Vpliv spola in starosti na poškodbe
Anketa   o  teiesndh   poškodbah   podatke   o  odnosu  med   spolam
pri  delu v 11 lekstilnih podjet-   in   starostjo   in  rned  poškodtaa-
jih    na   območju    Be«grada    in   mi.  Po  teh podatkih  je  ta  od-
Zemuna   je   med   drugim    dala   nos tak:
Spoi
Mioški Zenskj
Skupno
StaroKtna skupjna
18  in   raanj
19—20
21—25
26—30
31—4»
41—50
51—60
60  in   Več
Zaposienjh
1.973 5.020
6.997 Moškl
Poškodovanid
799 1.020
1.819 Zenske
.•poškodovan=h
40 20
60 Skupno
Zapo- V« poško-    zapo- */• poško.    zaPO- •/• poiko-slenjh dovanih     slenih cJovanjh     slenib dovaoib
21
76
319
460
493
371
210
23
176 82 76 30 30 28 26 30
76
236
1.129
1.253
1.343
789
189
9
117 53 25 16 12 16 10
97
312
1.448
1.713
1.836
1.160
399
32
129 61 37 20 17 20 18 22
Zaradi pomanjkan.ia- poda+kov ni navedena frekvenca poškodto, temveč je iz:računan samo od-stotelt pOskioViovaniih delavcev gQede na štev.yo. aaposlenih (po spolu in starostou sestavi).-
Ce gleda«io sam« f>a spol, ne pa na starostno sestavo, vidS-trm, d& je od&totek pošfcodova-niiih delaveev (40 odstotkov) dvakrat večjj od odstotka po-škodovarjih delavk (20 odstot-kov). Tu ne gre samo za posle-dico razKke v sipolu, marvefi tudi za posledaco razliike v po-kilicu, saj v tekstilndJi tovarnah ženske opravljajo pretežno takšna dela, ki so manj ne-varna.
Totia (e ucpštevancK) tud» su-
rostng sesfevo, viidiimo^ ' da so moški in ženslre v rrilajših letih b<olj pocivrženi.i ntezgod^aim Tsaikor v ' pozftejšlh" lietiih. : Z "dVigom staroštViiih )'et Se !žrrt;ahjšu5e; 'O;d-stotek poškodovanih pri dfeiu. Odstotek pnškodovanih je pni nmškili \n ženskah precej: vti-sok celo pm dflavcih do 25 let starosti. S 26. letom se ta od-stotak zrtianjša in kaže težnjo zndževanja. Izjeima so ženske, prii katerih opasimo porast od-stotka poškodovanih v cbdobju od 41. do 50. leta. Pri moških Pa pove&anje odstotka poškodb riastopa pr,j delavcih, ki so sta-rejšl od 60 let.
Prii mlajših delavcih je vSsoiki odstotelt   poškecLb posledJga iet
in neznanja. Ceprav ta elemen-ta obstajata in bosta vedno ob-siajala, pa s pravilno selekrajo delavcev In ofo dobrem sustemu strokovne izobrazbe mladsh de-lavcev vendarle lahk<i občutno znižamo odstotek pf>škodovanih. MJadl dejavai so — kajkor tudii start — irtve Jaijih, iežjih in sm.rtnih nezgod ali poškodb. Ce ne uipoštevanro človeškega mo-menla, p« katerem je vsako življenjc enakovredno, in vza-memo zadcvo z ekonemskega gledišča, pottjn pač lahko re^ čemo, da mlad invalid ali mla-do izguilajjeuo ždviljenje pred-s(avjja veliko izgubo za nacio-nalno .gospodarstvo. . Skupnost bo morala vzdrževati invaJiidai kd iffia pr&d seboj še vsepž5V^ ijenje, gospodarstvu pa bo manjkal prav tako, kakor mn manjkajo tisti delavcii,. ki so zar-adi delovne nezgode izgubiAi ¦živJjenj«. Zaradi' teh vžfdkov bi bilo treiba posvetiti več pozor-nost mla«lim delavcenfi; da bi se hudi prtj nj.jh zrrtanjšajo' število nesrečnih '^rim^rov ¦ ifi "poSkodb.