. PETELN. dipl. optik. Maribor Grajski trg m 8mrt inanega restavraterja. Na Aleksandrovi cesti 18 je umrl včeraj dopoldne g. Anton Etner-šič, lastnik restavracije »Pri slonu«. Pokojnik je dosegel starost 61 let Bil je eden najliolj znanih mariborskih reatavraterjev in gostilničarjev. Njegova restavracija je uživala vedno najboljši sloves, on sam pa je bil priljubljen pri svojih gostih za radi svoje vedno vedre in Segave narave. Bil je velik dobrotnik revežev in dobrodelnih organizacij, ki niso nikoli zaman trkale na njegovo dobro ln plemenito srce. Pokojnik zapušča vdovo in enega otroka. Pokopali ga bodo v ponedeljek, 20. t. m. ob pol 4 popoldne na pobrežkem pokopališču. Bodi mu ohranjen spomin, žalujočim 06talim naše iskreno sožalje! m Boiičnlca tekstilnih delavcev. Delavska godba tekstilne tovarne Ebrlicb priredi danee popoldne ob pol 2 t gostilni Achtik na Tržaški cesti bo-žičnico, pri kateri bo obdarovauih 8y0 delavskih otrok. Požrtvovalnost in dobrodelnost tekstilnih delavcev Ehrliuhove tovarne je vsega priznanja vredna!' fKntnSPlA madraee, žične vložke, železne If&UlInllll« zloil|lve iQ otroške postelje iiiiiiiiiiiiiiuiiimiinmiiimi oud< najceneie »0BNo v A« - F. Novak. Maribor. Jurfileva 6 m Kam i mesarskimi stojnicami Zaradi regula-eije Glavnega trga, ki se vrši tudi » zimskem ia.ni, je postala nujna potreba, da ee že sedaj misli, kani bi se premestile mesarske stojnice do tedaj, ko bo zgrajena nova tržnica. Zadruga mesarjev in preks-jevalcev se je obrnila s pismeno vlogo na mestno občino ter je predlagala razne prostore, kjer bi se namestile začasno te stojnice. O tej važni zadevi je razpravljal dne 16. t. m. mestni tržni odsek pod predsedstvom podžupana Zebota. Po daljši razpravi se je soglasno sklenilo, da se da mesarjem na izbiro, ali se odločijo za postavitev stojnic na sedanjem prostoru špeharjev na Vojašriiškem trgu, ali pa si izberejo prostor v Strossmajerjevem drevoredu, ki bi bil morda še najprikladnejši. Če se mesarji odločijo za Vojašnižki trg, jiolem pridejo špeharji v Stros9majerjevo ulico. Obenem z mesarji se preselijo tudi prodajalci zelenjave v njihovo bližino, da ne bo treba iskati goejiodinjam enih in drugih po raznih ulicah. Predlog, da bi šli mesarji v VVildenrainerjevo ulico, je bil odbit, ker tam ni prostorov za shranjevanje stojnic in šotorov. Premestitev stojnic se bo izvršila šele na spo. mlad, ko se začno regulacijska dela na Glavnem trgu s polno paro. m Rokavice, nogavice, Ribnrič, Rotovi m Ljudsks nniverza. Jutri v ponedeljek ho zadnje pnedbožično preduvanje. Docent dr. ing. Anton Kube!) iz Ljubljane bo predaval »O najbolj po gostih vzrokih letalskih nesreč«. m Fantovski odsek Maribor II. Ima v ponedeljek ob 8 zvečer redni fantovski sestanek v običajnih prostorih. Udeležba obvezna. m »Miklova Zala«. Ljudski oder ponori drev;„ 4 m Trajne bcMtno darilo je re« ia dobro ldo««„ pri Grajskem urarju kupljena nra. ni Nov inženir. Na tehnični visoki 5©Ji v PragS je bi! diplomiran za strojnega inženirja g. Hinko Pogačnik, «in industrije« g. Pogačnike v Rušah, časti ta mol m Kožuhovino i veliki izbiri hi strokovne izdelava pri Semku, krznarju, Gosjioska ulica 37, m Avtobus-jubilant Prvi MAN-avtobu« mariborskega mestnega avtobusnega prometa, bi obratuje na progi Maribor-Celje, je te dni prevozili svojih 100.000 km. Najboljše spričevalo za eolidnoei motorja in karoserije je to, da ni bilo dosedaj potreba izvršiti na vozu niti najmanjšega popravila. ni Zimsko perilo in pletene jopice najceneje pri »Lia«, Aleksandrov* 19. Valita i t b i r a klaga CESKI MAGACIN vedno najnovejia. Ulica X. oktobra, vo^a Barvan**« m Napredovanja v majristratnj alužbi. Na tajni seji mestnega sveta v petek večer so ee obravnavali med drugim tudi personalne zadeve magistralnih uslužbencev. Napredovali eo v občinski službi: vodja mestnega gradbenega urada ing Josip Baran, vodja socialno političnega oddelka Anton Brand-ner, mestni blagajnik Franc Gabrovšek, magistrat-na uradnica Pija Golee, magistratu) uradnik Franjo Tužak, upravitelj mcetnega kopališča Benrik Zori, mestni sluga Jakob Kuster. LORENZ. RADIO 1938 po 200 din mesečno dobite pri Beienlki, radio tehniku. Vttnnjska ui. 17-1. Popravljam vsakovrstne radn aparate, ■ Se priporočam! m Smrt kosi. V cvetju 22 let je umrla na Tr-iaškj cesti 1 na Pobrežju soproga lesnega manipu-lanta gospa Josipina HabjaniŽ — Ob bregu 16 jo ugrabila smrt 82-letno zasebnico Joiefo Sparovic. — V bolnišnici je umrl 50-letni komorni sluga Josip Erhard. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Konjice Svetila jim večna luči m BOŽIČNE POTREBŠČINE najceneje v Cirilovi! nn Damtke torbice, denarnice, listnic«, kov-iegi — primerna darila, najceneje pri M. Sterbaln, Meljska 2 — Trg Svobode 0. m Vsem dobrotnikom, ki m i darili in sodelovanjem pomogli do prav lepo uspele Miklavževe obdaritve revnih šolarjev v Kamnici, se naj topleje zahvaljuje šolsko vodstvo. m Okraske boiičnega drevesa, kandite, foko lado, kekse, likerje, vino, slivovko, rum, konjak in vsakršno delikateso priporoča L. Uhler, delikatesna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Vesele božične praznike bodete praznovali, če kupite purane, polnijo, kapune. race, gosi v trgovini šjiecerije Trav san. Mar bor. Stdna ul (a 2 GMsIi&fce Nedeljo, 19 de«., ob 15: »Revizor«. Znižane cene. — Ob 20: ^Najboljša ideja tete Olge«. Znižane cene. Zadnjikrat. Ponedeljek, 21. dec.: Zaprto. Torek, 22. uee.. »Pou Ui goro zeleno«. Red B. „Vsah dan v zarji novi naši zažare vrhovi..." V nekdanjem Aljaževem kraljestvu G. Rabit je obenem tudi velik turist: bil jo na vrhu Triglava nič več in nič manj kot 248 krat Gotovo svojevrsten rekord! O svojih doživljajih iu spominih gospod RabiČ prav rad pripoveduje, samo če je prepričan, du ni blizu nikogar od ^caj-tung-.. »Ne sme se nič pisati o tem — šele po moji smrti« — mi je ponovno zabičal. Kljub temu pa upam, da se bova pogodila za lo stvar še pred smrtjo ... ... gorenjski Ob poti, ki vodi v dolino Kot in Krmo, stoji v Mojstrani hiša, kjer se pravi s Pri Upniku . Tu živi mož, ki mu bo kmalu 90 let. Je to Jože Košir, ki ga pozna ali ga je vsaj poznala nekoč vsa Gorenjska. Dočim se more o g. Rabiču reči, da je živi lovski leksikon, se more trditi o g. Koširju, da je živi gorenjski leksikon. Ce ga dobiš dobre volje iu če pride k temu še tradicionalni »frakelj«, začne vreti iz dobrega Jožeta vsa najzanimivejša gorenjska zgodovina zadnjih desetletij: dobro se spominja, kako je stekla železnica od Jesenic do Trbiža, ve za vse važnejše dogodke, ki so v zvezi bodisi s krajevno mojstransko ali pa gorenjsko zgodovino sploh. Bil je ustanovitelj požarne brainbe v Mojstrani, večji del svojega življenja je bil občinski odbornik; kot zastopnik svetovno znane in še sedaj obstoječe čebelarske tvrd-ke Ambrožič pa je peš prepotoval ne samo vso Slovenijo, marveč tudi precej sveta, ki je sedaj pod Avstrijo in Italijo. Zlasti iz svojega čebelarskega udejstvovanja, ko sla z že pokojno lastnico podjetja »kakor sveti Jožef iu Marija rajžala po svetu«, ve povedati toliko zanimivega, da se ga človek zlepa ne naveliča poslušati. Del njegovih spominov h.) objavljen prihodnje dni v »Slovenskem domu«. Bambachov „Zfaforog" iz - Mojstrane! Kakor rečeno, je bil oče Janeza Rabiča velik lovec, zraven pa tudi velik turist. Z njim se je seznanil nemški literat Bantbach, ki je potem prav pogoste prihajal v Mojstrano ter živel navadno pod gostoljubno streho Rabičevega doma, lo je pri Palku, nasproti sedanjega hotela Triglav. Bambaeh je tako spoznaval kraj, ljudi m njih običaje. Neštetokrat sta se s pok. Rabičem Gregorjem vzpenjala po triglavskih strminah, zelo pa se je Bam-bachu priljubila tudi dolina Vrat. Tu je prebil Bambaeh tudi čas, v katerem jo napisal svoj znameniti ep »Zlatorog . ki ga je prevedel na naš jezik Fantek. Marsikateri naš lilerat, kaj šele navaden čitatelj, nima pojma, da je ta ep nastal v Bistrici (dolina Vrat) in da so vse osebe, ki nastopajo v epu, vzete iz Mojstrane. Tako je bil Der junge Trentajiiger (Trentarski lovec) prav oče živečega Janeza Rabiča. Gregor Rabič. Die blonde Jerica« je bila hči gostilničarke Katre Šmerc (ta stara in ugledna gostilna v Mojstrani še vedno obstoja), še sedaj žive štiri hčerke te Jerice, in sicer sta dve učiteljici v škofji Loki (Malči iu Poldi Jeglič), istotam sla tudi ostali dve hčerki Albina in Minka. Die kiihne Ilirtin Špela -je bila Orehovnikova Špela, ki je zaslovela po tem, da je v cokljah preplezala Stenar in Cmir, ki marsikateremu dobremu planincu še danes delata težave Bambachov Jaka pa je bil znani Gornov Jaka, ki je bil pastir v Vratih. Tako so torej vse osebe v Bambachovem »Zlatorogu iz Mojstrane, sam Bambaeh pa je živel medtem, ko je pisal ta ep, večinoma v neki lovski koči v Vratih. Moistrana - letovišče in zimovališče Na tradicionalnem smučarskem svetu Dovje - prosvetno središče Streljaj oddaljena od župne cerkve leži, raztegnjena ob svoji cesti, nekdanja Aljaževa rezidenca — starodavno Dovje. Je to verjetno najbolj sončen kraj od Jesenic pa do Rateč. Iz vasi, posebno tudi iz župnišča, kjer vzorno nasleduje v dušnem pastirstvu pokojnega Aljaža sedanji prav tako priljubljeni župnik č. g. Franc Pečarič, je krasen pogled na Triglav. Tako je lahko Aljaž kar iz svoje sobe motril vreme na triglavskem pogorju. Dovje same so se razvile v izrazito gorenjsko prosvetno središče. Agilno Prosvetno društvo, ki si je nadelo ime po Aljažu, gradi lasten dom s krasno dvorano, ki že služi svojemu namenu. V malokaterem podeželskem kraju se vrsti na odru toliko prireditev, kakor prav v dovškem Prosvetnem domu. Pa tudi v redko katerem kraju naletiš na tako dobre igralce. Tudi sicer se da sklepati, dn so Dovžani dokaj podjetni: kljub temu, da je vas manjša, kakor pod njo ležeča Mojstrana, mora vendar mladi mojstranski in okoliški rod hoditi v šolo na Dovje, ker stoji šola na Dovju; tu je, kakor rečeno, tudi sedež župnije, prednost Dovja pa se vidi celo v nazivu občine in železniške postaje. Občina in postaja nosita ime :sDovje-Mojstrana«, dasi bi človek po velikosti krajev pričakoval obratno. Po stopinjah sv. Cirila in Metoda . . . Tujec, ki z Dovjega opazuje krasen svet pod seboj, se navadno začne zanimati za osamljeno cerkvico, ki jo zagleda na vzhodni (jeseniški) strani Mojstrane. In če potem malo jiovpraša, kako in kaj je s to cerkvijo, bo slišal zanimivo povest: Ko sta šla naša apostola sv. Ciril in Metod prvič v Rim ua zagovor glede svojega delovanja, sta potovala tudi skozi te kraje. S seboj sta nosila tudi kosti sv Klementa. Ker ju je zalotil večer, sta počivala pod šotorom tu v neposredni bližini sedanje Mojstrane. Na mestu, kjer sta počivala, so postavili potem to cerkvico, ki je posvečena sv. Klementu. Verjetnost te pravljice potrjuje okol-nost, da so cerkve, posvečene sv. Klementu, oddaljene med seboj približno en dan hoda v tisti smeri, koder sta po ljudski govorici potovala sv. Ciril in Metod. Tako je postal sv. Klement mojstranSki pa-tron. Njegov god je še danes za Mojstrano velik praznik in se bere tedaj v Klemeutovi podružnici sv. maša. zanimive krajevne zgodovine, ki pa je zaenkrat ohranjena žalibog samo še v glavah posameznih mojstranskih posebnežev, ali — kakor jim pravimo — »originalov«. Dva živa leksikona: lovski... Glavni kraj nekdanjega Aljaževega kraljestva je vsekakor Mojstrana. Kako rad je pokojni Aljaž prihajal v to prijazno vas. ki je poleg ostalega tudi družabno središče dovško-inojstranskega kota. Mojstrana se lahko ponaša s tem, da so bili tu prvi jiočolki našega pravega športnega smučanja. Tu je nastal eden od prvih čisto zimsko-športnih klubov, ki slavi letos 10 letnico obstoja, tu je zrasla ena od prvih skakalnic in v Mojstrani so bih; naše prve organizirane zimskošportne tekme. Od tod so tudi naši prvi smučarski zmagovalci Prvo jugoslovansko damsko prvenstvo je osvojila naša Minca, brata Janša z Dovjega pa sta zmagovala, kjer sta se pojavila. Mojstrana nam je dala oba odlična Jakopiča, s sedanjimi tekmovalci i/. Mojstrane, to je pred vsem z vsemi tremi Klančniki (Lojze, Gregor in Karel), j>a se lahko postavlja ne samo Mojstrana, marveč tudi Zveza. Zimskošportna zveza je pač prav dala poudarka pomenu smučarstva v Mojstrani, ko tudi letos prav v tem času prireja tu zvezni tečaj za tekmovalce. Tečaj vodi Finec Fino Kuizma, Naravnost škandalozna pa je za naše smučarske razmere ugotovitev, da se tečaja doslej ni udeležil niti en tekmovalec izven Mojstra ne. Prijavil se je doslej eden iz Sušaka, a je prišlo samo pismo, dočim tekmovalca še ni. Ne vemo, na čigav račun naj pripišemo (o žalostno ugotovitev, ali na račun materialne slabosti naših klubov, ali na račun padanja zanimanja za klasično kombinacijo. Prav mojstranski smučarski lečaj nas nujno opominja, naj k smučarskemu športu pritegnemo kolikor mogoče veliko šolske mladine. Kako tn storiti? Ne s tečaji za učitelje, ki so itak sposobni za vodstvo otroških smučarskih tečajev, marveč na preprost način, kakor ga nam je pokazalo Združenje Planica: razdelilo je med šolsko deco veliko število skakalnih smuči. Posledice so se pokazale takoj, ko se je že k prvemu tekmovanju prijavilo okrog 150 malih tekmovalcev. Iz takega števila potem mora iziti kader dobrih tekmovalcev. Mojstrana je znana predvsem . kot eno najbolj obiskanih gorenjskih izhodišč za ture v triglavsko pogorje. Skozi Mojstrano vodi pot plezalce, ki se podajajo skozi krasno dolino Vrat mimo znamenitega Peričnika do Aljaževega doma in naprej v severno steno Po isti poti prihajajo turisti, ki krenejo ua Triglav od Aljaževega doma po To-ininškovi poti. Skoraj vzporedno z dolino Vrat vodita proti triglavskemu pogorju ostali dve znani dolini Kot in Krma. Ni torej čuda, če zlasti poleti skoraj sleherni dan odhajajo skozi Mojstrano številne skupine turistov, ki dajejo kraju popolnoma turistično obeležje. Mojstrana pa nudi tudi sama na sebi krasne loviščarske možnosti in je na ta način pač razumljivo, da živi zlasti poleti pretežni del kraja od tujskega prometa. Zmerne cene, izredna prijaz-nost in nekaka posplošena domačnost, vse to naveže letoviščarja, da se vedno iu vedno vrača. Enako je pozimi. Dovje in Mojstrano obdaja krasen smučarski svet, kjer snežne razmere bolj redko odpovedo. Če ni primernega snega v sami Mojstrani, je prav gotovo za smučanje primeren sneg v enourni oddaljenosti v dolinah Kota, Krme ali Vrat. Pri tej priliki moramo poudariti, da smo ponovno opazili, da so Mojstrančani pri vremenskih poročilih, ki jih pošilja v svet znani gorenjski smučarski spiritus agens, vsemu našemu in tujemu smučarskemu svetu znana Minca, prav skromni. Vremenska poročila so sestavljena točno jio stanju, kakor so vremenske razmere v Mojstrani. (To naj bo povedano zaradi tega, ker se je v nekaterih drugih krajih že zgodilo, da v kraju ni bilo pravega snega, a so bile snežne razmere v vremenskem poročilu označene kot odlične. Ko so potem prišli naslednjega due smučarji in ko o odličnih snežnih razmerah ni bilo sledu, so jih v kraju zavrnili, češ: tu sicer ni dobrega snega, je pa odličen sneg ua planini, oddaljeni samo nekaj ur ..) Ustavimo se tudi mi malo v Mojstrani, kjer nam že površen pogled v krajevne razmere in med ljudi pokaže, koliko pristnih svojsko-gorenj-skih in krajevnih posebnosti je med temi ljudmi. Vas in okolica sta poleg tega izredno bogata vele- Pogled v eno izmed treh sob hotela Triglav. dom ponesrečenih plezalcev V skritem kotu Krme. Pogled izpod Dovjega na Mojstrano in proti Triglavskemu pogorju. Mojstrana, sredi decembra. Nešteto planincev je že prestopilo prag idiličnega dovškega pokopališča. Tu se turisti radi pomude pred grobom, ki ima nad seboj v marmorno ploščo vsekane verze: »Vsak dan v zarji novi naši zažare vrhovi — Gledajo, kdaj prideš spet, ki si bil jim varih svet: naš triglavski kralj Matjaž — župnik z Dovjega Aljaž. : Z privzdignjenim vzglavjem, obrnjen proti svojemu Triglavu, počiva tu pod suho dovško rušo svoj večni počitek znanec vseh naših planincev in pevcev — župnik Jakob Aljaž. In če ne prej, se planinec tu zave, kako se je mogel dobri Aljaž tako navdušiti za naravo: živel je sredi nepopisnih naravnih lepot., ki tudi njegovemu zadnjemu bivališču niso prikrite. Naravnost izpred groba je krasen pogled na ponosni Triglav, pod seboj zagledaš lepo Mojstrano, ki — kakor da se hoče potuhniti — skriva svoje letoviščarske tajne, na levi zagledaš sončno Dovje, v daljavi za njim dim jeseniških tovarn, na desni proti Kranjski gori pa zaslutiš krasote naše ostale letoviščarske Gorenjske. Tu je bilo nekoč Aljaževo kraljestvo, ki je segalo približno tako daleč, kakor daleč naokrog sega glas dovškega cerkvenega zvona. Ko je živel Sc župnik Aljaž, za te kraje ni bilo treba nobene reklame; še kot prvo in drugošolski frkovci smo stikali na zemljevidih za malim Dovjem, da smo vedeli, od kod je tisti župnik, ki je veljal za tako neugnanega turista in ki je tako lepe pesmi skladal in ki je s svojim humorjem zabaval vso Slovenijo. O njem in o njegovih krajih je vsakdo rad kaj slišal ali' čital. Kakor je bil zanimiv pokojni Aljaž, tako je ostal zanimiv in znamenit tudi svet neposredno okrog njegovega zadnjega počivališča, ki je obenem tudi zadnji Številni nagrobni spomeniki ti bodisi v zlatih ali pa tudi v prav preprostih črkah povedo zgodovino zadnjega dne onega, ki počiva v zemlji pod spomenikom: ■»..., ki se je ubil na severni triglavski steni.« O vseh, pa naj jih je prignala ljubezen do planin iz katerekoli evropske strani, od blizu ali od daleč, pravi kronika kratko in suho: »...Omahnil je čez skalovje; njegovo truplo so prenesli v dolino in ga pokopali na dovškem pokopališču.« Sedaj leže pod gorenjsko grudo, obrnjeni proti triglavski steni, preko katere prisije solnce vedno najprej na visoko ležeče dovško pokopališče ... Severna stena je ostala nespremenjena, na dovškem pokopališču pa je vedno bolj tesno... In če bi mogli gledati z duhovnimi očmi, bi tudi sedaj, ko je ta ozki prostor pokrila debela plast snega, videli, kako se vsak večer spuščajo v to skrivnostno božjo tišino neznane sence: iz tujine je v duhu prišla obiskat svojega ponesrečenega sina dobra mati; ne more in ne more pozabiti njega, ki mu je dala življenje. V duhu mu sleherni večer rahlja težko, od snega napito prst, prižiga svečo ter se z molitvijo spokojna poslavlja od njega... Skrivnostno je dovško pokopališče; dvakrat skrivnostno za onega, ki ga na pokopališče ne privabijo samo dragoceni marmornati spomeniki. Mnogo je v Mojstrani še zadev, ki bi zanimale naše čitatelje. Tudi pikanterij ne manjka; celo takih, ki razburjajo tudi tako imenovane visoke glave. Naj že bo s temi zadevami kakorkoli. dejstvo je, da je bil in ostane dovško-moj-stranski kol eden najzanimivejših in morda tudi najlepših na Gorenjskem. Sedaj, ko prihajajoča zima misli vedno bolj resno, kot vedno bolj oživlja. Kmalu pa bo nastal tu pravi zimskošporlni živ-žav, ki bo zagrnil v Mojstrano smučarijo z vseh koncev države. To pot bo posebno živo ludi zaradi tega, ker bo ob desetletnici obstoja tukajšnjega smučarskega kluba tukaj več prireditev. Višek sezone pa bo dosežen vsekakor v mednarodni smučarski tekmi. Ui jo prirede v letošnji sezoni v Mojstrani katoliške športne organizacije nekaterih prijateljskih držav. Ko prideš v Moj- tstrano, kmalu opaziš, da je tu nekako lovsko središče gornje Gorenjske. Povsod samo pogovori o srnjakih in gamsih, o lovih in loviščih. Posebno prepričevalno pa stopi to dejstvo pred tebe. če pogledaš v hotel Triglav, nekako družabno središče Mojstrane. Tu najdeš na stenah treh sob iu veže same lovske trofeje. Ob tem jiogledu celo podvomiš, ali more biti tod v gorovju sploh še kaj divjačine, ko visi tu toliko rogovja. Pa pogledaš datume na trofejah in spoznaš, da je to zbirka od več desetletij. Lastnik te zbirke je hotelir g. Janez Rabič. ki je obenem dvorski uadlovec in velja za nekako centralno lovsko osebnost na Gorenjskem. Gospod Rabič pa ni samo odličen lovski strokovnjak, marveč obenem tudi pravcati živi lovski leksikon. Hoditi je začel na lov, ko je bil star 0 let. Vodil ga je s seboj oče. ki je bil ravno tako strasten lovec. Ko je bil mali Janez star 8 let, je ustrelil že dva gamsa; v svojem devetem letu je imel že konflikt z orožnikom, ki je vzel fantiču puško in ustreljenega gamsa. Istega leta je ustrelil fant že planinskega orla. Od tedaj naprej pomni g. Rabič vse večje lovske dogodivščine, ki so sp dogajale okrog Mojstrane ali na Triglavskem pogorju. In teh dogodivščin ni malo, ena je zanimivejša od druge. PO SLOVENSKI DOMOVINI f Marija Gajšek Celje, 18. decembra. Danes ob 4 popoldne je izdihnila svojo blago dušo 79 letna gospa Marija Gajšek. Šla je na obisk k svoji prijateljici ge. Jagodičevi, a ko je prestopila gostoljubni prag, je v kuhinji omahnila. Postalo ji je slabo. Zaželela si je duhovnika, ki ji je v zadnjem trenutku podelil sv. poslednje olje, nakar je dobra mamica umrla. Zadela jo je kap. Pokoj niča je bila vseskozi odlična krščanska mati, ki je vse svoje štiri hčere in sina vzgojila v neomajni veri v Boga, h kateremu se je tako rada vsak dan zatekala. Ce tudi je že dalj časa bolehala, se je še vedno čutila dovolj močno, da se je potrudila v kapucinsko cerkev. Pogreb drage pokojnice bo jutri, v ponedeljek ob pol 4 popoldne iz hise žalosti na Bregu na okoliško pokopališče. Pri pogrebu bo zapel Celjski zvon, ki mu je dala dve dobri pevki, žalostinko. Blagi pokojnici, ki je bila dolgoletna naročnica »Slovenca«, naj večni poplača vse njeno vzorno krščansko življenje. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje! c »Celjski zvon« naznanja vsem svojim članom, da se za pogreb drage ge. Marije Gajšek, zbero ob pol 4 na Bregu, pred hišo žalosti. e Predavanje o Levstika. Jugoslovansko akademsko društvo v Celju bo proslavilo v torek 21. decembra ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice 50 letnico Levstikove smrti. Predaval bo cand. prof. Krušič Franjo. K predavanju vljudno vabimo. Vstopnine ni. K3NO »DOM« Danes Marta Egert in Kiepura »Car bohema« Od 20. do 23 decembra »Dobra zemlja«. Celje c Pomožna akcija v Celju. Mestna občina celjska je ustanovila pomožno akcijo, da pomaga v tekoči zimi najbednejšim prebivalcem celjskega mesta s kurivom, obleko, perilom in obutvijo. V ta namen bo mestna občina zbirala v dneh 20.. 21. in 22. decembra od 9 do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne, v oonedeljek, torek in sredo, po odposlancu odbora Pomožne akcije s sodelovanjem prostovoljne gasilske in reševalne čete v Celju prostovoljne prispevke po mestu. Pobirali bodo obleko, perilo in obutev. Nabiranje se bo vršilo s tovornim avtomobilom, ki bo v ta namen postajal pred hišami v mestu. Nosači za prenos daril iz hiše do tovornega avtomobila bodo na razpolago Razen tega bodo za oddajo daril postavljene stojnice na Trgu kralja Aleksandra, na Glavnem trgu, Dečkovem trgu in na Kralja Petra cesti. Nihče naj glede akcije ne izostane, saj ima gotovo vsakdo šc kaj ponošene obleke, perila in obutve. Obleko in obutev izvolite oddati v očiščenem stanju in povezano. Tudi vsak najmanjši dar je dobrodošel. KINO METROPOL. Danes ob 16.15. 18.15 in 20.30 sijajna komedija Izgubljena žena (Die verschvvundene Frau) (Trude Marlen, Teho Lingen, Hans Moser). — Ob 10.15 in ob 14 matineja Beli eskadron. c Duhovne vaje za gospodične. Jutri, v ponedeljek 20 decembra, se prično pri čč. šolskih sestrah javne duhovne vaje za gospodične s posebnim ozirom na trgovske uslužbenke. Začetek duhovnih vaj jutri ob 7 zvečer, zaključek pa 24. decembra ob pol 7 zjutraj. Duhovne vaje bo vodil rnisionar g. Janko Bele. Ker je zlasti mla dinl v današnji dobi treba krepke duhovne opore, zato duhovne vaje vsem gospodičnam zelo toplo priporočamo. _ Frizerski sa!on - »CRAJLiF. F. vam nudi trajno, vodno in železno ondulacijo, kakor tudi lasulje za gledališke predstave po nizkih cena. c Cenjeno občinstvo opozarjamo, da bodo mesnice in stojnice ter prodajalne v pekarnah v Celju danes in 26. decembra, ter v nedeljo 2. januarja dopoldne odprte. Mestno parno in kadno kopališče bo 22., 23. in 24. decembra ves dan odprto, 25. decembra pa bo seveda zaprto. ...........................BggBBBBBgBBBEBBB od io Programi Radio Ljubljana i Nedelja. 19. decembra: 8 Vesel nedeljski puzdrav (plosčel — D Cus, poročila, spored — it.la Biblijske pesmi A. Dvoraka (poje g. Drago Žagar) — 6.45 Verski govor (e. ravnatelj Jože Jagodic) - 1« Prenos cerkvene glasbe ln religioznih pesmi iz zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, lzvnja dijaški pevski zbor. vodi g. prof. M. Tomo - 11 Otroška ura: Teta Mnnčka kramlja in prepeva — 11-30 Koncert. Sodelujeta: gosp. Marjan Itus. član zagreli, opere, in Kadijskl orkester — 13 Cas. vreme, spored, obvestila — 13.20 Vse mogoče, kni- kdo hoče (plošče po željah) — 1« Zbor orglarske šole pod vodstvom g. dr. Kr. Kimovca poje Foersterjeve oerkvene skladbe -16.45 Srnmel lz Urinzinga (plošče) - 17 Krnel, ura: Pitanje prašičev * novimi krmilnimi pripravami (g Janez Zobec) — 17.30 Oddam sobo s poscnnim vhodom, elektriko, parketom . . . Ve sidn vrsta prizorov in napevov iz danaSnjih dni. Napisala ga. Pavla Patcrnost, sodelujcio člani rad. igral, družine Vodi 1'cngov Ivan — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestita - 19.30 Nae. nra: Voličina biskupa Učellnija (dr. Vilko Novak) — 19 5 Slovenska ura: a) Koroške pesmi nn ploščah; h) Božični običaji okoli Železne Kapic nn Koroškem — 20.30 Verdijevi spevi in dvospevi. Sodelujejo: ga. DrngicH Sokova, gosp. Jean Franci in Radijski orkestor — 21.15 Veseli zvoki (Itnd. orkester) — 22 Cas, vreme, poročila In spored - 22.15 Somov šratncl kvartet. Orngl program 1» Nedelja. 19. dec.: Bel urad: 50 Pester večer, 22 20 Orkester — Zagreb: 20 LJndski običaji. 21 Lahka glasba in petje, »3.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.40 Operno arije, 'JO.10 Narodna glasba. 21.35 Umetniki svirajo, 2-..30 Sprehod skozi eter, 23.05 Orkester — Budimpešta: f!i"0 Ari ie 19.50 Pester večer, 2ll.30 Orkester, 22.10 Ples. glasba 23 Ciganska glasba — Italijanske postaje: 1. skupina 1121. .TOI in 28.1 ni): 17 Simfonični koncert, 21 Vojaška godba. 22.15 Orgle, 23.15 Plesna glasba — II. skupina im. 1M in 2U1ml: 21 Igra. 23.15 Plesna glnsha — III. skupina t m, 272 in 221 m): 19 Lahka glasba. 21 Violina in klavir, 21.30 Barska glasba. '12.30 Plesna gl. ,T- Prana- 20.05 Koncert iz Smetanove dvorane (Franck •n Vvcpnlekl. 22.20 Plošče. 22 35 Plesna glnsha — Var-iara: 19.50 N'owowle.iskeea skladhe. 31.15 Kabaret. 22 Pesnil in arije. 22.25 Brnhmsovn sonnta — Berlin: 19.30 Mozartovo opera -Čarobna piSčnlt — Konigsberg: 50 Orkeslrnlnl in solistični knneert — llamburn-Slntgart: 20 Predbožično veselje — l.inskn: 20.10 Iz itnlljntiskih — Koln- Frankfurt: 20 T/ortzingova opera -far in tesnr — Monakovo: "o Wnismnnnovn pravljična opera »Beli labod — BeromOnster: 20 Intimna glasba. 21 Božični spevi, 21.30 Itimskega TCorzakova opera -Pošast jj-cn- _ Sntten.f »0.5« Orkestor in zbor — Stras-bonrn- 21.30 Alznški večer — Bukarešta: 10.30 Puccini-•»^Ijmiinjf oiiTOpnjv tuado baoT e Izgubljen je bil blagajniški ključ znamke Wertheim. Poštenega najditelja prosimo, da ga prinese v upravo »Slovenca«. Novačan Franjo gradbeno podjetje, Trnovlje pri Celju izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela v stavbarstvu z projektiranjem in adaptiranjem načrtov. O občinskih volitvah v LHiji Preteklo nedeljo so bile za prekomasirano občino Litijo volitve, in sicer na treh voliščih v Litiji, na Savi in v Hotiču. — Vložena je bila samo lista JRZ z županom Hinkom Lebingerjem na čelu, zaradi česar ni bilo pravega volivnega razpoloženja iu borbenosti. — Nasprotniki so se raje umaknili v ozadje ter vso agitacijo osredotočili na volivno abstinenco, računajoč, do lahko štejejo vse neoddane glasove za opozicijske. Kljub temu, da se uradništvo volitev na splošno ni udeležilo, ie lista od 1391 vpisanih volivcev prejel« 932 glasov ali celih 67 odstotkov. In to pri skrajno slabem vremenu, ki je marsikakega našega somišljenika iz oddaljenih krajev zadržalo doma, da ni izvršil svoje volivne dolžnosti Stoodstotno je volil Velki vrh, kjer je od 32 volivcev naši listi oddalo svoj glas 31, en sam je ostal zaradi starosti in bolezni doma. — 90% so volili št Jurij, Grbin, vsa Jablanška dolina, št. Jurij, širmanski hrib, Sava, ilotiška stran, Tirna, Konj, Ponoviče, Cirknše, postavile so se Loše, kjer je volilo od 39 volivcev 37, dobro se je držal Spodnji Log, kjer je kljub hujskanju užaljenega bivšega odbornika, ki sedaj ni prišel več na listo, volilo listo JRZ 23 volivccv od vpisanih 35, to je 10 več kakor pri lanskih volitvah. — Zaradi hujskarij in groženj, da bodo vsakega ubili, kdor ne gre volit, se iz vasi Scnožet, Zavše-nika in Kolka nihče ni upal udeležiti se volitev, tako da je ostalo doma 35 volivcev. O zadevi, kdo je grozil z ubijanjem, se bo še bavilo sodišče. Sijajno se je držal »napredni« trg Litija, kjer ie volilo 109 volivcev ali 77%, to je 16 več kakor leta 1936, od vpisanih 188 volivnih upravičencev; od teh se jih je izselilo 10, 5 je bilo bolnih, 4 pa »o pri vojakih, tako da je po »Jutru« močna »napredna in nacionalna grupa« v Litiji zredu-cirana na kakih 40 volivcev. Tudi sosednji Gradec je dobro volil, saj je prišlo volit od 341 vpisanih volivcev 188, to je 25 več kakor lani, tako da je Gradec volil z 61% za JRZ. fzseliio se jih je okrog 50, tako da se je »stopila« napredna grupa na kakšnih 60, rdeča fronta pa na 40 volivcev. Prav pa ni, da je nekaj pristašev JRZ zaradi osebnih zadevščin ostalo doma. Vsekakor je izid volitev popolnoma zadovoljil našo stranko, ker tako sijajnega volivnega uspeha r Litiji še nismo doživeli, če bi ne bilo slabega vremena, bi naša lista brez vsega prejela nad 1000 glasov, ki bodo pa prav aotovo padli pri prvih prihodnjih volitvah v Litiji. Radovljica V salonu gostilne Knnstelj v Radovljici je od 18. do 21. decembra razstava radio aparatov, ki jo jc priredila tvrdka Marija Krašovec z Jesenic. Vsi vljudno vabljeni! Dva vloma v Komendi V noči od 17. na 18. december je neznan vlomilec uilrl v prostore Mlekarske zadruge v Komendi. Lotil se je \Vertheiniove blagajne, ki je pa ni mogel odpreti, ker je bil pač preslabo opremljen z vlomilskim orodjem. Vlomilcu se je posrečilo, da je uničil podstavek pri blagajni, kjer so hranili stare spise. V blagajni sami je bilo okoli 12.000 din gotovine, do katere pa vlomilec ni mogel priti. Pač pa je iz delavnice odnesel mlekarju iz pisalne mize v delavnici okoli 80 din drobiža, iz njegove omare pa nekaj stare slivovke, obleke ter drugih predmetov. Vlomilec je vdrl v prostore mlekarne očitno z vitrihom ali ponarejenim ključem. Ključavnica je pokvarjena. Vlomilec je moral imeti s seboj tudi zidaČo ali ostro dleto, ker so ključavnice pri vratih odtrgane. Se isto noč pa je bilo vlomljeno v bližnji vasi v Mostah v mesnico Miha Koncilje, kateremu je vlomilec odnesel drobiža za 30 din, dva goveja jezika in eno pleče, tako da trpi Koncilja okoli 300 do 400 din Škode. Krško Vloga ca. 90.000 din občinske hranilnice v Krškem na prodaj. Ponudbe pod »Takoj na raz-jx»lago« na upravo lista. Medvode V nedeljo. 12. decembra, je sklicala JRZ za ol)Čino Medvode sestanek somišljenikov v društveni dom v Preski. Kljub skrajno 6labemu vremenu in oddaljenosti jtosameznih vasi se je udeležilo sestanka prav lepo število članov. Najavljen je bil govornik iz Ljubljane. V veliko veselje navzočih pa se jo pred začetkom zborovanja naenkrat pojavil v dvorani g. minister dr. Miha Kruk v družbi g. Miloša Stareta. Z gromkim aplavzom in živio klici eo dali zborovalci duška svojemu veselju. Predsednik g. Duhovnik je toplo [»zdravil g. ministra in mu takoj podal besedo. V enournem govoru je g. minister izčrpno podal sedanji splošno politični pregled, tako z ozirom na zunanji kakor notranji j>oložaj naše države. Razložil nam je zlasti vse važnejše smeri naše gospodarske politike in ee z ozirom na delavski kraj dalj časa ponmdil pri raznih aktualnih delavskih vprašanjih. Z enoduš-nirn pritrjevanjem in ploskanjem so se vsi zborovalci zahvalili g. ministru za njegova jasna in temeljila izvajanja. Obljubil pa nam je g. minister, da nas še obišče. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj no prazen želodec kozarec naravne »rranz-Josel grenčice«. Radeče pri Zidanem mostu Opozarjamo nn današnja predavanja o dobrem tisku, ki bodo o skioptičnimi slikami v dvorani Narodnega doma, in sicer po prvi in drugi sv. maši Pridite polnoštevilnol Umrl je po dolgotrajni bolezni Povše Jože z Zobnika. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožalje! Fantovski odsek, ki ee ie izvrstno predstavil pri akademiji v čast Brezmadežni, ima v čet r tak v cerkveni hiši redni prosvetni večer s telovadbo. Sela nad Kamnikom V nedeljo, dne 12. decembra smo imeli tudi pri nas občinske volitve, ker je bila s prekomasa-cijo ustanovljena nova občina Sela. S to prekoma-sacijo je bila izpolnjena želja velike večine občanov, kar so pokazale tudi volitve. Kljub izredno slabemu vremenu (čez noč je padlo nad 40 cm snega), je bila volivna udeležba zelo visoka. Postavljena je bila samo lista JRZ z nosilcem 2e-baljcem. Od 174 volivnih upravičencev je glasovalo za to listo 134 volivcev, to je 77%, ne pa 71%, kot so poročali časopisi I Naši vrli občani so s tem pokazali, da se zavedajo, kdo skrbi in bo skrbel za nje in pokazali so tudi to, da je velika večina neomajno zvestih pristašev našega voditelja dr. Korošca, kateremu smo hvaležni, da smo dobili svojo občino. Si. Vid nad• Ljubljano Božičnica z obdaritvijo siromašnih šolskih otrok ter pestrim urvodom v božične praznike bo dane« ob pol 16 v Jolski telovadnici. Vstopnine ni! Plačajte srečke Prosvetnega društva v Pečarovcih Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes ob pol Ireh, na kar opozarjamo, in ob 20 zvečer dvojni spored: V najpopolnejši stoodstotni naravni barvi super velefilm v nemškem jeziku »Alahov vrt« z Mar-leno Dietrich, Charlesom Boyer. Film obdelava močno dramsko delo, ganljivo borbo človeka, po romanu Roberta Hichensa. Drugi film v nemščini »Vaški zdravnik in kanadski petorčki«. Umrl jo tovarniški uradnik gospod K. RSssner, katerega so v četrtek pokopali na pokopališču na Koroški Beli. Vzrok njegove smrti je bil kaj nenavaden. Igral se je z navadno otroško puško, kakršno »prinaša« Miklavž ter se s slepo patrono zastrupil na roki, kar mu je v uekaj dneh povzročilo mnogo prezgodnji konec. Večni mir blagemu pokojniku, njegovim preostalim pa naše sožalje. Mnogim tovarniškim delavcem, kateri morajo tudi ob nedeljah na delo, še zdaj ni znano, da je zanje sveta maša ob petih zjutraj v župni cerkvi, in sicer vsako nedeljo in zajiovedan praznik, torej tudi na božični dan, kajti visoka peč oziroma plavž se tudi ta dan ne more ustaviti in zahteva gotovo število delavcev za postrežbo. Zato pa naj bi se delavstvo v večjem številu okoristilo s to lepo priliko in prišlo k sveti maši. Kranl Most čer, Kokro bo do božiča že dograjen. Pred dnevi so postavili delavci pri gradnji novega mostu čez Kokro na sredino mostu smreko, okrašeno z zastavicami, v znamenje, da je most dograjen j»o dolžini do odrejene višine. Sedaj opravljajo le še nekaj zadnjih del za streho mostu, tako da bo toliko zaželeni most sposoben za promet že za božič. Delo pri gradnji novega mostu se je vršilo lepo, brez nesreče in bi bilo sedaj ie prav gotovo končano, ako ne bi bilo ves čas gradnje skrajno neugodno vreme. Prosvetno društvo t Kranju bo uprizorilo na ev. Štefana popoldne krasno dramo »Hasanagini-co«. Prvotno je nameravalo prirediti zaželeno igro že v soboto 10. In nedeljo 19. decembra, vendar jo je moralo zaradi tehničnih ovir preložiti na 26. decembra. Samo še nekaj dni sprejema podružnica »Slovenca« v Kranju novoletna voščila. Pohitite z oglasil Pometamo nogavice: otroške 2, moško 8, ženske 5 din. Hitite I Hinko — Kranj. Šmihel pri Novem mesta Voda. Ko je drugod snežilo, je pri nas kar naprej deževalo, da so vse vode zelo narasle. Vsi mlini ob Težki vodi so bili poplavljeni. K sreči je voda narasla že podnevi in so mlinarji lahko umaknili žito in moko, le pri Znancu je voda odnesla nekaj hlodov, ko je drla čez eeeto. Letos smo se takih hladnih obiskov že kar navadili. Božičnico bodo priredili otroci birčenske šole danes ob dveh v šoli, deklice šmihelske dekliško šole pa po litanijah v stari dvorani Obdarovanih bo nad sto najrevnejših otrok. Starši, napravite otrokom in prijateljem veselje in posetite te ljubke prireditve. Sporedi so zelo pestri, vstopnina nizka. Šmarje pri Jelšah Slovenska katoliška prosveta v prijazni šmar-6ki dolini je preteklo nedeljo obhajala lop praznik. Duhovni vodja, dekan in župnik g. Franc Lom je obhajal sedemdesetletnico svojega rojstva, zato mu je vsa župnija priredila popoldansko slavje v dvorani Katoliškega doma, ki so jo farani do zadnjega kotička napolnili. Slavja eo se med drugimi udeležili tudi okrajni načelnik g. dr. Kartin, sodnik g. Kokalj, župan g. Turk. Prvi govor je imel domači kaplan g. Franc Veselič, nato je govoril sodnik g. Kokalj, slavljencu je v izbranih besedah čestital okr. načelnik g. dr. Kartin. Za govori je sledila vrsta deklamacij in »Morska danica«, simbolična vaja fantovskega odseka. Ob zaključku je g. župan Turk izročil slavljencu diplomo častnega občanstva. Dolga je doba sedemdesetih let in težko pot je moral prehoditi g. slavljenec skozi življenje. Usoda ga je pripeljala iz rodne Češke na našo slovensko zemljo, ki mu je postala druga domovina. V naši župniji deluje slavljenec vneto, požrtvovalno in tudi uspešno že dvanajst let. K jubileju mu tudi mi iskreno čestitamo in prosimo Boga, da bi ga še dolgo vrsto let ohranil prelepi šmarski fari zdravega in zadovoljnega in da bi njegovo delovanje obilno blagoslovil. Ruše Ruški župan g. Jurše Josip je prejel preteklo sredo, dne -5. decembra, iz rok g. okr. načelnika odlikovanje, red sv. Save 5. razreda. Čestitamo in želimo, da bi odlikovanje dolgo in zdrav nosili Krajevna protituberkulozna liga v Rušah je imela svoj redni občni zbor za 1. 1937 pretekli petek, dne 18. decembra. Iz poročil doznamo, da je liga delila v šoli slabotnim in bolehnim otrokom toplo mleko in kruh v zimskih mesecih in sicer meseca januarja 2481 mleka in 256 štruc kruha, februarja 374 I mleka in 364 štruc kruha, marca 377 1 mleka in 311 štrucx kruha, aprila 357 1 mleka in 828 štruc kruha; skupaj 13161 mleka in 1259 štruc kruha. Predsednik se je toplo zahvalil vsem dobrotnikom in članom za dejansko podporo, pred vsem čislani tvornici za dušik, ki vsako leto največ prispeva za blago akcijo domače lige. Brez njene izdatne pomoči liga sploh ne bi mogla pro-spevati in tako blagodejno delovati. Za pet tih h minut Zadnja duhovna priprava za božič. Mašno liturgijo, kakršna je danes, prepletata dva motiva: glavni ja a d v e n t ni, ki se oglaša v intruitu, molitvi, gradualu, evangeliju, oferloriju in antifoni po obhajilu, stranski motiv je kvatrni v berilu in spominja na ordinacije (potvečevanje diakonov in mašnikiro), ki so se od konca 5. stoletja dalje vršile na kvalrne sobote ali bolje v noči med kvatrno soboto in nedeljo. V berilu naglašn sv. Pavel dvoje: mašnik je Kristusov služabnik in oskrbnik božjih skrivnosti; najpotrebnejša lastnost oskrbnikova pa je zvestoba, o kateri bo sodil Bog. Oboje je opomin oskrbnikom božjih skrivnosti in vernikom, oskrbnik naj se ne zanaša ne nase in tvojo sodbo o sebi ne na ljudi in njih sodbo o njetrij ampak naj čaka Gospoda, *ki bo osvetlil, kar je v temi skritega, in bo razodel misli src, in takrat bo vsakdo hvalo prejel od Boga*; verniki pa naj lahkomiselno ne sodijo svojih duhovnikov. Di, d&, lo bi vsak, ki se samooblastno postavlja za sodnika nad svojim bližnjim, duhovnikom ali komerkoli, rajši sanj zmolil očenaš! Bilo bi sodniku in sojenemu v prid. Adventni motiv zveni krepko kakor bron. Ne poslušamo vei samo napovedi preroka, gledajočega v daljno bodočnost, marveč evangelij nas postavlja sredi med dejstva: »V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija (14—.V), ko je bil Pon-eij Pilat upravitelj v Judeji.. .«■, je vstal Janez Krstnilc in nekaj mesecev za njim on, kateremu je pot pripravljal. Prav tako nam evangelij poroča, da je bil Jezus Kristus rojen za cesarja Avgusta (30 pr. Kr. — U po Kr.), ko je cesarski namestnik v Siriji Kvirin izvršil prvo cenilno popisovanje v svoji pokrajini. Evangelij ni bajka o bogovih, ki prihajajo na zemljo in si nadevajo človeško podobo, evangelij je marveč zgodovinsko poročilo, da je edini Sin večnega Očeta stopil iz svoje večnosti v bežni čas in postal pravi človek, da bi človeka rešil in mu podaril nadnaravno bogopodobnost, božje otroštvo in pravico do božje dediščine. Zato prosimo, pričakujoč veseli spomin njegovega rojstva: »Zbudi, prosimo, Gospod, tvojo mogočnost in pridi in nam z veliko močjo prihiti pomagat; kar naši grehi preprečujejo, naj nam s pomočjo tvoje milosti tvoje odpuščajoče usmiljenje kmalu podeliU Darujte za Božič glasbo! Glasba, ki jo dajejo letošnji aparati TELEFUNKEN je stoprocentnaf Vsi glasovi od najnižiih basov do največjih višin so naravni, čisti in polni. Obiščite nas še danes v naši trgovini in poslušajte jih I „Radio". reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, MikloSiieva c. 7 Telefon 3190 it NB. Naša trgovina je danes cel dan odprta. Kupcem z dežele povrnemo stroške za vlak. Zdravstvo Doc. dr. Ivan Matko: Mesečno perilo ali čiiča s pato-liziološkega stališča. Mesečno perilo ali či-šča je naslov nove knjižice, katero je pravkar izdal šef internega oddelka bolnišnice v Ljubljani doc. dr. Ivan Matko. Knjižica mora zanimali ne le zdravnika, marveč vsako mater in vsakogar, ki se bavi z vzgojo ženske mladine. Vsebina je razdeljena na 13 pogl., od katerih se nanašajo prva 4 na pojav čišče, za njimi slede poglavja v koliko je odvisno mesečno perilo od raznih vzrokov, ki utegnejo nanj vplivati. V desetem poglavju seznanja pisec bralca z raznimi pojavi, ki jih izzove čišča v ženskem telesu. Nato sledi daljša razprava o vse mogočih čiščnih motnjah ter njih hormonskem zdravljenju. V p<>slednjera poglavju slede navodila o zadržanju in higieni žene med čiščo. Iz knjižice razberemo, da je glavno gonilo za pojav mesečnega perila bipofiza. Nujno je, da žena posveti čišči mnogo več pažnje kakor doslej. Perilo izzove v ženskem organizmu razne telesne in duševne izpremembe, ki si jih do zdaj niemo mogli natančneje razlagati. Knjižica je tiskovno in oblikovno odlično opremljena. Izšla je kot prvi zvezek novo zasnovane knjižnice Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, ki je v tem pogledu krenilo na ieta |)otn kot druga strokovna združenja, katera nudijo spričo dragih tujih knjig svojim članom cenene strokovne knjige. Knjižica stane 25 din in jo je dobiti proti predplačilu neposredno pri Slovenskem zdravniškem dru-Knjižica stane 25 din in jo je dobiti proli napla-štvu v Ljubljani ali pa v vsaki knjigarni. — Dr. Anton Sonc. tc v £ T V R Ji \f Risbe Jurija Subica iz bosanske vojske Mala skicirka rodna galerija v (18.5X13 cm), ki jo hrani Na-_ Ljubljani iz slikarske zapu- ščine Jurija Subica, vsebuje več risb in skic, ki jih je mladi slikar napravil za časa svojega vojaškega službovanja v Bosni Risbe so dragocen dokument za poznavanje Jurijeve osebnosti, umetnosti, ter imajo naposled čisto objektivno kulturno-zgodovinsko vrednost. Skicirka ali bo-■(! zapisnik šteje 34 listov, 36 jih je grobo iz-Miiženih in izstrganih, vezana je v poltrd karton, na zadnji platnici je ovojni papir odpadel. Na notranji strani platnice je zgoraj trgovska znamka tržaškega bukvarnarja, na prednji strani pa osmerooglata etiketa z napisom: Notizen £ Carl Grober Obit; skicirka naj bi torej slu- i na-Gro- zila po svojem prvotnem namenu zapiskom dobudnega topničarskega nadporočnika K. ( •— & : ' \ V, A l J *. Bosanka iz Dolca foerja, Jurijevega prijatelja, kakor ga spoznamo iz Jurijevih pi6em Proti koncu leta 1877 se je Jurij vrnil od vojakov iz Trsta na Dunaj ter zopet stopil v akademijo k profesorju nje leto je dobil naroči Griepenkerlu. Nasled-naročilo za sliko sv. Roka za noko tirolsko cerkev, iz domovine pa za sliko iej£ . ni bilo dano, da bi to leto služil muzi lepih 5a sv. Jerneja za Voklo pri Šenčurju. Vendar mu umetnosti, Avstrija se je namreč odločila za okupacijo Bosne in Hercegovine in Jurij je moral zopet obleči vojaško suknjo. K sreči nam je iz tega časa ohranjenih nekaj Jurijevih in Janezovih pisem, tako da nam je ta doba o Jurijevem življenju dovolj jasno osvetljena. Z Dunaja je Jurij odpotoval v Ljubljano in po žalostnem slovesu od domačih je Jurij, ki je bil oodeljen k >2. Gebirgsbrigade«, odpotoval proti Gradiški, kjer je bil »sedemnajstič na »bogi-čevskem polju« zaprisežen, kar je na Jurija napravilo močan vtis. Bratu Janezu piše žalostno pismo in pristavlja, »da se znabiti ne vidimo več«. Kmalu za tem se je Jurij udeležil bitk pri Rogelju in Jajcu in 11. avgusta je prišel v Travnik. Iz tega časa se nam je ohranilo zanimivo pismo, ki lepo izpričuje, kako je Jurij kritično presojal dogodke »v tej prokleti Bosni«. Bratrancu Ivanu piše iz Travnika (25 avgusta): »Tisto pismo, v katerem sem ti poročal o obeh bitkah, ki jih je naš regiment imel, si pač dobil. Ne verjemi, da bi bila v bitkah taka sila, kakor pišejo — še manj pa, kakor govore —!« V Travniku je 17. regiment ostal dober mesec in Jurij, ki je bil ordonanc pri divizijski komandi, je imel sedaj več časa. Pričel se je ukvarjati z risanjem in prva risba v naši ski-cirki je datirana s Travnik 7. 9. 1878 in nosi naslov: »Die serbisehe Schule«. Poslej se vrste risbe iz Travnika, Dolca, nato pa kot vestni dokumenti spremljajo poslednja vojaška gibanja »sedemnajstega«: 2t. sept. v Dolnji Vakuf, 24., 25. v Kupreš, 25. v Švico, naslednji dan na Borovo glavo, 29 v Livno, 2. okt. v Glamoč in 4. okt. nazaj v Livno. Poleg samostojne umetnostne vrednosti risbe je slednja za poznavanje umetniške individualnosti predragoccn dokument. In sicer v dvojnem smislu. Najprej z ozirom na način umetnikovega ustvarjanja. Osnutki in bežne risbe so otroci one prvotne podobe umetnine, ki se spočeta v globinah umetnikove duše šele formira iz kaosa v kosmos, iz brezmejnosti duha v času in prostoru k ome jenosti istega v umetnostnem predmetu. Ob tem snovanju in rojstvu umetnine nam je dano gledati v najbolj skrite kotičke umetnikovega srca. v skrivnosti duše, in zato vsebujejo vprav risbe mnogokrat več su-gestivne sile kakor pa dovršeni umetnostni lik. Kajti ob dovršeno umetnostno podol»o pristopi često drug faktor: odnos umetnikov do občestva in poslednjem narekovane estetske formalne norme. Druga plat risbe, ki je deloma zapo-padena že v zgoraj omenjenem svojstvu, pa je njena važnost za spoznavanje umetnikove osebnosti s čisto človeške strani. V tem svojstvu jo more nadomestiti samo pismo ali dnevnik, ki eta po svojem bistvu enakegu karakterja. Risba, skrita v skicirko, porojena le iz čisto človeškega, morda trenutnega zanimanja in razpoloženja, ustvarjena lc zase in kvečjemu namenjena »za enkrat potem«, — je od silo podobna pismu ali dnevniku, ki obn prav tako nosita pečat intimnosti in neofioiolnosti. Risba zadobi v tem drugem pomenu nekak biografski karakter, kur velja še prav posebno v nušem primeru Na teh tridesetih listiii je upodobljen Jurij sam, kot človek in umetnik, na tem orumenelem papirju je ostal za vedno zapisan del Jurijevega življenja Vemo, du je sedmega septembra gledal na srbsko šolo v Travniku, ugajala mu je morda hiša sama s čudnimi risarijami po stenan, morda pa kar ves prizor pred njo; ulanca, stoječa pred svojima konjema, voz ob zidu, vojaki za mizo na levi od vrat, še celo pešec naj bi ostal ua sliki, — pa je prehitro prešel ograjino kolje ob cesti in je ostal le nedovršen obris In tako je nastala prva stran njegovega »dnevnika« v Travniku, nam pa je v temo tega dneva posijala ena svetla podoba, v katero je ujeta ena misel umetnikova in eno delo njegove roke. In tako se vrsti list za listom, podoba za podobo, ena, ki je morda za hip obvisela na Jurijevem očesu, druga, ki je zbudila v njegovi duši trajnejše zanimanje Iz naslednjih strani spoznamo, kam predvsem je obrnjeno Jurijevo zanimanje. Na treh straneh so risbe iz Dolca in po napisu na četrtem foliu zgoraj vemo, da jih je delal 15 9. 878. »Vormittag in der Kirchc«. Na prvi strani zgoraj je skupina sedečih žena, spodaj sedeča žena v profilu, risba-detajla ženskega pasu in legenda v nemškem in slovenskem jeziku. Na drugi strani je risba sedečega dečka, dve portretni skici, sedeč mož v profilu in 6edeč moški upodobljen s hrbta Spodaj nemška legenda. Na naslednji strani klečeča žena z razprostrtimi rokami, upodobljena s hrbta Desno zgoraj legenda: »Tako imajo rasperte roke preden se usedejo in moliti pričnejo — pertič na kterem sedejo prineso se saboj, preden stopijo nanj si čevlje izzujejo.« Pod legendo trije modeli čevljev, na naslednji strani pa skica »pertiča«. K sreči nam je iz tega časa ohranjeno pismo, ki se nanaša na te in sledeče risbo iz Dolca (Jurij bratrancu Ivanu, 16. sept. t. 1., »Zvon«, 1900 I., str. 98, 99) in iz njega posnemam sledeče vrstice: »Včeraj je bila nedelja in sem šel dopoldne k maši v vas Dolac poleg Travnika.« »Nekatere stvari sem že med mašo skiciral, a popoldne som šel zopet tja gori in to z upom, da bom videl kak narodni ples, kolo ali slišal kako petje — nisem pa nič podobnega videl niti slišal, samo ljudi je sedelo mnogo pred hišami, prav takisto kakor pri nas v nedeljo popoldne. Ko sem jih nekaj časa opazoval, sem začel. risati lepo deklico, ki sc jc začetkoma malo sramovala, a pozneje je bila nekako ponosna. Ko sem potem šc eno risal, niso mi dale miru, ena drugi so bilo zavidne. Ko sem pokazal risbe, so šle od rok do rok in skoro sem se jel bati za knjižico — Stoprav mrak je napravil celi komediji konec in šele ko nisem več videl, so se razšli tudi ljudje.. « »Danes popoldne pojdem zopet v Dolae risat dcklico v njeni hiši Punca je jako tipična. Sploh so tukaj dekleta lepa, posebno zanimiva pa je njih noša « Bosanske lepotice, o katerih govori Jurij, so brez dvoma podobe nn f. 6, f. 6' in f. 9 v skicir-ki, vse pa so opremljene z imeni teh deklet: Snladžič Anželka, Lucija Giažie in Lucija Gjo-gič. Nad vse zanimivo nam odseva Jurijeva osebnost iz teh vrstic, risb in njihovih opomb. Mladi akademik je povsem otrok svojega časa. Je to čas klasifikacije znanosti, doba eksaktne induktivne znanstvene metode, naravoslovnih znanosti, muzejev in enciklopedij. Umetnost toga časa 6tremi kakor naravoslovna znanost za eksaktno, nezmotljivo metodo, odtod novi, vprav mehanični študij anatomije, krajine, svetlobe. Tod je Skladatelj in organist Ignacij Hladnik kot vojak v Bosni rojstvo historičnega slikarstva, k1 oblači svoje figure v znanstveno, po historični metodi nezmotljivo opredeljeno draporijo in določa ostale rekvizite, hoteč tako rekonstruirati določen časovni miljo. Obenem je to doba nezaslišano popularizacijo znanosti po časopisju, nakopičeno po leksikonih, pač tipična podoba za čas, ki veruje v znanost, češ dn bo z njeno pomočjo poslednja tajnn z zemeljskega površja odet run jena. To »učenjaško« potezo zasledimo zlahka pri Juriju, v njegovem eksaktnem upodabljanju narodne noše. kjer poedine dole opremi s komentarjem. določa predmetom barvo, riše detajle, ali pa upodobi bosanski voz, ga razdene na kose in jih klasificira po skicah od u) do b), — kakor vidimo na naslednjih straneh skicirko. Prav podobnega značaja je njegovo zanimanje za folkloro sploh, za »tipična« dekleta, narodne plese, petje, interjere itd. Iz tega razpoloženja modernega človeka zrastejo risbe kot turška peč (f. 9'), dva Bosanca (f. 12), interjer iz Borove glave (f.15), turško okno in naposled množica risb iz Livna, kjer :se pretežno posveti študiju narodne noše Prav istega značaja je risba slepega berača (f. 30") iz Livna, ki daje duška svoji hvaležnosti nad milo-dari z vsem južnjaškim krasnoslovjem: »Daj duša bog plati v pomoč bodi vsigdar. bog Vam ■iepo zdravlje« — kar Jurij zapiše kot kurio-zum, ali pa kitica, nekoliko popoljančene sev-dalinke: »Daj mi Ivo jedan dukat zlata, Da na-vežem jak okol vrata« (f. 34). S forsiranim študijem narave, kot ga goji tedanja slikarska akademija in zahteva časa, je naravna posledica krepko naraščanje naturalizma Živo zanimanje za predmetnošt sploh, jc tipično za usmerjenost slikarskih generacij toga časa To potezo nosi s formalnega stilističnega vidika vsa Jurijeva skicirka, e snovnega, motiv- nega pa zlasti študije krajine, portretov in predvsem žaurski prizori iz vojaškega življenja. Slednji postanejo priljubljeni še prav posebno v tem času, toda ne v kakih heroičnih pozah zmagovalcev ali borcev, marveč čisto s človeške strani, z rahlo komično, skoraj posmehljivo poanto. Vojaki si sušijo ob tabornem ognju premočene suknjo, rutice, se vozijo na razmajenem vozu, jedo, kvartajo, koljejo kokoši, torej — sedaj klavrno, sedaj veselo življenje ljudi, sc-gnanih skupaj od vseli vetrov, ki pa jih veže skupna in enaka usoda, kot je enuka njihova vojaška suknja. Od krajinskih skic je odličen zlasti »Glamoč« (I 21), od podob pa Ig Hladnik s upodobljenčevim avtogramom: »Ig Hladnik Corp.« (f 23'). Kakor s snovnega, tako jo tudi s formalnega stilističnega vidika ta Jurijeva skicirka zelo značilna za njegovo umetnost. Kaže nam Jurija v času, ko še ostaja pri trdni konturi in risbi, kakršno zahteva dunajska akademija, da pa se v to trdno zgrajeno linearno ogrodje že vtiliotap-l.ja sonca ali v pritisku ritmično se menjajoča risbo, torej naraščanje slikovitega pojmovanja narave, kar je tipično zlasti za kasnejšega Jurija Parižana. Mikuž Stane. Cerkev sv. Uršule na (Zgodovinska slika) vIvcu Že zaradi imena samega zastopajo nekateri različna mnenja; prvi trdijo, du je prvotno ime Plešivec, drugi so pa iznašli »Uršljo goro«. Nastane vprašanje, katero ime je pravilno Iz zapisov o posvetitvi cerkve sv. Uršule v Ilre- jo prvotno ime goro: Ursulano, vulgo Ple- novem dnevniku sledi, da Plešicev; n. pr. »in monte schinez« (na gori sv Uršule, po domače Pleši vcc) Mdeti je, da so prvotno ime Plešivec ljudje sčasoma pozabili in začeli imenovati goro po svetnici, ki ji je cerkov posvečena. To se je zgodilo skoraj z vsemi našimi gorami ki imajo na vrhu kako cerkev. V začetku so se gore, ki imajo vrh gol, imenovale »Pleša« ali »Plešivec«, pozneje je pa to splošno ime »plešastih« gor izpod-rinilo ime svetnice, ki je zakraljevala v cerkvi na vrhu »Plešo«. Dokazov za to trditev imamo dovolj Vzemimo n. pr ime: šmarna gora; po nemško se je gora imenovala »kahlanberg«, kar je seveda samo prevod naše gore. odnosno »Plešaste gore«; ker je pa bila že zgodaj sezidana cerkev na čast Materi božji, so ljudje začeli imenovati goro šmarno goro, ali če vzamemo Sv. Katarino: vrh so imenuje Rog, vas Topol: ker je cerkev posvečena na čast sv. Katarini, se imenuje ves kraj z goro vred po svetnici Podoben primer imamo pri Sv. Joštu, Šmarjetni gori (gora sv. Marjete) in še drugih Plešah loda, povrnimo so k naši gori! Vsi trdimo, da moramo imenovati vsak kraj in tudi vsako goro tako kakor jo imenuje ljudstvo. lega se pa žalibog mnogi ne drže, sjccr bi ne prišlo do naravnost nemogočih imen. Tako tudi v našem primeru. Ljudstvo imenuje goro: lirško, pisec jo pa skoval Uršljo goro, ki obstoja lo v njegovem slovarju. Neki, sicer zelo znameniti planinec pa odkimava pri imenu: Urška; boji se namreč, da bi postala Urška žrtev namigS-vanjn in hudobnih misli. Tega naj se nikakor ne boji, kajti pri Ustvarjanju takih imen si ljudstvo nikoli ne misli kaj slabega ali celo opolzskega. tega je sposoben Ie kak meščanček, ki ne \e, kaj je gora in še celo ne, kaj pomeni tamošnjim ljudem njihova Urška. Okoli Uršule goro so spletli venec časti in slave, in temu primerno so imenovali goro: Urško, kajti ime Urška jo nekaj tako ljubkega, mehkega in lopogn, saj imamo tudi v Župančičevih pesmih deminutive, pomanjševalnicc, ki jih vsi tako ljubimo. In tako imamo tukaj goro, okrog katere se ovija liki pajčolan nekaka legendarnost in kdor se odpravi na i/.let na goro, gre s svetlim in lahkim srcem na pot, kajti na vrhu bo poplačan s prekrasnim razgledom nn Osojsko in Vrbsko jezero, na Rož, Podjuno in ZiJjo in tam boš lahko, popotnik, občudoval naš krasni gorsjvi svet. V zvezi stemi mislimi bo marsikoga tudi zanimala preteklost cerkve sv. Uršule. Misel, da se zgradi ccrkev na tako visoki gori (1696 m), jo sprožilo neka i gorečih kmetov, posebno Anton in Florijan Plešivčnik. Ko je zavlada! ljubljanski škofiji slavni škof Tomaž Hren (1598—1630). je sam prevzel in vodil zidavo cerkve; vse to si je vestno zapisal in tako lahko beremo sedaj njegove zapiske: »Cerkev sv Uršule jo bila utemeljena okoli lota 1570; prva utemeljitelja sta bila Anton Plešivčnik in njegov oče. nato Florijan Plešivčnik, velik dobrotnik in pospeševalec vseli del. Dobrotniki cerkve so še bili: Vincenr Prevalnik, Baltazar Naravnik, Benedikt in I.ambert Mo-čilnik in Jurij Prevalnik, ki je bil z Antonom Plešivčnikom vred ključar cerkve do leta 1624« Cerkev je bila zelo preprosto dovršena lota 1584, ko je dobila prvi zvon v podolgovati. gotski obliki. Na goro sv. Uršule, nli Plešivec, je prišel Tomaž, deveti škof l jubljanski, leta 1601 iz samostana Dobrla ves od gvardijann eastitega gospoda Sebastiana Kobelja (ki je bil zadnji predstojnik samostana oo. avguštincev v Dobrli vesi, bil je iz Kranja doma in umrl v oktobru 1602 Po njegovi smrti je bil samostan z redorn vred zatrt in samostan so prevzeli oo jezuiti zu bodoči kolegij v Celovcu) skozi Guštanj in si ogledal nesmrtno in počasno zidanje cerkve in določil, kaj naj kl.jtičari (posebno Florijan Plešivčnik. mož dober in pobožen) v kratkem dokončajo Cerkveni ključari so pokazali škofu okoli 500 gld nabranih milodarov« Drugič je prišel škof Hren na goro leta 1602. pregledal zidavo cerkve in pripravil vse potrebno za bližnjo posvetitev: »17 avgusta 1602, ko je bila sobota za Velikim šmarnom, sem prišel tja okoli večera. In na ponižne prošnjo vse soseske in župljanov gore sv. Uršule sem posvetil temelje cerkve, kajti prej ni bila v navadi slovesna posvetitev temeljnega kamna, in dva zvonova: večjega v čast sv. Uršule in njenih tovarišic. drugega v čast Matere božje. Duhovnikov, ki so nosili nosila, jo bilo čez 20, l judstva se je pa zbralo čez 10.000 in po obredu sem svečano in v procesiji prenesel sv relikvije na prostor, pripravljen polog cerkve. Prostorno cerkev nn gori so začeli graditi nekako pred 30 leti v slavo Očeta Vsemogočnega in v čast sv. Uršule, in jo po mojih nasvetih še dovolj dobro opremili za posvetitev. Takrat je bilo birniunih okoli 600 duš. V nedeljo 18 avgusta 1602 sem že ob jutranji zarji začel s povečevanjem: posvetil sem cerkev s tremi oltarji. in sicer: veliki oltar sv. Uršule, srednji sv Križa-odre.šenikn in tretji blažene Device Marije. Potem sem dnrovnl nn velikem oltarju prvo sv daritev, na drugih oltarjih pa so brali maše duhovniki, in sicer do dveh popoldne. Za kosilo in oddih sem porabil eno uro in potem sem birmal okoli 600 ljudi in [xi odpetih svečanih večernicnh eem zavil v neurju na dom Florijana Plešivčilika, cerkvenega ključarja Naslednji dan, 19 avgusta 1602, sem so napotil zopet k cerkvi sv. Uršule in tam opravil pet sv maš. Potem sem bil ves dan zaposlen s cerkvenimi opravili, birmanjem in po-svečevanjem 20. avgusta sem utrujen od hoje in dela poslal duhovnike, da so brali maše, in po urejenih zadevah sem odpotoval nazaj domov v Gornji grad « Kakor jo razvidno iz teh zapiskov, je škof Hren posvetil tedaj 3 oltarje in ko je zidava ccrkve bolj napredovala, je prišel vnov.č na goro leta 1609 in posvetil šc 4 oltarje, kajti cerkev je imela skupno sedem oltarjev: >2 avgusta I60<>. ko je bila sedma nedelja po prazniku sv Trojice tn v petem lotu papožc-vanja papeža Pav'a V„ sem posvetil na ponižne prošnje soseske in župljanov sv. Uršule in v Cerkev sv. Uršule za časa škofa Hrena navzočnosti vikarja v Slovenjgradcu Andreja Tavčarja še štiri oltarje in sicer: na čast presve-to lrojico, sv. Mihaela Arhangela, sv. Jerneja apostola in na čast sv. Jurija mučcnca in sv. Lenarta, opata in s poznavalca« tOd tedaj je začela ccrkev sv. Uršule rasti in procvitati, ker so prihajale iz vseh dežel velike množice romarjev. Stolp je postavil I. 1614 mojster Janez Abundio. meščan ljubljanski, ki ga je poslal škof tja « Cerkveni stolp je pozidal Abundinus na za-padni strani ccrkve, pozneje so ga podrli zaradi viharjev in nevarnosti strele do višine cerkvene strehe. »Na gori sv. Llršule. po domače Plešivec, nad Slovenjgradcem, sem bit gusta 1622 in blagoslovi bla v začetku meseca av-v slovesnem obhodu z lagoslovljcno vodo nov cerkveni stolp in vso cerkev; stolp je v neti rjo poškodovala strela in na posledicah strele je eden človek umrl. Imel sem pontifikalno mašo in po slovesnih večer-nicah sem birmoval 700 ljudi.« Iz vsega tegn vidimo, dn je zidava cerkve lo počasi napredovala, šc slabše pa je bilo z notranjo opremo cerkve, ko toži zapisnikar vizi-tacije leta 1631, da manjkajo kanonične tabl* in prti na oltarjih, pa tudi svečniki; sčasoma si je cerkev od dotoku milodarov le toliko opomogla. dn jo bila vsaj dostojno opremljena njena notranjščina. Cerkev je dobila pozneje še dva zvono.a; velikega, ki jo bil vlit v Ljubljani leta 1701 in srednjega lota 1705. Sedaj pa poglejmo še nekoliko današnjo cerkev Cerkev iina 3 ladjo z ravnim stropom in je sezidana v gotskem slogu, ki so kaže v ostrih lokih Oltarji niso vsi takšni, kakor jih je posvetil škof Hren; oltar sv. Križa, ki jc stal sredi cerkve, so odstranili, ker jc bil v napoto ob velikih shodili. Glavni oltar e kipom sv. Uršule je lesen, ob straneh sta kipa sv. Petru in Pavla, zgoraj donrijo Bog Oče z zemeljsko oblo in čisto na vrhu sv. Duh. Južna stranska ladja jo bila v poznejših lotih podaljšana; tu se nahaja kamniten oltar s starinskim kipom Matere božjo.-V severni strunski ladji je lesen oltar sv. Jakoba, ki se leta 1602 in 1609 nc omenja. Nastal jo pozneje, gotovo pod vplivom romanja k s^v. Jakobu v Kompostelo na španskem Vštric slavoloka, ki loči prozbiterij od srednje ladje. jo na listni strani kamenit oltar žalostno Matere božje s kipoma sv. Florijana in sv. Jurija in nn cvnngoljski strani uzremo kamenit oltar sv. Jerneja s kipoma sv Lovrenca in Lenarta, čigar oltarja, ki ga je Hren posvetil leta 1609, sedaj ni več. Tako smo [mkIoIi neka j drobcev iz zgodovine cerkve sv Uršule in tudi o Plešivcu ali Urški, ki jo posebno Giišlnničnni in S|ovenjgradeani tako častijo. čudež Stane. MLADI SLOVENEC Hišica na vrtu Na našem vrtu hišica stoji. In veste, kdo v iej hišici živi? Mar gozdni škrat, čarovnica Ne, "ne! Družina ptičkov našla v njej svoj domek je. Drobtinic natrosili srno jim polno dlan. Veselo zdaj prepevajo ves božji cfan. Prvi sneg Povedal vam bom zgodbico o prvem snegu, čeprav je prvi sneg že skopnel in leži namesto njega po ulicah — umazana brozga. Budilka je glasno zabrnela. Izza odeje jc pokukal zaspan obraz. Ura je že sedem — hu, to te grozno! Majda jc počasi zlezla s postelje in dvignila zagrinialo pri oknu Tedaj pa se ji jc izvil iz grla radosten vzklik. Pri priči jo je minila vsu zaspanost Njen pogled je splaval na strehe in drevesa, ki so se kar čez noč ovile v lesketajočo se belo obleko Tako hitro so Majda še nikoli ni umila in oblekla Razigrano je stekla v kuhinjo in zarajala okoli matere »I, lej jo, kaj je pa danes s teboj?« se jc začudila mati. »Sneg. prvi sneg'« je zakričala Majda Kakor bi mignil, je popila kavo, oblekla plašč — in že je ni bilo več. Ko je stopila nu hišni prag, ji je priletela v obraz snežna kepa — čof! •>No, le počakaj!« je vzkliknila Majda iu so nagnala v nepridiprava Med njima se je začela prava vojna v kepanju S tak«Sno vnemo je Majda metala kepe v nasprotnika da je čisto pozabila na šolo šele v hipu, ko je ura v stolpu bila osem, se je spomnila, da je bila prav za prav namenjena v šolo. Hitro je pobrala šolsko torbico in na vso sapo stekla proti gimnaziji Srce ji je glasno utripalo, ko je potrkala na vrata šolske sobe. S sklonjeno glavo je stopila v razred in vsa preplašena čakala, kdaj sc bo /lila nad njo ploha profesorjevih hudih besed Lahko si mislite, kako je bila presenečena, ko je namesto hudih besed odjeknil po razredu glasen smeh. Le kaj to pomeni? Profesor je začudeno gledal sneženega moža pri vratih Majda je v naglici pozabila otresli tneg raz sebe ... »Kje pa si se potepala?« jc vprašal profesor. ■Ke-ke-kepala sem se!« je po dolgem obotavljanju spravila Majda iz sebe. Pri jazni profesor se jo rahlo nasmehnil in ji požugai s prstom: Da. da, že razumem: prvi sneg!« Majda se je oddahnila Hvaležno je pogledala profesorja, sedla v klop in napravila v sebi irden sklep, da se pred odhodom v šolo ne bo nikoli več kepala. Drugič bi ji profesor pač ne odpustil kar tako! Ko'ač Mati: »Janezek, če boš priden, boš dobil za rojstni dan kolač s petimi svečkami« Janezek: »Mama, uli mi ne bi mogla raje dati eno svečko s petimi kolači?« Stričhov kotiček Dragi Kotičkov striček! — Naj se tudi jaz' enkrat oglasim! Do zdaj sem bila v Zagrebu in žal še nisem vedela zate. Zdaj pa, ko sem v Ljubljani, moram pozdraviti svojega ljubega stricka. V Zagrebu rni je bilo zelo všeč, toda manjkalo uii je ljube slovenske govorice Večkrat sem si mislila: »Kako so srečni slovenski otroci, ki hodijo v slovenske šole, v katerih se učijo iu govorijo slovensko!* Jaz v zagrebški šoli nisem slišala niti besedice slovensko Čeprav mi je bil hrvatski jezik ljub, mi je bil veudar tuj Pa je prišel tudi zame srečni dan, ko mi je mama povedala, da se preselimo v Ljubljano. In res — čez neka j tednov nato smo se že odpeljali v našo preljubo belo Ljubljano. Kmalu sem izvedela zate, ljubi striček, in moja prva želja je bila, da bi Ti povedala, kako ljubim svoj rojstni kraj Upam, da to moje skromno pisemce ne bo romalo z drugimi pismi v Tvoj požrešni koš. Tvoja vdana — Silva SI r a u s, dijakinja II. razr. gimnazije v Ljubljani. Draga S ilvu! — Ko sem Tvoje prijazno pisemce odprl in prebral nekaj stavkov, sem ročno potegnil iz žepa svoj kot cirkuška plahta široki in kot inavriča pisani robec ter veličastno kihnil vunj. Potem sein se slovesno odkašljal. prijel samega sebe za uhlje in z gromkim glasom rekel: »Kotičkov striček. pozor na vlak! Nova znanka je prestopila prug Tvojega kotičku — ali veš. kaj se zdaj spodobi?« — »I, kaj pa?« sem se delal nevednega in samega sebe začudeno g|edal, kakor da se še nikoli v življenju nisem videl. — »Spodobi se. da ji zapoješ na čast kakšno imenitno zdravico!« — »Tisto pn, tisto!« sem bil kar koj pripravljen, kajti sem za petje tako vnet. da bi prepeval celo v sanjah in v grobn. če bi bilo to mogoče. In sem se še enkrat svečano odkašljal. potem pa zapel tako mogočno in lepo. da je celo boter pajek, ki ima v kotu moje sobe svoj domek, napeto prisluhnil in si ganjeno obrisal solzo iz oči. Ali veš, katero sem zapel? Tisto slavno znano, ki jo pojo ob uaj-slovesnejših prilikah: >0 slavljenka današnja, pozdravljena tisočkrat!« Ko sem tako kar na moč dostojno in lepo počastil Tvoj prihod, sem spet pomolil kljukasti nos v Tvoje pismo in se potopil v čitanje. Hudo kratkoviden sein že, zato moram brati čisto od blizu kot muha. in še težko preberem, kajti je mojim očem blngorodni inoj nos hudo napoti, ko pa tako ošabno štrli naprej. No, pa sem nazadnje pisemce Ie srečno prebral do konca in sem zdaj lie malo ponosen, du imnm v vrstah svojih mladih prijateljev In prijateljic eno zavedno slovensko deklico več. Lepo si napisala: »čeprav mi je bil hrvatski jezik ljub. mi je bil vendar tuj.« Natančno tako mislim o teh rečeh jaz. Vse jezike nn svetu moramo spoštovati iu ceniti, v prvi vrsti pa smo dolžni spoštovati in ljubiti govorico, ki nam jo je položila v srce — uinti. Kdor zataji svoj jezik, zataji tudi svojo mater in je podoben sraki, ki se je našemarila s pavovim perjem, misleč, da je tako bolj imenitna in gosposka. Pa je biln prej vsaj sraka, potem pa ni bila ne sraka ne pav, ne ptič ne miš. ninnak navadna — spaka. To sem že enkrat povedal, pa bi bilo potrebno, da bi povedni še tisočkrat! Samo pomisli, kako se mati trudi, da nauči otroka izgovarjati prve besede, koliko potrpljenja in ljubezni položi v svoj trud! Zato pač ni na svetu večje nehvnležno-sti. kot je nehvaležnost otroka, ki materino govorico zavrže, ko koinaj dobro pokuka v svet. Kdor odnese s seboj v tujino vsaj košček ljubezni do rodne zemlje, ta jezika svoje matere ne pozabi. Res da imajo naši ljudje v tujini prav malo slovenskih šol. zato imajo pn na razpolago vse poln« slovenskih časopisov in knjig, na katere bi se lahko naročili, če bi bili res zavedni in dobri Slovenci. Suj so časopisi in knjige Nočni pozdrav K vam bi šel v svate, zvezdice zlate, pa so mi bolne sanje krilate ... Tamkaj nad poljem je osamela pesem v tišino nočno vzdrhtela. Poje jo slavček: — Zvezdice ljube, srčkau pozdravček! še vedno najcenejše, kar si človek v življenju lahko privoščil Ti seveda nisi živela v tujini, atnpak v mejah uaše širše domovine — a moje besede veljajo prav tako za te kraje kot za tuje. Jaz še do danes ne poznam nobenega Hrvata in Srba, ki bi bil svojo materinščino pozabil ali opustil. Samo Slovenci imamo to nelepo lastnost, du se nam vse, kar ni naše, zdi mnogo lepše in ime-nitnejše Prav malo izjem je med nami — med te častne izjeme spadaš tudi Ti. Tako je prav! Tudi v bodoče ne delaj svoji materi in svojemu narodu sramote, pa Te bo Koiičkov striček imel rad. tako rad. da bo vselej, kadar se Te bo sno-nil, navdušeno zaklical: »živela naša vrla Slovenka Silva!« Lepo pozdravljena in še kaj se oglasi! — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! — Najprej se Ti prav lepo zahval jujem za odgovor v nedeljskem »Slovencu«. Torej original praviš, da sem, ker je pri meni ves svet na glavo postavljen Ko sem to bral. sem začel premišljevati, kako bi bilo, če bi bil svet res na glavo postavljen. Pa sem brž vzel v roko peresnik in narisal svet, na glavo postavljen Da boš pa tudi Ti videl, kako ji jaz to predstavljam, Ti sliko prilagam v pismu. Zdaj naj Ti pa pojasnim, zakaj sem bil zadnjič v bolnišnici razočaran, ker sem na postelji zagledal mladega gospoda, name -o starega moža z bradavico na nosu in edinim lasom na glavi Menda veš, da sem bil jaz zmerom prepričan, da si li že zelo star. da imaš svetlo plešo, sredi katere se Ti pozibava srebrnobel las. ki Ti je edini še ostal od lasišča. gostega kot iuetlišče in da imaš na nosu lepo rejeno bradavico. Zato me zadnjič v bolnišnici ni toliko zanimal Kotičkov striček sam, kakor me je zanimala njegova svetla pleša z edinim lasom in lepo rejena bradavica sredi nosa Ko pa sem zagledal Tebe, sem se moral za plešo in bradavico obrisati pod nosom Zdaj vidiš, da nisem bil razočaran zato. ker sem spoznal, da si mlad gospod, pač pa zato, ker nisem videl pleše in bradavice, pa bi ju tako rad videl K Tebi pa zato nisein prišel, ker si bil ravno potopljen v neko pisanje in kakor se Ti je na obrazu videlo. da nisi bil nič kaj dobre volje. S takimi junakom pa. ki se de«et praznih kanonov ne boji, ni dobro češenj zobati, še posebno takrat, kadar je slabe volje. Zato sem jo raje popihal iz sobe, pa ne z nezadovoljniin srcem, ampak z razšir- jenim, kajti že tri leta boleham na tej bolezni. In v tem razširjenem srcu sem napravil sklep. d;i Ti bom pisal čim prej. No, vidiš, danes se že drugič oglašam. Ko si mi v nedeljo odgovoril, si med drugim tudi napisal, da si hotel svoj odgovor že z oklepajem končati, pa je prev v tistem hipu zapel telefonski zvonec jaz sem strašno radoveden, kaj naj bi v tistem oklepaju stalo. Daj no, striček, ob priliki mi to pojasni! H koncu naj Ti povem, da sem bolnišnico tudi jaz že zapustil Samo to je /guba, ker moram doma še zmerom ležati. Kakor sem Ti žo prej omenil, imam razširjeno srce V šolo letos najbrž ue Inmi mogel, zato bore :inel časa dovolj iri Ti bom čez leto še kdaj pisal. Ti pa glej, da mi boš tokrat kaj prej odgovoril, ne šele čez tri tedne Te pozdravlja — Marjau Mavec, dijaJi v Ljubljani Dragi Marjan! — Tvoj »na glavo postavljeni svet« je tako imeniten, da ga danes priobčujem vesoljnim kotičkarjem v zabavo iu pouk. Saj pravim. Ti si mi pa tič! In tudi Tvoje pojasnilo, zakaj si bil takrat v bolnišnici tako razočaran, ni kar tako, kot bi kdo čebulo rezal ali zelje tlačil Kdo drug na Tvojem mestu bi mi načesnal vse mopoee stvari, ki ne bi imele ne glave ne repa. Ti pa si kot pravi advokat naštel do najmanjše podrobnosti vse, kar naj bi Te rešilo hudega očitka, da si bil nad menoj razočaran. Imeniten si samemu sebi advokat! Zdaj je ta strašna »afera« razčiščena do kraja in meni je žal, da sein Ti očital razočaranje. Najbolj Te, kakor vidim. boli. da nisi videl bradavice na mojem nosu. Usmiljen sem mož, zato se bom takoj jutri napotil k zdravniku in ga prosil, naj mi naredi lepo rejeno bradavico na nosu. Potem boš gotovo zadovoljen in nc boš nikoli več razočaran nad menoj. Zaradi razširjenega srca si pa nikar ne delaj prehudih skrbi. Tudi jaz sem ime) pred dobrimi petnajstimi leti razširjeno srce in so mi vsi prerokoval! grenko smrt, najbolj pa tisti, ki bi od srca radi videli, da bi čim prej odšel s kljukastim nosom zemljo podpirat. Pa sem jaz rekel: »Jok!« in 6em še danes živ in bom nemara še toliko časa, ko bo marsikateremu mojemu »ljubemu prijatelja« že zdavnaj odklen-kalo. Tako bo nemara tudi s Teboj Dokler je človek mlad, preboli in pretrpi mnogo kaj Kadar pa starost potrka na vrata, potem je pa seve najboljše, da se človek čim prej spopnjazni z botro smrtjo. Tudi jaz sem se z njo že kar do dobra spoprijaznil in se je ne bojim nič več. Saj ni tako strašna, kot si jo nekateri predstav. Ijajo. Kolikor jo jaz poznam, moram reči, da jc dobra in nsmiljena žena, bolj usmiljena, kot je marsikatera druga žena na tem svetu. Botra smrt reši človeka vsega hudega in bridkega, na sveta pa so ljudje, ki ne privoščijo svojemu bližnjemu uiti ene svetle, mirne ure. ( Lepo pozdravljen. - Kotičkov striček. Vita Nekoč sem srečal staro vilo, ki je tekla hitro kot veter, čeprav je bila že zelo, zelo stara »Kam oa tako bežiš?^ sem jo vprašal. »Ne izprašuj me!-: je odgovorila vila iu me žalostno pogledala. »Niti 100 let še ne živim na tem vašem svetu, pa mi že ni več obstanka. Dekletom ponujam lepoto, mladeničem hrabrost, oni pa me zavračaj j- ,Daj nam srebro in zlato! Drugega ne potrebujemo'' Takšni so, glej. In zato bežim s tega sebičnega sveta, ker se bojim, da bodo nazadnje celo rože zahtevale od mene, naj jih obsujem z dragulji, metulji pa bodo hoteli biserov iu bogve česa šc. Bežim, bežim!« Kako pravtmo in kako bi bito v resnici »Ne, ne, druga vila,« so te tedaj oglasilo drobne rože, ki so slišale pritožbo razočarane vile, <>mi pa že ne bomo zahtevale kaj takšnega! Saj imamo same dovolj draguljev — rosne kapljice, ki se lesketajo na naših cvetovih « »Tudi nam ni treba biserov.« so se takoj Oglasili- metulji. »Saj - imamo sami dovolj zlata in srebra na naših krilih. Lepših okraskov nc potrebujemo!« »To so edina pametna bitja, ki jih zapuščam na tem sebičnem svetil, na tej mali zvezdi, ki se imenuje Zemljal« je rekla vila in bežala dalje. Ves svet (e na glavo postavljen... Kadar nam gre kaj narobe, zarobantimo: •Ves svet je na giavo postavljen!« Kako smešno bi bilo, če bi bil svet v resnici na glavo postavljen, nam kaže slika, ki jo jc narisal Marjan Mavec, dijak v Ljubljani. MLADA N J i V A Črni kriz ie ves rosan... (Očetu na grob) Ze obmolknili večerni so zvonovi. Vrhu grička zraven cerkve* spe grobovi. Mil lesket snega bori ee z zimskim mrakom, v blato se gubč snežinke pod korakom Polna je spominskih križev božja njiva in pod vsakim mnogo lepih sanj počiva. Tam ob svežem grobu nekdo tiho joka, križa se oklepa drobna mrzla roka. Vsipljejo snežinke se na grob očeta ... črni križ je ves rosan od solz dekleta Marija Brenčič. Podlipa pri Vrhniki. Janezek hči na luno Stric Matic je bil dober siric Samo eno ua-pako je imel: preveč je ljubil svoje stare hlače. Kdor ga je le hotel poslušati, vsakomur je razlagal, da nosi hlače že dvajset let in da jih bo nosil še dvajset let. In še to je povedal, da so njegove hlače po dvajsetih letih »kakor novo« in da bodo čez dvajset let tudi •. kakor nove«. Tudi Janezku stric Matic s svojo modrostjo ni prizanesel in revež je moral na svoji lastni koži bridko občutiti stričevo »ljubezen do starih hlač« Pa še o božiču povrhu, ko drugi otroci doživljajo samo 'radost in veselje' Stric mu je prinesel prelepo darilo: pravo, pristno letalo, ki je bilo tako veliko, da je Janezek lahko sedel vanj. Janezek bi bil kajpak najsrečnejši človek nn svetu, če mu stric ne bi obenem napravi! dolge pridige. Janezek jc od vsega razumel samo lo, da so stričeve hlače po dvajsetih letih kakor nove« in da stric želi, da bi bilo tudi njegovo letalo, če ne po_ dvajsetih letih, pa vsaj do prihodnjega božiča »kakor novo« Ko mu je še zagrozil, dn bo prišel prihodnji božič pogledat, če je letalo zares šc »kakor novo«, je Janezka minilo vse veselje. Hvala Bogu. da je tudi "sestra Metka dobila lepe igrače, drugače bi bil ta božični večer naj-grši dan v letu Ko so se odpravljali spat, je pa Janezek vendarle vzel letalo v svojo sobo in ga varno položil na tla poleg svoje postelje, kakor bi prekladal košaro svežih jajc. Všeč mu jc že bilo, všeč — ko bi se le smel igrati z njim! Ta presneti stric in njegove stare hlače! Janezek ni dolgo spal. ko ca je zbudila svetloba žarometa, ki je padala skozi okno na njc-govo posteljo. Na njegovo uho jc zadonel mogočen slas« »Janezek, požuri sc! V petih minutah moraš odleteti!« Tako ni Janezku preostalo nič drugega, kakor da je vstal, čeprav je bil še hudo zaspan. Splezal je ua pilotski sedež in se trdno privezal. Sprožil jc motor in propeler je zabrnel. Janezek je koinaj imel še toliko časa, da je pomislil na strica in na njegovo naročilo, ko je žc letalo sirčalo skozi okno Se dobro, da se ni s krili zadelo ob okenski okvir! Letanje po zraku je zares nekaj imenitnega! Ko bi se le tako ne bal, da bo stric robantil, če bi sc letalu kaj pripetilo. Janezku je razbijalo srce, kakor če bi ga učitelj v šoli poklical k tabli, pa ne bi ničesar znal. Ves se je tresel od strahu, ko je zagledal pred seboj kostanj, ki je stal nu drugi strani ceste. Napel jc vse sile in posrečilo se mu je, da je tik nad drevesnim vrhom spravil letalo na drugo stran. Nevarnosti pa še ni bilo konce Letalo «e je bližalo cerkvenemu stolpu. Vse je kazalo, da se bo letalo zaletelo nunivnost v zvonikovo lino. Janezek je naravnal letalski motor navzgor in letalo je švignilo skoraj navpično čez zvonik. Janezek se je oddahnil Cerkveni zvonik je bil globoko pod njim in kamor je segalo oko. ni bilo nobene zapreko več. Pa Bog ne daj, da bi bil Janezek kakšen strahopetec, kaj še! Lo strica se je tako hudo bal Janezek je letel, letel . Domači hribi so bili že zdavnaj pod njim. Bližal sc je oblakom Moj Bog — oblaki! Spodaj so videti mehki kot puh, Janezek pa je zagledal pred seboj pravo , gorovje, pokrito z ledeniki in snežniki. Ce se I letalo zaleti v lo gorovje. 60 bo stricu čez leto 11 n dan obraz neizmerno podaljšal Janezka jc oblil mrzel pot po vsem telesu. Nenadno se mu je zazdelo, da je zagledal pred seboj odprta nebesa — takšna svetloba ie predrla oblake Bil je pa samo sij žarometa, ki ga je prej zbudil v njegovi spalnici Žarek je napravil tako široko luknjo, da je letalo brez vsake nevarnosti zletelo skozi oblačno gorovje. Na drugi strani je zagledal pred seboj žaromet Bila je velika, okrogla in bleda plošča Hej, saj to ni žaromet, to je luna. In šc prav blizu je že! Janezek je nekoč bral knjigo o potovanju na mesec Burno mu je utripalo srce. Videl bo čudovita živa bitja, kakršnih na zemlji ni. Bitja, ki imajo koujske glave in mušje noge. rilce namesto nosa in vrat dolg kakor žirafa Imenitno! Janezek se ui kar nič obotavljal, ampak je brž naravnal letalo naravnost na luno Toda — groza in strah! čini bliže je prihajal, tem bolj natančno je videl, da je luna iz samega čistega belega marmorja. Marmor je trši kot beton in letalo se bo gotovo razbilo na drobne kosce. Če izve to stric Matic — moj Bog. Janezek si sploh ni upal misliti do konca. Brž je naravnal letalo nazaj nn zemljo, da bi ga zopet varno spravil v svojo spalnico k postelji, kjer se ne bi moglo razbiti. Letulo pa ni ubogalo Ni hotelo in ni hotelo nazaj na zemljo Dvigalo se je više in više in luna je bila zmerom bliže Rastla je in se širila, tako da Janezek kmalu ni videl ničesar drugega kakor ogromno ploskev iz belega marmorja Svetlobo je bila tako močna, da se je Janezku že meglilo pred očmi. Vedno jasneje so se kazali ostri vrhovi crora. ob katerih se bo letalo razletelo na drobno kose. »Janezek je zaprl oči Oh. stric Matic, saj ne bom nikoli več...,« jc stokal in obupno vil roka Tn tedaj jc zaslišal stričev glas tik ob svojem ušesu: »Kajne, da ga ne boš razbil!« Ne, me, saj ga ni hotel razbiti! Saj bi rad nazaj na zemljo, pa letalo noče ubogati. »Stric, odpusti! Zares nisem kriv! Letalo primi za ušesa! Samo je hotelo na luno!« jo kričal Janezek v smrtni grozi. Odprl je oči in jih takoj zopet zaprl. Vsak hip bo letalo treščilo ob lunino marmorno ploščo! Tresk Janezek je začutil strahovito bolečino na čelu. — Ko je odprl oči, jc videl, da je imela luna obraz strica Malica. Na stričevem čelu je žarela velikanska bunka. Janezek se je potipal in začutil, da je tudi na njegovem čelu zrastel precejšen rog »Le nikar tako divje ne opletaj, dragi moj!« se je zasmejal stric »Hotel sem samo pogledati, če si dobro spravil letalo. Ti pa planeš kar meni nič tebi nič pokonci in se zaletiš v glavo na, ravnost vame! Lepo to res ni od tebe, pa naj bo! Pruv nič nisem hud nate, ker vidim, da si letalo dobro spravil « Janezek je debelo pogledal Letalo se je vendar razbilo ob lunini marmorni plošči — zdaj pa je zopet celo iri nepoškodovano ležalo no tlen poleg njegove postelje Prav gotovo se je moral zgoditi čudež, da st8 z letalom tako srečno pri-frčala na zemljo. Naj bo kakor že hoče. sanjal Ze ni — to je Janezek dobro vedel. Drugače ne bi videl lune tako od blizu! um. 2> K U t. I N A Marijo so nosili m IS- .- iMM> i (Narodna devetdnevnica pred božičem.) Cankar je uporabil lo 6 tar o navado v primeru, ko pravi: sHanca je nosila težko breme z vdanim strahom kakor Mater božjo ob devetdnevnici.« (Križ na gori.) Komur ni znan ta običaj, ne more do dc/bra razumeti zgornje Cankarjeve primere. Devetdnevnica pred božičem naj bi bila v 6pomi« na to, da je Marija iskala devet večerov prenočišča. Dekleta iz devetih hiš so žrebala. Tista, ki je potegnila listek 6 številko devet, je imela v hiši Marijin kip do 6veonice. Na ta dan, ko je zadnji božični praznik, so odnesli v procesiji Marijin kip spet nazaj v vaško kapelico, ali k lastnici, kjer so ga bili dobili. Prvi večer devetdnevnice 60 se zbrali otroci in odrasli pri oni hiši, kjer je bil začetek. Na nizki omari je bil postavljen oltarček. Sredi med zelenjem in 6uhim cvetjem je 6tal lep Marijin kip. Ko 60 bile prižgane še svečke pred kipom, so zapeli ali odmolili angelovo češčenje, nato še ve- seli del rožnega venca io lavretanske Iitanije. Za konec je bila navadno ona stara pesem: »Cesarja rimskega« ali pa: »Začudite 6e ljudje«. Drugi večer so 6e zbrali zopet v hiši one družine, ki je imela prvo številko. Vsi 6o pokleknili in navadno 6olznih oči poslušali poslovilno »ktoja preljubezniva Mati Marija! Približal 6e je jorehitro čas ločitve. Kako milo in bridko mi je Tvoje f>oslovilo! Kako 6labo 6i bila pri meni postrežena, kako pomanjkljivo počeščena. Prisrčno ljubljena Mati, odpusti mi mojo nemarnost v Tvoji službi. Dovoli ini, da Ti 6voje ubogo, pregrešno 6rce in vse, kar imam, darujem in v rabo Tvojemu daljnjemu potovanju ponudim. Ljuba Gospa, daj mi, prosim Te, 6voj materin blagoslov. Blagoslovi mene in vso mojo družino, blagoslovi in posveti vso mojo hiSo in vse moje imetje. — Še to Te prosim, dovoli mi, da Te spremljam na Tvoje novo prenočišče in tudi tam izkazi vso materino milost in dobroto. Izprosi mi milost, da me sprejme Gospod v večno prenočišče v 6vetem raju, kjer se mi ne bo več treba bati. da 6e še kdaj ločim od Tebe m od Tvojega preljubeznivega Sina Jezusa Kristusa. Amen.« Nato je vzela Marijin kip in šla iz hiše. Za njo 60 odšli V6i drugi. Zunaj so se uvrstili v procesijo in prižgali svečke. Spotoma 60 molili rožni venec in prepevali nabožne pesmi. Ko so prišli do drugega prenočišča, so bila vrata zaprta. Tista, ki je nosila kip, je potrkala in prosila: »O prijateljica, sprejmi Mater Jezusovo na Njenem trudapolnem potovanju v tem hudem zimskem ča6u in ne časti je samo nocoj in jutri, ampak prizadevaj ei, da ji boš vedno brez nehanja služila.« Druga je kleče sprejela in poljubila Marijin kip ter molila: »Bodi pozdravljena, prečista De- vica Marija. Željno Te sprejmem f>od svojo streho. Bodi meni zvesta Pomočnica. Varuj ob smrtni uri dušo mojo.« Potem je postavila kip ua lepo okrašeno oma ro. Odmolili so nekaj očenašev iu odpeli nekaj pesmi ter se razšli. Povsod je bilo veselo in praznično, ko so prinesli Marijin kip — a čudna tesnoba jc ostala v vsaki hiši, ko so ga odnesli. Za V60 družino je bil praznik, kadar so »Marijo prenočevali«. Ta dan 60 6e zbirali večkrat k skupni molitvi. Vsak ji je zaupno potožil V6e svoje križe in težave. Tudi delo je počivalo, bil je res velik domač praznik. Lahko trdim da je današnja družina prikrajšana za marsikatero lejx> uro, odkar stno opustili tudi to staro navado! (Z. A.) Modne malenkosti Na sliki vidiš nekaj drobnarij, ki jih moreš komu podariti za praznike. Tu imaš na št. 1 pe-lerinico in čepico iz krzna ali žameta; št. 2 ti pokaže ovratnik iz satinastega krepa z gumbi v barvi obleke, na katero ga pripneš. Št. 3 je nagelj iz svile, ki je moderen okras. št. 4 puhovka in torbica v pisanem vzorcu za k šjK)rtnemii kostimu; št. 5 ti {»okaže svileno pahovko in lepe robce za moške. Na št. 6 vidiš namizni prt in prtiče in št. 7 je vrečica iz blaga, ki daš vanjo krzno za krog vra" p red pa žastim vbodom St. 9 je svilena jopica za ponoči rzno za krog vratu, da je lepo spravljeno. Št. 8 ti pokaže predpasnik za otroke z vzorci s kri- kar je najnovejše od novega. Št. 10 pa je vreča za spravljanje umazanega perila. — Sami uporabljivi predmeti, ki se jih pa človek težko spomni; s sliko ti spomin nanje oživi. Obdarovanje s cveti cami Večkrat se človek domisli, kako je to žalostno, naravnost okrutno, da so ljudje, ki v vsem svojem življenju niso dobili niti ene cvetke iz ljubezni in hvaležnosti v dar, na zadnji poti zasuti s cvetjem iu jim ležijo venci na grobu Bolje bi bilo, da bi bili v življenju dobili kako cvetico, zakaj cvetice pomenijo ljubezen in radost. Res je: niso vsi ljudje takšni, ki bi jih mogle rože razveseliti. Tudi, trezni, skopi, praktični ljudje ne vodo kaj j^očeti s cvetjem. Živela je bogata gospa, ki ji je večkrat nečakinja prinesla šopek rož. Teta pa jo je nahrulila: sAli ni škoda denarja za tak prazen nič! /a to vsoto bi mi bila rajši prinesla klobas!« Mnogi mislijo tako. Rože pač nc rastejo za vsakogar. Malokdaj moreš človeka spremeniti. A večina ljudi, zlasti ženske, imajo veselje s cveticami. Saj je najrevnejša soba koj drugačna, če jo poživi šopek rož, zlasti pozimi, ko je že dovolj šop smrečja ali zimzelena. Nekakšen ob, čutek sreče zaveje človeku v dušo ob pogledu na rastoče življenje. Tem več je pa cvetje vredno, če ga človek prejme iz ljubeče, skrbljivc, zveste roke. Obdarovanje s cvetjem zahteva nežnega občutenja in j>omisleka. Če ima človek koga zares rad bo brž uganil, kakšno cvetje naj mu jiodari. Tu so tudi barve cvetja pomembne! — Resnih vijolic ne kaže podariti človeku, ki ljubi vesele barve. Krizantcm, ki le spominjajo na smrt in pogreb, ue smeš dati težko bolnemu človeku, ki misli, da bo zdaj zdaj zdrav. Hudo dehtečih rož, ko šinarnic, jasmina, majnic ne postaviž v bolniško sobo In podobno Vprav s takim obdarovanjem pokaže človok podobo svoje duše Ljudem, ki smo jim dolžni hvaležnost in spoštovanje in zlasti staršem, dajmo cvetja za božič, če količkaj moremo. In če imamo bolnika doma ali v bolnišnici, podarimo mu cvetje za te dni! Saj niso zmeraj in povsou umestne nogavice, rokavice in jopice! Dar za dušo človeka večkrat bolj ogreje ko najtoplejša jopica! KLlTNi KONFEKCIJA fllosiek, MARIBOR nrinHftH vodno na!novo.1*r' Pri peki pomaga in liže ostanke Zasebno knjigovodstvo (Naša kronika) Večina gospodinj misli, da ni vredno voditi gospodinjske knjige, saj itak nimajo ničesar zapisovati in denarja še za sproti ui. In da so že poskusile voditi posebne gospodinjske zapiske, da pa zato niso imele nič več denarja, nikar da bi si s tem kaj prihranile! To je za naše skromne gospodinjske prilike tudi res. A res je tudi, da si marsikaka gospodinja po ves dan in še ponoči beli glavo, kam je dala ta in oni stotak, desetak? In je bilo še včeraj tisoč dinarjev v predalu, danes jih je le še tri sto, a «e ne more in ne more spomniti, da bi bila kaj drugega kupila ko za deset dinarjev volne in pa za en dinar šivank! Kam je izginil denar? So bili tatovi v hiši? Menda jih niso vzeli otroci? Ali je mož komu posodil? Ali pa je nemara služkinja nepoštena? Ali se je izgubilo? Le kam je šel denar? Skora j da jo že mrzla zona spreletava in vročica ji sili v glavo, ne more spati ne delati nc mislili na nič drugega ko na ta denar. Zavoljo vsega tega — ali ni liolje, da si vse zapisuje? Zaeno pu tudi spoznava menjavanje cen in število in težo uporabe raznih živil za zimo, za letni čas. Mogoče se ji pa pri zapisovanju vendarle kako primeri, du kaj jjrilirani; da kaj manj j>orabi; da mogoče ne bo več kupovala na obroke? Dobro je, kolikor doseže! Ali pa ni tako knjigovodstvo o telesnih potrebah družine obenem tudi pisanje družinske kronike? Kaj niso prav za prav v teli izdatkih za telo tudi dnevni dogodki? Saj mora na primer zapisati gospodinja, da jo izdala (oliko za Miklavža, toliko za jiotice za božič, veliko noč, god; za krofe o pustu; za birmansko, prvoobha-jilno obleko; za bolezen, za vožnje, za počitnice? Vprav ta plat pa je že kronika, lo je, zgodovina družine! Kronik slovenskih družin pa smo potrebni. — Kronika je deblo, ki so na njem člani družine veje in listje iu cvetje in zato je kronika tudi tradicija. Vprav Slovencem pa se očita, da smo brez tradicije, brez trdnih družinskih tal prav te in te družine, prav te in te hiše. Kronika govori z nami o družinskih dogodkih: zu-eno nas opominja, svari, bodri in poziva na boj za bodočnost, da bomo zdrav, veder, jedrovit narod poštenih družin! Omarica v torbici Kuha za sveti večer Na sliki vidiš novodobno torbico, kjer se odjjre ob strani loputa in imaš pripravo za česanje. y i\ /te Dva izbrana jedilnika Preprosta večerja. Polenovka v hrodetu. — Pečene sardele ali sardelice. — Orehova potica. — Vino, čaj, črna kava. Boljša večerja. Ribja juha. — Jegulja v rižotu, — Pečen brancin. — Pečeni cevoli. — Ocvrti karp. — Solata, maslen krompir, razni kompoti. Razno drobno j>ecivo. Orehova torta. Preprosta večerja. Polenovka v brodetu. 1 kg namočene polenovke 6kuhamo v slani vodi, da postane popolnoma mehka, nato ji iztrebimo vse ko-ščice ter razrežemo na primerne kosce. V kožico denemo osmino litra finega olja (kdor rima rad olja, lahko dene 20 dkg masti). Ko je olje ali nia6t razbeljena, dodamo dve na drobno sesekljani čebuli, denemo na to polenovko, dodamo šc k temu 5 strokov strtega česna, nekoliko j>opra, žlico paradižnikove mezge, ščepec majarona in pustimo polenovko 15 minut počasi dušiti ler prilivamo lahko nekoliko vode. Nato pripravimo svetlo pre-žganje iz dveh žlic masti ter dveh žlic moke, denemo to k polenovki. dodamo toliko vode, da brodet ne bo preveč gost. zamešamo ter pustimo, da še počasi pol ure vre. Serviraino brodel gorak v globoki skledi, garniramo ga z ajdovimi žganci. — Solata. Polenovka se pripravlja tudi kot pražena polenovka, pripravi se kot zgoraj opisano, samo du ne deneš k njej nič prežganja. Ciin več masti ali olja. tem boljša je polenovka. Boljša večerja. Ribja j u h a. Po! kilograma krapa zrežemo na manjše kese in jih kuhamo v 2'A litra vode. Dodamo še sesekljan peteršilj, dve majhni čebuli, dve sesekljani zeleni, žličko paradižnikove mezge, ščep muškata in pustimo juho počasi 30 minut vreti. Dodamo še svetlo prežga-nie iz žlice masti in moke. vse zamešamo in pu-siimo. da še 10 min. počasi vre. Nato juho precedimo in serviraino k njej opečene maslene žeui-ljeve kocke. (Zrezanega krapa serviraino drug dan s solato.) Ne pozabite na jaslice in na revne družine! Ocvrti krap. Ker spada krap k našim I sladkovodnim ribani, ga lahko pripravimo na masti ali maslu. Srednje velikega krapa položimo na desko in ostrgamo z nožem luskine od repa proti glavi. Glavo pustimo celo. oči tudi pustimo. Nato prerežemo trebuh, odstranimo drob in krapa dobro operetno v več vodah ter ga osolimo. Nato ga zrežemo na lepe kose. Potem si pripravimo pre-sejan. riban kruli, raztepemo dve jajci in povaljamo kose krapa najprej v moki. potem v raztepenero jajcu in končno v drobtinah. V ponvi razbelimo mast in ocvreuto vsak kes karpa v razbeljeni masti. jx> v^aki strani 8 minut. Pazimo, da ima karp zlatorumeno barvo. Serviramo gorko. garniramo s solato ali kislimi jurčki. Maslen krompir. Razni kompoti. Tako napravljen karp spada k izredni delikatesi in ga serviramo tudi pri svečanih pojedinah. Jabolčno pecivo Vzameš 40 dkg inoke. 15 dkg presnega masla. 10 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 5 žlic kisle smetane, limonovo lupino in ščepec soli. Narediš testo, gn razvaljaš in daš nanj tale nadev: vzameš t debela jabolka, rozine. 10 dkg olupljenih, na debelo razrezanih mandeljnov, sladkorja in cimeta. Robove testa zavihaš in obložiš testo v obliki rešetke s tem nadevom. Jabolčna jed Imaš 10 dkg presnega masla, 14 dkg moke, 7 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 10 dkg mozge, jwl kilograma jabolk in še 5 dkg sladkorja. Za pene: 4 rumen jake in 14 dkg sladkorja. — Presno maslo in moko razdrobiš na deski, dodaš sladkor in rumenjake in br/. narediš testo, pritisneš testo za pol centimetra na pekačo in svetlo-rumeno zapečeš. Ko se sliladi, na tanko nama-žeš marelično mezgo, nato daš na vrh dušena osladkana jabolka in slednjič še sneg iz 4 beljakov, ki mu primešaš sladkor. Vso to penasto goščo posuješ s sladkornim jioprhoin in daš vse še enkrat za 1(1 minut v pečico. Novi dunajski modeli Plašče, obleke, bluze imamo na zalogi TrgrovsRi dom - Maribor Mama mi jc za Miklavža tegale bratca dala, a ja/. bi rada, če hi ga zamenjali zfi medvedka!« Pravni nasveti Tetino posojilo. Ce je teta v letu 1923 posodila večjo vsoto nečakinjam, ki so denar teti leta 1933 vrnile, bi mogla teta sedaj sodno uveljaviti zahtevek na plačilo obresti od izposojene glavnice le tedaj, če bi nečakinje tekom zadnjih treh let izrecno priznale, da so dolžne še obresti in bi izjavile, da bodo ie obresti plačale. Če nečakinje niso niti ustno dale take izjave, niti se pismeno zavezale plačati dolžne obresti, jih ne more teta k temu s tožho prisiliti. Sama pismena izjava tete, da se zadovoljuje z zakonitimi obrestmi in da želi niili plačilo do določenega roka, ni obvezna za nečakinje, razen če teta dokaže, da so na to ustno pristale. Nepriznane in neiztožene obresti zastarajo v treh letih. V istem času so tudi zastarane terjatve na plačilo kmečkih pridelkov in za opravljanje vožnje, kar so nečakinje kot protiuslugo dale teti za posojilo. Zapuščena. R. Lj. Če vas dolgoletni ženin noče poročiti, ga k temu ne morete prisiliti. Za sebe lahko zahtevate odškodnino le tedaj, če dokažete, da vas je zapeljal pod obljubo zakona, ki ste jo smatrali povsem resno. Za otroke pa bo moral ženin kot oče plačevati preživnino tako dolgo, da še bodo otroci sami mogli preživljati. Denar, ki vam ga je ženin dal v zločinske namene brez skrbi lahko obdržite in ga ii|>orabile za svoje dejanske potrebe. Še pred rojstvom otroka lahko predlagate pri sodišču, da nezakonski oče založi ]>otreben znesek za vzdrževanje otroka v prvih 3 mesecih, za stroške poroda in za stroške vašega vzdrževanja za prvih šest tednov po porodu. Odpoved dedni pravici. F. I. S. Odpoved dedni pravici je pogodba z zapustnikom, ki se ne da enostransko preklicati. Če se je brat odrekel dedni pravici po starših in se je ta odpoved zapisala pred notarjem v obliki notarskega zapisa, je to Veljavno izrečena odpoved, ki bo držala, čeprav se jo brat medtem premislil. Kdor se jc odpovedal dedni pravici, nima pravice do dolžnega deleža in zato brat ne bo mogel predlagati po smrti staršev niti dopolnitev nujnega deleža, kar bi sicer lahko, čc ne bi bilo veljavne dedne odpovedi. Nepremišljena obljuba. J. P. D. L. Če ste dekletu obljubili zakon, medtem ste se pa premislili, vas ne more s tožbo prisiliti, da jo poročite. Če pa dekle ni dala utemeljenega vzroka za odstop od zakona, ima pravico, da od vas zahteva povračilo resnične škode, o kateri more dokazati, da jo ima zaradi tega odstopa. Taka tožba zastara v 3 letih. M8I88B3B VSAK nima toliko denarja, ^^^ da more potovati o kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdraofe letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge oode Radenski zdrav ilni vrelec onega, z rdečimi srci. Skrbi poroka. K. L L. Porokovali ste znancu, ko se je tnožila njegova hči, za najeto posojilo 15.000 dih. Spočetka je dolžnik vedno plačeval obresti, sedaj pa zaostaja s plačili, ker se je vdal pijančevanju. Vprašate, kako bi se rešili poroštva. — Dokler ne bo dolg v celoti plačan, ne boste rešeni poroštva. Pravico imate, da zahtevate od dolžnika zavarovanje dolga, za katerega ste porok. Ker pa dolžnik najbrže nima nobene nepremičnine, da bi vam mogel nuditi primerno zavarovanje, pač pa ima le skromne mesečne dohodke, vam svetujemo, da posojilnico opozorite, naj čimpreje, bodisi s tožbo ali tudi brez tožbe s prostovoljnim pristankom dolžnika, zaseže del tožnikove plače za kritje obresti in odplačilo dolga. Opozorite posojilnico, da vam je odgovorna za škodo, ki bi jo vi kot porok utrpeli, če ne bo pravočasno dolga izterjala od dolžnika. škoda zaradi neutemeljene ovadbe. K. Š. R. S. Nekdo Vas je ovadil državnemu tožilstvu, da ste spravili v promet ponarejen denar. Postopanje je bilo ustavljeno. Ker se je dotični pritožil na višje sodišče, ste se morali tudi vi braniti ter ste imeli preko 3500 din stroškov za svojega odvetnika. Trpeli 6te tudi na ugledu in živcih. Vprašate, če lahko dotičnega ovaditelja tožile na odškodnino. — Pravico imate, da zahtevate od ovadilelja povračilo vam povzročene dejanske škode. Seveda boste morali v pravdi dokazati, da ste le zaradi neutemeljene ovadbe utrpeli vso škodo, ki jo sedaj vto-žujete. Taka tožba zastara v 3 letih. Podedovana vloga. J. K. J. če ste podedovali vlogo v nekem denarnem zavodu, vam je zavod dolžan dotično vlogo izplačati, čim se izkažete s potrebnimi listinami, da ste postali upravičen lastnik vloge. Taka listina bo prisojilna listina,^ ki jo izda zapuščinsko sodišče po končani zapuščinski razpravi. Če je denarni zavod v inozemstvu, morate poskrbeti za uraden prevod potrebnih listin. Taksa za prevode iz slovenskega jezika v druge evropske jezike znaša za prvih 100 besed izvirnika 60 din, vsaka nadaljnja beseda pa 0.50 din. 0 načinu, kako bi vrednost zapuščine iz inozemstva spravili, pa vprašajte pri podružnici Narodne banke. Pokojnina ločenke. N. C. B. Državni uradnik, ki je po katoliškem obredu poročen, se je sporazumno ločil od svoje žene. Nato se je pa na novo poročil«: po starokatoliškem obredu z drugo ženo. Vprašate, katera žena bo po smrti tega moža dobivala pokojnino, ali prva katoliška ali druga sta-rokatoliška. — Ker obstojata zaenkrat dva zakona, katoliški in starokatoliški. ne vemo, če ne bo morda oblast pokojnine delila, kakor pri muslimanih, ki lahko imajo po več zakonitih žena in se pokojnina deli na vse enako. Če pa hoče prva žena sebi obvarovati pokojnino po možu, naj takoj predlaga pri okrožnem sodišču, da se povede postopek na ugotovitev, da je drugi, starokatoliški zakon neveljaven. To bo tudi dosegla, ker po sedanjih zakonih se katoliško poročen katolik, čeprav hi prestopil v drugo vera, ne more veljavno v drugič poročiti, dokler živi prvi zakonski drug. Odklonitev zaščite. L K. — Lansko leto ste prosili za kmečko zaščito, ki Vam pa je bila odklonjena, češ da sle imeli več obrtnega kot zemljiškega davka. Hranilnica Vas terja in Vam grozi s umi..................................II ODREZITE miiiiiiii............i.....iiininiii......m | odgovarja samo na vprašanja, ka- g 1 terim ie priložen tale odrezek. g S »Slovenec", 19. decem. 1937 | iiiuiminii ...............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiif tožbo. Denarja nimate in si nikakor ne morete pomagati iz zadrege. Vprašate, ali je mogoče doseči zaščito. — Sedaj zaščite ne bo mogoče več doseči, ker je že minil rok, v katerem so morali denarni zavodi izročiti privilegirani agrarni banki upniško listine in ji odstopiti terjatve napram zaščitenim dolžnikom. Če lani niste izpolnjevali pogojev za kmečko zaščito, jih tudi letos nc izpolnjujete, ker zaščita se nanaša le na dolgove, ki so nastali pred dnem 20. aprila 1932 in na tiste osebe, ki so bili kmetje v času zadolžitve in na dan, ko je stopila uredba o likvidaciji kmečkih dolgov v veljavo, t. j. 26. septembra 1930. Plačilo drugega obroka. A. L. Vložili ste prošnjo za znižanje kmečkega dolga, ker Vaš dolg presega 25.000 din. Sodišče prošnje še ni rešilo. Plačati ste morali prvi obrok od neznižanega dolga. Sedaj zahteva davčna uprava plačilo drugega obroka, ki ga je izračunala ravno tako od neznižanega dolga. Vprašate, ali ste dolžni plačati tudi drugi obrok od celokupne \sote dolga, ali samo od znižanega zneska. — 0 tem vprašanju je Privilegirana agrarna banka pred kratkim izdala pojasnilo, ki je v skladu s predpisi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Dokler Privilegirana agrarna banka ne bo izvršila končnih obračunov, se izterjujejo letni obroki začenši od 1. novembra 1936 tako, kakor so jih izračunali denarni zavodi v svojih začasnih obračunih. Znižba obrokov pri dolgovih nad 25.000 din se upošteva šele potem, ko banka prejme od sodišča pra-vomočen sklep o ztiižbi, dočim je znižba pri dolgovih pod tem zneskom že upoštevana Ko pa bo ban-irabljive na različne načine in kaj dobro služijo ravno na vrtu. Predvsem so gnojilo, ker vsebujejo precej dušika. S sajami juitrošena trata jiostane kmalu temnozelena. Ce z njimi močno gnojimo koreninje, kot je korenje, zelena in slično, dobe posebno ugoden okus. Raztojiimo jih v vroči vodi in zalivajmo s to tekočino cvetlice Ionom«, tedaj bodo dobro uspevale in bujno cvetele. — I a tudi'kot sredstvo zoper rastlinske škodljivce nam dobro služijo. Ce ž njimi potrosimo tnale gole vrtne polže, 6e ti ne morejo dalje gibati in kmalu poginejo. Bolhače na kapusnicah kmalu zatremo, oziroma prepodimo s sajami; najprej poškropimo le rastline z milnico, potem jih potrosimo s tem sredstvom. Sadikam to ne škoduje, bolhači pa izginejo. Tudi črne listne uši se prežene na isti način, treba pa s tem takoj začeti, kjer so se te pojavile. Iz navedenega je razvidno, kako koristno se dajo saje uporabiti na vrtu, zato jih je škeda odvreči. Ugonabljanje malih polžev brez hišic na vrtu. A. H. N. M. Odgovor na isto vjirašanje smo podali med »Kmet. nasveti« nedeljskega Slovenca od 14. novembra t. I. pod vprašanjem »Vrtin polži spodjedajo povrttiino«. Kako se kuha surova guma? I. V. O. Odgovor na to vprašanje želite imeti, ne poveste pa, kakšna je ta surova guma. Morda mislite drevesno smolo, ki se izceja iz smrek, jelk. breskev, češenj, mandelj in drugih. Ce je to tisto, kar mislite, je postopati sledeče: Očiščeno in razdrobljeno 6iuolo je temeljito oprati ter jo v primerni posodi politi s trikratno težo vode. V njej jo je večkrat premešati ter jo pustiti tako dolgo, dokler se |iopolnoma ne raztopi. Tako nastala tekočina se precedi skozi bolj redko platno in na to pusti, da se osuši. I ako do bimo gumi, ki je sličen arabskemu gumiju. Ne dajo pa vsa drevesa enakovredne gumaste smole. Žitni žužek se različno zatira. I...S. F. V zit-nici se vam .je zaredil žitni žužek, ki se ga ne morete iznebiti. .Radi bi. vedeli za kako učinkovito sredstvo. — Navesti vam hočemo dva načina, kako se lahko odkrižate tega škodljivca v žifmci. Prvi je ta. da sjjravite iz žitnice vse zrnje ter ga uporabite kakor si bodi, le ne ga spravljati na drug prostor, ki bi bil potem tudi okužen. Nato žitnico dobro osnažite. očistite vse špranje, v katerih ne sme ostati niti eno zrno. razpoke v tra- 1 movju, v stropu in stenah preglejte in z nožem izpraskajte tam skrile žužke. Ped temeljito iznnte , z lugom m potem ves prostor pobelite z apnom. | Večina žužkov bo s tem uničena, 'oda ne vsi. Kar ; jih je ostalo živih, jih morate poloviti. V ta namen ; nastavite na pod na različnih krajih male kujickc zdravega žita. Cez par dni pa preglejte in če naj: dete v njem le enega hrošča, morate skrbno jjobrati žito v malo vrečico ter jo zanesti v krušno peč, ko • • • ' ' škod kom. V vaši vasi bi 6e vas lahko zbralo toliko kmetov-hmeljarjev, da bi ga naročili vagon. Tega izdatka ne bo nobeden obžaloval. Kako zmanjšati kislino v vinu? S. P. R. Letošnji vinski pridelek ima precej kisline, ki napravi vino manj pitno. Slišali ste, da 6e da kislina zmanjšati; kako, pa vam ni znano — Seveda 6e da prvotna kislina v vinu zmanjšati s primernim kletar-jenjem. Že če vinu dodamo apno v gotovi obliki, mu bo to odvzelo precej kisline. To pa znajo pravilno napraviti le vešči kletarji. Bolj naraven način je razkisanje kislih mladih vin z mešanjem z drožmi. Te namreč razkrajajo kisline. Mlada kisla vina ne smemo takoj jeseni pretočiti, amj>ak jih pustimo do spiomladi na drožeh. Med tem časom jih dvakrat do trikrat premešamo, da se droži dvignejo in kislino lažje razkrajajo. Ko se vino po premešanju nekoliko uči6ti, ga preizkusimo, če jo je izgubilo že dovolj. Ko je tako njegov okus izboljšan tedaj ga šele pretočimo. Na mariborski vinarski šoli 60 ugotovili, da so vina s trikratnim mešanjem izgubila 4, 6 in celo 10 ti6očink kisline in s tem na okusu veliko pridobila. Kdor WtH&Q& A&cU, trpi večkrat radi neredne stoli-ce. Dobro odvajalno sredstvo je D a r m o I. Je dobrega okusa in deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi Darmol. f" Cjl.rt»iarJOOI-UK!/M Odprava prasic, kočičev, koturašev iz kletnih prostorov. F. Ž. C. Radi bi odpravili prašiče iz kleti. Teh živali imamo pri nas troje vrst, ki so si slične: kočič (Oniscus murarius) siv z belimi pikami; prašiča (Porcellio 6caber) rjav z belimi madeži; koturaš (Armadillium vulgare), temno6iv, se zvije v kroglo. Vse te tri vrste dobimo pxi nas V vlažnih kletnih prostorih, kjer se Spravijo zlasti na korenje in drugo zelenjavo. Lovimo jih na ta liačin, da narežemo krompir, repo, korenje ali peso ter položimo rezine pod vlažno desko ali opeko. Tam se zbere ta mrčes ter ga je lahko poloviti in uničiti. Položimo lahko tudi votlo 6teblovje na vlažne prostore; notri 6e skrijejo ti kočiči in njega sorodniki ter jih je lahko zatreti. Ce ta ix»topek ponavljate nekaj dni, se boste tega mrčesa popolnoma iznebili. pečete kruli. V tej vročini bodo poginili vsi škodljivci. pa tudi njih jajčeca, ki so jih medtem izlegli Tehnika: Železniški vozovi drugod O cnonadstropneni vlaku, ki so ga uvedli v Nemčiji na progi Hatnburg-Liibeek je »Slovenec« že poročal. Sedaj je žel. uprava sklenila, da postavi davkov in doklad'imajo one osebe z devetimi ali i ua zrna. Ce je "v kupu mnogo hroščev, je najbolje ; v promet še šesl vozov iste vrste, opremljenih z novec živimi otroki, katerih davek po vseli davčnih v6e žito zažgati ali opariti in ga pokrmiti jjrasi- ; vimi izboljšavami. ..........—.............I 0enl Jak lov morate še pakrat ponoviti, dokler | Kakor pri prvem vozu, so tudi pn teh gle- i ne onazile v vabah nobenega žužka več. — Drugi ! dali na to, da se čimbolj zmanjša teza voza, ki od-način je ta. da se taki prostori razkužijo s pli- 1 nQ rmtni.i.-* r^ia t« fn oblikah ne presega 500 din in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Pravico do oprostitve od davka mora zavezanec prijaviti s polnoveljav-nimi dokazi pristojni davčni upravi. Osebna in rodbinska doklada drž. uradnice. F. V. Mali trgovec 6e je poročil z državno uradnico in ima z njo dva otroka. Žena ne dobi niti osebne niti rodbinske doklade, najbrž zaradi tega ne, ker ima mož trgovino. Vprašate, ali more dobiti žena osebno doklado za sebe in rodbinsko doklado za otroke? — Poročena drž. uslužbenka ima pravico do osebne doklade, če mesečni brutto dohodek moža ne zmiša več kot 500 din. Ce znaša mesečni brutto dohodek moža več kot !500 din. se zniža osebna doklada ženi za toliko, kolikor znaša polovica tiste vsote, ki ostane, če se odbije od mesečne brutto dohodka moža 500 din. Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah drž. uslužbencev dalje predpisuje, da mati.državna uslužbenka nima pravice do rodbinske doklade za otroka, katerega oče je kakršnekoli druge profesije. Ce pa je oče siromašnega stanja in tudi ne6j>osoben za prido bivanje, ima mati pravico do rodbinske doklade za otroka. — Mož državne uslužbenke, ki sam ni drž. uslužbenec, nima pravice do jiolovične železniške vozne karte. I iiom Ciklonom, ki je zelo hud strup. Ta način je | popolnoma zanesljiv, toda primeroma drag in se da izvesti saiiio v takih shrambah, ki se dajo ne-produšno zapreti in zalepiti s papirjem. To delo pa lahko opravi samo uradni okrajni razkuževalec. Apuenje hmeljskih nasadov. O. V. O. Mnogi priporočajo hmeljske nasade redno apniti, češ da je poleni kakovost hmelja boljša. Radi bi vedeli, če je to res in kdaj ter kako je nasade apniti. da bo uspeh zagotovljen. — Najprikladnejši čas za apnenje hmelja je jesen ali zima. preden hmeljišče preorjemo. Ta rastlina potrebuje zelo mnogo apna i vzroi in od njega zavisi ne samo množina, ampak tudi : ob v* __ . . kakovost pridelka. Samo tedaj, če ga je v zemlji j ne morejo odpirati. Za zračenje skrbi zrak, ki ga dovoli se da pridelati tudi prvovrstno blago. V 1 vpihavajo ventilatorji in ki obenem greje, oziroma naših hmeljskih zemljah ga ni nikdar preveč, zato j hladi vagon. Tako odpade tudi vsak prepih, ki naje pravilno, da jim ga damo vsako četrto leto. i staja zlasti poleti, ko potniki zaradi zračenja od-Pred jesenskim predavanjem raztrosimo na 1000 | pirajo okna. sadežev na lahki zemlji 300 kg .na težki pa 500 kg i Voz se i aonenega prahu, ki 6e pri oranju zmeša z zemljo. Aoneni prah, žgano apno, je odpadek od apnenca, ! bava zraka znaša na uro n »soc kumcnth metrov, ki ga te oddajo poceni. Trboveljska premogokop- ; Med vožnjo povzročajo potrebni vlek na zadnjem na družba ga odpravlja po cele vagone naročiti- I delu zgrajene naprave, kjer se sesa zrak zaradi pade na posameznega potnika. Toda to je stvar konstruktorjev. Nas bodo bolj zanimale naprave, ki vzdržujejo enakomerno temperaturo voza avtomatično, ki pozimi grejejo voz, poleti pa hladijo in skrbijo za odstranjevanje odvisne vlage iz zraka. Zunanja oblika voza je tako izdelana, da nudi zraku čim manj ujx>ra. Zato eo odpadli vsi uastavki in slično. Tudi okna so tako zgrajena, da so stekla v isti ploskvi kakor zunanje stene voza. Da bi tudi prahu in dimu zabranili vstop, kar je potrebno zaradi tega, ker aerodinamična oblika voza povzroča, da 6e drži dim lokomotive pri vožnji tik ozn, so okna trdno vdelana v stene tako, da se oz se greje in zrači s toplim zrakom. Zračenje je urejeno za vsako polovico voza posebej. Do-i bava zraka znaša na uro 11 tisoč kubičnih metrov. Zakaj pa niste šc božičnega drevesca s seboj prinesli, tla bi sc nanj obesil, ko nc vem kam od samega dcla!t j delu zgrajene naprave, kjer liitre vožnje sam od 6ebe. Kadar pa pade brzina pod 20 km na uro, začne avtomatično delovati ventilator. Ventilator je podložen s plutovino, da ne bi 6 svojim brnenjem motil potnikov. Zrak, ki so vpihava, segrevajo parni grelci na 50 stopinj Celzija. Gretje je tako urejeno, da vpliva na regulacijo temperature, temperatura zunanje atmosfere, ki prevzame 75% segrevanja. Ostalih 25% pa regulirajo naprave pod vplivom notranjo temperature voza. Kanali, ki vodijo zrak v prostor za potnike, so speljani v strojni, ki loči spodnji del od zgornjega. Odtod so po kanalih, ki gredo v prostorih med okni napeljani v zgornji in spodnji del tako, da vstopa hladen zrak pod stropom v prostor. Posebne pločevinaste ploščice odbijajo hladen zrak proti stropu. Na ta način se povzroči, da 6c hladeu zrak pomeša z atmosfero, obenem se pa zabrani neprijeten vpliv, ki bi ga povzročala hladna struja, če bi vstopala v vagon ravno nad glavami potnikov. Izkušnjo pri prvem vozu, ki je bil letos v prometu, so tudi pokazale, da je treba na tisti strani, 9eva vagon, hlajenje povečati. Tudi za to je v novih vozovih poskrbljeno, poleg lega pa imajo gostje nad seboj še ventilatorje, ki jih sami spravijo v pogon in na ta način regulirajo hlajenje. Zrak segrevajo posebni grelci s paro. Hladijo ga pa hladilne naprave, ki porabijo 325 kg ledu na uro. Vsi kanali so na zunaj skrbno zavarovani pred vpiivom zunanje iopiote, prav tako jc izoliran 6trop e posebno maso. Velasguez in pritlikavec Ei Dvorni norček, pritlikavec don Antonio (Velas-quez 1599—1660) Sivi oblaki so se podili po nebu. Diego Ve-lasquez, španski dvorni slikar, je sta', ob oknu Nepremično je gledal iz svoje delavnice preko velike palače Njegov pogled je nazaduje olj visel na zelenju drevja v širnem parku, nad katerim so se kopičili oblaki. Slikar je čakal kralja Filipa IV., ki mu je bil obljubil, "da mu bo četrt ure model. Že je Ve->lesquez hotel poslati h kralju služabnika, ki naj bi mu javil, da bi bilo bolje, če bi zavoljo mračne svetlobe portretiranje odložila, ko je vstopil kralj. Globoko se je priklonil slikar, medtem ko je kralj s komaj opaznim nasmehom dejal: »Zatopljeni v razmišljanje? Da, da® je siv. Španija bre? sonca je dežela žalosti.« Velasquez je odvrnil: •■>Veličanstvo, jezim sv, ker imava tako slabo .svetlobo. Jarke luči potrebujem za svoje barve.« .»-Kar poskusi z delom, Diego! Ne sineva čakati. Nimava časa . In sonca manjka vsem!« Kralj je stopil pred temno zaveso, slikar pa jo primaknil slikarsko stojalo bliže. Prijel je čopič Dan za dnem je moral slikati le portrete, zdaj pa zdaj mu je komaj ostala urica, da je ustvarjal iz ljubezni — te globoke žalosti njegovega srca ni izdal njegov obraz. Tedaj je nenadoma posijalo sonce. Jasno je žarelo v atelje. Kralj se je pritajeno namuznil: »Glej, Diego, tvoje želje se izpolnjujejo hitreje, kakor kraljeve! Bog ljubi zlasti slikarje. Blagoslovil je njihove roke Gore oblakov raztrga; toda tudi kaznuje jih: dopušča, da slikajo kralje.« . VpJasquc/ se je ozrl. Zagonetoa sc mu je z;aadel kraljev obraz. »Zdi-se mi, da bi ti rajši slikal lepe ženske, širno prirodo, kakor mene, kralja; vedno in vedno zopet mene in mo j dvor.. Ne, Velasquez, nc ugovarjaj! Naklonjen sem ti. Vem, da trpiš. Tudi jaz trpini. Vsi trpimo « Redko se jc primerilo, da bi kralj govoril. Ve.lasquez se sploh ni spomnil, da bi bil Filip kdaj toliko povedal. Pozorno je motril kraljev obraz. In zdrznil se je: česar doslej niso opazile njegove ostre slikarske oči — človeško zaskrbljene poteze okoli ust in oči kralja. Ves zavzet pristopi h kralju: »Veličanstvo, oprostite!« Filip se trudno nasmehne: »Oprostite? Ničesar ne bi oprostil. Le zavidam te!« Nato je njegov obraz postal spet hladen. Vstopil je dvorjani!?, da bi kralja spremil k obedu Filip je pokimal slikarju in odšel. Dolgo je Velasquez gledal zu njim Nato »e jo oddahnil tor stopil k stojalu. Prestrašen je opazil, da je že načrtal žalostno potezo okoli kraljevih ust in oči. Naglo je preslikal mesta. In spet je gledal kralj s slike hladno in od daleč. Nato je Velasquez zapustil delavnico. Zu-mikale so ga prostrane dvorane, kjer so visele slike, kajti opoldue je bila kraljeva palača često onemela in kakor začarana. Sonce se je zopet skrilo za oblake. Ko je Diego stopil v dvorano, kjer so visele slike kraljev, je bil prostor poln kalnega somraka. Usedel se je v širok naslanjač ter po vrsti motril slike, ki jih je bil on naslikal. Tudi slike drugih slikarjev so nemo gledale nanj. Tiho je Diego dejal: »Kakor na pokopališču.« »Ne govori tako, mojster,« mu jc odvrnil hripav glas. Prestrašen se je ozrl Zagledal je grdega dvornega pritlikavca EI Prima, ki jc stopil iz sence naslanjača ter se bližal s kratkimi koraki. »Ne govorite tako, mojster! Tukaj je ua.j-iepši prostor na svetu. Tu sem gledajo kralji, kraljice in njihovi otroci. Vsi me gledajo, se mi ne smejejo, ne zahtevajo od mene norčij. Ne mučijo me, tudi če se pačim in jim grozim. Vso prenesejo.. O, mojster Volasquez, tukaj sem srečen, srečen!« In začel je ihteti, da se jc treslo majhno, grdo telo. Vmes je momljal: »Samo te slikajo. Mogočne, lepe, bogate... Mi, ki se plazimo ob njihovih nogah, smo njih igrača, njihove živali, smo tovariši njihovih psov!« Velasquez je zmajal z glavo. Prijel je pri-tlikuvca in ga potesnil k sebi: »Krivičen si, Primo! Nezaupljiv. Mar ti ni dobro na dvoru? Ali ti nc dado jesti, ne puste spati? A ljudstva nc poznaš! Po madridskih ulicah pojdi! Kamenje bodo otroci lučuli za teboj, i biči bili kočijaži po tebj. A tu v palači si lepo oblečen, ti...« »Mojster, mojster, sami veste, da ni to! Pritlikavec je nesreča sebi in drugim « Trudno je zamahnil Velasquez z roko. Nenadoma pu se je zasmejul in rekel: »Vsi smo nesrečni. Primo! Kralji, kraljevi otroci? Ker tamkaj s slik gledajo lepo sem doli. ker sera moč in lepoto barv začaral vanje — ah so zato srečni? Kaj misliš, Primo?« Debplo jc poa-ledal pritlikavec umetnika »Pa vsa i naslikani so! Kasneje bodo vedeli, kakšni so bili. Potomci bodo morebiti verjeli, da so bili srečni, ker so tako lepo naslikam., v Mar jim zdaj kaj liasne to. če bodo čez sto, dve sio let, ali pet sto let mislili o njih, da so bili srečni?« Pritlikavčeve oči so se zasvetile: »Da, nekaj pač imajo od tega. Bil bi zadovoljen, skoraj srečen, če bi sum sebe videl, kako lepo oblečen gledam s slike. Da, mojster, tudi prevara je sreča In misel, da bi morda če/ štiri sto let mene pomiloval nekdo, ki bi gledal mojo sliko, ta misel bi me moglu že danes potolažiti... Toda grdobije vendar ue slikajo!« Velasque.z je naglo vstul. Prijel je pritlikavca za roko in dejal: »Pridi z menoj, Primo!« »Kaj hočete od mene, mojster, pustite me!« Pojdi z menoj, Primo, slikal te bom.« Pritlikavec jc utihnil. Le žar njegovih oči jo umetniku izdal, kakšuo srečo jc pripravil ubogemu pohabljencu. V delavnici ga jc Velasquez vprašal: »Kako hočeš, da te naslikam, Primo?« Dvorni pritlikavec jc naglo odgovoril: »V bogatem oblačilu, na tleh sedečega, da se nc bodo takoj prestrašili, ko bodo videli podobo. In s širokim klobukom. Debela knjiga naj bo zraven, črnilo in gosje pero, fantastično ozadje, z gorami in oblaki. A moj obraz razuiiš-Ijujoč prav nič prillikavski. . « ln tako je Diego Vclasquez, veliki španski umetnik, ki je moral slikati kralje, leta 1644 slikal dvornega pritlikavca ti Prima; slikal ga ie v odmorih, kudar se ni bavil s portretom ti-lipa IV. Prvikrat je slikal grdost. In čutil je, da zmore umetnost upodobiti lepoto, kakor grdost, le če je ljubezen in sreča zraven. Ko jc bila »liku končana, je pritlikavec viharno poljubil umetnikovo roko Nato je zajokal. Primo, mar nisi zadovoljen?« •Srečen sem, mojster, od sreče se jokam ... kajti vidim, da sem skoraj tako lep, kakor kru-Iji na slikuh. Ne, razlike ni! Vaše barve so mene. ubogega ijohabljetica, storile vrednega, da visim poleg kraljev, kakor človek poleg človeka ....: In dolgo jc gledal podobo, ure in ure je stal pred njo. Volasquez pa je mislil oa tisto mračno poldne, ko je kralj govoril iz najglobljega človečan-st\a; pogledal je na pritlikavca in spoznal, da umetnost v vsakem zbudi človeka, v kralju, kakor v pritlikavcu. In nič več se ni prepiral z Bogom, ker je moral slikati kralje. Kralje ali pritlikavce; ženske ali oblake — prava umetnost ne izprašujc potem' (B. Harrar — bd.) Napad na postajo „Last World" Popotnik, ki se i Letečim Škotom«, ali s kakim drugim brzim vlakom pelje po pušči planote, skoraj ne opazi, da stoji daleč od slehernega se lišča malina čuvajnica s številko 34-1 in da je zraven razpadla baraka s čudnim napisom »Last \Vorld«! Resnično, tn je pač »poslednji svet« — konec svetal Zakaj, na milje daleč ee razteza škotska planota obrasla z divjim grmičjeni; jeseni je vsa rdeča od rese, vmes se lesketajo močvarne luže iu se trese '.reje. Le ozka kolovozna pot vodi v neskončno daljo. Mnogi vlaki, ki hrumijo mimo, se prav nič ue zmenijo za to postajico, le en sam omnibusov -vlak« se ondi ustavlja po enkrat na dan, da odda borno pošto za raztresene kmetije, ki so zadaj za daljnimi hribi. Zdaj pa zdaj pride tudi kak zaboj za vaškega štacunarja in le v oktobru kdaj pa kdaj izstopi nekaj gospodov tu, ki so povabljeni na lov ua kak 6amoleii škotski gradič. Pa je bil Mac Carter, samotarski železniški čuvaj vendarle zadovoljen. Saj mora biti invalid zadovoljen, da je sploh pod streho! Tisti časi so žc zdavnaj minili, ko je kot sveča ravni Škot veljal za tiajlej^šega jezdeca svojega švadrona pri jiolku Šcots Lancer. Resnično, to so bili lepi časi, ko ie kot mladi ulanec defiliral pred staro >-Queen« Viktorijo preden 60 se vkrcali za v Južno Afriko! Po indijskih poljanah je podil svojega konja, v Nubijski puščavi je streljal na mahdiste, v Trans-vaalu se |e boril in si je po zavzetju Pretorie smel prišiti korporalske vrvice na khaki bluzo! — Potem pa je prišla poslednja, velika vojna. V zavesti zmage so prihajali ponosni jezdeci z belo-rdečimi zastavicami v Severno Francijo, a kmalu so morali s sedla iu grozoviti flandrski jarki so bili priča njih stiski in junaški smrti Leta 1916 so brhkega sulicaria napravili za scržauta in leta 1917 mu je sovražnikova strojnica razčefedrala bedro in nogo. Domovina mu je podelila kot obliž srebrno »War-kolajno« in potem je bil sklenjen mir in moral je sleči svojo priljubljeno voiaško suknjo. Bil je vesel in hvaležen, ko jc dobil službo železniškega čuvaja, zakaj mnogo njegovih tovarišev je prišlo na beraško palico in — na kriva pota. In tako je živel .Mac sam in že malo nadložen ua tej tako majceni postajici. Dejali so mu »zbendiženi Mac«, železniški čuvaj na postaji »Last \Vorld«. Seveda je zato tako radostno pozdravil svoja dva stara tovariša, ki ju je nekega dne kar vrglo v čuvajnico Bila sta Freddv Bartelms in Hugh Wehster dasi poslednji ui bil kdo ve kakšen prijatelj. A čez toliko let je človek vesel, da more s kom govoriti o starih časih. Presneto, tema dvema se pač ni dobro sodilo, ker sta bila lako razcapana, a kaj bi! Bila sta vendarle tovariša iz vojaških let Zato je Mac smeje se poiskal steklenico žganja iti 60 obhajali svidenje. Ona dva sta povedala. da iščeta kako delo, saj v Londonu ni nobene službe za invalide. Skoraj štiri ure sta ostala pri Macu in si natančno ogledala njegovo malo kraljestvo. nakar sta 6 kratkim pozdravom odrinila naprej in Mac je bil spet 6atn. Dnevi so spet enakomerno jjotekali Zvesto jc sta! čuvaj s svojo leseno, rdeče prepleskano ploščo, kamor je obesil še rdečo laterno, pred hišico, kadar je pribobuel ekspresni vlak ali je ropotal brzi vlak mimo m so dolgi tovorni vlaki eopihaje stokali po progi. Nekega dne opoldne pa so postavili na progo dva velika zaboja z napisom: »Pozor! Nc premetavati!« Naslovljena 6ta bila na nekega Allana Knighta; Mac tega imena ni poznal, pa je bil že Itak nov šlacunar i c vasi. Železničarji so odnesli oba zaboja v čuvajnico in ju postavili k steni, saj bo itak kdo kmalu prišel ponju. Mac je vzel staro knjigo v roke in je začel brati; šele zvečer je prišel prihodnji vlak in je bii dotlej prost. Iztienada je zaslišal ropot za seboj. Preden se je utegnil obrniti, je zadonel oster glas: »Hands up! Ne zgani se!« I« samokres znamke Smith & Wesson mu je že molel pod nos. V takem primeru pa tudi kakemu staremu bojniku ni kazalo drugega, ko da jc dvignil roke kvišku. Vendar so mu oči kar stopile iz jamic. Zakaj, (ista dva moška, ki sta bila skrita v obeh zabojih in ki sta ga zdaj napadla, sta bila vendar — tri sto zelenih! — oba njegova stara tovariša, k' ota ga bila pred nekaj dnevi obiskala! Torej sta bila prišla ta dva lopova le vohunit! By \ove, hudo sta padla! Saj WetstTa res ni mogel nikoli prenašati, a da je tudi Freddy postal zločinec, to ga je zabolelo! Temu je bilo tudi nerodno, ker je skomizgnil z rameni in rekel »Nisem jaz kriv. Mac; vsak bi rad živci in imel kaj za pod zob!« Toda Hugli se je koj vmešal: .Jezik za zobe! Pojdi rajši ven. drugi bodo kmalu prišli. A naj-l prej je treba tega častitljivega seržauta dobro zve-■ zati!« Iu režeč se je potegnil vrv iz žepa. Kmalu se ni mogel Mac nič več zganiti, tako močno sta ga zvezala. Ves bled je slonel v kotu. Hugh Webster je nesramno vzel steklenico žganja 6 potice, rekoč- Zadnjič 6etn videl, da ga je še precej ostalo, gospod seržant! Tega se bom zdaj poslužil!,' Mac st je belil glavo, kako da jc vprav ta zapuščena baita privabila te lojx>ve za rop. Saj vendar ni bilo ničesar, kar bi bilo vredno vzeti s seboj Nato pa ga je vroče oblilo. Spomnil se je, da pride vprav danes, na petek, pošiljatev denarja za mezdo rudarjev. Seveda, lo so zvedeli ti zločinci! Vlak ie vedno jx)časi vozil, ker so poštno vrečo ka- ven vrgli. On je moral brez tnoči gledati, kako so se trije drugi postopači jjrišli v čuvajnico in se nemoteno razgovanali z Webstrom. Mac 6e je od razburjenja kar potil. Ti vzameš čuvajniški drog z rdečo lučjo v roke in pomahaš vlakovodji. Ko bo vlak obstal, bomo tiste tia lokomotivi postrelili m navalili na poštni vagon. V desetih minutah bo vse končano. Kdor bi se ustavljal, ga spravimo s 6veta!« Te besede so cinično prišle Webstru z jezika. Drugi 60 pritrdili: »AH riirht, Hugh!" Bartelms je plaho zrl čuvaja in je skotnizgnil žganje ie je zde: na Macoveai stolu. Tedajci — gTasno rož janje! Zvok zvona, še eden in še eden. Službeni brzojav! Klicali so številko 344! Webster je planil kvišku Obraz se mu jc spačil. »Prekleto!« je sikuil skozi škrbine »Vražji aparat!« Zvone-kljalo in zvončkljalo je v aparatu. Ropar jc pristopil k Macu. »S to reejo jaz ue znain onegaviti, zato ti prerežem vezi. A zapomni ei, da tc bo moj 6amokre* koj upihnil, čim Ic namigneš na beg. Stopi k tej vražji ropotulji!* Vezi so odpadle. Mac je začuti! kako te mu je spel začela kri jnreUkati po žilah. Ko pijan se je ojx>tekel k mizi. Webfter je potegnil samokres iz žepa m stopil lik zraven Carterja, ki je vlekel belo kaco papirja iz aparata. Bilo je le brezpomembno sporočilo, ki mu ga jc neki tovariš brzojavil. A v glavi so se mešale misli. Zdaj! Mac je stisnil zobe. »Preberi!« ga jc iialirulil ropar iu sc 6ktonil nad ozki papirnati trak. S tresočim se glasom je Mac bral. A roke so mu tako drgetale, da se mu je trak izmuznil na tla. »Čakajte,« je dejal in 6e naglo sklonil I< tlem. Zdaj! V možganih mu je razbijalo ko s kladivom. Z eno samo kretnjo ic zgrabil V/ebstra za noge in jih potegnil, da je Webster ko snop telebnil na tla. Se preden se je mogel zavedeti, je že Macova pest zamahniia na njegovo seneč. Presneto! Udariti je znal pa še 6tari vojščak! Urno je Uebstra zvezal io ga vrgel v isti zaboj, ki 6e je v njem Webstei pripeljal tjakaj. Potem je planil k brzojavu in javil klic tw pomoč. V kratKih besedah je poročal o nameravanem napadu. »Hitro sporočile, če ste razumeli!-: Sleduiič ie brzojav zatiktakal: »Ves! Ali right!--Mac je globoko zasopel in vzel Webstrov samo-kres v roke. Zdaj je imel vsaj orožje! Ozrl se je po sobi. Štirim lopovom bo težko kos. Tedaj sc je domislil, kako so nekoč ob reki Oranje zmagali poveljstvo Borov. Postavil je dva stola na ijesno ir, levo stran vrat, tako da je bilo za kakega pol metra prostora med njima, nalahno je napel vrv od nog prvega stola do drugega. Kdor bi vstopil bi se moral spotakniti ob vrv. Komaj je to pripravil, ko sc je oglasil znani znak prihajajočega vlaka Mogoče se jc tovarišu vendarle po srecilo obvestiti vlakovodjo in policijo o napadi). Mac je trdneje prijel eamokres. Tedaj jc zaslišal zunaj glasove: »Bartelms, pojdi noter po Wcbstra, vlak bo koj tu!« Mac sc je zravnal. V eni roki je držal čuvajniški drog. vrata 60 -še odprla, Bartelms je stopil notri, se sootakni' ob vrv in že ga je drog lopnil po glavi da se je onesvestil. Potem jc slišal, kako sc je 6opthaje bližal vlak. !»e trdneje je zgrabil samokres in odprl vrata. Takrat je blesteča ee luč vlaka posvetila na progo. Iz vlaka eo švigali etreli 113 presenečene lopove Dva sta padla, tretji je hotel pobegniti, a Mac jc jiomer I in zadet. Mož se je zgrudil ua tla. Si~ kaje se je ustavil vlak. Moški so poskakali iz vlaka, obdali so Maca in mu ».tiskali roke. Policie1i so sli po Bartelirusa in Webstra, ki ee je srdito upirat. Dva lopova 6ta bila mrtva, tretji težko ranjen. Potniki 6o se gnetli krog iMaca ki je moral epet iu 6pe* povedati vso zgodbo. — Cez teden kasneje je stai pred ravnateljem železnice, ki mu jc čestital in mu izročil darilo v denarju. »Takih hrabrih vojščakov nam je treba, Carter!« je rekel ravnatelj. Odslej boste pri ravnateljstvu.« Ko je Carter zapuščal svoio samotarsko čuvajnico da odide na novo 6lužbo v London, mu z rameni, češ. kai morem za to, a nato jc hitro | pa le ni bilo veselo pri ercu. Še enkrat je s poglc- izginil v mrak. ki je že polzel tia planoto. J— '----—— '-1 Mac ie ves obupan trgal vezi. ki se pa niso raztrgale. Navzbc leseni nogi bi bil Wehstra že kako uenal. a bil je povezan 6veženj. ki se ni mogel premakniti. Čas pa je le bežal. Neorestano sta hitela kazalca na uri dalje. Hugh Webstcr je bil izpil vse dom objel ti6to borno sobico, kjer ie toliko let tako samotno, a zadovoljno živci Naglo si je šef z rokavom čez oči. Poš!en.« Gregor je šel in oddal oglas v časopis. Ze drugo jutro sc jc oglasil telefon. »Ali je ondi gospod Gregor Kovač?« »Je. Kaj želite?« »Jaz sem našel denar.« -Denar? Vi? O, človek božji, plemeniti najditelj! Kdaj pridete?« »Cc vam jc prav, kar tez deoct minut!« »Izvrstno! Prisrčno dobrodošli! Pričakujem vas, moja žena vam jjostreže z dobro malico iti ekujiaj bova izpila liter vina. Saj veste, da eem neizrečeno vesel!« »V redu. Pridem!« Ves žareč od veselja je šel Gregor k svoji ženi. •No, kaj praviš?« 2ena jc rekla: *Bog pomagaj, saj to jc prav za prav či6to naravno, da človek ne obdrži 'ujega denarja. To ee pač sj>odobi, da ga vrne!« »Ali pa ne! Ce bi ne bil obljubil visoke najdenine ..« »Ali mu bos ree dal dve sto dinarjev?« jc osuplo vprašala žena. -Po čemu pa toliko denarja?« -Obljubi! sem.« >Beži uo! Kaj irapaš! To ei storil v prvem razburjenju. To nc velja. Prazna ob'juba! In sploh ue smeva tega storili, žc zaradi morale nc. Ta človek ee bo le pohujšal 6 toliko denarja Napil bf. bo in počenjal razuzdanosti, namesto da bi de- lal. Seveda ko bi bilo !o tako lahko, da zasluži« dve sto dinarjev! Noben človek ne bi več dela!, vsakdo bi le denarnice našel. Ali si ti ie kdaj naše! kako denarnico?« »Se nikoli.« »Torej!« ee je logično zavzela žeua. »Navada je,« je odvrnil Gregor čez čas, »de« set odstotkov, torej sto dinarjev.« »To ni v navadi, Gregor! Ce so večji zneski, je le j^et odstotkov, torej petdeset dinarjev.« »Ce bo s petdesetimi dinarji zadovoljen?« »Kaj iako ueutrmo vprašaš I Čc bo! Saj mora biti! Več ko petdeset dinarjev ne more zahtevati, eaj imamo še sodnijo, hvala Bogu! Kako si to prav za prav misliš! Saj toliko kar tako oa lepen? tudi nihče ne zasluži. Le kar računaj, če ta človek dobi vsak dan petdeset dinarjev, to je ua teden tri 6to petdeset dinarjev, to je oa mesec tisoč pet sto dinarjev, kar je na lelo osemnajst tieoč dinarjev. V dveh letih si lahko sezida vilo iz samih najdenih denarnic! Kdo 6i pa more toliko prislužiti? Kam pa potem pridemo?« »Prav. dajva mu petdeset dinarjev.« »Ti pa res izlahka zaslužiš denar,« je zasukala žeua. ^e kar takole lahko vržeš vsakemu pri-hajaču petdeset dinarjev! Ali 6c znaš razmahniti! Ko «miza pogrni 6e»! Ce pa jaz kdaj potrebujem klobuk ali pa nogavice ...« »Par ttogavic stane dvajset dinarjev,« je odvrnil Gregor. »Saj! Dvajset dinarjev! Ali vidiš? To jc be-ocda! Dvajset dinarjev je dvajset dinarjev, čedna, okrogla vsota! Ta človek more ženi kupiti za ta denar par nogavic, kar pomisli, kako bi bila jaz vesela, če bi mi ti za tuj denar prinesel par nogavic domov! Pa saj 111 treba, da 6o nogavico vprav dvajset dinarjev! Dobiš jih tudi že za štirinajst dinarjev, za dvanajst, deset dinarjev! Daj temu človeku deset dinarjev, pa sta bot!« »Deset dinarjev?« -Deset dinarjev. Saj izpolni le tvojo dolžnost, če.. »No, meni je prav Ce ti misliš...« Ona je tako mislila in je še Gregor tako mislil. Sklenila sta torej, da izročita poštenemu najditelju dese1 dinarjev. Kaj pa. če sploh noče no benega denarja? Saj eo ljudje, ki jih je 6ram vzeti deuar. Mogoče bo vesel tudi kake suknje ali obno s enega klobuka ali 6C zadovolji le e kozarcem vina...? »Mogoče,« jc Gregov odločno pokimal. >Pa nc cvička! Prine6i šudvat. pa kar tresla se je ud jeze. Gespa. kua praute vi na tu? A ni tu en škandal? Vidja, gespa, glih zdej sem s tla kupet en noht-kostcl, ke je zdejšen žo tku spufan, de me je voreng sram, keder prideja h men kašne vezite. Zdej se ga pa, prou pu pravic rečen, res na upam kupet. Kene, jest b u štacun nohtkostel pusten plačala, koker je že moja navada. Kar enga lepga dne m bo pa še s poštnga derekejona prnesu rajtenga in pugervu, de morem nohtkostel tud poštnmu derekcjone plačat. Lepu vas prosein. tu ja na gre. Ud nohtkostelna zna pa poštn derekcjon šc več pugervat, koker ud radijo. Kene, nohtkostel bo stavu pr men u sob lepu tih, koker de l> ga na biu. Radijo dela pa tak špetakel, de nam je za znort. Če b sc m gnarja škoda na /del, ke sem ga zajn ven vrgla, b ga že zdauni stlačla u tista kišta, ke ja mam /a smeti. Sevede, pu vrh b mogla pa še mal smeti natrest, de b mesten smetar na vidu kua je u kišt. Če b pulužila radijo kar na vrh smeti, b prou gvišen ki.štc še uzet na tou, ke pu predpisih ma on pravica sam smeti pubirat, ne pa radijo. Še uzmerju b me nazadne, zakua mu mečem taka ruputija u smeti, ke ni za nubena raba. Lepil vas prosem, gespa, nej m nasvetvaja, kua je men zdej za strit, de m na bo treba poštnmu derekcjone tisteh petinsedemdeset dinarju plačat.« — Na vem, če se bo dal še kej naredit. Tisteh petinsedemdeset dinarju bote mogel na usaka viža plačat, če prou radijo u smeti vržete. Veste, hilk znese taksa za tri mesce. Ke se pa more poštnem derekcjone tri mesce že pred udpu-vedat, preden se če eden radija znebit, b ga mogel vi že prec tekat udpuvedat, ke ste ga kepil. Zdej vam nubena žauba na more več pu-magat. Plačat bo treba, pa je fertik.« Noja, jest sem ja holt tku podučila, koker sem vedla in znala. Zakua se more glih poštnmu derekcjone ud radija taksa plačvat, ji pa nisem mogla puvedat, ke prouzaprou še sama na vem. i Tok mislte, gespa. de se res na bo dal nč nardit? Tku m je žou, de sem tega uraga k hiš prnesla, kulker mam las na glau.« »Kua vam bo žou? Radijo vam ja muska Spila, pa druge špase vam tud ugajna. Douhčes vam nekol na more bit, če mate radijo pr hiš.« »Figa m špila, pa ne muska. Sam za špetakel delat je pr hiš. Učaseh dela tak špetakel, de mislma. de se nam bajta pudira. Kašne mtiske, al pa kej druzga tacga. ke b člouk z veselam puslušu, pa še nisem slišala, udkar ga mam. Sej u štacun, ke sem za radijo glihala, sa me tud farbal, de bom že en teden naprej vedla, kašen bo ureme. Kulk je ura tud usak dan ene parkat puve. Pol kliku se u Španiji, al pa na Kinezar-skem pretepava ja, tud pu pravic puve. Keder sa u Radijo bi dobre vole, pa tud kašna muska zaspi,laja, al pa kašne vice prpoudujeja. tku de Idem ni nekol treba douzga časa predajat, če maja radijo pr hiš. Tkula m je prpoudvou u štacun, pa je useskp ena figa. Keder ga čem naštimat, de b kej zašpilu, pa začne brrrrrrbum-bumbum in tku naprej. Učaseh je čluvek res kar za znort. Večkat t začne pa tku cvilt, koker de b mu eden na rep stopu.« >No, vite gespa. Kua čte pa še use slišat za tisteh boreh petindvejset dinarju na mesec? A ni zadost? A b rad mel, de b vam še kašne baletke pu sob začele plesat? Radijo vam ja puve, kulk je ura, kašen je ureme. Če je glih kašna tombula, vam pa tud puve, kdu je dubu glaun dubitek. Upoune vam pa puvrh še use časupise prebere. Lepu vas prosem, zatu pa dubi radijo ud tisteh petindvejset dinarju, ke jih vi na mesec plačujete, če se na motom, sam pet dinarju. Poštn derekcjon, ke ma za skrbet, de je zmeri dost špetakeina u radijo, dubi pa dvejset dinarju. Pol morte ja vedet, de more bit za dvejset dinarju več šundra, koker pa za pet dinarju muske in drugeh špasu. No. puvejte če ni res!« »Kaj na bo res? Zatu bom pa tud jest ud zdej zanaprej sam pet dinarju na mesec za muska plačvala. Za tist špetakel, ke ga ma poštn derekcjon čez, nej se pa pud nusam ubri-šeja. Za špetakel na bom jest nč plačvala. špetakeina mama /o tku preveč pr hiš. Nekar m na zamerte, de sam vas pršla pr kusile motet. Kar naprej jej te. Buh vam pužegni. Asten, z Bugam, gespa, pa dober se mejte.« Oh, kliku sem se jest nddehnila, ke je ta ženska urata za saba zaprla. A m verjamete, de jest ta ženska teži videni, ket trn u pet. Ona ja ni pršla zavle radija. Tu je biu sam izgovor. No je sam ferbec sem prgnou, de je vidla. kašna košta mama pr nas Zatu je pa tud pršla glih upoune h kusil. Ta ženska je tku ena zagrizena jugoslu venarka. de b raj turšk /. ldmi guvarila, če b znala, koker pa sluvensk. Nen mož pa tud ni nč bulš Zatu je mam tud jest že ud nekdej tku u želodce. Kdur če z mana guvort, more guvort pu sluvensk, drgač mu jest še odgovora na dam. Lepu vas prosem, sej mam jest tud radijo duma. Tud jest na slišem nč druzga, koker brrrrrbumbumbum, pa sem tih in plačam, kar mam za plačat. Kukat sem se že prtužilu pr poštnem derekcjone in prusila, nej b se pumujal in tistga prjel, ke iz same žlehtnobe u radijo zgaga dela Pa s še glilie nisa sturl iz moje prtožbe Kua pa čem pol? Če tist noč.ja nč strit, ko sa plačan za tu, kua se bom pa pol jest u tu mešala? Piš me u uli radijo, pa tist negau brrrrr-bumbumbum! Čez en teden bo božič. Kene, videl se boinu pa, če Buh da, šele en teden pu bužič. A ni bi pameten, če vam jest kar zdejle vošein srečne in vesele prazenke? De b s letaš s putieam že- i lodca na pufrderbal, vam pa tku ni treba vošet. ! De nas ta bulezen zdej več u pojstla na puluži, , skrbeja žc naš brati. Ilvala Bugu. X. N. I Šah Turnir ob proslavi 25 letnice Ljubljanskega šahovskega kluba je bil preložen na spomlad prihodnjega leta in bo najbrž o veliki noči. Pri sedanjih pripravah so prišli namreč na dan pomembnejši tehnični nedostatki, ki so ogrožali izvedbo celotnega načrta in pridobiti je bilo treba več časa, da Ik> načrt Ljubljanskega šahovskega kluba kljub vsemu prišel do ostvaritve. Za uspeh prizadevanj naših šahistov sedaj jamči, da se je za stvar samo zavzel klubov častni predsednik dr. Milan Vidmar, čigar energiji se imamo predvsem zahvaliti za veliki turnir na Bledu in ki bo sedaj z enako energijo pridružil še prvi mednarodni turnir v Ljubljani, na katerem bo zelo verjetno tudi sum nastopil. Stvar je tako v pravem tiru in pričakovati smemo, da bo rezultat prireditve, ki ne bo zaostajala za ono na Bledu, kar se tiče našega šaha, bo pa še pomembnejša. Ker sta pokazala za to prireditev v Ljubljani popolno razumevanje poleg predsednika narodne skupščine in predsednika Jugoslovanske šahovske zveze prof. čiriča tudi gg. ban dravske banovine in župan mestne občine ljubljanske, smemo smatrati, da je uspešen konec vseli prizadevanj zagotovljen. Kakor znano, lx> na tem turnirju poleg mednarodnih mojstrov in najboljših jugoslovanskih mojstrov nastopilo tudi nekaj prvorazrednih slovenskih šahistov. Pred kratkim je bil končan izbirni turnir, prirejen za določitev udeležencev na mednarodnem turnirju v Ljubljani. Zmagal je Furlani pred Šorlijem, Preinfalkom, Gerzini-čero, Sikoškom, šiško itd. Verjetna lista udeležencev Slovencev jc s tem tale: dr. Vidmar, Pire, Milan Vidmar mL, Preinfalk, Furlani in Šorli. Vsi ti so člani Ljubljanskega šahovskega kluba Križanka 1 2 8 T " 1 i- 10 11 | 12 13 14 15 16 17 1 1- 1 | 20 21. i „ LU 24 31 •25 I 26 27 ■>f 1 I 29 30 32 32a J 1 33 34 35 42 36 J i: 3h j 39 40 41 1 r 44 45 | | 46 47 48 J 50 j I' 52 53 -J r | 55 56 57 _ | J r 59 | | 60 61 62 68 63 mm r 65 | L 67 1" 70 1 P 73 74 I" i 1 1" I78 79 h V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtali ter pomenijo: Vodoravno: 1 druga beseda za prelep; 5 druga beseda za strast: 8 druga beseda za vrsto; 12 druga beseda za otroke; lii druga beseda za jarem; 17 moško krstno ime; 18 domača vprežna žival; 19 tuja beseda za časovno razdobje; 20 nasprotje vojske; 21 tuja beseda za zrakoplov; 22 železna ruda; 23 tuja beseda za pozitivno elektrodo; 24 večja država v Zadnji Indiji; 26 kraj iz svetega pisma; 29 važnejše pristanišče pri izlivu Marice v Egejsko morje; 31 tuja beseda za glas; 32 pripadnik neke vere; 33 važnejše pristanišče v zahodni Finski; 35 dišeča vrtna rastlina; 37 važnejši jugoslovanski otok; 39 matematični izraz; 41 druga beseda za skupino; 43 škodljiva žuželka; 46 evropsko glavno mesto; 48 najmanjša jugoslovanska denarna enota; 49 slavonski pisatelj (1858 do 1906); 51 ud družine v otroškem govoru; 53 skrajšano žensko krstno ime; 54 redek obrtnik; 55 trgovski izraz za predplačilo; 56 tuja beseda za prostor za shrambo voz; 58 tatarski poglavar; 60 grški bog lepote in umetnosti; 62 del pohištva; 64 Razvezano snopje Ustoličenje na Gosposveishem polja Za 1. 1161 vemo iz virov, da so takrat ustoli-čevali vojvode na Goeposvetskem polju. Zadnjič so umeščali 16. marca leta 1414, in sicer je bil zadnji ustoličen vojvoda Ernest Železni. Naslednjim vladarjem ae je zdela umestitev jx»niževa.lna. Vc6 obred se deli v dva dela: Prvi del je umestitev deželnega kneza. Vrši se dopoldne pri knežjem kamnu pri Krn6kem gradu. Drugi del je poklonitev ob vojvodskem prestolu pri Gospej Sveti. Med tema deloma pa je slovesna služba božja in kosilo. Prvi obred je bil takšen: Novi deželni knez ie v spremstvu deželnih odličtiikov prišel na Krnski grad. Tu 60 ga preoblekli v koroško narodno nošo. V roko 60 mu dali palico, ob 6trani pa sta bili dve poljski živinčeti, bele in črne barve, govedo in kobila. Vojvoda sta spremljala dva domačina — Korošca. Sprevod sam je bil velik in slavnosten. Pred sprevodom je korakal spremljevalec grof koroški palatinski. Ostali so šli za vojvodo. Na knežjem kamnu je 6edel kmet, obdan od ljudstva. Ko se je 6prevod približal kamnu, je kmet vprašal v 6loven6kem jeziku sprevod, kdo se približuje. Odgovoril je grof, da prihaja vojvoda. Drugo vprašanje je bilo, ali bo vojvoda pravičen sodnik in ali bo skrbel za dobrobit dežele, ali je svobodnega stanu in vnet kristjan. Odgovor je bil, da je m da bo. Nato je vodja sprevoda palatinski koroški grof poklical kmeta, da zapusti kamen in da ga pre-jjusti vojvodi. Kmet je še vprašal, kako mu bodo odkupili kamen. Ko je vojvoda odgovoril, da 6 60 denarji, kmečko obleko vojvodovo in obetna živalima, ter z osvoboditvijo od davkov, je kmet udaril vojvodo po licu in mu naročil, naj bo dober sodnik. Kmet je šele zdaj zapustil kamen. Vojvoda pa je stopil na kamen in 6voj meč zavihtel na vse štiri strani neba. Na ta način je pokazal ljudstvu, da bo vneto branil pravice ljudstva Potem je popil še kozarec vode. Po tem obredu je šel vojvoda v cerkev Gospe Svete. Tu je kmečko oblečenega vojvodo blagoslovil krški škof. Po službi božji 6e je vojvoda preoblekel v svojo vojvodsko obleko. Sledilo je svečano kosilo. Po pojedini je šel novoumeščeni vojvoda na Ciospo-svetsko polje in se tam usedel na vojvodski prestol. Tu jc sprejemal poklonitve in sodil. Tako se je ohranil obred ustoličenja do XV 6tol, ko je odpadel prvi del. Drugi del pa je ostal v spremenjeni obliki do XVIII. stol. Obred sam so Slovenci vršili od davnih časov, že od tistih časov, ko 6o sami izbirali 6voje kneze. V I. 1161 je bil ustoličen Herman Stannheimovec. Tudi češki kralj Otokar. ki je padel v boju s Hab6buržani 1. 1278, je bil umeščen na Oosposvetskem polju Knez. ki je bil ustoličen, je imel pravico priti pred cesarja v kmečki obleki in s klobukom na glavi. Tudi ga ni sme! nihče tožiti in od njega ni mogel ničesar zahtevati. grški modrijan, ki je dal Atencem ustavo; 66 del zemlje; 68 kraj severozahodno od Kostanjevice na Dolenjskem; 69 del suhe zemlje; 72 pesniška umetnina; 74 grška črka; 75 glavna reka v severni Afriki; 76 navadni števnik; 77 prijatelj tuje lastnine; 78 rimski pozdrav; 79 dolžinska mera; 80 vrsta jedi; 81 sodobni slovenski pisatelj in dramatik, avtor »Viničarjev«. Navpično: 1 vodna žival; 2 turški gospodar; 3 tuja beseda za krmilo pri avtomobilu; 4 štajerska voda, ki se pri Št. Juriju izliva v Vo-glajno; 5 druga beseda za spanje; 6 kmečko orodje; 7 tuja beseda za naznanilno listino; 8 gozdno drevo; 9 prvotni prebivalci Balkanskega polotoka; 10 kraj vzhodno od Škofje Loke; 11 trgovski izraz za predplačilo: 12 kraj med Starim trgom pri Ložu in Cerkniškim jezerom; 13 nekdanje ime za sedanjo Ljubljano; 14 španski narodni junak; 15 turško ime; 25 moška oseba iz svetega pisma; 26 druga beseda za upanje; 27 italijansko mesto ob Adiži; 28 večje abesinsko jezero; 30 navadni števnik; 31 večja človeška naselbina; 32 gruča prsti; 32 a skrajšano žensko krstno ime; 34 sprednji del voza; 36 oddelek iz korana; 37 skrajšano žensko krstno ime; 38 večje italijansko pristanišče ob Jadranskem morju; 40 del vojske; 42 del telesa; 43 tiran vsega sveta; 44 izraz pri taroki-ranju; 45 manjša voda pri Domžalah; 47 rimski cesar, znan preganjalec kristjanov; 48 pisalna potrebščina; 49 domača žival; 50 raztrgana cunja; 52 svetopisemski kraj; 54 tuja beseda za posebno močno in glasno hreščečo piščalko; 54 a tuja beseda za okrasek ali obesek v podobi rožice; 57 glava obnovljenega ilirskega gibanja na Slovenskem (1809-1892); 58 telovadna vaja; 59 javni uradnik; 61 slovenski dramski pisatelj in igralec Narodnega gledališča v Ljubljani; 63 tuja beseda za geslo; 64 tuja beseda za samospev; 65 pevsko znamenje; 67 skrajšano hrvaško moško krstno ime; 68 druga beseda za pregovor; 69 kačji ugriz; 70 osebni zaimek; 71 del strehe; 73 vrsta jastrebov. Rešitev zfogovnrce 1. mahagonovina, 2. Logarska dolina, 3. Go-sposvetsko r>ol.ie, 4. Vodušek Matija, 5. Richardson Samuel, 6. Tina Gramontova, 7. pacifikacija. 8. vegetarijanec, 9. Lipenska planina. 10. Kostanjevec Josip. 11. pomežikovanje, 12. veleizdajalec, 13. Danica ilirska, 14. Tiberius Graehus. Malo govoriti, pa veliko povedati. Rešitev vremenske številnice Pskov, čmrlj, cent, šah, Žid, Ub. Kakršni so dnevi od svete Lueijc do božiča, taki hodo meseci v prihodnjem letu. in bi bil nastop te sklenjene vrste od velemojstrov do amaterjev v mednarodni borbi j>ač naj-impozantnejši način postave našega najmočnejšega šahovskega kluba. * Partije med Aljehinom in Euvvejem so po odločitvi v 25. partiji izgubile privlačnost in je bilo v nekem časopisu objavljeno že celo poročilo, da se bodo vse končale neodločeno in bo končni rezultat (8:12 za Aljehina. To je verjetno, ker Aljehin je žc zadostno pokazal svojo večjo moč, Euvve bi pa od morebitnega zboljšanja rezultata ne imel veliko. Zanimanje jia vzbujajo prihodnje borbe svetovnega prvaka za svetovno prvenstvo in časopisi že poročajo o nastopu Capablanca, Flohra in Keresa v borbi s svetovnim prvakom Aljehinom. Največ jjodlage ima še zopetni nastop Capablance proti Aljehinu, ki bi bil tudi najzanimivejši. Iz matcha med Aljehinom in Euvvejem prinašamo danes 25. partijo, v kateri je Aljehin dosegel zadnjo točko, ki jo je še potreboval za novo osvojitev svetovnega prvenstva. ® Euvve — Aljehin. 1. d2—d4, Sg8—f6 2. c2—c4, e7—e6 3. Sbl— c3, Lf8—b4 4. e2—e3 (Aljehin je vedno igral proti Euvveju na tem mostu Ddl—c2, proti čemu je Euvve kot črni vse napravil, kar je mogel. Sam se odloči raje za drugo potezo, da ne bi bilo Aljehinu vse predobro znano.) 0—0 (namesto te poteze prifioroču teorija tudi več drugih potez, kar dokazuje, da je poteza e2—e3 zelo kratka.) 5. Sgl—e2 (ta skakač naj bi prinesel v igro več življenja'), d7—d5 6. a2—a3, Lb4—e7 7, c4X d5, e6Xd5 8 Se2—g3 (tudi na f4 bi skakač stal močno.) c7—c5 (Aljehin igra podjetno in brez strahu pred osamljenim kmetom na d5.) 9. d4X c5, Le7Xc5 10. b2—b4, d5—d4! (s to močno potezo črni preseneti belega in polagoma prevzame iniciativo.) 11. b4Xc5, d4Xc3 12. Ddl—c2, Dd8—a5 13. Tal—bi, Lc8—d7 14. Tbl—b3 (potrebno je biilo Lfl—c4. Euwejevo kombinacijo Aljehin na enostaven način ovrže.) Ld7—a4 (5. Dc2Xc3, Da5—d8! (tega Euvve ni upošteval. Trdnjava ne sme sedaj nikamor iz b3, ker bi sledil mat na dl in s tem je beli izgubil kvaliteto in seveda tudi partijo.) 16. Lfl—c4, Sb8—a6 17. Lc4Xa6, b7Xa6 18. 0-0, La4Xb3 19. Dc3Xb3, Ta8—b8 20. Db3—c2, I>d8—d5 21. e3—e4, Dd5—b3 22. Dc2—e2, Db3—b5 23. Da2—f3, Db5Xc5 24. Sg3— f5, Tb8—bi 25. Df3-f4, Sf6Xe4 (beli je izgubil še kmeta in bi mu sedaj pač nihče ne bi prisodil mnogo jjotez. Euwe se pa kljub temu brani žilavo še naprej) 26. h2—h4, Tf8—e8 27. Tfl—el, Dc-5—e3 28. Tel—dl, So4—d2 (izsili menjavo lovca in si s tem zelo olajša delo.) 29. TdlXd2, TblXcl+ 30 Kgl—h2, Dc3—c7 31. Td2—d6, Tc3 —c5 32. g2—g3 (Euwe se brani zelo duhovito. Na TXf5 bi igral sedaj beli Td6—e6! in se še rešil.) Te8—f8 3^ g3—g4, f7—f6 34. Kli2— h3, h7 —h5 35. Df4—d2. h5Xg4+ 36 Kh3Xg4. Dc7—f7 37. h4—h5, Tc5Xf5 (črni vrača kvaliteto, ker bo moral beli kralj jiodleči v odprti poziciji težkim črni mfignram.) 38 Kg4Xf5, Df7Xh5+ 39. Kf5— f4, Dh5—h4+ 40. Kf4—f3, Dh4—h3+ 42 Kf3—c4, Tf8—e9+ 44. Ke4—d4, Dli3Xa3 in beli se je vdal. Rešitev križanke z dne 12. decembra Vodoravno: 1 kolač, 3 etika, 11 Vezuv, 16 obok, 17 etiketa, 18 rasa, 19 Sap, 20 tla, 21 pas, 22 Ida, 23 boj, 24 Arad, 26 oporoka, 29 Leda, 30 patos. 32 Adela, 34 mulat, 36 Ogarev, 39 alt, 40 šikana, 42 kot, 44 Anamarija, 47 bok, 48 osel, 50 Otilija, 52 laso, 53 rokav, 55 anoda, 56 Botev, 57 ASK, 59 Nil, 61 Ana, 62 tok, 63 dno, 64 šala, 66 Rabadan. 69 gral, 71 olika, 74 Bakar, 76 erika, 78 lak, 79 Uri, 80 Lin, 81 iva, 82 Nab, 83 ahat, 84 anatema, 85 liana. Navpično: 1 kosa, 2 obara, 3 lopata, 4 akt, 5 čelo, 6 etapa, 7 tip, 8 Ikar, 9 kes, 10 Atika, 11 vada, 12 era, 13 zabela, 14 usoda, 15 vaja, 25 Dora, 27 oda, 28 Olt, 29 luka, 30 pokora, 31 seno, 33 Ela, 34 Mija, 35 Takovo, 37 gos, 38 vata, 40 Šija, 41 nos, 43 tek, 45 Mina, 46 rida, 47 bat, 49 lan, 51 Lona, 52 lok, 53 a osa, 54 vir, 56 bon, 56 a ena, 58 klika, 60 Labin, 62 Tarim, 63 Drina, 64 šola, 65 akut, 67 bala. 68 Dane, 69 gran, 70 Laba, 72 Lah, 73 ara, 75 kit, 76 Eva, 77 kan. Vremenska šievilnica 1. 19. - 16. 12. - 22. 16. 17. 13. 1. 8. - 12. 16. -6. 9. 19. 10. 13. 14. - 10. 3. 19. 14.-7. 3. 8. 4. 5. 19. 9. - 20. 8. 6. 10. 8. 5 8. 15. 16. 6. 10, 8. -2. 19. 15. 4. 8. - 22. 16.- 9. 19. 4 13. 7. 16. - 20. 19. 9. 8. 3. 20. 13. 14. - 22. 16. 12. 4. 5. 8. 5. 19. 9. - 13. 20. - 18. 19. - 12. 3. 21. 15. 13. 14. -22. 16. 4. 19. 11. 20. 13. - 12. 16. 2. 8. Ključ: I. 2. 3. 4. 5. — žuželka; 6. 7. 8. 9. 10. — ud mednarodne organizacije; II. 12. 13. 14. — stok; 15. 16. 17. — del cepca; 18. 19. 20. — nevarna bolezen; 21. 22. — kraj in reka v Jugoslaviji. Če si namesto zgornjih številk vstavil pravilne črke, dobiš vremenski pregovor za čas okrog božiča. ?Naj laja, kaj te pa briga! To jc. pač njegov jio.klic!« Naš izvoz lesa (Iz predavanja ~ dr. Adotfa Golie, glavnega tajnika 2ve_e indu6trijeev v Ljubljani.) Ni treba po6ebej poudarjati važnosti gozda za slovensko narodno gospodarstvo, ker dobro vemo, da pokriva 41% vse površine v Sloveniji gozd iz katerega dobivamo predvsem les. V povojni dobi ee je izvoz lesa mogočno razmahnil ter je bil posebno znaten izvoz lesa v Italijo. V preteklem 6to letju se je izvažal iz naših krajev večinoma le surov in tesan le«, ki se ie potem v inozemstvu nadalje predeloval, na naših domačih žagah pa eo tedaj rezali predvsem za domačo porabo, sele v začetku tega stoletja se je naša lesna proizvodnja intenzivirala z znatnim številom parnih žag, ki 60 opremljene z novodobnimi polnojarmeniki, s krožnimi žagami in potrebnimi ostalimi stroji. V našem izvoru le6a 6ta najvažnejši jelovina in buko-vina, hrastov in ostali trd le6 igra v izvozu Slovenije le podrejeno vloga Se v začetku preteklega stoletja smo imeli pri nas pretežno bukove gozdove, danes pa je že 80% jelovih in le 20% bukovih gozdov. Vzrok je v večji rentabilnosti jelo-vcga gozda nasproti bukovim. Leta 1930 pa se je začela za naš izvoz lesa huda kriza, ki je dosegla svoj višek v sankcijski dobi. Še leta 1930 smo imeli v Sloveniji 1.673 lesnih trgovcev in 1.248 žag, danes pa je le še 918 lesnih trgovcev in 1133 žag. Z izgubo italijanskega trga za časa sankcij smo se morali pobrigati za druge trge. Komaj smo 6i ustvarili dobre konkurenčne pogoje za španski trg, že je prišla državljanska vojna v Španiji, ki je popolnoma ukinila naš izvoz lesa v Španijo. Uspelo pa nam je navezati dobre 6tike za izvoz lesa v Anglijo in Nemčijo. Toda pri tem so bile težkoče velike, ker 6tav-ljata baš angleški in nemški trg glede kakovosti in načina obdelave zelo stroge zahteve, katerim 60 6e mogle prilagoditi samo posamezne večje izvozne tvrdke. Vsa naša lesna trgovina in industrija pa 6e je oddahnila z ukinitvijo sankcij. Z novimi sporazumi z Italijo so nam bili dovoljenj kontingenti, ki pomenijo primeroma dober odjem našega lesa v Italiji. Ovirajo pa naš izvoz lesa z Italijo previsoke tarife za prevoz po italijanskih železnicah. Zato je prav dobro, da smo prodrli v zadnjem Narodna banba o Pravkar je izšlo trimesečno poročilo Narodne banke o našem gospodarstvu za tretje četrtletje 1937. Poročilo pravi uvodno doslovno: Gibanje gospodarske delavnosti v teku 3. četrtletja 1937 kaže nadaljni napredek, ki je prišel posebno kot posledica močnega sezonskega ©življenja. To oživljenje 6e najbolj vidi v fiovečanem izvozu. Obseg zunanje trgovine je narastel za 44% v primeri z istim četrtletjem lani, železniški promet za 13%, rečni promet za 18, zaposlenost za 12. rudarska proizvodnja za 25. državni dohodki za 16 in promet na borzah za 26%. Ta dejstva dokazujejo nedvomno izboljšanje, dočim izkazuje kmetijstvo nekoliko neenoten položaj. Cene kmetijskih proizvodov tudi dalje naraščajo. Koruza je dala obilen pridelek, ki je največji od postanka Jugoslavije. Toda ostale vrste žita eo dale mnogo manjši donos kot v letu 1936 in komaj dosegajo piovprečni donos zadnjih 5 let. Razen tega je nesorazmerje med cenami kmetijskih ln industrijskih proizvodov, čeprav ee je nekoliko zmanjšalo, vseeno ostalo veliko. Čeprav dotok državnih dohodkov daje vedno večje zneske držav, blagajni, je treba vpoštevati, da mora stalni dvig cen imeti za posledico tudi povečanje državnih izdatkov. Povečnn'e rudarske proizvodnje V naslednjem navajamo podatke o višini rudarske in topilniSke proizvodnje v prvih 11 mesecih leta 1937 (v oklepaju so navedni rezultati za vse leto 1936): črni in rjavi premog 3.585.175 (3.521.075) ton, lignit 953.453 (968.207) ton, železna ruda 566.773 (450.589) ton, bakrena ruda 592.709 (609.490). pirit 122.612 (79.754), boksit 345.809 (292.174). svinčeno-cinkova ruda 733.440 (731.212), kromova ruda 65.332 (54.014) ton topilnlška proizvodnja je bila naslednja: železo 35.463 (44.453) ton, baker 35.503 (39.100) ton, svinec 3.778 (5.804) ton in cink 1505 (3.599) ton. Iz lega se vidi, da je rudarska produkcij skoro za V6e vrste rud že v prvih 11 mesecih 1937 dosegla višino, kako! je bila Izkazan* za vse leto 1936. V topilniški proizvodnji pa je le cink presegel lanske produkcijske številke, dočim je druga topilniška produkcija nazadovala. Stanje naših kliringov Po izkazu Narodne banke je bilo dne 8. decembra stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem 30 novemlira): Aktivni kliringi: Bolgarija 3,995.285 (+2 milj. 704.980) din, Italija stari račun 33,945.012 (— 44.326) lir, novi račun 42.004.280 (+1,374.496) lir, Nemčija 13,615.230 (+1,593.645) mark, Poljska 15,649.152 (—4432), Turčija 7,615.256 (—30.316), Španija 2,772.008 (+38.066). Pasivni kliringi: Belgija 4,591.914 (—108.661) belg, Madžarska 7,957.004 (+966.872) din. Romunija 29.996.602 (+220.464) din, Francija 8,269.53t ( + 498.766) frankov. Češkoslovaška ' t45.52l.858 (+970.525) kron, Švica 1,990.421 (—155.800) švicarskih frankov. Vinska razstava iti se'em v Ormožu V četrtek, dne 16. t. m. je bila v Ormožu vinska razstava in sejem, ki je kljub letošnji kvantitativni slabi vinski letini prav dobro uspela. Razstavljenih je bilo skupno 12S vzorcev večinoma ormoško-ljutomerskih, v mali meri pa tudi haloš-kih in slovelijegoriških vin. Odlična kakovost ormoško-ljutomerskih vin je prišla letos vpričo slabe vinske letine posebno do izraza. Temu primerno je bilo tudi zanimanje od strani interesentov še večje kot prejšnja leta. Prodanega je bilo na sejmu okrog 900 hI vina, ni pa bilo skoraj razstavljalca. ki ne bi ob tej priliki navezal stikov s tem ali onim interesentom-kup-cem. Cene za kvalitetna vina so se gibale med 6 in 9 din. Razstavo in sejem je obiskal tudi zastopnik vinogradniških zadrug iz Avstrije, ki se je zanimnl tako zn kvaliteto naših vin kot že posebno zn ustroj in delovanje našega vinarsk. zadružništvu. Poseben sijaj je dal tej gospodarski prireditvi prihod g. ministra dr. Kreka, ki se je čisto ne-jiričakovano pojavil na razstavnem prostoru na po-vralku iz Koprivnice ler si je v spremstvu šefa kmet. odseku banske uprave g. inž. Murlja ogle- Času z zahtevo, naj ee izdajajo za naš Ice uvozna dovoljenja v večji meri tudi kupcem iz severne in srednje Italije. Tudi za nemški trg imamo dovoljene znatne kontingente. Nadalje nam je uspelo povečati si tudi kontingente za Francijo in njene severno-afriške kolonije, kar je dala oova trgovinska pogodba 6 Francijo, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1938. Za mehki les prihajata v poštev še Egipt in Palestina, kjer pa je močna romunska konkurenca. Naš izvoz v Grčijo ovira slabo urejen plačilni promet kakor tudi izvoz v Madžarsko. V okvirju zadnjih prizadevanj za povečanje izvoza je omeniti še naše napore, da se uveljavimo na tržiščih južne Amerike, posebno Argentme. Ovira pa je previsoka morska vozmina in večkrat tudi pomanjkanje zadostne tonaže. Glavna splošna ovira našega izvoza lesa pa je obračunavanje deviznih tečajev. Narodna banka plačuje devize, ki jih ji nudijo izvozniki v obvezen nakup, po določenem uradnem tečaju, ki znatno zaostaja za tečajem v svobodnem borznem prometu. Tako znaša tečajna izguba naših izvoznikov n. pr. v Anglijo 10 din pri vsakem angl. funtu. Zato naj se določi, da bo lahko izvoznik svobodno razpolagal s celotnim zneskom klirinške devize. Velike so tudi ovire v raznih kliringih, s katerimi imajo naši izvozniki najslabše «kušnje. V zadnjem času je pokazal novi italijanski kliring znalno povečanje našega aktivnega salda, toda zaradi tega, ker so še pred kratkim italijanski kupci našega lesa izvršili velika vplačila v kliring v naprej za blago, ki je bilo kupljeno ali še ne dobavljeno. Vsi znaki kažejo, da eo pristoini činitelji v Italiji trdno odločeni držati 6edanji klirinški tečaj lire, kar bi se dalo najlažje doseči 6 povečanjem našega uvoza iz Italije. Spričo omejitev v izvozni trgovini in plačilnem prometu morajo računati izvozniki našega lesa z velikimi riziki ter morajo biti pri sklepanju izvoznih kupčij zelo preudarni in oprezni. Splošni položaj na evrop. trgu se je zadnje tedne nekoliko poslabšal, ker je glavni kupec — Anglija — zelo zmanjšala 6voja nakupovanja. To se pozna tudi v tem. da je kvota izvoza lesa evropskih držav za 1937 ostala delno neizkoriščena in da je bilo potrebno seči po redukcijah za 1938. dal razstavo. G. minister se je po domačo razgo-varjal s prisotnimi vinogradniki ter se zanimal za njih težnje in potrebe. Zadovoljstvo med vinogradniki zaradi nepričakovanega prihoda g. ministra je veliko, ker jim je dokaz, kako živo se g. minister zanima za naše vinogradnike, ki so bili In so še po gospodarski krizi posebno hudo prizadeti. Kletarsko društvo v Ormožu je kot prireditelj razstave z uspehom lahko zadovoljno. ★ Mestna hranilnica v Brežicah je dobila od Narodne banke v Belgradu večji mobilizacijski kredit za kmetske terjatve. To bo omogočilo zavodu znatno povečanje likvidnosti in bo izplačevala hranilnica neomejeno vse vloge do 10.000 dinarjev. Zato opozarjamo vlagatelje, naj ne prodajajo svojih vloznih knjižic. Garancijska klavzula za naša posojila v Franciji. Francoski listi prinašajo naslednjo garancijsko klavzulo, ki jo vsebuje protokol od 8. decembra 1937 za izplačevanje kuponov naših posojil v Franciji: Obresti in amortizacije bodo opremljene za naslednjo valutno garancijo: v primeru, ko bi v 5 prostih dneh pred datumi, določenimi za vplačilo potrebnih zneskov pri finančnih agentih, presegel zadnji tečaj funta šterlinga, notiran na pariški borzi 150 frankov za funt šterling, bo ob-skrba s francoskimi franki proporcijonalno zvišana za razliko med ugotovljeno notacijo in tečajem 147.11 frankov za funt šterling (zadnji tečaj funti., notiran na pariški bprzi dne 2. decembra 1937). Ceste nekdaj in sedaj. V Ljubljanskem klubu je predaval predsednik Društva za ceste v Ljubljani, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g dr. Vinko Vrhunec o vprašanju naših cest. Gospod predavatelj je orisal uvodno značilno zgodovino ceste, razmerje med cesto tn železnico, pojav avtomobila itd. Obrazložil je pomen sodobne ceste, kako stoji cestno vprašanje v drugih državah in končno obravnaval vprašanje cest v Sloveniji tn v državi. Izrazil jc potrebo nujne obnove naših cest. Davčne oprostitve in olajšave. Bliža se čas javčnih napoved in potrebno je opozoriti interesente na knjigo vseučillškega docenta dr. Vlad. Murka »Davčne oprostitve in olajšave«. Cena knjige je (vez.) 70 din, obsega pa 309 str. Dobi se v knjigarnah fn pri avtorju, Prešernova ulica 3. Zadružni koledar za 1938. Za leto 1938 so Izdale zadruge drž. uslužbencev in železničarjev v Sloveniji svoj skupen koledar. Koledar je izšel v veliki nakladi 17.000 izvodov, naslovno risbo je zanj napravil prof. M. Subic. Obsega 264 strani. Poleg običajnih koledarskih 6novi vsebuje tudi številne zadružno-ideološke članke, nadalje poglavja: Žena in dom, Vrt in cvetlice, Zdravstvo, Razgledi, Po svetu ter leposlovno in šaljivo gradivo. Nove tehtnice. Kontrola mer opozarja po Zbornici za TOI v Ljubljani vse interesente, Ki si nabavljajo nove tehtnice, da naj se pred na-kufiom informirajo pri kontroli mer v Ljubljani, ali je sistem tehtnic, katere hočejo nabaviti, odnosno kupiti, že preizkušen, odnosno odobren ali ne. Le na ta način je mogoče preprečiti, da ne bodo na lastno škodo kupili tehtnice, katere sistem še ni dopuščen Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ljudske tiskarne, d. d. v Mariboru, katere glavnica znaša 625.000 din. Poravnalni sodnik dr. Lešnik Alojzij, upravnik Cvetko Branko, narok za sklepanje poravnave 24. januarja, oglasiti se je s terjatvami do vštevši 17. januarja 1938. — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Pu-tricha Antona, posestnika in trgovca s kurivom v Ljubljani, Dolenjska cesta 6. Poravnalni sodnik Avsec Anton. Poravnalni upravnik dr. Lulik Ivo, odvetnik. Prijave terjatev do 3. januarja prihod, leta. Poravnalni narok 8. januarja ob 9. Ponuja 40% kvoto, plačljivo v dveh enakih, šestmesečnih zaporednih obrokih. Prvi obrok 6 mesecev po pravomočnosti poravnave. — Spreitzer Janko, trgovec v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5. Poravnalni sodnik Žigon Alojzij. Poravnalni upravnik dr. Josip Jaške, odvetnik. Prijava terjatev do 14. januarja. Poravnalni narok 20. januarja ob 9. Ponuja 40% kvoto, plačljivo v treh zaporednih, štirime-sečnih obrokih. Prvi obrok 4 mesece po pravomoč no6ti 6od-be. Glavni ravnatelj Banke za mednarodne obračune je postni namesto umrlega Pierra Quesnnya tudi Francoz Roger Auboin, ki je bil dolgo vrsto let tehnični svetovalec romunske Narodne banke, Dobave. Gradbeni oddelek ravnateljstva drž žel. v Ljubljani sprejema do dne 21. decembra ponudbe za dobavo mehkih desk in plohov, okroglega železa, razne železnine, jekla, vijakov in cevi; strojni oddelek pa do dne 28. decembra za dobavo črpalke in elektromotorja za vrtilni tok. Po „Tehu zedinienia" Tek zedinjenja j« postal naša tradicionalna športna prireditev, S temi teki se napravi veliko zanimanje za lahko atletiko celo med onim, ki se *a to vrsto športa ne zanima, škoda je U, da je saimo ena tovrstna prireditev r letuj zato bi bilo tem bolj želeti, da se iz tega teka napravi nekak zaključni športni praznik. Na tem teku naj bi tekmovali vsi lahkoa tleti. Doslej so sodelovala seniorji in juniorji-nedi-jaki. Kaj je temu vzrok? Spraševal sem nekatere posamezne jtmiorje-dijake, lci niso tekli, zakaj niso startali. Odgovor je bil povsod isti: Star tati ne moremo zaradi Solel Če bi startali tudi dijaki-juniorji kot Gofkov-ič, šenk, Košir, Mravlje itd. in seniorji kot Nabernik, Sološnik i. dr., bi gotovo prireditev mnogo pridobita. Dejstvo je, da dijaki ne smejo start a ti za noben klub, vendar bi ee lahko povabili k sodelovanju gg. telovadni profesorji srednjih in »orodnih šol, ki bi ee gotovo odzvali vabilu. Med dvjaštvom bi ti profesorji vzbudili zanimanje za tek. Vsaka šola m poslala zastopstvo. S tem bi se nc samo pomnožilo število nastopajo tih, ampak bi se napravila med diijaštvom ogromna propaganda za lahko atletiko, ki j« tako potrebna, posebno dijakom. Za dijake naj bi se razpisala posebna darila ali pokal, kajti na ta način bi se dijaki resno pripravljali in med seboj tekmovali, kdo bo zastopal šolo. Za šole (srednje, trg. akademija i. dr.) naj se po možnosti napravi poseben dijaški tek, ki bi sc vršil ▼ začetku leta ali pa na koncu (Vidov dan) I Tek bi rodil od 3. državne mimo vseh šol, ki bi bile s štafeto zastopane, nazaj do šole, ali pa pred kak spomenik ali slično. Vrstic« so napisane nekoliko porno, a vendar dovolj zgodaj za drugo leto. Upam, da ee bo v tem času lahko pripravilo to in popravilo, kar je bilo do sedaj zamujenega. — Dijak. Božič v planinah Slovenije Zimska gorska priroda kliče. Smuči nn ramo in ven na sneg, na solnce, v bajno zimsko pozo-rišče, pestro, živo in v vseh prizorih čarobno privlačno. Prva pot nas pelje v Bohinj do Zlatoroga, izhodišča za vse smuške ture v Triglavsko pogorje. Krog in krog Bohinja leže valovite planote, samotna pota skozi zasnežene gozdove, vsako s svojim posebnim čarom, ki ee smučarju priljubi, da mu je težko, ko odhaja. Ta zemlja je ključ do največjega smuškega raja — Komne. Svetloba, ki sije okrog Doma na Komni, je svetlejša kot v dolini, modrikaste sence božajo oko ter segajo na široke snežne poljane. Položno se spušča svet proti robu, kjer se strmo prevali v Bohinjsko dolino. V velikanskem polkrogu se vije rob Bohinjskih gora od Sije in Vogla preko Podrte gore in Bogatina tja čez Kal in 1-op nad dolino »Zajeze-ram« ter objemlje prostrani niz najlepših smučišč. Onstran te slikovite alpske verige pa je domovje očaka Triglava. Tu ni več resnobe Komne, stroga veličastnost domuje tod. Širna smučišča na ledeniku vodijo tja do Slaničeve koče, kjer bodo smučarji praznovali božič. Iz Bohinja se obrnemo proti severu v dolino, ki nosi v sebi dvojno mero zimskih radosti — Pišnlco, kjer se visoko skalovje neopazno izgublja v temnih smrekah, kjer nas pozdravljajo drzne stene škrlatice in Prisojnika. Položna cesta iz Kranjske gore se vzpenja na Vršič, v topli kotiček prijazne Erjavčeve koče pod stenami mogočne Mojstrovke. Zapustimo ta Čar zimske prirode na Gorenjskem ter poglejmo v svet Kamniških planin. Dve močni postojanki, Krvavec in Velika Planina sta izhodišče za vse smučarske podvige. Na poti iz Cerkelj zagledaš slikovito kapelico sv. Ambroža ter veš, da boš kmalu na prostranih smučiščih Križke planine in nalo na cilju — na Krvavcu z njegovim edinstvenlti razgledom. Planinski dom nudi prijetno zatočišče in domače razpoloženje ob božičnih praznikih. Na Veliki Planini poknže oskrbnik koče SPD vsaken u smučarju prelepo Tiho Dolino, polno zimskih čarov. V naročju naše slovenske zemlje leže ta čuda zimske prirode. Pridite in poglejte jih I Smučarji! Toplo, hitreje polje kri v žilah, ko mraz napoveduje izpolnitev vaših želja za božič. Povsod, prav povsod v naši Sloveniji vas čakajo zimske posto- Samoprodaja RADI0-APARAT0V ,Blaupunkt', ,Ingelen', ,Sachsenwerk< itd. Velika izbiral Najugodnejši nakupi »Tehnik" I. BANJAl Ljubljana, Miklošičeva 20 ianke s svojimi okoliškimi bleščečimi se smučišči. Poglejte tja ven, razvedrite si dušo, okrepite telo na belih gorskih poljanah I Priroina tabela za uporabo Bmularskih mai. Problem mazanja smuči je pri vsakem smučarju dosti velik, ki ga rešuje vsak zase po lastnih izkušnjah. Toda izkustev si pa ne moremo tako hitro dobiti in zato je treba precej žrtev. Zaradi tega bo vsem prav prišla »Priročna tabela za uporabo smuških maž«, ki jo je sestavil znani Finec Eino Kuisma, ki trenira sedaj našo smučarsko reprezentanco. V njej so zelo spretno in pregledno (hitro boste razumeli »komplicirani« postopek!) razvrščene vse mogoče kombinacije vremenskih prilik in vrste snega, a mazali boste odslej po navodilih izvrstnega in izkušenega mojstra, ki je to tabelo že z največjim uspehom uveljavil v drugih državah. Kupaitc samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu! Tabela je prikladna za nošenje, ker ima format 9X9 cm in stane samo 2 din. Napisana je v slovenščini in srbohrvaščini, izdale pa so jo »Ilustrovane športske novosti«, Zagreb, Masary-kova 28a-I. Prodajalci 25% rabat. Tabela se dobi v VBeh trafikah in športnih trgovinah. Vremenska poročevalska služba Zveza za tajski promet v Sloveniji ▼ Ljubljani, Tujsko prometna zveza v Mariboru, Slov. planinsko društvo in Jugoslovanska zimsko-športna zveza podajata javnosti sledečo izjavo: Da se uvede v Sloveniji čim boljša poročevalska služba, so omenjeno organizacije na svoji anketi, dne 18. decembra t. L določile 56 oficielnih poročevalcev, o katerih vero« dostojnosti do sedaj ni bilo dvomili. Omenjene or-< ganizacije bodo svoja vremenska poročila, urejena in kontrolirana s sodelovanjem meteorološkega instituta Univerze kr. Aleksandra oddajale jnvnostt preko dnevnega časopisja in preko radia pod naslovom: »Službena vremenska obvestila Tujsko-prometnih zvez Ljubljana in Maribor, JZSZ in SPD.« Dnevno časopisje je naprošeno, da vsa »stala poročila, ki bi jih objavilo, objavi pod naslovom »Privatna poročila«. Uradna vremenska poročila po stanjn z dne Iti. decembra ob 7 njntraj. Hat de-Planica. K7V m: —S, pooblačimo ln mirno, pršlfl, 1(15 cm, izgledi dobri. Kranjska gora, Hm m: —X pooblnftnno ln mirnii, baroiuetor so dviga, prSifl, 90 em. Vriič-Krjavčeva koča, 1501 m: prSifl, 1S0 em. Sv Janei v Bohinju, 523 m: —J, pooblaofino, osre, ujon Mieff, 50 em. Zlatorog, 53(1 m: tt, oblaftno, »r«n)en mnog, fio cm, Dom na Voglu, 1540 m: —5, ohlftAno, 20 om suhega »nogn na pudingi 1»0 cm. Dom na Komni. 1520 m: —t, obloSno. 25 nnhoga snoga na podlngo 200 ein. Dom no Krvavcu, 17tin m: —8, oblačno, 2fl (rahrg* anogn nn 1IKI podlngn. Koča na Veliki planini, 1558 m: —1, oblaSno, 20 snlioga Btirga na 100 podlage. Borza Oenar Dne 18. decembra. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 9.77 milij. din v primeri z 8881, 7362, 8361 in 8075 milj. din v prejšnjih tednih. Tečaji valut na drž železnicah. Od 15. decembra 1937 dalje veljajo na železniških postajnh naslednji tečaji: holandski goldinar 24.15 din, 1 nemška marka 17.55, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.60, madžarski pengfl 12.90. avstrijski šiling 9, poljski zlat 8.25 italijanska lira 2.85, francoski frank 1.55, češka krona 1.55, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52, grška drahma 0.42 in romunski lej 0.35 din. Curih. Belgrad 10, Pariz 14.685, London 21.61, Newyork 432.50, Bruselj 73.475, Milan 22.725, Amsterdam 240.455, Berlin 174.275, Dunaj 80.80 (81.60), Stockholm 111.375, Oslo 108.60, Kopen-hagen 96.475, Praga 15.195, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25,, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.55, Bueno-Aires 126. Živina Živinski sejem v Litiji 13. decembra. Krave za pleme so se prodajale po 4 din, za klanje od 2.50 do 4.50, voli od 4 50 do 6, ovce po 3 din za kilogram žive teže. Svinjski sejem v Ptnjn dne 16. decembra. Cena prascev je bila od 50 do 125 din za komad Plemenske svinje od 5 do 5.75, pršutarji od 5.75 do 6.25, debele svinje od 7 do 7.25 din za kilogram žive teže. Mariborski svinjski sejem 17. decembra. Na svinjski sejem 17. decembra je bilo pripeljanih 92 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do fl tednov stari kom. 00—90 din, 7—9 tednov stari 80—100 din, 8-4 mesece 120—170 din, 5-7 me eecev 210—B40 din, R—10 mesecev 850—440 din, 1 leto 020—780 din, 1 kg žive teže 6—7.50 din, 1 kg mrtve teže 9—11 din. Prodanih je bilo 42 svinj. Maribor, 17. decembra. Nn današnji svinjski sejem Je bilo pripeljanih 02 svinj. Cene so bile sledeče: mlndi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 60--90 din, 7—9 tednov 80 do 100 din, 8—4 mesece 120—170 din. 5—7 mesecev 210—340 din. 8—10 mesecev 350—440 din, 1 leto stari 020—780 din. 1 kilogram žive teže G do 7.50 din, 1 kilogram mrlve teže 9—11 din. Prodanih je bilo 42 komadov. Menza - Kolodvorska 8 n n d I t s a k o m r. r »ajutrek od 6 zjutraj — kosilo od 11— 15 (kuhamo dvakrat) — večerja od pol 18 do 21. Sprejemamo tudi abonente. Novosti »Christella« bleSčečl nakit za božična drevesa. — Z malimi žarnicami razsvetljene krogle v barvah učinkujejo čarobno. — Popolnoma brez nevarnosti v otroSklli rokah, ker je napeljava toka samo 4 volte. — Zahtevajte prospekte od zastopstva: Josip Volek m drug. Zagreb. &B Cvetličarna »NIZZO« na Miklošičevi cesti št B oe prlporočn za cenj. obisk. Postrežba točna in solidna. Izdeluje vsakovrstne aranžmaje, lepo in okusno, košarice, šopke, jubilejne in žalne vence. Društva imajo znaten popust. FANT HVALA nasl., družba r, o. ■., Ljubljana Poznani SALVAT-Paj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnegn mehurja ne dobiva pri glavnem zastopniku lekarni pri Sv. Ivanu, Zagreb, Knptol 17, Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. 0*1. reg. S. br. 77S70 Kje so Dantejevi rokopisi Rokopisov Nebeške komedije ie 600 let nihče ni videl in jih zdaj iščejo Jud Izak »Kaj, takle prekleti judovski pes se drzne približati se branilcu božjega groba?< je vzkipel vitei. »Čudno je res to,« je zahreščal norec. »Vitezi imajo judovski denar mnogo rajši, kakor pa Jude same.« Norec je na-migaval na javno skrivnost tistega časa, da se je tedanje plemstvo v obilni meri posluževalo finančne umetnosti navadno bogatih Judov svoje dežele. »Jud naj sedi pri norcu. Norec in Jud kar dobro spadata skupaj,« je velel Cedric. »Da, stric, naj le pride I Imam pripravljen že imeniten ščit zoper morebitne napade od strani Jeruzalema!« je klical norec in vihtel ogromen kos slanine. Vse se je zakrohotalo, ker je vsak vedel, da Judje ne jedo svinjskega mesa. »Sedaj pa mirujte,« je opominjal Cedric, »ker je že tukaj 1« Hlapci so takrat že potiskali skozi vrata v dvorano starega Juda z dolgimi, sivimi lasmi in brado, z ostrim obrazom ter z močno zakrivljenim nosom nad pametnimi očmi. Ko bi mož ne bil tako sključen in zanemarjen, bi bil kar lep. Gospodar je novemu gostu le pokimal ter mu pokazal prostor na spodnjem koncu mize. Nihče izmed tistih, ki so tamkaj sedeli, pa se mu ni hotel umakniti. Ves obupan je begal Jud z očmi sem in tja, kje bi se našla kaka usmiijena duša. Toda ie romar, ki je priorju in vitezu pokazal pot, se ga je usmilil ter se mu umaknil. Levje rjovenje iz avtomata Izmed mnogih avtomatov, ki jih je svet poznal že pred davnimi stoletji, bodi omenjena samo tale prav prijetna iznajdba: Cesar Teofil, ki je vladal v Bizancu (Carigradu) od 1. 829 do 842, je dal na obeh straneh svojega prestola napraviti kipe zlatih levov. Ta leva pa sta imeli v sebi narejen tak mehanizem, da sta se takoj dvignila in silno zatulila, kakor hitro je cesar sedel na vladarski prestol. Nato sta zopet legla in umolknila. »Ti ei pa velik strahopetec! Treseš se pred ustreljenim levom!« Ovčja moda: Tako le na Angleškem oblačijo svoje ovce. Tako delajo zaradi tega, da se volna ne onesnaži. Lepo ohranjena volna je namreč mnogo več vredna. 4000 funtov dinamita in smodnika je zletelo v zrak pri eksploziji, ko so razstrelili veliko mino v Visti v Kaliforniji, kjer kopljejo kovino, ki jo imenujejo berilij. To je zelo redka in nenavadno lahka kovina, ki jo dodajo drugim kovinam, da so bolj elastične, trpežne in trdne. rono. Tudi Novello je moral zapustiti Raveno. Kolikor je zgodovinsko znano, niti Novello niti Dantejeva sinova niso videli Ravene. Toda tudi o Dantejevem rokopisu odslej ni bilo ne duha ne sluha. Nekateri mislijo, da 6ta Dantejeva sinova očetov rokopis pustila v Raveni v varnem frančiškanskem samostanu, kjer je bil pokopan tudi njun oče. Tudi najboljši poznavalec Dantejeve zgodovine Corrado Ricci je teh misli. Najbrž je Dantejev slavni rokopis zazidan kje v tistih samostanskih zidovih. — Drugi znanstveniki pa mislijo, da je Dantejev rokopis shranjen v sloveči knjižnici bolonjskih pleme-nitašeh Gozzadini. Sedaj torej v teh naznačenih smereh iščejo rokopis, ki je izginil pred 600 leti, ki pa je za sodobni svet tolike važnosti. Najbolje plačani pisatelj na svetu Najbolj 6edaj slovi na Angleškem pisatelj Soinmersett Maugham, ki je doslej pisal dramatična dela. Sedaj poj>otuje po Indiji. Pred kratkim so kar štiri njegova dela londonska gledališča skoraj istočasno igrala. Ni čuda, da so njegovi dohodki tako veliki. Vendar pa je izjavil, da noče več pisati gledaliških dram. Ko so ga vprašali, zakaj hoče gledališču dati slovo, je takole odgovoril: »Sedaj sem 63 let star. Človek moje starosti se i ne more več ukvarjati z življenjem ob kulisah. V ' prihodnje bom pisal samo še povesti.« — Sloveči gledališki kritiki so ga pregovorili, naj tega ne I stori, ker je to škoda za gledališko umetnost ter so mu dokazovali, da je Bernard Shaw še starejši ko on. A mož se ni dal prepričati. Toda mož je najbrž dober računar. Zagotovljeno mu je namreč, da njegovi dohodki ne bodo poslej nič manjši kakor so bili doslej. Američani ho mu namreč ponudili, da plačajo vsako njegovo besedo jx> dolarju, če jim prepusti pravico njegova dela objavljati Ker pa njegove povesti obsegajo vsaka po 4000 do 5000 besed, bo mož z vsako povestjo zaslužil do 5000 dolarjev, ali v našem denarju skoraj en četrt milijona din. če torej vsako > leto napiše po štiri povesti, spravi na koncu leta v žep en milijon dinarjev. To je vsekakor taka plača, da si more privoščiti marsikaj, o čemer slovenski pisatelji lahko samo sanjajo. Vendar pravijo, da je ta angleški pisatelj kljub tako velikim dohodkom sila preprost človeh, ki živi zmerno in 1 mirno življenje ter prav nerad prihaja v večjo ! družbo. Dijaška banka Štefan Csanak, gospodarski strokovnjak v De-brecinu na Ogrskem, je zasnoval imenitno misel, kako bi dijake tamkajšnjih srednjih šol naučil varčevanja in samostojnega gospodarskega udej-stvovanja. Najprej je poskusil na eni izmed tamkajšnjih srednjih šol. Vsak dijak se je moral zavezati, da bo vsako leto dal v ustanovljeno šolsko banko najmanj 10 pengov (kakih 90 dinarjev). Ta denar pa mora vsak dijak tako pridobiti, da si ga bo s samostojnim delom sam zaslužil. Torej ni smel nalagati v šolsko banko denarja, ki ga je na primer dobil od staršev ali stricev in tet v dar. Kmalu so se temu poskusu pridružile še druge srednje šole v Debrecinu, kjer so dijaki iz svojih vrst izvolili po enega »generalnega direktorja', po enega blagajnika in kontrolorja. Pod vodstvom teh je potem banka delovala. Dijaki pa so morali ob prostem času hoditi v bližnje gozdove pobirat želod, dalje so po mestu pobirali stare časopise, katere so vnovčili ter tako svoj delež vlagali v banko. To gospodarsko delovanje dijakov je imelo ta uspeh, da so v štirih mesecih naložili v novo svojo šolsko banko 6249 pengov. Ker je bil torej uspeh tega poskusa v Debrecinu tako velik, je Csanak naprosil sedaj še prosvetnega ministra, naj tako banko dovoli ustanoviti tudi po drugih madžarskih srednjih šolah v tistem komitatu, kjer je vsega skupaj 250.000 dijakov. Ljudje te poskuse močno hvalijo in priporočajo, da bi se take banke uvedle po vseh šolah. Velike povodnji v Italiji: Rim pod vodo V Italiji je pred kratkim izšel oklic na vse znanstvenike, naj pomagajo iskati rokopise ustva-ritelja »Nebeške komedije«, ki so izgubljeni ter že 600 let nihče o njih nič ne ve. Vsekakor je čudno, da so se izgubili prav ti čudoviti rokopisi, ko pa nam je ohranjenih še mnogo starejših in manj važnih rokopisov. Pri iskanju bo treba predvsem razčistiti zgodovinsko vprašanje, kje so bili rokopisi takrat, ko je Dante umrl. Zadnja leta svojega burnega življenja je Dante preživel v Raveni na dvoru Gvidona Novella de Polenta, pri katerem je preganjani pesnik dobil svoje prijateljsko zavetišče. Njegova dva sinova Jakob in Peter sta bivala pri očetu. V tem mirnem zatišju je pesnik hotel dokončati svoje veličastno delo. Dante pa je imel navado, da je vsak spev sproti v prepisu pošiljal svojemu podporniku in prijatelju Can Grande della Scala v Verono. Dante je svoje pesnitve najprej sam napisal, nakar je rokopise odda! dvorskim pisarjem, ki so jih prepisovali. Po en tak prepis vsakega speva je potem jx>-šiljal v Verono. Ko je prvi prepis bil odposlan, so pisarji prepisovali naprej in je pred 600 leti tako izhajalo to veličastno pesniško delo v javnost. Ko je Dante srečno j>oslal prepis prvih 20 spevov svojega »Raja« v Verono, je umrl. Takrat so njegova sinova in njegovi prijatelji začeli iskati, kje so shranjeni rokopisi drugih 13 spevov. Dolgo časa niso mogli niti originalov teh spepov najti. Kakor pripoveduje legenda, se je v sanjah prikazal Dante sinu Jakobu ter mu povedal, da je vseh 13 spevov skril v zid ter ga dal zazidati. Ko so šli iskat tjakaj, kakor je bilo povedano v sanjah, so tam res našli iskane rokopise. Vsekakor je zgodovinsko dognano, da so po očetu rokopise Divine Comedie podedovali njegovi sinovi. Dne 1. aprila leta 1322 je Jakob Dantejev sin poslal svojemu dobrotniku Novellu j>opoln prepis očetove pesnitve Nebeške komedije. Ker pa so takrat v Raveni nastale domače politične homatije, 6ta se Dantejeva sinova preselila iz Ravene v Ve- Iz Rima poročajo, da je reka Tibera silno narasla in da že več ko 60 let tam ni bilo take velike povodnji. Tibera je dosegla višino 16.75 m, kar 6e že od 1. 1870 ni zgodilo. Rimski gasilci so vsi na nogah ter rešujejo ljudi in njihovo premoženje. Ko so gasilci prihiteli k ogroženemu mlinu ob Tiberi, da bi rešili ljudi, so morali videti, da so ljudje že morali bežati pred valovi na 6treho hiše, da jih ni vzela voda. Zla6ti je povodenj hudo jirizadela prebivalce mestnega dela, ki se imenuje Trastevere, kar je iz latinskega Trans Tiberim, torej z one strani Ti-bere. Zveze med tem mestnim delom in notranjim Rimom so skoraj vse razdejane. Zato so morali alarmirati ne le gasilce, marveč tudi vojaštvo in fašistično milico. Zlasti hudo je pri Milvijskeni mostu. Tam je trg Piazzale Milvio, kamor je voda tako naglo vdrla, da ljudje niso mogli rešiti drugega kakor golo življenje. Ponekod v tem delu je Resnične neverjetnosti Ameriški pisatelj Robert L. Riplev je izdal zbirko neverjetnih dogodivščin, ki pa so se, kakor sam trdi, resnično zgodile in je sam preiskal njihovo resničnost. Naj navedemo nekaj njegovih neverjetnosti: Zlagana imena. Svinčnik v sebi nima nobenega svinca. V njem je le grafit. Morski prašiček ni niti prašiček niti ne živi v morju. Žival je glodalec, ki je doma na zahodni obali Južne Amerike. Novo srebro nima v sebi nikakega srebra, ampak je spojina bakra, niklja in cinka. Ribja kost ni kost, marveč le elastičen del iz kitovega gotica. Sodavica nima nobene zveze 6 sodo. ampak je sama voda, zvezana z ogljikovo kislino. * 147 let srečno oženjen Ta najbolj neverjetni vseh rekordov sta dosegla Janoš Rajen in njegova žena Sara. Srečno poročena sta bila celih 147 let. Janoš in Sara sta se rodila v mali ogrski vasici Stradova. Tamkaj sta tudi umrla, 011 star 172, ona pa 164 let. Ko eo na I Dunaju zvedeli, da živita tam dva tako stara zakonca, je bil ve« Dunaj pokonci. Stara dva je obiti skal celo holandski poslanik na dunajskem dvoru ter je dal zakonsko dvojico slikati. Tisto sliko ima danes Wil liani Bosville, upravitelj grofa Notrhum-berlanskega, kateri hrani tudi izvirne listine teh dveh zakoncev. Janoš in Sara sta oba umrla skoraj istega dne leta 1825. Ob njuni 6mrtni postelji je stal sin, ki je bil takrat star že 116 let, ter njegova dva prapravnuka. Srednjeveški vitez kadi cigareto: V Ženevi obhajajo vsako leto 11. decembra spomin na tisti dan, ko so tjakaj prihrumeli leta 1602 Savojardi ter napadli mesto. Zenevčani so takrat napad odbili. Od takrat pa meščani vsako leto obhajajo spomin na ta napad. Tega dne hodi po ulicah poseben sprevod, v katerem gredo srednjeveško opravljeni vitezi, vsi v železo okovani. Naša slika nam kaže prizor, kako takega viteza napravljajo. »Viteza* pa seveda nič ne moti, da je sedaj v srednjem veku. marveč si je mirno prižgal svojo cigareto. voda več ko 2 m globoka in dere po cesrtah. Nekaj mestnih delov blizu železniške postaje v predmestju Trastevere je bilo dalj časa odrezanih od vsake zveze s svetom, dokler niso prihiteli pionirji, ki so naglo zgradili pontonski most, po katerem so začeli reševati nesrečne ljudi. Vendar je kljub vsej nagli pomoči utonilo v valovih narasle reke kakih 6 ljudi. Zaradi silnih povodnji je razdejanih tudi več železniških prog, ki vežejo Rim s severno in južno Italijo. Zato dne 17. decembra v Rim ui prišla nobena pošta iz 9everne Italije, niti severnoitalijan-skih časopisov na bilo tega dne v Rim. Italijanska kraljevska dvojica je dne 17. decembra zjutraj že odpotovala v ogrožene kraje. Pod vodo je vse ozemlje med letališčem Littorio in Settebani. Ogrožena je tudi železniška zveza v Orte, prekinjena je zveza s krajem Frascatti, ker je reka Aniene močno narasla. Vsa okolica Rima je podobna velikanskemu jezeru. Pri Posti v Abrucih se je zaradi velike povodnji zgodila huda avtomobilska nesreča. Iz Rima je v Abruce vozil avtomobil, v katerem so bili 4 ljudje. Ker pa je voda cesto zelo razjedla in na njej napravila velike jame, je avto zašel v tako globoko jamo in 6e prevrnil. Vsi 4 potniki so utonili v avtomobilu. Dva izmed njih sta bila brata in mlajša človeka. Ko je mati v Rimu zvedela, kaj se je zgodilo njenima sinovoma, je od žalosti zblaznela. Povodnji v Kaliforniji Zadnje dni je v severni Kaliforniji v Ameriki bilo tako deževje in taki nalivi, da so velike povodnji pokrile cele dele dežele. Kolikor je doslej znano, je pri teh nesrečah utonilo 5 ljudi, več kakor 5000 ljudi pa je brez strehe, ker jim je voda vse odnesla. V dolini velike reke Sacraniento je voda tako narasla, da je sedaj tamkaj velikansko jezero, ki je več kakor 50 km dolgo. Povodenj v severni Kaliforniji je doslej napravila več milijonov dolarjev škode. PHILIPS MAZURKA 890 Uresničene so želje tudi največjega izbirača Tonsko čudo med radio aparati — m o no gumb — kontrastekspanzija — občutljivo uravnavanje — zveza s trem diodami — priklopna skala — difuzor zvoka — automatski zaslon za visoke in nizke tone — rdeče štedljive »MINIVAT« cevi — in druge so odlike združene v tipu 890. Naši trgovci Vam bodo brezobvezno pokazali naše aparate PHILIP PROMETNA BANKA se priporoča za vse bančne posle. V LJUBLJANI Stritarjev« ulica X Teleton štev. 2J-49 Izplačufe bres omejitve stare in nove naložbe Zahtevajte povsod ffSLOVENCA" ! VINA Velespoštovam gospod! Vemo, da premišljujete, kaj bi darovali za Božič Vaši soprogi, mami, sestri, prijateljici, uslužbenki itd. in se Vam zaradi tega dovolimo priskočiti z malim nasvetom na pomoč. Najlepšo darilo dami je vedno lepo blago. Ni potrebno, da je drago, vendar pa mora biti lepo in trpeino. Tako blago pa dobite pri nas, ter Vam bomo tudi radevolje nnsvetovali lep vzore«. Da dobite majhen vpogled, navajamo nekaj cen predmetov, ki so predvsem primerni sa darila. Za din 43.— 4 m vzorčaste flanele za tomačo haljo. „ „ 48.— 4 n krasnega vzorčastega veluija u> domačo haljo. „ * 56.— 4 m ratine velurja ta domačo haljo. „ „ 16.76 5.60 m lepe flanele za spalno srajco. „ „ 29.75 8.50 m rožaste flanele sa spalno srajco. „ „ 53.75 5 m krasne flanele za damsko pižamo. „ „ 37.— 4 m močnega barhenda (vzorčasti) za damsko obleko. „ n 52-— 4 m izredno dobrega diagonal barhenda z« damsko obleko. n n 71.— 4 m čisto volnenega blaga za damsko obleko (v raznih barvah). „ „ 98.75 2.50 m čisto volnenega blsga (130 cm širok) za damsko obleko. „ „ 62.— bel: prt in 6 servijetov. „ „ 26,— barvasti prt. „ „ 184.— celi kos, t. j. 23 m naškrobljenega finega sifona, „ „ 175.50 celi kos, t. j. 18 m balist šifona. „ „ 48,— 6 močnih brisač. „ „ 156,— krasna, {isto volnena odeja (bela). „ „ 26.— % ducata lepih belih robcev. „ „ 12.— Jj ducata močnih robcev. Pripominjamo, da t« niso naše najcenejše vrste. Ker se zavedamo, da želite pokloniti samo tako darilo, s katerim b« obdarovane« dalj časa zadovoljen, sme navedli blagu, »a katerega vemo, da je dobro. MANUFAKTURA KOMANOITNA DRUŽBA LJUBLJANA - MESTNI TRG 17 Prosimo vse, ki Želijo praktično darilo trajne vrednosti, da iirežejo ta oglas in ga vtaknejo Božička v žep. Zahvala Vsem, ki ste ua katerikoli način izkazovali ljubezen našemu Marjanu naša iskrena zahvala. Posebej se moramo zahvaliti pree. g. prof. Kovačiču za zadnjo duhovno tolažbo, predvsem pa sg zdravnikom kolegom in čč. usmiljenim ki so se v Celju poslovili od njega, zlasti pa gg. p. Leopoldu in primariju dr. Steinfelserju za lepe poslovilne besede Naša najlepša zalivala velja članom Akad pevskega zbora iu »Celjskega zvona«, ki so Marjanu v Celju in Ljubljani šo zadnjikrat peli v slovo, ter gg. dr. justinu oziroma dr. Boretu. ki sta se ob odprtem grobu z gloliokovernimi ozir. prisrčnimi besedami poslovila od njega. Končno se uajtopleje zahvaljujemo vsem, ki so Marjana obsuli s krasnim cvetjem ir ga spremljali na zadnji poti. posebno: prevzvišenemu škofu dr. Gnidovcu in drugi častiti duhovščini, zastopniku banske uprave dr. Lapainetu. zastopniku Zdravniške zbornice dr. Matku. Kat. akad. starešinstvu, zavodoma Marijanišču in Lichtcnthuruu, gg. kolegom-zd ravnikom, sošolcem in ostalim. Bog povrni! V Ljubljani, dne 18. decembra 1937. Pogačnikovi dolenjska, štaierska in splob vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELhFuN STE V. 25-73 Sveže najfinejše norveške ribje olje h lekarn« dr. G. Piccolii« v Liublfani te priporoča bledim t« slabotnim rtichain Štajerska jabol k a dobite poceni pri GOSPODARSKI ZVEZI L.Jubljarm( Tyrševa e. 29 »■nffi&ansiniBsui Modroce posteljne mreSe, železne zložljive posteljo, ototnu ne, dlvano ln tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetulk ■ Mestni trs IS Ugoden nakup morske trave, Zime, evllha za modroce ln blaga sa prevleke pohištva. aigaoaiBBaaa Usntaic snhnlice dobite najceneje pri Franc Zulokar Menge* 157. Žage: remocheldeke gaterice — vodne, tračne, kakor tudi ve« vrete orodja In okovja al nabavit« ugodno pri »J B K b O« Stari i rs- |Sfp| =Žal| la s®5 O* O M. O« I Si K 9 S "Sili sSffgs sg*5* S- e°. .Naročajte in širite II »SLOVENCA« Nočem postelje t sobi, samo IAUROV spalni KANAPR. OOUCH. katerih prednosti si oglejte pri Jap^n^,, |A0ER fR/4fl( LJUBLJANA, Sv. Petra testo 11 ie:elon so-4* R^fl Iflzke oen«l Solidna tadoiavm Na /alogi ima pa tudi veliko izbiro modrocev, otoman ter veliko laebiro blaga so prevleko pohlilval V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino ca »Slovenca«. »Domo-huba« m • Bufiolmba« naročale mserate to dobit« razne inlormacue — Poslovne ure od ool 8 eio-trai do pol i popoldne to od 2 do t popoldan* T«letoo»ka Mevilka 3030. ZAHVALA. Ob izgubi dobre žene, sestre, svakinje in tete. goep*> Ivane Rožman roj. Mrhar učiteljice v Ribnici aa Dolenjskem izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, Ki eo ji stali ob strani in ji lajšali telesno in duševno trpljenje v njenih zadnjih urah, zlasti še gg. dr. Oražmu v Ribnici, primariju dr. Lavriču v Ljubljani in ostalim zdravnikom ter vsem, ki ao jo spremljali na njeni zadnji zemeljski poti. Posebno zahvalo mno dolžni šol. uprav. H Kmetu za ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu, učiteljskemu zboru, šolski mladini, pevcem za pretresljive žalostinke, darovalcem cvetja in vsem ostalim kakor tudi onim, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. — Dobri Bog Vam bodi vsem bogat plačnik. ŽALUJOČI OSTALI Zahvala Vsem tolažnlkom, darovalcem cvetja in spremljevalcem na zadnji poti najine ljubljene matere, goepe Ane Ladbha ro§. Peče se iskreno zahvaljujeva Zlasti se zahvaljujeva za soisteueo duhovščini, za spremstvo pomoč. žel. direktorja g. ini R. Kavčiču in peh. generalu g. D. Nedeljkoviču, za skrb in trud med boleznijo i«i primariju dr. B. Lavriču ter eč. eestr. nsmiljenkam. Ljnbljana. 17. de«. 1997. Dr. Ljndevit Ladih*, Anka Ladih« -V— »> 'KS'!/'..' Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja in soialja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene soproge, mame, »tare mame, stre, tete, svakinj« in tašče, gonpc Marije Klančar soproge železniškega upokojenca kakor za poklonjeno cvetje se vsem prisrčno zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni M. duhovMlni, prijateljem in znancem, ki eo drago pokojnioo v tako častnem številu apremili na njeni zadnji poti k večnemu |>očltku. Sv. maša aadušnica ee bo brala v sredo, dne 22. decembra 1937, ob 7 zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra. Ljnbljana, ftkolfja Loka, Aibenik, Zagreb, dne 19. dec. 1987. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Mali oo I aii V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1—; ženilovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasfh reklam-^ga značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. BDI Za hišnika ali slugo grem sposoben sem vsakih del lii popravil. Ponudbe na upravo »Slovenca« Celje pod »Vesten« (a) Brivski pomočnik dober delavec, Iščem stalno mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 19794. (a) Ekonom z večletno prakso, dobrimi izpričevali, neoženjen, želim mesto na večjem posestvu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 19716. Inteligentna gospa Jšče mesto vzgojiteljice pri manjših otroklh. Ponudbe upravi »Slovenca« pod znač. »Vzgojiteljica« £t. 19.951. (a) Mlad šofer E večletno prakso, zmožen 20.000 din kavcije — Išče službo. Gre tudi kot kompanjon. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Sigurno« St. 19949 Pošten hlapec vajen vsega kmečkega dela, nekadilec, vojaščine prost, Išče službo. Nastopi takoj ali z novim letom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.919. a Službo išče k trgovini za slugo ali karkoli, moški srednjih let, zanesljiv, trezen, takoj ali z novim letom. -Jamstvo. Naslov : OberSek Sv. Petra cesta 54, Ljubljana. (a) »III« UJU Hlapca za vožnjo B dobrim spričevalom — sprejmem s 1. jan. Jakob Kovač, Vojnik. (b) Vzgojiteljico staro do 35 let, sprejmem k šoloobveznim otrokom v LJubljani. Pogoj: znanje šivanja. Plača dobra. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19.695. (b) Poslovodjo za realltetno pisarno v Ljubljani ali Mariboru s pristopnino 3000 din ln delitvijo zaslužka takoj sprejme Zagorski, Maribor, Aleksandrova c. 33. Poslovodja samostojna moč, za trg. z deželnimi pridelki, mlinskimi Izdelki in specerijo, dobi takoj nameščenje. -Ponudbo v upravo »SI.« pod »Kavcija« št. 19440. Mlinarja samskega, samostojnega, za eno moko brez sejanja, iščem. Prednost imajo oni, ki znajo delati proseno kašo. — Jvan Horvatič, Zagreb, Ilica, št. 69. (b) Zastopnika provlzljskega ali s fiksno plačo išče tovarna kovčegov in usnjenih Izdelkov v Ljubljani. Zastopstvo se odda event. tudi za posamezni okraj. Pogoji: večletna praksa v tej stroki in dobre reference. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Zastopnik« 19734 (b) Pomožni knjigovodja (event. tudi spretna ženska moč) s prakso in ne brez teoret. trg. izobrazbe, sprejmem. Pismeno ponudbe z vsemi tozad. podatki upravi »Slovenca« pod »Duplica«. Služkinjo dobrega značaja — išče nižji uradnik in posestnik. Ponudbo podružnici »Slovenca« Novo mesto -pod št. 20026. (b) Dobro upeljanega potnika na pletenine, sprejmem Ka. Dalmacijo ln Hrvatsko ter Slavonijo — takoj. Ponudbe upravi »Slovenca- pod »Agllen in sposoben« št. 20023. (b) Ljubiteljica otrok krščansko vzgojena, starejša, z znanjem splošnega gospodinjstva, nekoliko šivanja, se sprejme. Navesti zadnjo službo in z zahtevo plače. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Priprosta« 19790. Strojni ključavničar vešč vzdrževanja in popravil vseh strojev za obdelovanje lesa, kovinskega struženja ln skob-lanja, okoli 30 let star, sc sprejme takoj v tovarni blizu Kamnika. - Ponudbe z navedbo šolanja, prakso in družinskih razmer na upravo »Slovenca« pod »Trezen in marljiv« 20005 (b) Povodom 70 letnice obstoja vabi cenjene dame in gospode v svoje povečane obratne prostore za nakup božičnih in novoletnih daril Modna trgovina T. EGER Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 2. Posestvo z gostilniškimi prostori ter inventarjem, na prometnem kraju, na prodaj. Naslov v upravi »Slov.« Maribor. (p) I Automotor i Avto znamke »SPA« pogon na metan, 4-tonski na prodaj. Muršec, Pesnica. (f) Tovorni avto 3 do 3 in pol tone, znamke Chevrolet, Truck ali Ford, vsekakor v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z označbo cene, kolika je tovorna površina in v kakem stanju se avto nahaja, poslati na špediterja Nikoliča, Sombor. (f) Iščem potnike! Priložite 3 din v znamkah. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober zaslužek« 19.934. (b) Urarskega vajenca s prejme urarska hiša Lečnik, Celje. (v) Mesarskega vajenca sprejme ftvigelj, Predovl-čeva ulica 25, Moste pri Ljubljani. (v) Dve moderni spalnici vezani, orehova korenina furnirano — prodam. Cena 4000 in 5300 din. Po-litirano. — Mizarstvo, p. Strugo na Dolenjskem. Vsakovrstne spalnice Vilo eno ali dvonadstropno, z lepim vrtom in vsem kom-fortom prodam za 155.000 din. Kranj, Jezerska cesta 12. (P) Motorno kolo znamke »Indian« 600 ccm zelo poceni proda Franc Cotič, Hrenova ulica 7. -Telefon 28-03. (f) V Brežicah In okolic! so naprodaj hiše. krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki ln ter jcdilnice in kuhinjo gozdovi ter zaokroženi dobite po najnižjih cenali j deli Aftemsovega vele-vedno v zalogi pri Hen- j posestva. - Pojasnila pri rik Bitene, strojno mizar- I inž. Miklau Otmar, Bre-stvo, Vižmarje-St. Vid. j žice. (p) Tovorni avto Chevrolet«, 1 in pol tonski, ugodno naprodaj. -Brcar & Co.. Ljubljana, Kolodvorska ul. 35. (f) Krojaški vajenec so takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19.878. (v) Učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi, sprejmem. - Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19S12. 15 letna deklica brez staršev, pridna in poštena, se želi izučiti kakršnekoli obrti. Prosi oskrbo v hiši. - Certanc, varuh, Ljubljana, Tyrše-va cesta 38. (v) Vajenec Knjigovodjo sprejme podjetje na deželi. s takojšnjim nastopom. Vešč mora biti Zni-deršičevega kartotečnega knjigovodstva, prost vojaščine, samski, vešč slovenske in nemške stenografije, uren v strojepisju, absolvent akademije al! trgovske šole. - Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Služba« 19.439. (b) Inozemsko podjetje Išče za takoj zanesljivega gospoda, bivališče ln pol-lillc bodi kjerkoli, smoter je u postavitev samostojne bl-igovne oddajnlce za en okraj ali večje podeželje. (Trajno delovanje pod nadzorstvom. Nič potovanja, ker sprejemanje in dobava samo po pošti (le »ali zavitki). Tudi kot edini dohodek primeren, k«?r je mesečno najmanj 3000 din zaslužka! Tudi ee dosedanji poklic lahko obdrži. Prosi se, da se pošlje oferte v nemščini pod št. 48270 na Publlci-tas Zagreb, Ilica 9. Samostojen mesar trezen, priden, pošten in snažen so išče. Prejemki: mesečna plača 600.— din, brezplačna hrana in samsko stanovanje z razsvetljavo ln kurjavo. Vešč mora biti v ravnanju s stroji ter izvežban v izdelovanju šunke, salam, krvavic, mesenih klobas, hrenovk in vseh vrst mesnih izdelkov. Nastop službe s 1. jan. 1938. — Prošnjo (z drž. kolkom za 10 din) s spričevali in opisom dosedanjega službovanja jo poslati upravi Splošne bolnišnice v Ljubljani do 28. decembra 1937. Pred nastopom zdravniški pregled v bolnišnici. Preizkusna doba pol leta. (b) z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Biti mora iz dobre krščanske hiše in imeti res poklic za trgovino. - Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten a 19.894. (v) 1000 dinarjev ln »"dl več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem material, prevzamem gotovo izdelko. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Tančevo. Brače Jovanovič br. 20. Pozor! Uradnik, delavec, privatnik — zasluži 1000 din mesečno. Pošljite svoj naslov na upravo »Slov.« pod »Zaslužek« 19915. RtfTTftl Dijakinjo sprejmem takoj ali s 1. jan. Kopalnica, klavir, pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19960. (D Gospodje in dame! Najlepša in praktična darila boste izbrali v novi špecijalni trgovini s perilom in stanovanjskimi opremami F. I. GORIC AR Ljubljana, Sv. Petra cesta 30 kjer dobite že od Din 10-— čedna darilca kot na primer: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, moške srajce, navadno in Benger triko perilo, damske, moške in otroške zimske pidžame i. t. d. Krasna darila so pa tudi svilene in klot odeje, flanelaste deke in rjuhe, svileni plimoji, predposteljniki in preproge, zastori, namizne kavne in jedilne garniture, različni šifoni komad od 15 m naprej i. t. d. Na željo se vsi zavitki božično adjustirajo. Pri vsakem nakupu nad Din 50-— božično darilce! JARA" Barvanje las specialno izvršuje v vseh ntansah frizerski Balon Rakar«, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarn« Košak«. (t) Vas vabi z najlepšimi modeli Ljubljana, Sv. Petra cesta št 20 Rabljeno »Zephir peč« kupim. Ponudbe podružnici »Slov.« Novo mesto pod št. 20025. (k) Prodam parcelo pri sv. Krištofu za knji žico Mestne hranilnice. Naslov v upravi »Slov. pod št. 19.916. (pT Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab 'EKNE. juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3 Opekarsko stiskalnico iščem, 350—400 mm z jeklenimi zobnimi kolesi. -Crepana P i n t z, Indjija dunavska banovina, (k) Staro zlaso, zlat® rnimm in srebrne Krone kupujem oo naivišiih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar '.jubljana, Miklošičeva 14 Majhno posestvo v trgu Vransko, na prodaj. Naslov Anton Maček Vransko. (p) Dvostanovanjska hiša nova, z vrtom, naprodaj Poljane 31, p. St. Vid n. Ljubljano. (p) Hišo s pekarijo dobro vpeljano — in go spodarsko poslopje, nekaj zemljišča, poceni na prodaj v večjem kraju Slovenije. Vprašanja upravi »Slovenca« pod 19784 (p) Novo hišo 3 sobe, kuhinja tn pralnica, zraven hlev za eno ali dve kravi, njivo, vrt in tri gozde iz lastno roko ugodno prodam. Anton Kuhovski, Kibno 3S( pri Bledu. (p) Prodam parcelo 500 m: ob Trnovskem pristanu. Poizve se : Parzer, Ljubljana, Trnovski pristan 14. (p) Večja hiša solidno zidana, v centru mesta, ugodno naprodaj Ponudbe upravi ».Slov.« pod »Nova 6%« 19.927. p Posestvo na Lavrici pri Ljubljani, v Izmeri cca 5 ha, prodam. Gostilna Martine, Zg. šiška 40, Ljubljana. (p) Posestvo z gostilno in trafiko ob banovinski cesti, prodam. Cena ugodna, prevzem nekaj dolga Vprašati upravo »Slov.« Celje pod »Blizu postaje št. 19739. (p) Posestvo 10 5 < B> Več novih skobelnikov (Hobelponk), prodam po 420 din. Mušlč Franc — Mengeš 92. Za boži! velika Izbira pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkvo. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 3. (1) Štiristranski skobelni stroj za tadljskl pod, tn vrtalni stroj za železo na Jermenski pogon ter 1 elektromotor 230-380, 4 kfl -poceni na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19807. (t) Trgovina s špecerijskim ln mešanim blagom v Zagrebu na prometni ulici z velikim prometom, se proda pod ugodnimi pogoji za gotovino. Stara renomlrana trgovina. Zaslužek obilen, najemnina nizka, bodočnost za vsakega zajamčena. Pismeno ponudbe pod 48.264 na Publlcltas, Zagreb. ODDAJO: Lokal na prometni točki primeren xa obrtnika, poceni oddam. Vprašati v Slomškovi ulici 27. (n) Špecerijsko trgovino v LJubljani, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod It 19941. (n) Kovačnica na najbolj prometnem kraju Gorenjske, se odda v najem. NaRlov v upr. »Slovenca« pod 19813 (n) Pekarno v Ljubljani dobroldočo, oddam zaradi boleanl proti mali odkupnini. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.917. n Velike prostore z mizarskimi stroji na električni pogon, s stanovanjem v hiši ali brez nJega, ob glavni cesti na Trati prt LJubljani, oddam mizarskemu podjetju takoj v najem. Polive se v trgovini na Sv. Petra cesti 1«. (n) naj darujem? Na tisoče daril pri tvrdkl Ant. Krisper, Ljubljana Mestni trg 26 — Stritarjeva ulica 1—3 reši to vprašanje! Dobra kvaliteta, presenetljivo nizke cene I Nikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali nel Prometna trgovina z meš. blagom, se odda s 1. jan. Naslov v upravi »Slovenca« Celje. (n) Dobroidočo pekarijo oddam v najem ali sprejmem pomočnika z obrtjo. Ponudbo na podruž. »Slovenca« Kranj pod »Takoj« 19965. Specialno trgovino s sadjem ln zelenjavo na zelo dobri točki, oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bkslstonca« Rt. 19938. (n) Kupujte pri naših inserentih PREKLIC — Podpisana Izjavljam, da nisem plačnica dolgove, ki bi jih kdor koli delal na moje ime v Zagrebu ali v Ljubljani. —-Roza Kocjan, vdova nadstrojnika nadškofij-' skega posestva, Brezovica — Hrvatski Lesko-vac pri Zagrebu. Smrtna nesreča v Šoštanja Naročniki v pražarni kave pokojne ge. Poje Justine v Mostah ali »Jara kave« se pozivajo, da ob zapadlosti plačajo račune z veljavnostjo samo na roke g. Josipa Krevla, sodnega poverjenika v Ljubljani. Razpis Občina Videm, okraj Brežice, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba 4 razredi srednje ali njej enake šole in z neomadeževano preteklostjo. Varščina 2000 dinarjev. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 1. februarja 1938 pri tej občini. Občina Videm, dne 14. decembra 1937. Glavno skladišče sa Jugoslavllo' Hlnko Mayer t dru*. parf. oddelek, Zagreb. veseu PRAZNIKI ^gu*. ut aa cfe.., Čitajte in širite »Slovenca^ | 4+1 CEVNI SUPER ZA VSE VALOVNE DOLŽINE MATMIOR IL V6 4+1 cevni super pozicijski prejemnik z oktodo — regulator zvoka — osvetljena skala z izpisanimi imeni postaj — Bolektivnosi 8k Hz — preti-kalo za vse napetosti — 9 Wattna končna pentoda — 3 valovna območja: 16.7-51 m, 198—585m, 725—2000 m. Ugoden nakup starih aparatov! DIN 141 PRI PHILIPS RADIO ZASTOPSTVO H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 Kol'kor kapljic To'J ko /et Bog Vam daj Na svet živet'! To Vam želi za srečen Božič in Nooo leto iHrtomafshi bife DAJ DiM ★ Ker sc širijo govorice, do opuščamo DAJ-DAM, opozarjamo cenjeno občinstvo, da smo in ostanemo v njem in da bomo tudi v bodoče goste kar najkulantneje postregli OSET d ZUPAN, lastnika DAJ - DAM-a Hranilne knjižice vse — tudi podeželske 3% OBVEZNICE za likvidacijo kmečkih dolgov VREDNOSTNE PAPIRJE stalno kupujem po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu Izposlujem vse bančne in blago* ue posle nakop in prodajo premičnin in nepremičnin blago, hiše, vile, parcele itd. Al. Planinšek trg. ag. za bančne posle LJUBLJANA Beethovnova ulica 14-1 Telefon 35—10 Vložne knjižice Mestne hranilnice do 150 tisoč din kupim za gotovino. — Ponudbe upravi Slovenca« Maribor pod Gotovina« 19.884. (d) IEEEGBI Brtzp/oien poti* » /fron/Of — \'28a idrrto/ofen .'..A \ ll+l HSSSU MARIBOR« «o Klavir, črn, kratek, r.elo dobro ohranjen, na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19851. (g) V skladišču Ranzinger Masarykova 19 se poceni proda več vrst manjših ln večjih, popolnoma novih gramofonov ln plošč. Cena 600 do 900 din. Priporočljivo za gostilne, (g IDEALEN DAR l\ BOŽIČ! i Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice, kupone, 3% obveznice kupujemo proti takojšnji gotovini Rudolf Zore LJubljana Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. {tanoianja Enosobno stanovanje Koncertni harmonij 9 registrov, 6 oktav, prodam ali zamenjam za planino. - Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Harmonij 735« 19.879. g IMn 15"- nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri 8 no vin ploSt sorll-raniEi samo Din 100- Dokler traja zaloga Vetepič ernejeva c.25, Ljubljana KLAVI R^^^^ M I K E- ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG nElttMROlD- Harmoniko trlvrstno, dobro ohranje no, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca.« pod št. 19.923. (K) Harmonij evropskega sistema, dobro ohranjen in močan, kupimo. Ponudbe upravi lista pod šifro »Harmonij 19555«. (B) Pianino poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19968. (K) Klavirji pianini harmoniji: STEINWAY, BOSENDORFER, FORSTER, HOLZLi, MANBORG so nesporno najboljši fabrikatl na svetu. Dobite jih le prt tvrdkl Alfonz Breznik Ljubljana, Aleksandrova 7 Majhni obroki, nizka lz-poaojnlna.. Tudi prelgranl klavirji na zalogi. Istotam velika Izbira vseh glasbil, muzlkallj ln strun. da dobiš najceneje različne instrumente in potrebščine pri R. WARBINEK, Ljubljana Miklošičeva cesta 4 Pianino dobro ohranjen ln trleder prodam. Poljanska «. 20, pritličje - levo. Kratek klavir poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod It 19.891 (g) Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in strie, gospod Anton Emeršič restarrater io posestnik v 61. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb bo v ponedeljek, dne 20. dec. 1937, ob Vi 4 pop. iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. — Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 21. decembra 1937, ob % 9 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 18. decembra 1937. Žalujoča žena MARIJA — hčerka BRIGITA in ostalo sorodstvo flJjHf SOPRANI EMONA HOHNtr HIP MMIEBUI 20.-. NASA CLAStILA 59HII NAJftOUSIMI NASVETU MODIC i IUWIW tlUBLIAH PASAŽA flEMTICMKA Hranilno knjižico Ljubljan. kreditne banke z vlogo 1J—14.000 din kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »14.000« št. 19.87». (d) Ureditev dolgov potom sodnih In Izven sodnih poravnav Nasveti v konkuranlh bs. devah ta vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro bacila bilanc. PRRSKRBA KREDITOV TJrt posti KMEČKE ZAŠČITE E d 1 a a konseslonlrana komercialna pisarna Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 7 Telefon 88-1S. Zahvala za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti moje nepozabne mamice, gospe Ivanke Jeglič roj. Avsenik se prav iskreno zahvaljujem, posebno prečastiti duhovščini, zdravniku dr. Slivniku, gasilskemu društvu in vsem onim, ki so jo spremili na zadnji poti. Vsem za vse Bog plačaj t Begunje pri Lescah, dne 18. decembra 1937. Žalujoča hčerka. oddam. Dravlje 8. (č) Dvosobno stanovanje in nekoliko vrts. oddam. Tyrševa 11«. (č) Enosobno stanovanje oddam manjši družini. -gtepanja vas št. 60. (č) Enosobno stanovanje oddam s 1. Januarjem. -Naslov v upravi »81ov.« pod št. 19.910. (fi) Enosobno stanovanje se odda z novim letom. Vižmarje 4T, ob glavni cesti. (6) V naše hiše za naš denar Enosobno stanovanje oddam maločlanskl družini takoj ali 1. januarja Ribniška 27, Moste, (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami, parketira-no, oddam, Rožna dolina cesta XV št. 9. (C) Dvosobno stanovanje oddam z januarjem 1938 v Šiški, Kavškova ulica št. 26, I. nadstr. Podrobneje v upravi »Slovenca« pod gt. 19.914. (6) Dvosobno stanovanje s kabinetom, komfortno, plin, odda Zor, Jesenlto-va ulica 8, za pivovarno Union. (c) Stanovanje sobo ln kuhinjo s pritiklinami, oddam z januarjem. Celovška cesta 80, I. nadstropje. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico ln pritiklinami takoj oddam v Ftlg-nerjevl ulici 12, XII. n. -S 1. februarjem 1938 oddam dvosobno, trisobno ln petsobno stanovanje s kopalnicami in pritiklinami, komfortno, na Tyrševi cesti 31, II. nadstropje. -Istočasno oddam pisarniške prostore, obstoječe lz 2 ali S sob, na Tyrševt cesti 31, I. nadstr. Poizve se pri lastniku teh hiš Josipu Verllfiu, Tyrševa cesta 31. (fi) mmmmmmam Dvosobno stanovanje klet, vrt, oddam z januarjem ali pozneje za 300 din. Jarše 55, Ljubljana. Stanovanje poceni oddam, deset minut od Kamnika. Golob, Podgorje 23. (fi) SOBE iščeio: Sobico s pečjo išče do 1. januarja 1938 samski gospod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« 19.904. s Poceni sobico Išče starejši študent ln bi zanjo tudi lnstrulral nlžješolca aH pa poučeval trgovske predmete in stenografijo. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Dober uspeh« 19788. (s) SOBE oddajo: Prazno sobo oddam. St. Vid n. LJ. 38. Hrano in stanovanje nudim gospodični sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19944. Sobo iščem proti plačilu ali instrukcijl. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Akademik« št. 19968. (■>! Oddam sobo opremljeno ali prazno v bližini bežigrajske gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca,« pod št. 19942. Zahvala Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi naše najboljše mame, stare mame in tašče, gospe Marije Sterman lajšali bol in poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na zadnji poti — naša iskrena zahvala. Celje, dne 18. decembra 1937. RODBINE: STERMAN — STATIN — DR. DOLNIČAR Zahvala Za izkaze iskrenega sočutja ob priliki prebridke izgube naše nenadomestljive in nepozabne soproge, mame itd., gospe Marije Fornazarič roj. Pertot izrekam tem potom v svojem in v imenu svojih otrok, vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo sem dolžan Sokolu-matica in dragim Jadranašem-pevcem za žalostinke, darovalcem prekrasnega cvetja, vencev in šopkov in sploh vsem, ki so blago pokojnico spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem najlepša hvala I Maribor, dne 17. deeembra 1937. Dr. SLAVKO FORNAZARIČ Naznanjamo žalostno vest, da je v petek, dne 17. deeembra, nenadoma umrla v 68. letu starosti naša dobra mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Marija Tlaker roj. Tratnik gostilničarka in posestniea ▼ Teharjih Pogreb pokojnice bo v nedeljo, dne 19. decembra 1937, ob 3 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Teharje, Maribor, Gra«, dne 17. decembra 1937. RODBINE: TLAKAR, TRATNIK. Priporočamo sledeče mariborske tvrdke: Praktitna božifaa darila v veliki izbiri nudi IVAN KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta J Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi m naročniki lista izvršuiejo vsi upravu. posli m dajejo pojasnila k. spadaio v delokrog uprav-ništva lista. Ugodna božična darila dokler traja zaioga. Glocqe volneni, pol zastonj po Din 18'— pri TRPIN u; Maribor. Vetriniska 15 Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Jakob Petbavec Maribor - Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80 Na drobno in na debelo Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača Specifa/iteta: Grenčak in vermut Veliko veselje boste naredili SVOjiKI dragim z nakupom boidinift daril, ki Vam jih nudi tvrdka Ivan Kovačič MARIBOR Slovenska ulica 10 in Koroška cesta 10 Bogata izbira vsakovrstnih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, keramičnih novosti in mnogo drugih lepih ter praktičnih predmetov, po najnižjih cenah. Prosimo, obiščite nas brezobvezno! Ostravski koks Kurilni tn kovaški, stalno v zalogi. - MEJOVSEK, Maribor, Tattenbachova ulica 13; teleton 24-57. PERJE mešano po 8 Din kemično čiščeno po 25 Uin. prvovrstno od 45 Din dalje dobre na^eneje pri „LUNA", Maribor, samo Glavni tre št. 24 Šivalni stroji Veritas pogrezljtvi .... 2000 din nepogrozljivl . . 1700 din z 20 - letno garancijo v trgovini šivalnih etrojev: USSAR Maribor, Trubarjeva 9. Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilno odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 16 Primerno bo2i€na dorila? Damsko. moško in otroško Iriko perilo, nogavice so k ne. rokavice, ovratnike, kravate, naramnice, žepne robce, šale v veliki izbiri, nizke cene, pri um MAKS PUCHER, Maribor, Gosposko 19 Ako rabite koristno in primerno božično darilo tedaj dobite pri meni kavče, otomane, zavese, inadrace in vsakovrstne potrebščine, stanovanjske opreme po solidnih cenah. Zaloga pohištva E. ZEUENKA - Mar.bor, Ulica X. oktobra štev. 5. Najlepše božično darilo je TELEFUNKEN RADIO SLP ARAT Ugodna mesečna odplačila Zelo nizke cene RADIO STARKEl. Maribor. Trg Svobode 6 Daruj za Božič LOSOI MARIBOR, Tattenbachova 4 OTVORITEV BUFFETA PRI KOLODVORU t Cenj občinstvu vljudno nainanjam, da sem otvoril v Mariboru. Aleksandrova c. v palači Ljudske samopomoči, nasproti gl. kolodvora NOV BilFFfcT Potrudil so bom ceni. goste z vsem najbolje posneči. — Obeuein daiom na vpogled delni CENIK JEDIL IN PIJAČ: Dobra črna kava .........diu 1*50 bela kava s smetano . ........2*50 čaj ali punc............„ 2'50 kuhano vino...........„ 2*50 golaž................2-50 tripce..................2-511 pisce v juhi ali obari.........2'50 hrenovke...............2'— debreeinke............„ P— kranjske klobase...........4'— obložen kruh ... od din P— do „ 2'50 narezek................„ 5*— jetrca, ledvice itd...........2'50 pivo belo ali črno, velik«.......4'— malo.....,, 2"— najboljša domača in dalmatinska vina . . . . .od !ilin IO-— do „ 15"— slivovka.....................„ 1'— brinjcvec.............,, P— likerji vseh vrst po........1"— malinorec, limonada po......„ 2"— Poslre/ba točnal Za obilen obisk so priporoča ČRESNAR ADAM Kappel pisalni stroj priročen, olegenten I Morate gp, tudi vi poizkusiti. Za pisarno in pot. Odlična kakovosti Klelndlenst & Poseli, Maribor, Aleksandrova cesta 44. Ne pozabite si nabaviti Vašeoa bo-bož'čnei!a nakupa zlatnine in srtbrnine pri zlutariu A. Stumpf Maribor, Koroika cesta 8. Tam najdete cenena in primerna darila m ■ ■ H n m m n n M ■ * ■ uj«a!i Parfumerlie in toaletne potrebščine I. Thiir MARIBOR, Gosposka ul. 19 Drogerija — Fotomanufaktura ■o« o • s a n a B n ■ n Širite »Slovenca«! Posteljno perše volna žima vata afrik WEKA Maribor Aleksandrova c. 15 aje s« nupu ei< kovšnasle krste? Pri izdelovatclju Zakaj! Ker se dobijo xa S0?i; ceneje kot kjerkoli drugod' Maks Ussar ■ Maribor KLOBUKE po brezkonktirenčnih cenah dobite samo v s t a r o z n a u i trgovini s klobuki IVAN B^EGAR Maribor, Gosposka ulica 16 od Din 25"- daSje Edina zaloga svetovtioznanib specij. znamk, kakor: Huckel, Rorsalino, Ples-*, Pichler, lJiccadilly itd. — Žametasti klobuki navadne in spori ne če|)ico, razni znaki, okraski iz kozje brade. — Velika zaloga vsakovistnih copat, čevljev iz kameljue dlake ler drugih zimskih čevljev in počnov iz klobučevine. Oglejte si naio zalogo! K nakupu ne silimo! Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo naši inserenti! JI0RNYPII0N" ln „DRAI1N" radioaparate po ugodnih plačilnih pogojih pri RADIO TSCIIARRE - Maribor Zrinishega trg 9 Najlepše boliCino daril® fe MU CONTINENTAL PISALNI STR0I !ahl8vaite povsod naš lisi! Trgovina stekla in porcelana GUSTAV BERNI8ARD Maribor Alehsandrova c. 17, tel. 20-30 v zalogi: Rosenfftai tn Helssner poretinn. prvovrstni svinčeni Kristal — bogata izb ra keramkel Vse praktične potrebščine in luksuzne izdelke iz stekla, porcelana, zrcal, okviriev itd. Od najcenejših do najfinejših izdelkov. IVAN LEGAT, MARIBOR, vetrmistta ui. 30 - leieton 24-34 Podružnica: Ljubiiana. Prešernova ulica 44 - Telefon 26-S& Agnes Giintber: 170 Dušica - Rožamarija Zdaj je zadonel bariton. V preprostih kaden-cah je zapel pesetu o Kristusovem vrtu, ki je bila znana vsem .neizobraženim', toda izobraženci je niso poznali! Koliko rado6t je izražala srna v pevčevem ghi6u, kako hrepeneče -^e je razlegala slavčkova pesem v milobni pomladi noči! Bilo je kot bi šumeli zunaj 6tan gozdovi, kot bi cveteli travniki vdrugič v tem letu. Nalo pa se začne rahlo in ljubko dvigati gla6 eopranistinje: »Da bilo čvrsto bi drevo, ki tvoja roka ga podira!« »Položim te kot pretan na srce 6voje,« vzklika bariton v blaženi radosti Ljubezen, prva. mlada ljubezen, ki vre iz mladeniškega 6rca, veselo prekipeva v pevčevih prsih. Princesa se smehlja. Ona niti ne pozna te silne ljubezenske 6reče. Pri njej se je pojavila ljubezen s prvimi vijolicami. »Ti 6i kot roža iz Sarona. kako si vendar krasna!« In Harro sc ozre smehljajoč 6e po svoji bledi Roži. da ta temno zardi. Prvi del je bil pri kraju. Nevidna ve? je združila duše vseh teli poslušalcev. AH ni vsakdo izmed njih že imel 6voje pomladi ali se je morebiti nadeja? Svečana tišina je objela vse. Nihče ni šušlial s pisanim ali tiskanim vzporedom. kajti teh vobče ni bilo. S tem sc je izpolnila srčna želja Ivana Friderika. — Zdai ie pričel drugi del Pojavliajo se oblaki. Predigra orkestra jc že bolj bogata z oblikami. Dih bolesti in otožnnsti je zaiel srca. Gosli se og!?«e v inilohrepettečem ada-gio. harfe zadotie v nežnih akordih. Domotožje se polasti src peslušalcev. Za kom — za čem? Harro gleda v d"hu grad svojih očetov in misel na zlato hišo mu postaja neznosna. Vesel in zadovoljen je da se nahaja v Braunecku. Princesa ne občuti domotožja. Kako to. da je bila ona edina izvzeta? — Bila ie vendar doma in ludi domača v nebeških vrtovni! Kar se pojavi sopran! Je to res glas plavolase mlade pevke? Nehote so se oči vseh uprle vanjo Olobok. mehek alt! Tožba, bolestna tožba. Na moji strmi poti me blisk prestrašil je in grom in tresk in burja, da sem zgrudila 6e. Za njim sem hrepenela, si srčno tja želela. Ves svet sem prehodila, se silno utrudila. Cim dalje tod potujem, se dnevno manj raditjem, mi srce napolnjuje le gnev in srčna bol. Nato so zapeli 6taro Gerliardovo pesem, ki ie bila sila priljubljena pri vseh poštenih kmetih in kmeticah. Vsa 6renja se jc oglasila: Jaz hočem še živeti, skrbeti in trpeti, dokler me Bog ne zove iz 6olzne te zemlje. Po 6trmi poti hodim, ki vod' v zvezdni dom. Tam čaka me moj Oče. uteho našel bom. Celo Harro je pel. čeprav zelo pieviduo in pritaicno 'oda molčati le ni mogel Zda, zadoni sopran v mehki erednii legi. Nekam tolažeče spremlja flavta tole besedilo: V bolesti m radc6ti ee uklonila sem... • In mir je legel na srca teh ljudi, ki so skupno uživali 6rečo da jih je glasba na svojih čvrstih krilih ponesla pred božje obličje. Zdajci se oglase, zvonko in ljubko iz višine kora. odkoder se še poslavljajo poslednji sončni žarki, krasni zvoki iz deških grl. To je tisto najpopolnejše glasbilo, ki nas navdaja z največjim pričakovanjem ter 11 a iti vzbuja najiiežnejša čustva, česar ne doseže noben drugi človeški glas. Ali so to res še otroci ali pa že blaženi angeli, ki pojo: »Po morske nebrzdanem burje divjanju ee 6ončece znova mi ljubko smehlja. Veselje in sreča in blaženi mir me čaka obilo v nebeških vrtovih. Tja moje vse težnje in želje hite.« Dobro, da Ilnrro v tem hipu ni pogledal svoje Rože! In zopet /adoni orkester, najpoprej harfe, nato flavte in gosli potem orgle. Ganljiva enostavna predigra po napevu pesmi: Kdor se izroča bo/ji roki.' Znova zažvrgole deški glasovi, oglasi se tnoški in ženski zbor. da se je vedno čvrsteje in eilneje razlegalo po cerkvi... ... bo varno hodil svojo pot. Nesreča ga ue bo zlomila .. Kako rahlo in nežno je objel božji mir vse poslušalce! In čujte — ali ni to pesem starega meniha iz Strassburga ki 61 je utrla pol v svet in ki je vendar časovno neomejena kakor smrtna obsodba človeštva: ».Mudi 6e mi v nebeški dom. Utehe prave svet ue nudi...« Zapela jo je mlada pevka v globokem, mehkem altu. b katerim poslušalce vedno /nova prijetno preseneča. Spremlja io harfa ki zadoni visoko nad njo ua višini kora da «e vzbuja domneva, kot bi prihajali ti zvoki iz neba. Ko je končala, jc za- vladala v cerkvi sveta tišina v kateri 6C je izražala zbranost m pobožnost ganjenih duš. Zdaj je nastopil kratek premor Rožamarijiu naslonjač so prenesli v predsobico. v kater' so bila okna odprta. Prvi se ji je približal knez. Rožamarija jc bila videli vsa radostna, vsa 6rečn». Neizrečen mir io je navdajal. Zrla sla st molče v oči. Kneza je zalila radostna rdečica. Harro je bil zadovoljen, da je bilo že tako daleč. Nikdar doslej mu tli segala glasba tako do srca! Čutil se |e neizrečeno ganjenega. Zunaj so že zopet uglaševal' glasbila. Harro jc vedel da 6e šele v zadnjem delu po vzpeti j a skladba do pravega viška, toda upal je. da se bo vse dobro Končalo, ker jc Roža doslej vse srečno prestala. Prvi del je spremljal človeka od radosti, ki jih ima z živalmi in v gozdu do blaženosti ki jo nudi ljubezen Drugi de! vedno znova tolaži dušo ter nain jo prikazuje, kako se upira na potno palico, ko roma po svetu. Tretji e-setil osvobojenih. ]»aliu veselja vzradoščene duše. Orkes'cr je zaigral čudovit, očarujoč napev, ki še danes živi s pesmijo: »Jeruzalem, fi mesto na višini.« Izpočetka se pojavijo le orgle in jirav lahko zadene harfe, ko' nekje v daljini pa jih spremlja najvišja harfa. Tajinstveno iu v nežnem pianu ee pridružilo gosli, se spuščajo zvoki iz Jeruzalema v višini. V visoki legi 6C sproži sopran, prevzame napev m napoje prvo kitico plahohrepeneče iu vendar izpodbujajoče: Jeruzalem, ti ineslo na višin' dal Bog. da bil bi tam! Srce mi mre od lircpeucnia ne inara pokoriti sc. Ze plava duša mi čez liribe in polje, t-c dviga nad gore.<> v domovje svoje gre." Dobi se v bolnih trgovinah. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F. Tomažič, Maribor. Kotel, restavrent in kavarna v Crikvenici, 25 opremljenih sob, velika terasa, krasna lega na obali, na prodaj. Vila V Crikvenici prikladna za pen- zion, dvonadstropna, s stranskimi zgradbami in garažo, krasen park, na prodaj. Hotel, penzion in restavracita v Crikvenici, v vilskem rajonu, krasen park, 22 sob, s popolno opremo, se da v najem. Vprašati: Dr. Ante Kuntartt, advokat * Crikvenici. V Ljubljani je naprodaj uvedena, dohroidoča tovarna t vsemi stroji, izdelanim blagom in surovinami. Potreben kapital najmanj 500.000 din. - Ponudbe upravi »Slovenca« zn. pod »Industrija« P 19.692. u Zahtevajte povsod samo originalni JRIM0G0RSK1 BISER belo — rezno — staro — sladkasto vino odlične kvalitete. D Moser, Zemun lil. Moserova 1 — Tel. 40-88 Zaloga tudi v „Javnem skladišču", Ljubljana Zaiiltni znak OtroSkl vozički naj- Dvokolesa, Mvalnl stroj! ■ovelSlh modelov motorji, trlelVlft pogreilllTl Po zelo nizki cenil Ceniki franko t .TRIBUN«" K BATJSL, LJUBLJANA, Knrlovika 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 3« Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kuriim očesom je mastCLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost ix tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ak, lekarnar, SisaU Varnlte se potvorb! Konzerve iz gosjih jeter, divjaiine. perutnine ter straiburike paštete in spedalitete „ V JI J DA" tvornica konzerv, Cakovec Telefon 59. 60, 33 Renomirana evropska tvornica automobilov išče rajonske zastopnike za Ljubljano in Maribor Ponudbe pod »Zastopnik« P 19750. Božična darila bomo letos nabavili v znani veletrgovini V JJ UM" Lingarjeva ul. 3 — Pred škofijo 3 Zakaj? Zato, ker se bo prodajalo dobro blago po znižanih cenah; vrhu tega ie lia izbiro veliko raznih ostankov po zelo znižanih cenah Tudi nafotMalieueiši krati dandanes niso več odrezani od sveta, posebno v zimskih mesecih, ako imajo radio aparate. Nabavite zaradi tega najnovejši model jiis fiasters voici ali PlAftCONI radio aparat, ki Vas bo v eni sekundi zvezal z vsem svetom Model 559 Prepričajte se o prednostih naših modelov potom prospektov ali z brezobveznim predvajanjem pri strokovnih trgovcih, kakor tudi potom tovarniške zaloge za Jugoslavijo THE GRAH0PH0NE C0NPMY LIMITED M. MAJSTOROVIC, ZAGREB Amruševa ul. 5. Samoprodaja za Ljubljano in okolico »Tehnik" JOSIP D ANI Al Ltubilana, HihloSICeva cesla 20 JASLICE prinašajo pravo božično vosclje v vsako družino Trgovina H. NIČMAN LJUBLJANA. KOPITARJEVA ULICA 2 Vam jih nudi v največji izbiri in po najnižjih cenah, vlite iz papiermache in terakote v vseh velikostih, cele garniture in posamezne komade, ter papirnate za postaviti in za izrezali. Istotain kupite tudi najrazličnejše božično okrasje, darila in lepe božične razglednice. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reg. zadruga z neora. rsveio Llnbltana, Miklošičeva cesta 0 ▼ lastni palači obrestuje hranlln« vlog« najngodn«}«. NOVE VLOGE vsak(osrazpolo»|tK obrestuj« po 4°/«, proti odpovedi po 5*/®. NEGRO bonbon odstranjuje hripavost PROIZVODI: RUFF, SUBOT1CA it« Kljub znatni podražitvi papirja dobit« ▼•• 1 poslovnih kniig tura al«, itraco, blagajniško knjigo, ooldakorto ic vodno po prejlnjih cenah pri A. JaneliC, Ljubljana riorlanska ulica 14 Teieion jm« Na debelo I Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in Šolskih rvezkov. — Icvrlujemo vso knjigoveSka dela po najnižjih konkuren- Na drobno! enih conah Zahtevajte povsod nas list! Dober, cenen in lep m naj bo božični dar! Zato kupujte SWATYjeve originalne brusne kamne za britvice „ALUMIN" Dobite jih v vseh v to stroko spadajočih trgovinah Za Junnslnvansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeiS Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Cenčiž