PRIMORSKI DNEVNIK •“«Strili vas* • Cena 35 lir Leto XIX. St. 19 (5394) TRST, sreda 23. januarja 1963 ZAKLJUČNA RESOLUCIJA GLAVNEGA ODBORA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE KD zavrača obtožbe centralnega odbora PSI izraža zaupanje vladi in se obrača na volivce Resolucija poudarja, da je deželna ureditev države «programska postavka KD» - Moriino zatrjuje, da je «nedavna diskusija postavila na trdnejše temelje politično perspektivo, za katero se je KD odločila v Neaplju» Jutri se bo v poslanski zbornici začela razprava o nezaupnici vladi ..RlM, 22. — Danes je zasedalo vodstvo KD, da bi zavzelo star ‘«ce do sklepov nedavnega zasedanja centralnega odbora PSI; J Sporočilu, ki so ga izdali po poročilu Mora in razpravi, je med lyhgim rečeno, da «spričo obtožb in izmikanj centralnega od-PSI, vodstvo KD poudarja lojalnost in doslednost akcije Pri uresničenju vladnega programa in ponovno potrjuje, da w Popolno uveljavljenje dežel Ve Ureditve — važna postavka jjspiokristjanskega programa — r*vezano s pogoji politične stalnosti, namreč z obstojem or-”Uske demokratične večine, "•nožne vzdržati težo te velike «torme in upreti se učinkovito •usilni pobudi komunistične •banke. ..'Vodstvo KD je vzelo na zna-2je sklepe socialistične stranke, (Ò se — zatrjujoč, da je zaklju-fao politično razdobje programira sporazuma v preteklem fe-tUarju in da je brezpredmeten 'tedlog glede sporazuma o legi-•aturi — sklicuje na volitve za •"urebno politično razčiščenje. .'«D meni s svoje strani, da je sjjloa obsežna diskusija in odlo-U»a volilna preizkušnja, kateri !*, bp KD podvrgla s svojo nedo-«knjeno politično fiziognomijo, bi zajamčila s svojo močjo in y°Jo zvestovo sami sebi kon-•jtuktiven razvoj demokratičnega ,lvljenja v prepričanju, da je žel' la dem<>kracii* i 2 3 * * * * m lastni de- ,,'Vodstvo D, tudi v zvezi z bližji0 razpravo v parlamentu, pobilo potrjuje svoje zaupanje v J8 * * *do, ki ji predseduje Fanfa-Jb upoštevajoč važne programske ji'Pehe v notranji in zunanji polžki, njeno zmožnost, da zago-,?v* popolno demokratično jam-a,v° na bližnjih volitvah, da bra-? » vsakršni okoliščini koristi "“eie in da ustreza političnim J°trebam, ki jih uveljavlja KD ^ Učinkovitem sodelovanju s poročnimi silami, ki SO' udeležene ! ^adi.. b?°ja se je začela kmalu po 12. Jtl; prekinili so jo po 14. in jo Jjdaljevali po 17. uri; zaključili 0 jo ob 22,15. Seje vodstva KD se udeležila tudi predsednik 'ide Fanfani, ki je poročal o Jr°jih razgovorih v ZDA, toda le splošno, ker mora o tem prej ffJOcati ministrskemu svetu, in ."banji minister Piccioni, ki je •jbfočal o razgovorih v Brusliu »|.*vezi s pogajanji za vstop An-jb]e v evropsko gospodarsko .""pnost ter o razgovorih z Ade-.""erjem in nekaterimi drugimi tl»!) 'm* namistri v Bonnu tako 5’ade evropske skupnosti kot gle- Nato. začetku seje je politični taj-‘k Moro poročal o nedavnem raz--r,1" političnega položaia in ome- ^"btarne večine glede popolnega Vveljavljenja deželne ureditve že aj.Sedanji zakonodajni dobi. Ome-je oba sestanka med političen tajniki strank vladne veki. Pred božičem in 8. t.m., na 0?terlh je PSI zahteval «globalno - vezo» glede uveljavljenja celotni ?e*e'ne ureditve, «tudi kljub jasnemu priznanju, da smo v j6reOno veliKi časovni stiski». Slo UčnZa to' da KD prevzame poli-Ì). "o obvezo, tudi ce pri tem n« s 0 verjetno za to, da se de-d-ba ureditev uveljavi že v selu"'1,1 zakonodajni dobi. Na se-V . ku 8. t.m. je Moro izjavil, da »1 Jbienu KD ne more prevzeti jL baine obveze in ponovil pridrž* hU ki jih je izrazil «javno in Lyatno» glede odobritve vseh za-8a"ov 0 deželni ureditvi že v se-t».?l‘ zakonodajni dobi, to pa 100 okoliščine, da je centralni luni "■■»iiliuumiMiiniiiiHiiMMiniHiiiiiiiMniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiMiiliiiMiiiiMiinHiiiiiiimHiiiuniMiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii političnega položaja in ome-različno oceno strank parla- odbor PSI sicer predlagal sporazum za celotno prihodnjo zakonodajno dobo, vendar pa je sklenil odložiti kongres stranke, ki bi moral potrditi ta predlog, na razdobje po splošnih volitvah. Tudi KD si je pridržala pravico umakniti svoje pridržke šele v prihodnosti, ko bi dosegli «organsko demokratično večino, ki bi bila v stanju vzdržati težo tako pomembne reforme». V tem «eksperimentalnem razdobju kakor je pozneje pripomnil De Martino v svojem odgovoru na zasedanju centralnega odbora svoje stranke — PSI ni prevzela nobene obveze splošnega značaja». Spričo tega so manjkali tisti pogoji «politične stabilnosti, ki bi po našem mnenju dopuščali uveljavljenje deželne ureditve. V pojmu o politični stabilnosti sta bila torej vključena dva aspekta: komunistična pobuda, ki se ji je bilo treba zoperstaviti na primeren način, hkrati pa potrebe organske večine kot vir stabilnosti tudi kar zadeva dežele». Moro je nato pripomnil, da je KD bila pripravljena na razpravo v parlamentu o dveh deželnih zakonih: finančnega zakona in zakona o deželnem upravnem osebju, ne pa na razpravo o drugih zakonih, še najmanj pa o volilnem zakonu, ker po logiki prihaja na vrsto zadnji, kar so priznali tudi socialdemokrati in republikanci. PSDI in PRI sta prišli naproti PSI s svojo izjavo, da ne bosta sodelovali, po volitvah, v nobeni vladi, ki ne bi odobrila še preostalih deželnih zakonov, vendar je PSI vztrajal pri svoji zahtevi o globalni politični obvezi.- Nato se je Moro zadržal na sklepih centralnega odbora PSI, zlasti na obtožbi o neizpolnitvi prevzetih obvez in neizpolnjeva nja ustavnih določil. Zavrnil je obtožbo o neizpolnjevanju prevzetih programskih obvez, ker da je KD «javno in privatno» izrazila svoje pridržke glede uveljavljenja deželne ureditve v tej zakonodajni dobi. Te pridržke je Moro iz razil v poslanski zbornici med razpravo o programski izjavi Fan-fanijeve vlade, senator Gava pa v senatu. Tudi kar zadeva uveljavljenje ustavnih določil, «nobena stranka ni ločila tega, vsaj kar se tiče ene točke, od obstoja določenih pogojev političnega značaja in od potrebe po določeni previdnosti». Na koncu je Moro Izjavil, da tudi za KD ni druge možnosti za politično razčiščenje kot sodba, ki naj jo o tej politiki izrečejo volivci. Dodal je, da KD izreka popolno zaupanje Fanfa-nijevi vladi, PSI pa da ne bi smel pozabiti, da je Fanfanijeva vlada — kateri PSI priznava, da je napravila marsikaj pozitivnega — «predvsem izraz KD». Razprava o nezaupnici vladi bo v četrtek. navzočnosti okrog 1800 delegatov 7. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Kongresa se bodo udeležile tudi številne inozemske delegacije, med katerimi so nekatere že prispele v Beograd, in med temi so delegacije mladinske organizaci. je Bolgarije, Italije, Poljske, Tuni-zije, Izraela, Maroka, Madžarske, Avstrije in Svetovne federacije de. mokratske mladine. Člane predsedstva centralnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije je danes dopoldne sprejel predsednik republi. ke, ki se je zahvalil za pozdrave ter se seznanil s programom in z delom mladinskih organizacij in s pripravo za kongres. «Tass» o pogodbi Adcnaucr-dc Ganile MOSKVA, 22. — Agencija Tass pravi danes, da francosko-nemška pogodba pomeni nov korak francoske vlade do novega Muenchena. «Vojaški ukrepi v pogodbi, dodaja agencija bodo nedvomno dali večjo svobodo zahodnonemškim militaristom, in ni brez razloga dejstvo, da je hotel Adenauer dati sporazumu obliko pogodbe. Gre za sporazum za povečanje oboroževalne tekme ob tesnem zavezništvu z bonskimi voditelji. Francoska vlada Je pokazala, da Je pozabila prejšnje sporazume, ki prepovedujejo oboroževanje Zahodne Nemčije. Vsi Francozi zdravega razuma vsekakor ra zumejo, da to zavezništvo koristi samo bivšim nacističnim generalom, ki sanjajo o revanši.» TISKOVNA KONFERENCA V TAJNIŠTVU CGIL Novella o lanski sindikalni dejavnosti in o letošnjem akcijskem programu sr Številna nerešena vprašanja nakazujejo za letos perspektivo novih borb - Pozitiven obraiun lanske dejavnosti - Izredna važnost trde borbe kovinarjev - Nujnost še tesnejše sindikalne enotnosti RIM, 22. — Tajništvo CGIL je priredilo danes tradicionalen letni sprejem domačim in tujim časnikarjem. Na sprejemu je glavni tajnik Novella podal obračun dejavnosti v lanskem letu in obrazložil akcijski program za letos. Novella je izjavil, da je sindikalni obračun v lanskem letu sicer zelo pozitiven, kar se tiče rezultatov, vendar pa Je pustil velika sindikalna vprašanja na sredi poti in jih čaka rešitev v letu 1963. Zato se leto 1963 začenja z obširnimi perspektivami sindikalnih borb, ki bodo terjale čim večjo enotnost de lavcev in sindikalistov. omenil je zatem, aa je pri pogajanjih za vsedržavne pogodbe nastalo 105 sporov, v katere je bilo vpletenih nad osem milijonov delavcev. Spori so se zaključili s sklenitvijo 90 pogodb in sporazumov. Poudaril je velik pomen sindlkal- IIIIIIIIIIMIIIIIIllHIIIIIIIIIIIIIII|j|||||||||||||inillllllllllllllllllllllllhlllllllllllllllM«IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIiriUIII||||l|||||||||irMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU«M|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||,|,,„|||||||| NEVAREN RAZVOJ V POLITIKI OSI BONN-PARIZ Adenauer in de Gaulle sta podpisala pogodbo o francosko -nemškem vojaškem sodelovanju Pogodba določa tudi politično in kulturno sodelovanje - O sodelovanju bodo obveščali ostale članice evropske skupnosti, ki se lahko pridružijo sporazumu Adenauerjev kompromisni predlog glede skupnega tržišča PARIZ, 22. — Kancler Adenauer in general de Gaulle sta podpisala danes popoldne v Elizejski palači pogodbo o franco-sko-nemškem političnem, vojaškem in kulturnem sodelovanju. Pogodbo sta podpisala tudi oba zunanja ministra ter oba ministra za obrambo. Po podpisu sta de Gaulle in Adenauer podala kratke priložnostne izjave. Podpisana pogodba Ima krajši Kongres Ljudske mladine Jugoslavije BEOGRAD, 22. — V dvorani Doma sindikatov se bo jutri začel v uvod, v katerem de Gaulle' in A-denauer govorita o solidarnosti nemškega in francoskega ljudstva in pravita, da okrepitev sodelovanja med obema državama predstavlja prvo nujno etapo «na poti enotne Evrope, ki je smoter obeh narodov». Podpisana pogodba vsebuje določbe, ki jih je že včeraj obrazložil predstavnik francoskega zunanjega ministrstva. Glavni del se tiče organiziranja sodelovanja med obema državnima poglavarjema in med predsednikoma obeh vlad «za dajanje direktiv, ki so potrebne za izvajanje programa predvidenega v pogodbi». Zunanja ministra, «ki bosta bdela nad izvajanjem tega programa», se bosta sestala vsaj vsake tri mesece, in prav tako tudi ministra za obrambo in za šolstvo. Se pogostejši stiki so predvideni med «oblastmi obeh držav, ki sta odgovorni za obrambo, za šolstvo in za mladino» ter visokimi funkcionarji zunanjega ministrstva in diplomati obeh držav. Tako se bodo načelniki glavnih štabov obeh držav sestajali vsaka dva meseca, in prav tako se bosta vsaka dva meseca sestala francoski visoki komisar za mladino in šport ter nemški minister za družino in mladino. Program o sodelovanju določa ♦udi, da se obe vladi posvetujeta, preden sprejmeta kakršen koli sklep o vseh vojnih vprašanjih. To posvetovanje se tiče. 1. vprašanj v zvezi z evropskimi skupnostmi in z evropskim političnim sodelovanjem; 2. odnosov Vzhod - Zahod; 3. zadev NATO in zadev, ki se VAŽNI SKLEPI IZVRŠNEGA SVETA FLRJ Predpisi o ustanovitvi carinskih prostih con v FLRJ Kardeljevo poročilo o obisku v Indoneziji in Indiji - Znižanje dohodninskega davka obrtnikom - Pred ukrepi za znižanje cen artiklom za osebno rabo g-, (Od našega dopisnika) Sj-^-OgrAjD, 22. — Na današnji Pcuj». Jeznega izvršnega sveta je °al nredsednik Edvard Kardelj po-^•kii r°čil° o svojem uradnem o-*il jT v Indoneziji in Iraku. Zvez-»h saVrfni svet je zatem proučil r°^ja vrsto predpisov s pod-sta„“ gospodarstva, med njimi o u-CSfin9ViVi in delovanju svobodnih "a rji, con, 0 ustanovitvi skla-lKa trgovskih podjetij za ,pro. Athi 8 * kmetijskimi in prehrambeni oddelki in izdelki, kakor tu-vPra«a Pise, ki urejajo nekatera nav» v zvezi s carinami, z ciiaini na dohodek in z investi- ločafdPisi o svobodnih conah do-Podjey. da te cone lahko ustanove lij, .r-14 oziroma skupnosti podje-•Uniii** ukvarjajo z eno od pri-ne bon” aktivnosti. Carinske co-riPskg"0 del jugoslovanskega ca-r‘"skj£a Področja s posebnimi ca-°arin V1.1 olajšavami. V svobodnih ^eho i " con«h bo lahko vskladi-"atug rvožen° neocarinjeno blago, °lag0 p° za izvoz, in tranzitno • Predpis za izmenjavo carin- skega zakona določa, katera doma. ča podjetja in s kakšnimi pogoji se lahko poslužujejo cone in način nadzorstva. Predložene so tudi ne. katere druge izmenjave carinske, ga zakona z namenom, da se razširijo nekatere vrste sodelovanja z inozemskimi podjetji in točneje uredijo nekatera v dosedanji praksi sporna vprašanja, Sproščen je bil nadalje carinski postopek v potniškem in mednarodnem poštnem prometu in točneje dojočena osnova za carinjenje. Poštne pošiljke do vrednosti 2000 dinarjev bodò osvobojene carine, od 2000 do 20.000 dinarjev pa se bo plačala carina po enotni stopnji 40 odstotkov. Najvažnejša sprememb» zakona obdavčenja na dohodek je znižanje plačevanja tega davka obrtnikov in oseb, ki se ukvarj»jo s samostojnimi poklici. Poleg tega se predvideva pooblastilo ljudskim republikam oziroma občinam, da določenim obrtniškim dejavnostim znižajo ta davek za nadaljnjih 20 odstotkov. , Odlok o načinu uporabe dotaci- je predvideva, da se iz zveznega proračuna za leto 1963 za investicije namenjene gradnji turističnih objektov za inozemski turizem da 9600 milijonov dinarjev republikam oziroma občinam. Od teh sredstev bosta največ dobili Hrva. ška, in sicer 8530 milijonov, in Slo. venija 1340 milijonov dinarjev. Zvezni izvršni svet je prav tako sklenil, da se iz posebnega skla. da dodeli 189.2 milijarde dinarjev za razvoj nerazvitih področij. Pričakuje se, da bodo zvezni or-gani v kratkem izdali napovedane ukrepe za stabillzacijp tržišča in preprečevanje nadaljnjega povečanja cen najvažnejšim predmetom osebne uporabe. Predvideva se, da bo s temi predpisi onemogočeno povečanje dosedanjih cen tkani, nam in predivu, posodi, pečem, šte-dilnikom, radiatorjem, kotlom in drugim aparatom za gretje, termičnim napravam, vsem vrstam papirja, kakaovim izdelkom, po» hištvu, gradbeni in sanitarni keramiki, umetnim gnojilom in sred. stvom za zaščito rastlin. B. B. obravnavajo v drugih mednarodnih ustanovah (evropski svet, zahodnoevropska zveza, OECD, Zclru; ženi narodi itd.). Sodelovanje bo moralo biti u-činkovito tudi na sektorju informacij, pomoči razvijajočim se deželam ter na vseh važnih gospodarskih sektorjih (kmetijstvo, e-nergija, komunikacije in promet, industrijski razvoj, politika izvoznih kreditov). Kar se tiče vojaških zadev določa pogodba 1. Zbližanje strateške in taktične doktrine obeh držav in ustanovitev francosko - nemških zavodov za operativna raziskovanja. 2. Povečanje izmenjave osebja med obema vojskama (profesorji in učenci šol glavnega štaba itd.). 3. Organiziranje skupnega dela glede oborožitve. Mešane komisije bodo pregledale dosedanje raziskave v obeh državah ter jih bodo primerjale in nato sporočile predloge ministrom. Obe vladi bosta razen tega proučili možnost francosko • nemškega sodelovanja pri civilni obrambi. Glede sodelovanja pri vzgoji določa pogodba čimbolj razširjeno učenje francoščine v Nemčiji in nemščine v Franciji, pospešitev uvedbe enakih določb za trajanje šolskega leta, za izpite, za univerzitetne diplome, za sodelovanje pri znanstvenem raziskovanju ter ustanovitev organizma, ki naj razvije izmenjavo mladine med obema državama. Na koncu določa pogodba naslednje «Obe vladi bosta obveščali vlade držav članic evropske skupnosti o razvoju francosko - nemškega sodelovanja». Druga določba pravi, da pogodba velja tudi za «berlinsko deželo» razen vojaških določb, in če ena od obeh prizadetih vlad ne poda nasprotne izjave v treh mesecih po uveljavitvi pogodbe. Pogodba bo stopila v veljavo, takoj ko bosta obe vladi sporočili, da so bili izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Na poznejši tiskovni konferenci sta podtajnika za informacije von Hase za Nemčijo in Lebel za Francijo izjavila, da francosko -nemška pogodba «ni naperjena proti nikomur in je za vsakogar odprta». Oba sta izjavila, da se sporazumu lahko pridružijo ostali zavezniki obeh držav, posebno pa člani evropske skupnosti. Lebel je poudaril, da samo besedilo pogodbe kaže, da omenjene države niso izključene. Oba sta nato sporočila tudi, da so bili poslaniki Italije, Belgije, Luksemburga in Nizozemske v Parizu podrobno obveščeni o pogodbi, kakor določa pogodba sama. Oba predstavnika sta odklonila vsak komentar glede sedanjih pogajanj v Bruslju i Veliko Britanijo. S tem v zvezi sta imela Adenauer in de Gaulle davi daljši razgovor, da bi našla kompromisno formulo. Zvedelo se je, da je Adenauer predlagal, naj bi izvršna komisija evropske gospodarske skupnosti napravila natančen seznam še spornih točk med šestimi in Veliko Britanijo. V nemških krogih pravijo, da gre še za okoli 40 točk. Ta seznam bi prikazal točno slikQ še obstoječih težav in sredstev za njih pre-maganje. Baje je Adenauer diskutiral o tem včeraj s predsednikom skupnega tržišča Hallstei-nom. Predstavnik nemške vlade je potrdil, da sta Adenauer in de Gaulle govorila davi o pogajanjih z Veliko Britanijo, ni pa hotel dati drugih pojasnil. Poudaril pa je, da ne gre za nobeno Adenauer- jevo posredovanje. Jutri bosta de Gaulle in Adenauer zaključila razgovore. Kakor poročajo iz Bonna, je predsednik demokristjanske parlamentarne skupine von Brentano brzojavil Adenauerju, naj se trudi, da bi premagali vse težave v zvezi s pogajanji z Veliko Britanijo. Pri tem omenja, da bi v primeru, da Anglija ne bi bila sprejeta v skupno tržišče, utegnile Italija in države Beneluksa prekiniti nadaljnje izvajanje rimskih pogodb. Nemški socialdemokrati o pogodbi s Francijo BONN, 22. — Predstavnik nemške socialdemokratske stranke je izjavil, da bo njegova stranka za. stavila ves svoj parlamentarni vpliv, da doseže, da nova franeo-sko-nemška pogodba ne bi bila ratificirana, dokler ne bo «popolne jasnosti» glede nemške podpore za vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Dodal, je, da ratifikacija pogodbe ne sme biti ločena od bru. seljskih pogajanj, ker sta obe vprašanji tesno povesani. . Sarajčic pri Krciskcm DUNAJ, 22. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sarajčič je obiskal danes avstrijskega ministra za zunanje zadeve dr. Bruna Kreiskega, s katerim se je zadržal v razgovoru o vprašanjih o-bojestranskega interesa. nih akcij in številnih zmag. Med drugim je omenil, da je bilo v lanskem letu sklenjenih 2.600 dopol nilnih sporazumov v podjetjih in nad 350 sporazumov v posameznih pokrajinah, pri čemer je bilo zain teresiranih okoli tri milijone delavcev. V primerjavi z letom 1961 potrjujejo razpoložljivi podatki močnejši razmah sindikalne akcije. Glavni vzrok ostrih borb je skrajen odpor delodajalcev, ki branijo pogodbeni sistem, ki je v skladu z njihovimi željami po čim višjih dobičkih, toda ne more več obstajati v novih pogojih produktivne dejav nosti, in ko vedno bolj dozoreva demokratična in sindikalna zavest delavcev. Novella je nato omenil, da spadajo med najvažnejše pridobitve med pogajanji naslednje: spremenljivi del plač, kvalifikacija, organi-ki, delovni čas in tarife, proizvodne nagrade, pravica do slndikalnin zborovanj v podjetjih. Zatem je Novella omenil velike borbe na kmetijskem sektorju, v prizadevanju da se doseže temeljit preokret v agrarni politiki vlade v smeri splošne agrarne reforme. Pri tem je omenil tudi borbo kmetijskih delavcev, ki so dosegli 35 pokrajinskih sporazumov z važnimi spremembami in z občutnimi gospodarskimi izboljšavami, ki v ve liki m • ' ‘ ' enak način kakor agrarno konferenco leta 1961. Zatem je Novella poudaril, da CGIL ne more sprejeti nobener' že prej določenega omejevanja pia,, niti če se to zagovarja z nujnostjo novih investicij. Poudaril je, da vedno številnejše zahteve po izboljšavah na vseh sektorjih predstavljajo nujen pogoj za uspeh gospodarskega načrtovanja prav zaradi tega, ker gre v isti smeri in je sestavni del smotrov tega načrtov* nja. Kar se tiče sindikalnih pravic in svoboščin, je Novella poudaril, da CGIL ne bo nikoli sprejela takega tolmačenja ustave, ki teži za tem, da celo s kazenskimi določbami omeji pravico do stavke. Pripomnil je da tako tolmačenje ne sme sloneti na načelih, ki jih že sama republiška ustava obsoja. Ker se Ul neustavna načela naslanjajo na člene fašističnega kazenskega zakonika, bo CGIL zahtevala, naj parlament sprejme vse potrebne pobude za ukinitev teh členov. Na koncu je Novella govoril o sindikalni enotnosti in je ugotovil, da prav enotna akcija in številne skupne borbe v najtežavnejših pogojih so dejstva, ki bolj kakor vsaka druga stvar prispevajo k novim in pozi» tivnim perspektivam za sindikak no enotnost. Vendar pa ostane nerešenih še mnogo stvari, ker še vedno obstaja ovira ideoloških predsodkov. Novella je poudaril, da mora pot sindikalne enotnosti zavzeti novo smer, če se hoče, da bodo delovne sile napredovale po poti novih pridobitev. CGIL bo vztrajala na e-notnosti v prepričanju, da bodo de. janja dokazala pravilnost njenih pozicij, in da bo ogromna večina italijanskih delavcev vedno okrog nje. Zatem so Novella in drugi člani tajništva odgovarjali na razna vprašanja časnikarjev. Na neko vprašanje je Novella odgovoril, da CGIL ne bo na prihodnji Volilni kampanji, kakor je to storila do sedaj, zavzela stališča za to ali o. no stranko. Dodal je, da bo CGIL vedno podpirala tiste sile, ki bodo imele v svojiftprogramih smotre, o katerih je tìfiktL'jM-epfiòahBi da-se jim ni moč odreči. Tajnik Santi1 je na zadevno vprašanje odgovoril, daije bila CGIL vedno načelno naklonjena prove, som evropske gospčriarske integra, cije ip da ni moč misliti na po-vratek k oblikam gospodarskega nacionalizma. Na koncu je Novella na vpraša* nje glede konkretnih per pektiv za aktivno sodelovanje sindikatov pri načrtovanju izjavil, da CGIL želi, naj bi v političnih krogih načeli različnost mnenj o glavnih vprašanjih gospodarske politike in naj se v zvezi s tem začne resna debata. ..................................................................................milil,mm,hhiiihiiiii,mn,niumm,Hum,,......... Vsa Evropa še vedno pod snegom in ledom Izreden mraz, kakršnega že dolgo ne pomnijo Na Hvaru gostuje 300 turistov že stiri dni brezplačno . ejemljive ko za CGIL kakor za UIL. Nato je Novella poudaril potrebo splošne reforme socialnega skrb st va, še posebej pa reforme glede penzij, In je nato govoril o kovinarjih, ki že nad sedem mesecev bijejo eno najvažnejših sindikalnih bitk v zadnjem času. Poudaril Je, da ta borba, ki je prav te dni prišla v novo fazo, izraža veliko borbenost, enotnost in sindikalno za vest najbolj naprednega sektorja italijanskih delavcev. Ugotovil Je. da je borba zelo težavna, toda gre za veliko postavko, in sicer za to, da gospodarske Izboljšave ln druge pravice pripomorejo do novega koraka naprej, ne samo za kovinarje, temveč za vse italijanske delavce. Novella je dalje govoril o draginji in je poudaril, da jo najbolj občutijo prav delavci, ker višanje cen nevtralizira zvišanje mezd in plač, ki so ga dosegli s sindikalno borbo. Zato je potfebrio nujno u-veljavitt predloge CGIL za ustano vitev medobčinskih tršižč za proizvodnjo, ki bi jih upravljale za druge kmetijskih pfoižVajaloeV in krajevne ustanove ob sodelovanju potrošnikov treh sindikatov, ter za uveljavitev drugih ukrepov, kakor je raztegnitev pristojnosti občin glede splošnih trgov. Razen tega bi CGIL pozitivno sprejela pobudo CNEL za sklicanje konference o distribuciji, ki bi jo organizirali na Od Norveške do Grčije trpi Evropa še vedno pod izredno mrzlim valom, medtem ko sneg in led v veliki meri ovirata promet. V vsej Italiji je znova pritisnil mraz, zlasti na severu; na jugu pa je znova snežilo. V Rimu ni mraz še popustil in danes je bilo še vedno nekaj stopinj pod ničlo. Izredno oster mraz je na vsem Južnem Tirolskem, kjer je sicer lepo sončno vreme, toda ponekod je termometer padel na 25 pod ničlo. V Bocnu je prete klo noč bilo 16 pod ničlo. Na letališču blizu Bologne je bilo ponoči 15 pod ničlo, v Parmi minus 16, v kraju Piandelagotti v Emilii pa kar minus 21. Skoraj po vsej Lombardiji je danes sijalo sonce in podnevi je mraz nekoliko popustil. V Mantovi in v vsej pokrajini pa se temperatura še vedno vrti od minus 10 do minus 15. Jezero v Mantovi, ki je dolgo približno o-sem kilometrov, je bilo davi zmrznjeno, kar se m zgodilo od leta 1929. Izredno nizke temperature so zabeležili tudi na področju Irpi-nia (minus 18). Prav tako je še vedno hud mraz v Toskani, kjer je termometer padel do minus 15, v Apuanskih Alpah pa na minus 16. Hujši mraz je pritisnil tudi v Liguriji Na otoku Elbi je bilo danes minus 6. Tu sploh ne pomnijo tako nizke temperature. Tudi Neapelj ni izvzet, in danes je bilo tu minus 4. Nov mrzel val je zajel tudi Sardinijo. Skoraj po vsem otoku je jasno in piha mrzel veter. Bolj na jugu pa je zapadel nov sneg. 2e od včeraj neprestano sneži' v pokrajini Macerata, kjer je tudi zelo mrzlo. Danes je močno snežilo v Bariju, v Molfetti, Foggif, Brindisiju, Tarantu, Materi, Cosenzi, Pescari, Perugii, Anconi in v mnogih drugih krajih. Na več krajih so številne vasi odrezane od (letalih krajev. V severnih krajih Grčije Je snežna plast dosegla ponekod tudi dva metra debeline. Na jugu pa je prišlo do poplav. V vsej Franclji, razen nekaterih krajev na jugu, ni mraz še popustil. Najnižje temperature so bile v Vichyju (minus 25), v Saint Etiennu (minus 20) in ha področju Liona (minus 21). Na severu in na vzhodu se temperatura suče od minus 1Ò do minus 15. V Parizu je bilo davi 10 pod ničlo. Številne reke in številni kanali so zmrznjeni in nad 1.000 splavov s čalo v ledu na rekah. Tudi cestni promet je skrajno težaven. Nad 600 vojakov skupno z 250 tovornjaki sodeluje pri čiščenju cest. Na Nizozemskem so vojaški oddelki na delu, da vzpostavijo promet s številnimi kraji, ki so odrezani zaradi snega. Vojaška letala pa 'spuščajo živež osamljenim hišam. Ob ustju Rena je na delu 12 ledolomilcev. V Veliki Britaniji je bilo noč od ponedeljka do torka najmrzlejša v zadnjih štirih tednih. Večina cest Je neuporabna zaradi snežnih zametov in ledu. 2elezniški promet poteka nerodno. V Nemčiji se čuti močno pomanjkanje premoga. Mraz ie še vedno zelo oster. Računajo, da je v baltiških pristaniščih blokiranih zaradi ledu 500 ladij. Tudi v Belgiji se čuti močno pomanjkanje premoga. _................ - islju bodo šole ob sobotah zaprte, da V mnogih mestih in tudi v Brusi. štedijo s premogom in z nafto. Od božiča do danes je v Belgiji umrlo zaradi mraza 12 ljudi. Na Norveškem so bile danes v severnih krajih veliki viharji. V Moskvi je bilo 22 pod ničlo. Tudi v vsej Svici je temperatura močno padla. Južni del Bodenskega jezera je zmrznil. Tako je bilo mogoče prvikrat po letu 1956 iti peš po jezeru v Nemčijo. V Avstriji je Donava pokrita z ledom. To v veliki meri ovira dobavljanje goriva, ker se večina petroleja in premoga prevaža po Donavi. Tudi vse kraje Jugoslavije je zajela zima, kakršne ne pomnijo že od leta 1928. Danes se je temperatura ponovno spustila na 15 pod ničlo. Hladni val je zajel tudi severni Jadran, kjer je vsa obala ob. iiiiiiiiiiiimiiiiiMii.iiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimii Hruščov zapustil Berlin BERLIN, 22. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je odpotoval nocoj s posebnim vlakom iz vzhodnega Berlina v Moskvo. Hru-ščov je odpovedal govor po vzhodnoberlinski televiziji, ki je bil določen za 18. uro Danes je Hruščov bil na inšpekciji pri sovjetskih četah v Vzhod, ni Nemčiji. RIO DE JANEIRO, 22. — Brazilski parlament je danes obnovil predsedniški režim v Braziliji. Zbornica Je namreč odobrila z 225 glasovi proti 5 ukinitev spremembe ustave, s katero je bil septembra dana z ledom Močna burja je pi. ki so verjetno prišli iz Bolgarij*, hala s hitrostjo 100 kilometrov na Romunije in Albanije uro. Zaradi neurja je bila Reka dopoldne ponovno brez telefonskih zvez z Zagrebom in Beogradom. Na Hvaru je bilo danes 4 pod nič. 1q. Okrog 300 turistov že štiri dni brezplačno gostuje na tem otoku, kajti gostinska podjetja nudijo turistom v primeru, da živo srebro pade pod ničlo, brezplačno bivanje. Trenutno je najhuje v Mosta-ru, kamor so danes Drispell prvi vlaki, natovorjeni z živili in s pre. mogom, V Srbiji in Vojvodini je še vedno prekinjen promet na av. to cesti proti Makedoniji, kjer še vedno sneži. Sneg je blokiral 18 avtomobilov s potniki, ki so prispeli iz Grčije. V južni Srbiji na področju Leskovca je sneg popol. noma paraliziral promet in onemogočil redno oskrbovanje tovarn. Tekstilna tovarna v Kardelici je morala zaradi pomanjkanja premo, ga ustaviti delo. Jutri bo ustavila delo tudi tekstilna tovarna v Vuč* ju. V nekaterih vzhodnih in južnih krajih so se pojavili volkovi, Že trinajst dni na strmi steni CORTINA D’AMFE/.ZO, 22. — Po 13 dneh in 12 nočeh, ki so jih preživeli na steni ob temperaturi, ki je bila davi okoli 30 pod ničlo, so trije nemški planinci nadaljeva. li davi plezanje na Veliko Cino. Predpoldne so jih opazili iz letala, v katerem so bili nekateri časni, karji in fotoreporterji. Letalo je vodil švicarski pilot Giannotti, ki Je specialist za polete v gorah. Letalo pa je moralo leteti daleč od stene, ker so obnjo udarjali močni sunki hladnega vetra, la letala so opazili, da sta dva plezalca počivala, tretji pa je žabi. jal kline v gladko steno, ki se str» mo spušča pod njimi 500 metrov v globino, nad njimi pa se dviga še za drugih 10Q metrov. Danes so se v YYashingtonu začeli važni razgovori med ZDA, SZ in Veliko Britanijo o prekinitvi jedrskih poskusov, ki jih z največjim zanimanjem spremlja ves svet zaradi doslej največje verjetnosti, da bodo rodili pozitivne rezultate, ker so se stališča ZDA in SZ v zadnjih treh pismih med Kennedvjem in Hruščovom glede inšpekcij na samem kraju tako zbližala, da skoraj ne bi mogli verjeti, da ne bo prišlo do kompromisa. Težave pa so z de Gaul-lom, ker je znano, da je Gromiko v svoji predvčerajšnji izjavi poudaril, da brez Francije sporazum ni mogoč, ker ga mora tudi ona, kot četrta atomska sila, brezpo- 300.000 tonami premoga je obti- 1961 uveden parlamentarni režim. se bodo trudili, da bi tudi njo pritegnili k podpisu sporazuma. Pač pa de Gaulle v teh dneh zelo vneto skrbi, da bi dosegel čim tesnejšo zavezništvo s Zahodno Nemčijo in je včeraj z Adenauerjem v Parizu podpisal fran-cosko-nemško pogodbo o političnem, vojaškem in kulturnem sodelovanju. Glavni del pogodbe se tiče organizacije sodelovanja med obema, a najvažnejši je tisti del, ki določa obvezno posvetovanja glede: 1. vprašanj v zvezi z evropskimi skupnostmi in z evropskim političnim sodelovanjem, 2. odnosov Vzhod-Zahod ter 3. zadev NATO in zadev, ki se obravnavajo v drugih mednarodnih ustanovah, kakršne so Evropski svet, ZEZ, OECD. OZN Itd. Glede najtežavnejšega spornega vprašanja med Nemčijo in Francijo — vstopa AngUje v EST — pa se je zvedelo, da je Adenauer predlagal de Gaullu kompromisno formulo: naj bi itvrina komisija EST napravila natančen seznam ša spornih točk med EST in Veliko Britanijo. Pravijo, da je takih spornih točk okrog 40. • • * V Italiji pa se zdi, da je i včerajšnjim sestankom vodstva krščanske demokracije zaključena prva etapa politike levega centra: vodstvo je po seji objavilo uradno lajavo, v kateri se znani sklep centralnega odbora Italijanske socialistične stranke «jemlje na znanje», vse ostalo pa prepušča prihodnjim parlamentarnim v* Vreme včeraj: naj nižja temperatura —8.5, najviš.a —5, ob 19. uri —6.6; zračni tlak 1031 narašča. veter 19 km severovzhodnik, sunki 45 km, vlage 51 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 4.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 23. januarja Rajko Samce vzide ob 7.38 in zatone o& 16.56. Dolžina dneva 9.18. Luna vzide ob 5.43 in zatone ob 14.5S Jutri, ČETRTEK, 24. januarja Felicijan IZJAVE PODTAJNIKA ZA TRGOVINSKO MORNARICO Vlada konkretno proučuje vprašanja tržaškega pristanišča 0 krepitvi pomorskih prog na Jadranu podtajnik ni dejal ničesar - Vprašanje konkurence tujih pristanišč Iz Rima poročajo, da je podtajnik za trgovsko mornarico Dominedo odgovoril na vprašanje komunističnega poslanca Santarellija glede dejavnosti trgovinske mornarice v Jadranskem morju. Podtajnik je uvodoma dejal, da se ministrstvo za trgovinsko mornarico stalno zanima za redne pomorske zveze v Jadranskem morju. Sedaj sestavljajo konvencije s štirimi državnimi pomorskimi družbami, kot to določa pred kratkim odobren zakon o pomorstvu PIN. Glede javnih del za pomorske potrebe pa je podtajnik dejal, da spadajo ta dela prvenstveno v pristojnost ministrstva za javna dela in da se ministrstvo za trgovinsko mornarico ukvarja predvsem s prometom. V tej zvezi pa je minister pred kratkim interveniral tudi pri osrednji komisiji za gospodarsko programiranje. Samo v okviru splošnega organskega načrta je namreč mogoče sestaviti generalni načrt za pristanišča, ki je bil pred kratkim najavljen. Podtajnik Dominedo je poleg tega zagotovil, da sedaj konkretno proučujejo rešitev vprašanj tržaškega pristanišča in to zlasti glede konkurence drugih tujih pristanišč. Poslanec Santarelli je na podtaj-nikova izvajanja pripomnil, da ne more biti zadovoljen z odgovorom, ki je generičen glede novih konvencij s pomorskimi družbami PIN. Iz tega dokaj lakoničnega poročila agencije ANSA sledita dva za nlmlva zaključka. 1. še vedno je ostalo nerešeno vprašanje državnih pomorskih družb in zlasti krepitve rednih pomorskih zvez za jadranska pristanišča. Podtajnik je prav v tej točki odgovora zelo meglen, odnosno ni niti z besedico omenil okrepitve rednih pomorskih zvez, kar pa je prvenstvena in enotna, zahteva vseh Jadranskih pristanišč. Kot smo že poročali, je parlament lani odobril nov okvirni zakon o obnovitvi konvencij med državo In državnimi pomorskimi družbami. Po dolgotrajnih polemikah in zaradi ostrega pritiska prizadetih pristanišč, je vlada umaknila prvotni osnutek, ki ga je tik pred padcem še sestavila znana Tambronijeva vlada in ki je predvideval resno okrnitev državnih pomorskih družb. Nov zakon pa je v bistvu določil, da ostanejo državne pomorske družbe neokmjéne, vendar pa Je vrsto odločilnih vprašanj, prepustil končni sklenitvi konvencij med družba- mi in ministrstvom za trgovinsko mornarico. V tem okviru se je pričakovalo (kar zakon tudi omogoča), da bo mogoče postopoma okrepiti redne državne pomorske zveze, kar je treba narediti prvenstveno prav v korist jadranskih pristanišč, ki so bila najhuje prizadeta. Znano je namreč da pretežni del novozgrajenega ladjevja FINMARE služi za potrebe pristanišč Tiranskega morja. 2. Najresnejši konkurent tržaškega pristanišča je trenutno Hamburg. ki se pri tem poslužuje nelojalnih konkurenčnih metod, ki so v ostrem nasprotju z duhom pogodbe o Skupnem evropskem tržišču. Vendar pa Je Zapadni Nem- posebni Tržaški gospodarski krogi so prav v zadnjem razdobju dokaj odločno zastavili to vprašanje. Tako je lani trgovinska zbornica sklicala v Trstu posebno kvalificirano konferenco, kasneje pa sta bila na potovanju v državah SET predsednik in tajnik tržaške trgovinske zbornice. Na osnovi omenjenega člena pogodbe o SET je lahko namreč Za-padna Nemčija uvedla za prevoze po železnici proti Hamburgu posebne nižje tarife, ki so izredno ugodne. V praksi je treba zato plačati za trikrat daljšo pot do Hamburga skoro polovico manjšo železniško tarifo, kot za pot do Trsta. Seveda pa gre za mednarodno dokaj zapleteno vprašanje, ki ga nikakor ni mogoče rešiti brez odloč- ne podpore italijanske vlade. Iz od-ika pi vlada prvič tó vprašanje resno vze- govora podtajnika pa sledi, da je la v pretres in kaže, da bo podprla upravičene tržaške zahteve. Razdeljevanje podpor prizadetim po suši Pokrajinska kmetijsko nadzorni" štvo, sporoča, da,, je do sedaj redno potekalo izdajanje nakazil — po atuaiiuHiHMiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii VČERAJ NAJBOLJ MRZEL DAN V LETU Trdovraten mraz je povzročil občutno pomanjkanje goriva Pouk v hladnih učilnicah - Še vedno zastoj v pri-stanišču . 410 delavcev odstranjuje led z ulic Včeraj je bilo sicer jasno, toda imeli smo najbolj mrzli dan v tem letu, saj Je bila po podatkih meteorološkega zavoda najnižja temperatura —8,5 stopinje, najvišja temperatura pa le —5 stopinj. Burja je pihala 19 km na uro, njeni sunki pa so dosegli 45 km na uro. Glavne ulice v središču mesta so že očistili, še vedno pa so kupi snega in ledene plošče v drugih ulicah. Zaradi mraza je čiščenje ulic otežkočeno, vsekakor pa ne bi imeli teh težav, če bi ulice očistili takoj ko je prenehal prvi mrzli val. Včeraj je bilo zaposlenih pri čiščenju ulic 410 delavcev, ki so prevažali sneg in led z 22 vozili. Čeprav ni po ulicah snežnega me-teža in divjih vrtincev burje, je mraz pritisnil v stanovanja, pisarne in učilnice; prav te dni pa je nastala kriza z dobavo drv, premoga in nafte, tako, da so nekateri trgovci prisiljeni prodajati manjše količine, da bi lahko zadovoljili najnujnejšim potrebam svojih klientov. Tudi iz tržaške okolice poročajo o hudem mrazu. Tako so preteklo noč, pravzaprav v zgodnjih jutranjih urah zabeležili na Opčinah —15 stopinj (seveda na najbolj izpostavljenih krajih, medtem ko se je «povprečna» temperatura vrtela okoli —13 stopinj), enako v Bazovici, —14 stopinj na Jezeru, —13 stopinj v Borštu itd. Zaradi hudega mraza so nekoliko v skrbeh kmetovalci, ki imajo zlasti v Bregu svoje oljčne nasade. Zaradi mraza so prizadete tudi šole, ker učilnice niso dovolj ogrevane. Na učiteljišču so na primer včeraj dopoldne začeli s poukom pri 6 stopinjah in so ga zaključili pri 10 stopinjah, čeprav so začeli z ogrevanjem prostorov že okrog 3. ure zjutraj. Isto velja za trgovsko akademijo in strokovni tečaj. V nižji gimnaziji je v nekaterih učilnicah slabo ogrevanje, tako da dijake zebe v prvih uran pouka. V osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška so začeli pouk pri 1 stopinji in so dosegli 12 stopinj; na Katinari je bila teperatura v učilnicah med 7 in 8 stopinjami, v Križu in na Opčinah so pouk začeli pri 6 stopinjah. Nič boljše ni na višji gimnaziji in klasičnem ter znanstvenem liceju v Ul. Lazzaretto Vecchio, kjer so polena racionirana. Tudi v pristanišču je bilo vse mrtvo zaradi mraza in nekatere ladje so morale odpluti brez tovora, nocoj pa se bo šest ladij, ni bodo priplule, moralo ustaviti v zalivu. To dela velike skrbi pomorskim družbam, upravi javnih skladišč in raznim podjetjem. Prav tako je zaradi mraza in snega v zaledju oviran železniški in avtobusni promet. Sploh je ukinjena avtobusna zveza z Zagrebom in Reko, zamude pa imajo vlaki, ki prihajajo iz Beograda, medtem ko stavljena avtobusna zveza z ano. že določenem vrstnem redu — kmetovalcem, ki so predložili prijavo za povzročeno škodo, v naslednjih občinah: Trst, Repentabor ter Devin - Nabrežina. V sredo 23. t. m. se bo nadaljevalo izdajanje po naslednjem vrstnem redu: 23. — 24. januarja Zgonik (vsa občina) ; 25. — 26. januarja: Dolina, Boršt, Zabrežec, Ricmanje, Log, Podbolju-nec, Pesek, Gročana, Draga, Botač, Krogle, Domjo, Jezero; 30. — 31. januarja: Zavije - Milje (vsa občina). Kmetovalci, ki ne bi dvignili nakazila v določenih dneh, jih bodo lahko dvignili v naslednjih dneh, Tržaške delegatke na shod gospodinj Sinoči je odpotovala v Rim delegacija tržaških gospodinj, ki se bodo skupno z gospodinjami iz goriške in videmske pokrajine u-deležile vsedržavnega shoda gospodinj, ki ga danes prireja Zveza italijanskih žensk. Delegatke iz raznih italijanskih mest pojdejo skupno s poslankami, članicami UDI, k predsedniku vlade Fanfaniju, k ministrom Bertinelliju, La Malfi, Tremello-niju in k Bucalossiju. S svojim shodom bodo ženske opozorile vlado, parlament in stranke na pereče vprašanje pokojnine gospodinjam, tako da bi še v tem kratkem roku zakonodajne dobe odobrili zakon za priznanje te pokojnine. Delegacija se bo vrnila iz Rima v četrtek. Trst na turistični razstavi v Londonu SEJI OBČINSKEGA IN POKRAJINSKEGA ODBORA Občinski odbor je razpravljal o novem predlogu za tarife Acegat 0 tem predlogu bo moral sklepati občinski svet - Odobreni načrti za nova stanovanja pri Spodnji Magdaleni Sinoči se je sestal občinski odbor, ki mu je predsedoval podžupan prof. Cumbat. Glavno poročilo je imel odbornik za občinska industrijska podjetja dr. Verza. Predložil je odboru v razpravo predlog uprave podjetja Acegat o zvišanju tarif mestnih prevozov in vode. Po utemeljitvi tega predloga je odbor vzel na znanje odbornikovo poročilo ter zahteval še nekaj podrobnih pojasnil. Na seji je odbor sklenil dati povišanje tarif mestnih prevozov in vode na dnevni red zasedanja občinskega sveta, ki se bo začelo 29. in ne 28. t.m., kot je bilo prvotno sporočeno, ker bo 28. slovesnost ob začetku akademskega leta. Uprava Acegata je sporočila občinskemu odboru, da bo letos poa- jetje zabeležilo 1 milijardo lir primanjkljaja, če se ne bodo povišale omenjene tarife. Uprava tudi meni, da več ni mogoče nadaljevati s tako visokimi primanjkljaji, če se noče razvrednotiti celotna imovina Acegata. Zato je prišla do sklepa, da predlaga sledeče nove tarife: zvišanje cene navadnega tramvajskega listka od sedanjih 30 na 40 lir za navadno vožnjo; 2. ukinitev tedenskih abonmajev; 3. uki- Jugoslavije, odobrilo" uvoz «a dogana kontrollata». Uvozijo se lahko naslednje mesečne kvote, ki so razdeljene med dve carinarnici: Skozi Trst: januarja 400 ton, februarja 400 ton in marca 800 ton. Skozi Benetke: januarja 350 ton, februarja 350 ton in marca 700 ■ton. Telefonske imenike dostavljajo na dom Včeraj so pričeli dostavljati na dom nove telefonske imenike. To delo bó trajalo nekaj tednov. Dostavo je prevzelo združenje invalidov, ki prejme od vsakega dostavljenega imenika prispevek 100 lir. Združenje opozarja, da tega prispevka ni treba dajati v roke do-stavljalcem in da bodo TELVE za 100 lir zvišale redno telefonsko naročnino za marec in nato ta denar predale združenju invalidov. očeta. Tako je odpadel lov, razen tega pa so ga prijavili sodišču zaradi nedovoljene posesti orožja, ker dovoljenje ni bilo na njegovo ime. je vzpos Ljubljani V Londonu so otvorili veliko turistično razstavo, na kateri sodelujejo s posebnim paviljonom tudi turistične ustanove iz Furlanije - Julijske krajine in Be-,. nečije. Paviljon prikazuje pred- vedno po 12. uri ter od 1. februar- i vsem zgodovinske zanimivosti, pia- ___ _______u_ ._ ja dalje v dopoldanskih urah, vse-1 že in toplice. Trst zastopa pred-tnitev mesečne izkaznice za il po. kakor pa se bo razdaljevanje za- stavnik tukajšnje turistične usta- tovanj; 4. ukinitev rumenega list-ključilo 9. februarja | nove Rigoletti. I ka, ki stane 50 lir in ki velja za um mimmimiuimimimmimni ninnili iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mimni un,,Diminuì,,i, n DANES STAVKA KOVINARJEV ZASERNIH PODJETU v Se pet podjetij je pristalo na zahteve kovinarskih sindikatov Včeraj so stavkali delavci podjetij, ki se ukvarjajo s popravljanjem ladij Dolgotrajna borba kovinarjev, ki so stavkali od lanskega junija že skupno 32 dni, je začela zadnje čase dajati otipljive sadove. Res, da so razna tržaška podjetja, kot na primer ladjedelnica Felszegy, že dolgo časa od tega podpisala sporazume, s katerimi so priznala delavcem znatna izboljšanja kot predujme na bodočo pogodbo, toda nekatera podjetja, ki so najbolj vezana na Confindustrio oziroma na tržaško Združenje industrij-cev, so vse doslej vztrajala pri svojem odklonilnem stališču. Sedaj pa so se zganila tudi ta podjetja in začela sklepati začasne predjemne sporazume. To je še bolj značilno, če pomislimo, da je Confindustria ravno na zadnjih pogajanjih prve dni januarja še bolj zaostrila svoje stališče in s tem povzročila njihovo razbitje. Po tej zaostritvi so sindikati “ kovinarjev izbrali najbolj primerno taktiko, tako da z najmanjšo žrtvijo delavcev povzročijo trmastim industrijcem največ škode. Ravno tej dobro premišljeni taktiki je treba najbrž največ pripisati, da so tudi najbolj trdovratna podjetja končno popustila. Včeraj sta na primer podpisali s sindikati sporazum podjetji SIL-MA in Frausin ,kl štejeta skupno okrog 100 delavcev, danes pa bodo podpisala sporazume podjetja SALDA, Schromek in Nascimben. Najbolj važen je pri tem sporazum s podjetjem SALDA. Njegov lastnik je namreč član vodstva Združenja industrijcev in je bil pripravljen podpisati le nekak tajen sporazum kar neposredno z notranjo komisijo mimo sindikatov. Ko pa ni hotela notranja komisija pristati na to, je podjetje začasno suspendiralo 17 delavcev. Ob odporu njihovih delovnih tovarišev pa so jih morali kmalu zopet poklicati na delo, kar je pač lep uspeh za delavce in sindikate. Medtem pa se nadaljuje sindikalna borba na podlagi smernic osrednjih sindikalnih organizacij in sklepov tukajšnjih sindikatov. Ta borba je sedaj prešla v račlenjeno fazo, to je po pokrajinah in posameznih podjetjih. Včeraj so stavkali delavci v kovinarskih podjetjih ladjedelskega sektorja, to je v podjetjih, ki opravljajo dela za popravilo in vzdrževanje ladij. Danes pa bo stavka vseh kovinarjev, zaposlenih v zasebnih podjetjih. Ta stavka pa se tiče le omejenega števila delavcev, saj je med včeraj in danes podpisalo oziroma bo podpisalo pogodbo kar 5 podjetij. V ten petih in v drugih 21 podjetjih, ki so podpisala začasne pogodbe, pa so delavci prenehali stavkovno gi-. banje. Kmalu bodo podjetja, ki še i niso podpisala sporazuma, le še be- ] le vrane. To je najboljši dokaz, da | Confindustria nima prav, ko trdi, da ne bi mogli delodajalci prenašati večjih novih bremen. Skoraj vsa podjetja, ki so z začasnimi sporazumi ugodila delavskim zahtevam, so majhna in imajo manj kot 100 delavcev. Edini podjetji, ki imata nad 500 delavcev, sta namreč Felszegy in Orion. Zlom noge zaradi padca Na ortopedski oddelek so sinoči sprejeli s pridržano prognozo 72-letno Mercedes Tullio por. Ronchi iz Ul. Rossetti 13, ki je nerodno padla v kuhinji in si je pri tem zlomila desno nogo. Smrt na cesti zaradi kapi Sinoči so pripeljali v mrtvašnico glavne bolmsnice truplo 60-letnega Antonija Cecchija iz Ul. Cisterno-ne 26, ki ga Je zadela srčna kap ko je okrog 19.30 ure šel peš po pločniku v Dl. Udine; vse proge (razen za progo št. «20») za več potovanj v eni uri. Poleg tega upravna komisija predlaga u-kinitev drugega dela proge štev. «25», razdelitev proge št. «20» na dva dela (sedaj je ta proga razdeljena na tri dele) in vzpostavitev zelenega listka tudi na progi št. «20». To so edine ugodnosti, ki jih upravna komisija predlaga za potnike na Acegatovih progah. Na osnovi tega predloga naj bi se cene navadnega listka na tramvajskih, avtobusnih in trolebus-nih progah povišale za 33.3 odst., listki nočnih prevozov pa za 33 odst., in sicer od sedanjih 60 na 80 lir. Tedenska izkaznica za delavce za eno progo naj bi se povišala od 200 na 300 lir (50 odst.), za dvodelne proge pa na 500 lir (25 odst. več). Enaka povišanja so predlagana za vse ostale abonmaje. Za vodo pa naj bi se po predlo, gu upravne komisije Acegata uveljavila sledeča povišanja: Za zasebne koristnike v mestu naj bi se cena zvišala od sedanjih 34.20 lire na 48.10 lire za kub. meter; za dobrodelne ustanove in za Miramarski park od 29 lir na 40.70 lire za kub. meter. Prav tako se predvideva tudi znatno povišanje cene za razne občinske ustanove in urade. Za občinske urade in šole od 24 na 29.6Q lire za kub, meter, za ostale občinske usluge pa od 7.20 na 13 lir za kub meter. V zgornji okolici pa naj bi se cena vode za katero koli uporabo zvišala na 51.80 lire za kub. meter. Hkrati pa upravna komisija Acegata predlaga, naj bi tudi v Trstu uveljavili odredbo medministrskega odbora za cene o najemnini za vodni števec. Po računih upravnega sveta bi imelo podjetje v letošnjem letu, če bi se tarife zvišale s 1. januarjem, 710 milijonov 200.000 lir več dohodkov. Razumljivo je, da se tarife ne bodo mogle vej povišati s 1. januarjem. Pričakovati pa je, da se bo razprava o tem predlogu v občinskem svetu precej zavlekla in da bo manjšinskemu odboru v tem primeru zelo trda predla. Nato je podžupan prOf. Cumbat sporočil Odbornikom, da je višji svet za javna dela v Rimu odobril načrte za gradnjo prvih stanovanjskih blokov novega naselja, ki ga bodo zgradili pri Spodnji Magdaleni. Novo naselje bo zraslo med Ulico Rio Spagnoletto, istoimenskim potokom in novo državno cesto, ki pelje v industrijsko pristanišče. Po omenjenih načrtih bodo zgradili najprej 9 hiš s 74 ljudskimi stanovanji. Skupni stroški za ta dela bodo znašali 250 milijonov lir. Sinoči je bila tudi seja pokrajinskega odbora. Odborniki so o-dobrili izdatek 50 milijonov lir za opremo in naprave v novem pokrajinskem laboratoriju za higieno in profilakso. Poleg tega so tudi odobrili izdatek za opremo in ureditev novega pokrajinskega centra za mentalno higieno, ki bo na razpolago tudi okoliškim občinam. Center bo imel svoj sedež v stavbi Rdečega križa na Trgu San Sovino. Vodila ga bosta prof. dr. Domini in prof. dr. Missaglia. Nadalje so bili odborniki obveščeni, da bo odbornik za osebje dr. Savona danes odpotoval v Gorico, kjer se bo razgovarjal s tamkajšnjo pokrajinsko upravo v zvezi z vprašanji osebja zaposlenega pri pokrajinskih upravah. Podoben sestanek bo imel dr, Savona v prihodnjih dneh tudi na sedežu videmske pokraiine. Predsednik dr. Delise pa bo odpotoval v Rim Pred zaključkom seje je odbor takole razdelil milijon lir, ki je bil nakazan za študijske štipendije: 3 štipendije po 40.000 lir viso-košolcem, 13 štipendij po 40.000 lir dijakom višjih srednjih šol in 12 štipendij po 30.000 lir dijakom nižjih m strokovnih srednjih šol. Avtomobilska miš Na komisariatu javne varnosti je 54-letni Josip Zadnik Iz Ul. More rl 26 prijavil, da so mu neznanci v noči med petkom in soboto vdrli v avto, ki ga je parkiral v Ul. Pascoli, ter odnesli zimski Jopič, odejo, gumijasto preprogo, jelenovo kožo in gobo. Skoda znaša pribllž no 40.000 lir. VALUTE V TRSTU dolar Švicarski frank funt šterllng francoski frank mancia šiling pezeta dinar marengo zlato 620.— 143.25 1739.50 126.50 154.80 24.01 10.25 —.70 4900.— 707,— Tarife za prevoz CSSR—Trst Italijanska delegacija odpotovala na Dunaj Včeraj sta odpotovala iz Trsta na Dunaj predstavnika italijanskih državnih železnic, ki se bosta u-deležila mednarodne konference o železniških tariiah za prevoz češkoslovaškega blaga v Trst. Italijanske državne železnice bo zastopal načelnik oddelka za , trgovino tržaškega železniškega ravnateljstva dr. Sardo in funkcio-; nar osrednje uprave iz Rima. Na pogajanjih sodelujejo predstavni^ _ _ ki železniških uprav CSSR, Av- so podpisala začasne pogodbe, pa strije, Italije in Jugoslavije. Dvojna smola lovca iz Bergama IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V baru je mahnil Karabinjerja s telefonsko slušalko po glavi Seveda je bil erboriti nemški mornar krepko pijan Stroga kazen zaradi povzročitve smrtne nezgode Gledališča GLEDALIŠČE VEHD1 2. LJUDSKI KONCERT Danes ob 21. uri bo v gleda"®® Verdi drugi ljudski koncert orkesu* Tržaške filharmonije pod vodstvo dirigenta Alda Priana in s sodeW njem violinista Giovannlja Gugl>elIjV Program bo obsegal skladbe Vivai» ja (Koncert iz «Estro armonici*" Spohra (Koncert za violino m °vL ster), Brahmsa (Variacije na Hay#*"j vo temo), Pizzettija (Trije prek#» za Sofoklejevega «Kralja Oidiipa») Verettlja (Simfonija Iz opere «BUL sea»). Pri blagajni gledališča se w daljuje prodaja vstopnic. * * * Pri blagajni gledališča Verdi s° 1 razpolago abonmaji za drugi del perne sezone, ki obsega sedem Pj" stav, en balet (London’s Festival *: let) in 6 oper: Wagnerjevega čega Holandca» v originalni izve#"' «Andrea Chenier» Umberta Giorda Verdijevo «Bitko pri Legnanu», tri * vosti «Colloquio col tango» de Banfielda, «Il tamburo dl PaI*% Orazia Piume in «Una domanda matrimonio» Luciana Ohaillyja, d»^ Straussovega «Kavalirja z rožo» v rlglnalnl izvedbi In Offenbachovo * po Heleno». Drugi del sezone se "J začel 6. februarja z gala pred»* londonskega baleta. , Nazionale 14.30 18.15 22.00 «II più lungo». Nastopa 44 svetov»" znanih umetnikov. ,j. Arcobaleno 16.00 «Don Giovanni la Costa Azzurra». Technicolor. Ferzettii, Concinelle. Fenice 16,00 «La strada a spirale» ^ Technicolor. Rock Hudson. Buri Excelslor 15.30 «La steppa». Vlady Charles Vanel. Technicw ' Grattacielo 16.00 «Sexy al neon »v Technicolor. Prepovedano mlad10' Supercìnema Danes zaprto. f,t Alabarda 16.00 «Il sorpasso». Vitto Gassman. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Il mattato»' Vittorio Gassman, Dorian Cray.. Aurora 16.30 «Sessualità». Prepove» no mladini. Cristallo 16.30 «Due contro tutti» -Technicolor. Walter Chiari, do Vianello. -, Capito! 16.30 «Scotiand Yard sezld omicidi». John Brlxon. Uanbaldi 16.30 «L’amante pura». „ Technicolor. Ro-my Schneider, A** Impero 16.30 21.45 «Fior di loto». . Massimo 16.00 «Il duca nero». Tee» color. Cameron Mitchel, Grazia ria Spina. Zadnji dan. .« Moderno 16.30 «Barabba». — Ani11*", Qulnn, Silvana Mangano, Vitto Gassman. Technicolor. Zadnji Asteria 16.30 «Ij principe Technicolor. Ann Blyth, Edn»w Purdorn. Astra 16.30 «La valanga sull !iaI,Zy Vittorio Veneto 16.00 «Moderatoci fca,bilie». Jeanne Moreau, Jean Beimondo. -, Abbazia 16.00 «FBI divisione crin le». E. Constant ime. Prepoved» mladini. , Marconi 16.00 «FBI contro il"d*r Miabuse». Lex Barker. A, Ideale 16.00 «Mondo caldo di nojjy Technicolor. Prepovedano mlad»# Takšni prizori so te dni zelo pogosti V TRZISKl LADJEDELNICI Jahta «Bora IV» nov izdelek CEDA Ladjedelnice CRDA ne grade samo velike prekooceanske potniške ladje, super cisterne in tovarne ladje, temveč tudi izredno lepe motorne čolne po najmodernejših načelih. Čolne grade v velikih serijah. Pričeli so s čolnom «Bora I», ki je bil manjši in manj zahteven. Kasneje so pričeli graditi jahto «Bora II», ki je že primerna za krajša križarjenja, saj so za to povsem opremljena. Naslednja jahta «Bora III» pa je še bolj izpopolnjena, nekoliko večja, prostor za krmarja Ima pokrit z originalno streho, dovolj pa Je še prostora na krmi za sončenje, medtem ko je na pramcu udobna kabina za prebivanje in prenočevanje. Vsi tl čolni so Iz umetnih mas in okrepljeni s steklenimi vlakni. Sedaj so CRDA Izdelale novo Jah- Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Chiarelli, obramba Sanzini) se je z naglim postopkom vršila kazenska obravnava proti 20detnemu Hermanu Wer-nerju, ki je doma iz Zahodne Nemčije. Wernerja, ki je mornar na neki zahodnonemški trgovski ladji, so obtožili raznih prekrškov, ki jih je zagrešil 18. januarja letos v baru Piccolo v Ul. 30. oktobra. Omenjenega večera je Werner vstopil v bar Piccolo ter zahteval pijače. Lastnici lokala Albini Cec-cone por- Cecchet se v tistem trenutku ni zdelo, da bi neznani gost bil pijan. Kmalu nato pa je nemški mornar začel razgrajati. Med drugim je udaril s pestjo lastnico ter se spoprijel tudi z nekim drugim gostom. Uslužbenka Silvana Germani je tedaj stekla na ulico ter pohitela do karabinjerjev, ki stojijo na straži v bližini Kreditne banke. Eden Pred nekaj dnevi je 26-letni Gio Ì izmed službujočih karabinjerjev ------- — -uie Dohitel v lokal ter je hotel je bil pijan, da se je uprl jav- I berini) se bo moral zagovarjati -------------- *— j. ---- danes 26-letni Mladen Brichta, rojen v Zagrebu, toda bivajoč v Jeruzalemu, kjer je služboval kot policijski agent na policijski postaji v El Karemu. Nekega dne se je Brichta pojavil v Trstu, kjer je 21. decembra 1961 napadel nekega Natala Lupinija, kateremu je prizadel precej hude telesne poškodbe. Udaril ga je po glavi, tako da je Lupini izgubil zavest. Iz žepa pa mu je u-kradel takoj nato 350.000 lir. Zaradi zadobljenih poškodb, se je moral Lupini zdraviti okoli 40 dni. Brichta so aretirali v marcu 1961. leta. ,nni Belluschi iz Bergama prišel ; Je ponnei v ioui ter je noiei Trst s skupino svojih prijateljev, pomiriti razgrajača. Ker pa se mu ------ - to ni posrečilo, je zgrabil za tele- fonsko slušalko ter se je skušal povezati s karabinjersko postajo. Werner pa je zgrabil za slušalko ter udaril z njo karabinjerja po da bi z njimi odšel na lov v Istro, toda na obmejnem bloku Je naletel na prvo oviro, ker njegov potni list ni bil v redu. Njegovi prijatelji so odšli na lov, on pa se je vrnil v Trst in odšel na kvesturo, da bi uredil zadevo s potnim listom. Tu je govoril z dežurnim oficirjem, ki ga Je med drugim vprašal če ima dovoljenje za puško. Spet je Belluschi imel smolo, ker je sicer imel orožno dovolje-. nje, a je to bilo napisano na ime glavi. Nekoliko pozneje so prišli v bar še drugi karabinjerji, ki so razgrajača odpeljali v bolnišnico. Werner je bil tako razburjen, da so ga morali celo zvezati na posteljo. Seveda so ga policijski organi prijavili sodišču pod obtožbo, da aiiiiiiiiiiiuiuiiimiiiMiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiu ZARADI PREHITRE VOŽNJE V Miramarskem drevoredu avto treščil v drevo Oba potnika sta imela precej sreče, saj bosta ostala v bolnišnici le nekaj dni V noči med ponedeljkom in torkom se je v Miramarskem drevoredu zgodila prometna nesreča, ki bi lahko imela hujše posledice, vendar sta ponesrečenca imela kolikor to, ki bo še lepša in ki je dobila l toliko sreče. Okrog 2. ure je 24-let- ime «Bora IV». O značilnostih »e jahte niso ničesar povedali, ker Jo bodo šele jutri uradno predstavili tisku. Gre pač za čim uspešnejši propagandistični način, kako novo jahto uveljaviti. Uvoz karbida iz Jugoslavije Ministrstvo za zunanjo trgovino je v zvezi z okrožnico, ki prepoveduje svobodni uvoz karbida iz ni Paolo Cati iz Ul. Giustlnelli 3 vozil proti središču mesta avto, v katerem se je peljala tudi 22-letnu Franca Benevegna iz Ul. Belosguar-do 23. Cesta je bila prazna in šofer je brezskrbno pritiskal na plin, zaradi česar je nenadoma zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zletelo na desno stran ceste in treščilo v drevo. Kmalu za tem Je mimo privozil šofer, ki Je ponesrečencema priskočil na pomoč In poklical prometno policijo, nato pa Ju je odpeljali v bolnišnico. Cati se je pobil in ranil po čelu, cah, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden, njegova prijateljica pa se Je pobila in opraskala po desni nogi, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni odde lek in se bo morala zdraviti nekaj dni. S postelje je padla Na ortopedski oddelek so včeraj popoldne sprejeli 95-letno Marijo Flandrija vd. Bordon iz Boljunca štev. 303, ki si je verjetno zlomila desno nogo, pobila se je po desni roki in je zgubila spomin. Njena snaha, ki jo je spremila v bolnišnico, je povedala, da je ženica ponoči nerodno padla s postelje in zapestju desne roke, nosu in ustni-1 se tako poškodovala. nim organom ter da je telesno poškodoval Cecconijevo. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval naj sodniki obsodijo Wernerja na 11 mesecev zapora ter 15.000 lir denarne kazni. Sodniki pa so mu priznali splošne olajševalne okoliščine ter so ga obsotjjli le na 6 mesecev zapora. Ker je kazen pogojna in ne t>° vpisana v kazenski list, so Wernerja izpustili na svobodo. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba PP. Poil-lucci), se je zagovarjal 34-letni: tehnik Fabio Mauro iz Ul. Ricci 8, ki je bil obtožen, da je 4. a-prila lani do smrti povozil 40-letnega Luciana Škerlja od Spodnje Magdalene 703. Bilo je okoli 24. ure omenjenega dne, ko se je Mauro peljal z avtom «Fiat 600» po D’Annun-zioVem drevoredu v smeri proti Garibaldijevem trgu. Bila je že tema in poleg tega je še deževalo. Zdi se, da Mauro ni vozil s pretirano hitrostjo. Kljub temu pa je nenadoma zadel ob Škerlja, ki je prečkal cesto z desne strani proti levi. Avtomobilist je podrl pešca na tla ter ga tako hudo poškodoval, da je nesrečnež izdihnil že nekaj sekund pozneje. Pri padcu si je namreč zlomil zatilnik. Na razpravi je javni tožilec zahteval naj sodniki obsodijo Maura na 6 mesecev ■ zapora ter na 20.000 lir denarne kazni zaradi prekrškov cestnega zakona. Sodniki pa so bili pri svoji razsodbi bolj strogi, kljub temu, da je Màuro izplačal odškodnino prizadetim svojcem, saj so ga obsodili na 11 mesecev zapora ter na 16.000 lir denarne kazni. Poleg tega so odvzeli Mauru šofersko dovoljenje za dve leti. Pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Ti- Ljudska prosveta PD «Ivan Cankar» priredi v petek 25 t.m. ob 20.30 v društveni dvorani pr! Sv. Jakobu v Ul. Monteochl 6-1 V. predavanje o temi «O narodnoobrambnem delu prosvetnih društev». Predavatelj Drago Pahor. Po predavanju Je na programu dlafilm «Dobro jutro». *PD Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 3. februarja mladinski izlet na vrh Sappade. Cena Izleta 1500 lir. — Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. • * 9 Prosvetna društva Ivan Cankar, Skedenj, Škamperle ln Barkovlje sporočajo, da odpelje avtobus izletnike na smučarski izlet v Črni vrh 27. t. m. ob 6. uri zjutraj izpred cerkve v Skednju. Avtobus se bo nato ustavil še na Trgu Garibaldi fai na Rotondi pri Bošketu. Mali oglasi 37 LET STAR MLADENIČ Išče sebi primerno dekle, ki bi bila voljna živeti v tržaški okolici. Pisati na naslov: Petaros. Zabrežec (Macco) 36. Jiùtfi na Cnéù im J**-FRANK SINATRA SHELLEY WINTERS i +*% t SHELLEY WINTERS J ***** ALEX NICOL, * '• m • **** predvaja danes 23. t. m. a začetkom ob 18. uri film: (Pusti me sanjati) Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN PORO®* Dne 22. Januarja 1963 so se v T*4 rodili 4 otroci, umrlo pa je 8 ose»-^ UMRlLI SO: 77-letni Luigi 87-letnia Santa Delfabb-ro por. ni, 78-letni Fernando Trevi, 58-‘'j£ Antonio Fonzar, 6 9-1 etn i GlusepP^, na Stefania Čerin por. Cinello, na Alice Sovrano vd. Maraš. sano, 59-letni Giovanni Sossi, NOČNA SLUŽBA LEKARN , Biasoletto Ul. Roma 16; Man^ Ul. Settefontane 2; All’Angelo & m Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. c «j, bi 19; De Colle, Ul. P. Revolte» VČERAJŠNJE CENE NA RIBJEM TRGU Najnižje In najvišje cene žlah^ rib in rib največje potrošnje, kužcev in rakov na tržaškem * jem trgu 22. januarja 1963. Vrsta Cen« min. 1000 150 1000 280 620 | i k Brancini Modraki (menole) Ovrate (orate) Plošče (passere) Rumenci (riboni) Morske žabe (rospi-code) 700 Sardoni 170 Morski listi (sfoglie) 1600 Kaparocoli 130 Raki (gamberi) 900 Zmrznjene ribe jjfl Morske ščuke (merluzzi) 350 $ Kalamari 400 $ Sipe (seppie) 230 VČERAJŠNJE CENE NA TB®® NA DEBELO j, (V prvem stolpcu so najnižje v 2. najvišje, v 3. prevladuj0^ pomaranče limone .... mandarini jabolka ........ hruške ......... posa • • • • • • zelje .......... cvetača .... ohrovt ......... cikorija . . « . čebula ......... koromač......... solate ......... krompir .... rdeči radič........ zeleni uvoženi radič zelena ..... špinača ........ 83 200 106 165 41 212 fi 29 141 fi 36 165 jjS 100 150 V - 14i 4 59 12» lj| “ I« lfi 118 g „„ 65 .J . 94 153 j« . 125 250 Ijf . 56 96 j(|) . 235 625 S . 475 500 4 . 200 300 S . 163 200 1 94 59 55 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. * fifl ste Kopun darute Nada Godin# lir za Dijaško Matico. ^ V počastitev spomina pok. °L|i* lin Erneste Kopun daruje Gro™ 500 lir Za Dijaško Matico. 22. t. m. je preminil Nini Sosič Pogreb bo danes, v sredo, ob Iz cerkve na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: j|t) žena, sinovi ih ostali sor°® Opčine, 23. lanuarja 1963. Nemškemu in berlinskemu vprašanju Enotne socialistične stranke 0(lprt6 DOVČ pCFSpcktlVC Zahodni Berlin naj postane most miru in primer miroljubne koeksistence Status svobodnega mesta lahko jamčijo tuje vojaške sile, toda pod zastavo OZN t Vsekakor sta med osnovnimi butičnimi vprašanji, ki so pri Udeležencih in opazovalcih VI. *°hgresa vzhodnonemške Enotne *°eialistične partije zbudili naj-Vedji interes, na prvem mestu JJemško in berlinsko vprašanje, j" tem vprašanju je že prvi dan jtongresa govoril prvi sekretar notne socialistične partije, Wal-er Ulbricht. Naslednji pa sta ti “ve vprašanji predstavljali glav-del govora, ki ga je imel prvi Jnkretar Komunistične partije Nikita Hruščov. Tudi v teku nadaljnjega dela kongresa sta bi-1 ti vprašanji večkrat omenjajo bodisi od strani kongresnih ®*'«gatov, bodisi od strani Predovnikov tujih delegacij. Takoj pa je treba pripomniti, da J* Pričakovanja onih, ki so racali na nekaj senzacionalnega, blSo izpolnila. Take senzacije ni Wnesel ne Ulbrichtov referat, *akor je tudi ni bilo opaziti v j*vajanjih Hruščova. Vendar je pl* želja SZ, da bi se nemško berlinsko vprašanje zbrisala * seznama za svetovni mir najnevarnejših problemov, zelo očitne. V tem smislu so že prej, ne-j^visno od kongresa, bili objav-•leni nekateri konkretni in rea-bstični predlogi, ki so obenem lesno govorili, da vlada SZ ne namerava izsiljevati kakih ulti-Jnativnih rešitev. In prav zaradi teSa ni bilo realistično pričako-Vat‘, da bi se na kongresu Enot-?* socialistične partije pojavili nekakšni posebni «dodatni» Pradlogi, na osnovi katerih bi bili nemško in berlinsko vprašaje naenkrat in brez oboje-"ranskih naporov rešili. . Navzlic temu je bilo to vprašaje, kot eden — po mnenju pmega Hruščova — najvažnejša in najbolj perečih svetovnih ntoblemov, obravnavano na nov bačin. Številna posamezna stališča in ejave, ki so se zadnji čas najdalj na berlinsko in nemško Prašanje, so — posebno v iz-^Sanju Hruščova — zadobili J*0® nekega konstruktivnega in Jokroženega stališča, kateremu J1 več moč odrekati njegove Praktične vrednosti. To stališče ,2“aja iz dejstva, da je Nemška “emokratična republika v prešlem obdobju ohranila svojo uVerenost, da je z okrepitvijo* vsJih meja v zahodnem Berli-**, ustvarila možnost, da obva-^le svoj sistem, in da je tako . čeprav na nekoliko «neprije-a» način — odpravila nezdra-A okoliščine, ki so preprečeva-državno konsolidacijo. Iz be-Uh -k' jih ie l311 izrazil Hruščov, {.j1 *ia, da se je bil s tem uresni-t* Pretežni del tega, kar se je telo doseči s sklenitvijo mi-t'ne pogodbe. Sicer se SZ in fl,ci*listične dežele tudi zdaj ne ^Povedujejo svoji želji in na-f. ab> da bi se s podpisom mi-pogodbe odpravili še zad-ostanki druge svetovne voj-ga’ samo da je zdaj reševanje te-jv vprašanja dobilo drugačen ^bent. Zahteva po sklenitvi mi-Pogodbe se ne povezuje tako neposredno z vprašanj 'tank nSt KOv druge svetovne vojne S0v®ri vzdušje, ki bo olajšalo Vn*blanja 0 razorožitvi. Tako je Č{,i0*“*uje, ki je doslej onemogo- bi bila sprejemljiva za obe strani. Načelo miroljubnega sožitja bi posebno moralo priti do izraza pri reševanju berlinskega in nemškega vprašanja. To pa pomeni, da bo to načelo v praktični politiki SZ pripeljalo do tega, da se ne bodo postavljale zahteve, ki bodo za Zahod že vnaprej nesprejemljive. Po predvidevanjih, ki so bila izražena na kongresu, bi zahodni Berlin imel dobiti status svobodnega mesta. Čeprav ta predlog ni nov, je vendarle pomemben, ker je to pot bilo rečeno, naj bi status svobodnega mesta bil zajamčen s tujimi vojaškimi silami, vendar tako, da bi se te nahajale pod zastavo Združenih narodov. S tem bi bilo omogočeno, da v zahodnem Berlinu še naprej ostanejo sedanje okupacijske sile, kar odgovarja zahtevi, ki so jo zahodni zavezniki vselej postavljali, ko je bilo govora o «jamstvih svobode zahodnega Berlina». Za vse te rešitve SZ ne postavlja nobenih rokov in časovnih ultimatov. Prepričanje, da načela miroljubnega sožitja in pa odkritje rešitve, ki bi odgovarjala obem stranem, morajo pripeljati do uspeha, je zdaj zamenjalo vsakršno časovno izsiljevanje. Nedvomno je, da vsi ti e-lementi otopevajo nevarnost nerešljivega berlinskega in nemškega vprašanja ter omogočajo ustvaritev vzdušja, v katerem bi vprašanje prestiža velikih sil in morebitnih političnih strasti ne moglo več igrati odločilne vloge. Nemško in berlinsko vprašanje — kakor so ga obravnavali na VI. kongresu Enotne socialistične partije — predstavlja nedvomno poizkus praktične afirmacije načela miroljubnega sožitja. Seveda je med vsemi govorniki, ki so se na kongresu dotaknili tega vprašanja, samo kitajski izrazil svoj dvom in nezadovoljstvo nad «preveč pomirljivim in premalo borbenim stali- ščem», ki ga je v zvezi z berlinskim in nemškim vprašanjem zavzel Hruščov. Poleg drugega je to tudi svojevrsten dokaz, da sta se berlinsko in nemško vprašanje dejansko obravnavala v duhu miroljubne koeksistence, torej načela, ki ga kitajska delegacija zavrača ne samo v primeru teh dveh, temveč tudi vseh ostalih vprašanj strategije in taktike mednarodnega delavskega gibanja. In, ker je bil tako od strani SZ in drugih socialističnih dežel storjen resen korak v smeri izboljšanja vzdušja glede reševanja berlinskega in nemškega vprašanja, je moč zdaj pričakovati, da se bodo ustrezne politične posledice izrazile tudi v politiki zahodnih sil. Splošno mnenje je, da je kongres Enotne socialistične partije samo eden od korakov proti pozitivni rešitvi enega najbolj perečih vprašanj Evrope. Se en trening na Bledu za evropsko prvenstvo Jugoslavija je evropski prvak v bolj redkem športu: kegljanju na ledu. Na gornji sliki vidimo Blejce, ko trenirajo kar sredi jezera, ki je seveda zamrzlo in ni nevarnosti, da bi led popustil zahodnega Berlina, tem-z željo, da se z odpravo o- 8ov rtla'one sleherni realen raz-vPr°j ®lede rešitve berlinskega ***nj-a, praktično odstranjeno«8 je izrazila pripravljena' ^a se 0 zahodnem Berlinu terj a. na osnovi predlogov, ka-hofl. n’so več pogojeni s predaj0 sklenitvijo mirovne po- R0e', na- Sovortt 0 berlinskem 8itn Saniu je Hruščov med dru-ae rekgl: «Socialistične dežele Potrebujejo zahodnega Berli-zahodne sile ga ne poko Zahodni Berlin bi lah- r°ljuKStal most miru, primer mi-itij nega sožitja med država-r.azNčnimi družbenimi ure-ìeia Stoječ na takšnem svo-l>oioB !iSču, je sovjetski premier 'feha te?a poudaril, da je ^ Poiskati takšno rešitev, ki '""Hill,,,,,,.intiiiiiimmnimiiiii ^obstoječe davilo» oplenjeno OrgjM’ 22. — Rimski policijski ki zasledujejo škandal d° dovoljenje za razpe-«Neot zdravila, ki se klice i&kumJ8lna». vendar pa je na st°va označena druga se- 1 zdravil 3V'*a ie ona’ kl se 1 u, ki se dejansko razpe- •liiiiiiii«iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiiiii,aii,,i,,|l,,i,,|,ai,,,,t|l|,l,,,,ll,|ll||lil|TT1l|l,iai|B,l|,,,,,,,,||lai||||||l,ll||l|iaill|,|l,,l,ltvvtil,l,|Sa,i,af,,ll|,|,l,|,aa,,,l,,|,,l,ai,f|,,,,,al,l,tll|,||f|VI|lM,|,,|||,ai,,,,||l,,|,||||l|ia|B(l||a>||llllia,IM|lltl)tllllliaia,lll,,,,liailllllliat(ia,ial KAJ LAHKO RAZBEREMO S SEZNAMA DAVČNIH PRIJAV Sicilska aristokracija prepustila mesto €mafiji VrtoV^ iz umetnosthih galerij Giovanni Talleri v «Rossonijevi» Ob stoletnici rojstva Stanislavski ustvarjalec novega gledališča Med naj večjimi davčnimi prijavami niso več zemljiški veleposestniki, pač pa «upokojenci», «vozar-ji», «zidarji» in nekaj odvetnikov ter notarjev PALERMO, januarja. — Palermo postaja vedno bolj bogato mesto, vendar letošnji bogataši niso isti, ki so bili bogati lani. Seznam davčnih obveznikov to izrazito dokazuje. So seveda bogataši, za katere se ve, da so bogati, ki pa prijavijo le malo dohodkov. Med temi je cela vrsta ljudi, ki imajo na stotine milijonov in to povsem ugotovljenih dohodkov, ki pa svoje dohodke , na kdo ve kakšen način skrčijo za pet, šest, celo -desetkrat. Imamo pač tudi tu opravka z nekakšno davčno alkimijo, ki je tudi v Palermu enaka ali vsaj podobna, kot v vseh ostalih mestih Italije. In vendar ima Palermo nekatere posebnosti, ki se včasih skoraj ne dajo razložiti, kajti v prestolnici Sicilije naletimo na «upokojence», ki prijavljajo deset milijonov obdavčljivega dohodka, imamo tu «zidarje», ki prijavljajo dvajset milijonov dohodkov na leto, celo vozarje («carrettieri»), ki morajo biti za gotovo milijardarji, če prijavljajo na desetine milijonov obdavčljivih letnih dohodkov. Kako je to možno? V nekaterih primerih moremo odkriti, da že omenjeni «zidarji» niso nič drugega kot gradbeni podjetniki, v drugih primerih pa je zadeva vse bolj zapletena, kajti gre za milijonarje, ki kot taki sploh niso znani in za katere nihče ne ve, s čim se ukvarjajo. V teh primerih sploh ne znamo razložiti, kako se znajdejo ti ljudje na seznamih visokih davčnih obveznikov. Neki tukajšnji list je pisal:* «Nič bi se ne začudili, če bi med davčnimi obvezniki našli tudi poklicne berače, ki bi imeii letnih dohodkov 20 milijonov in več, hkrati pa bančnike, katerih dohodki bi bili izpod obvezne kvote.» Vse to je kaj malo jasno, vendar je tako. Ce vzamemo v roke letošnji seznam davčnih obveznikov v Palermu, naletimo ha dokaj zanimivo ugotovitev: Letos je na seznamu davčnih obveznikov, ki so prijavili nad pet milijonov letnega dohodka, nič manj kot 1800. To se pravi, da so v Palermu trije bogataši na tisoč prebivalcev. V glavnem mestu dežele, ki je med najsiromašnej-šimi v Italiji, torej beležimo enega najvišjih odstotkov bogatašev! In to ne glede na to, da mnogih dejanskih bogatašev, bančnikov, draguljarjev in zemljiških posestnikov, na tem dolgem seznamu davčnih obveznikov sploh ni. Stvar je zares zanimiva in nihče bi kaj takega ne pričakoval, kajti do pred dvema letoma je bilo v Palermu davčnih obveznikov, ki so prijavili nad pet milijonov letpih dohodkov, , komaj kakih sto. Iz tega 'bi mogli sklepati, da je Palermo v zadnjih dveh, treh letih postal mesto bogatašev, da je Palermo tisto mesto v Italiji, kjer je pot do bogastva najlažja. Zakaj? Na letošnjem seznamu davčnih obveznikov niso več na prvih mestih veliki latifundisti, katerih bogastvo nima meje, ni več raznih princev in baronov z visoko zvenečimi imeni, za katere se je do pred letom dni zdelo, da imajo že nekako pravico do izrednih dohodkov. Prva mesta na tem seznamu zavzemajo letos in to za vsote stotin milijonov notarji in odvetniki. Za njimi prihajajo v precejšnji razdalji zdravniki in gradbeniki (razen nekega «carrettiere», ki prijavlja 200 milijonov). Potemtakem začenja o-svajati Palermo neka nova bur-žoazija, ki je po poklicu povezana ali z novimi poslovnimi dejavnostmi, ali s sodstvom. Pet notarjev in deset odvetnikov zasluži danes toliko, kolikor zaslužijo vsi industrialci Palerma. To se pravi, da so znane palermske industrijske in patricijske družine šle v zaton? Komentar k gornjim podatkom bi bil lahko pozitiven, češ da se je mesto razbohotilo in se razvija z novimi dejavnostmi. Toda temu ni tako. Dejanska slika je vse kaj drugačna. Palermo je postal nekakšen divji zahod, kjer je vedno kaj novega, edini trden in konstaten element pa je — mafija. Osnova teh velikih sprememb, ki v sodobni zgodovini nima primere, so špekulacije na zazidalnih zemljiščih in ki jih kontrolira ter vodi mafija. Regulacijski načrt mesta, ki je bil odobren že pred leti, iz neznanih razlogov še ni bil registriran. Potemtakem regulacijski načrt še ni v veljavi. Zato sme v Palermu graditi vsakdo, kar hoče, kjer hoče in kakor hoče. In mesto se širi z izredno naglico, tako, da kar požira vso okolico, okolico, kjer se bohoti tako imenovana «mafija vrtov». To je mafija, ki je najbolje organizirana na vsej Siciliji. «Mafije vrtov» čas ni prehitel. Bila je pripravljena. Se več, prehitela je gradbenike, prehitela je druge poslovne ljudi in postala lastnica malone vseh zazidalnih zemljišč. Od nje .................................................... zdravje. Letošnji zimski motiv: Kupi snega pod napuščem in ledene sveče s strehe neke domačije v HruSevju OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neko novo poznanstvo vam bo prineslo nekatere koristi. Sklenili boste novo prijateljstvo. Zdravje zelo dobro. BIK (od 21,4. do 20.5.) Storite vse, da v svoje poslovanje ponovno vnesete duha sodelovanja. Ne prepuščajte se pretiranemu navdušenju. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spoprijeli se boste z nevarnimi nasprotniki. Ponovno si boste pridobili svojo prejšnjo odločnost. Zdravje prav dobro. RAK (od 23.6. do 22.7:) Dan Je ugoden za reševanje manjših vprašanj. Z dobro voljo boste obnovili prejšnje odnose z ljubljeno osebo. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Neka novost bo odpravila napete odnose med vami In sodelavci. Postavite se po robu nekemu pritisku. Počivajte. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dovolite, da bi se vam delo preveč nakopičilo. S svojimi dobrimi idejami boste ustvarili čudeže. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Stopajte po poti, ki ste si jo začrtali, Prijatelji vam bodo izrazili veliko priznanje. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (Od 23.10. do 21.11.) Bodite previdni pri uresničevanju nekega finančnega programa. S svojo trmoElavostjo boste povzročili dolgotrajen spor. Pazite na svoje STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne ko srečanje vam bo zagotovilo vso podporo zelo vplivne osebe. S svojim razumevanjem boste ohranili družinski mir. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. (Jo 20.1.) Zagotovili si boste simpatije širokega kroga ljudi. Po nekem pogovoru, se vam bo povrnil optimizem. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ugoden dan za one, ki se ukvarjajo s tehničnim delom. Realistična ocena položaja vam bo zagotovila izdatne koristi. Zdravje zadovoljivo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite Iskreni v svojem poslovanju, navzlic kritikam in nasprotovanjem. Ravnovesje med čustvi ln razumom bo ugodno vplivalo na neki odnos. Cesare Sofianopulo, eden izmed redkih še živečih učencev znamenitega Franza von Stucka z monakovske akademije, je napisal uvodne besede v katalogu za razstavo šestindvajsetih risb Giovannija Tallerija. Morda zaradi tega nas ogled te razstave malce preseneča, ker bi pričakovali videti tu natančno izvedene risbe. Te risbe pa so izvršene na svojstven način, ki ga slikar prikriva kot svojo tajno, saj mu omogoča nenavadno sproščeno ekspresionistično, a pri tem vseeno zelo polno podajanje svojih umetniških zamisli, Taller se je izučil p n Falzari-ju, ni pa sledil zelo verističnemu, naravne oblike in razmerja točno podajajočemu mojstru. Talleriju služi predmetnost sveta, človek in njegovo okolje, le za osnovo, preko katere tke vodke svojih bizarnih potez v enotno izpadajoče tkivo risbe. Tallerijeve osebe in predmeti v risbi izgubljajo svoj snov-nostni videz vprav zaradi te posebne risalne tehnike akvareli- rano razlivajočih se tuširank. Pri površnem ogledu take risbe se zdi, da je v njej mnogo slučajnostnih dosežkov, ki nastajajo pri packasto-kosmato razlivajočih se obrisnih črtah in sencah. To pa je le delno res, ker to prelivanje slikar večinoma zavestno usmpj^{n^ Poppjtftf dobro je to vidno odličnatn portretu slikarja Scatareggie in lastni podobi Tallerija samega. Z izjemo enega tihožitja, so vse ostale risbe, v katerih tvori glavno temo človek. Človek, od njegove ustvaritve, pa do njegove pogibelji za dodečo žico koncentracijskih taborišč, z vmesno postajo njegove odrešitve na Golgoti, Tallerijev način risanja o-mogoča slikarju res dramatične učinke v črnem in belem. Zato so nekatere risbe kot «Begunci», «Pregnanstvo» in «Exodus» med najboljšimi deli te zanimive razstave, v katerih se Talleri približuje surovi resničnosti Gut-tusovih tovrstnih risb- MILKO BAMBIČ je odvisno, ali bo neko gradbeno podjetje uspevalo ali propadlo. V njeni moči je, da favorizira eno podjetje in sabotira drugo. Sama poskrbi za kopanje temeljev za vsako novo zgradbo, sama si je prilastila pravico pri določanju zaslužkov gradbenih podjetij, sama določa paznike posameznih gradbišč, celo delovno silo najema ali odpoveduje. Najmanj štiri petine vseh zazidalnih zemljišč na področju 15 km okoli Palerma je last ljudi, ki so člani mafije. Nič ni pretirano, če rečemo, da je Palermo že obsojen. V teh razmerah je vsaka poteza, vsako dejanje za nekatere skrajno nemogoče in zapleteno, za druge pa povsem enostavno in lahko. In v teh težavnih in zapletenih razmerah imajo notarji in odvetniki polne roke dela. Notarjem in odvetnikom očitajo, da so si nakopičili o-gromne zaslužke, ker so si delo razdelili le v ozkem krogu izbrancev. To dejstvo, ki se ne da izpodbiti, pa odkriva še neke temne plati nekaterih povsem določenih vsemogočih osebnosti. O teh ljudeh se omenjajo tudi imena. Toda če so ti ljudje bili močni že nekoč, ko so vladali nad veleposestvi in nad vrtovi okoli mesta, so sedaj postali pravi vladarji vsega mestnega gospodarstva, celo otoka samega in sicer od tedaj, ko so se vrgli v poslovno življenje. Sedaj delajo, kar se jim zljubi. Ustvarjajo si nove interesne sfere in vežejo nase tisti del bur-žoazije, ki jim bolj prija. Kaj pa stara .sicilska aristokracija? Po navadi so v palermskem gledališču «Massimo» ob otvoritvi sezone sicilski aristokrati nastopili v vsem svojem sijaju in prva letna prireditev v tem gledališču je bila vedno revija bogastva in aristokracije. Letos pa so sicilski aristokrati, pre^ vsem latifundisti, to prireditev bojkotirali. Razen treh starih družin ni bilo na prvi prireditvi nikogar iz vrst sicilske aristokracije. Kljub temu pa je bilo gledališče polno, toda lože in parter so zasedli novi bogataši: odvetniki, notarji, «carrettieri» «zidarji» in podobni «pri- šleki». Vsi stari aristokrati pa so se umaknili v svoje gradove na podeželju in, kot kaže, prepustili mesto novi družbi. Poznavalci razmer pravijo, da bi to niti ne bilo tako hudo, če bi ne imela v tem glavne besede mafija. Novo bogastvo torej ne temelji na zdravih temeljih, pač pa na edinem trdnem in stalnem elementu Sicilije, ki je — spet mafija. M. T. -k'1)"'*» * Dne 27. junija 1897 sta se ob dveh popoldne v moskovski restavraciji «Slavjanski bazar» srečala dva zrela in izkušena teatr-ska človeka, Stanislavski in Ne-mirovič-Dančenko, da bi se pogovorila o nekaterih temeljnih vprašanjih glede bodočnosti ruske gledališke umetnosti. Ta zgo-, dovinski razgovor je trajal vse do 8, ure zjutraj naslednjega dne. Vladimir I. Nemirovič-Dančen-ko, takrat že v štiridesetem letu svojega življenja, je bil avtor več romanov in komedij, številnih novel, člankov in kritik o gledališču. Njegovo obsežno znanje ga je pripeljalo na položaj voditelja dramske šole Moskovskega filharmoničnega društva, kjer se je bilo izšolalo že nekaj izrednih talentov. — Olpa Knip-per (bodoča žena Čehova), Marija Linina (bodoča žena Stanislavskega) in Ivan Moskvin. Konstantin S .Aleksejev, pet let mlajši od prvega, je izhajal iz stare moskovske trgovske družine. Ze leta 1877 je ustanovil «Aieksejevski kružok», kjer je igral in režiral vesele igre in operete. Ta amaterska skupina je leta 1885 začela tudi javno nastopati. Takrat si je Aleksejev tudi nadel umetniško ime Stanislavski. Kasneje se je njegova umetniška pot razvijala v «Društvu za umetnost in književnost», ki je od leta 1888 do leta 1889 organiziralo predstave, na katerih je pretežno izvajalo dela ruskih avtorjev. Tu je Stanislavski postopno dozoreval kot igralec, obenem pa gradil tudi svoje načelne poglede glede gledališke umetnosti. Ti so bili že od vsega začetka odločno usmerjeni v duhu realističnega izraza tako v pogledu igranja kot režije. Realizem je v ruskem gledališču že prej zastopala vrsta uglednih dramskih umetnikov (^čepkin, Sumski, Sadovski), ki so se bili razvili na realističnem repertoarju od Gogolja preko Ostrovskega do Tolstoja. Realizem je prevladal tudi v tradicionalnem Malem teatru (ustanovljenem leta 1824). Vendar je splošni gledališki položaj v Rusiji kazal tudi številne negativne plati: privatna gledališča so delovala na osnovi običajnih metod trgovskega poslova. nja, a v državnih je vladal birokratski duh carskega režima. Pri izmenjavi misli na že zgoraj omenjenem sestanku šta Ne-mitobič in StanUlavski p¥išla do enakih načelnih stališč glede vseh vprašanj gledališke estetike in etike: postavljena so bila načela glede zahteve resničnega in življenjskega umetniškega ustvarjanja, glede podreditve posameznika Celoti kolektiva in duha dela, kakor sta tudi bila obsojena sleherno rutinerstvo in šablona. Te ideje so se imele uresničiti v novem teatru, ki bi bil umetniški, ljudski in v najširšem smislu demokratski, a imenovati bi se moral Hudožestveni teater_ Kmalu potem so se začela organizacijska dela. Izbranih je bilo 39 igralcev, pretežno amaterjev, na nekem posestvu pri vasi Puškin, nedaleč od Moskve, pa se je začelo intenzivno delo za pripravo predstav. V tem novem ansamblu je Nemirovič bil literarno dramaturški voditelj, Stanislavski pa igralsko-režiserski. Dne 14. oktobra 1898 je moskovski Hudožestveni teater prvič nastopil z dramo A. Tolstoja «Car Fjodor Joanovič». Od tega dne sta bila življenjska pot in umetniško ustvarjanje Stanislavskega neločljivo povezani s to ustanovo. Omenjenemu delu je sledil «Galeb» A. P. Čehova, ki je doživel sijajen uspeh. Zatem «Stric Vanja» (1899), «Tri sestre» (1901) Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija zvokov; 17.00: Orkester Guido Cergoll; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Z zborovskih natečajev «Antonio Illers-berg»; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Italijanski sodobni skladatelji; 19.00: Higiena ln zdravje; 19.15: Glasbeni kaleido- skop; 20.00: Sport; 20.30: «Bluf ali Laž in resnica», komedija v 5. dejanjih, nato Prijetni spomini. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Pesmi brez besed; 13.35: Drage popevke; 14.00: Skladbe E-zia Vittoria; 14.35: Uspeli motivi Koper 6.15: jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.50: Operna glasba; 13.40: Mala prodajalna plošč; 14.00: S pesmijo po domovini; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Slovenski oktet; 16.00: Otroški kotiček; 16.30; Simfonični koncert; 17.30: Pojo Teddy Reno In Dušan Jakšlč; 18.00: Prenos RL; 19.00: Kitarist Ingmann; 19.30: Prenos RL; 22.15: Kvartet Frank Rosolino; 22.40; Skladbe Ivana Sčeka; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8,20: Glasba za dobro jutro; 8,30: Glas- ttd. Drugi avtor, katerega ime je prav tako neločljivo povezo no z graditvijo in razvojem u-metniške smeri moskovskega Hu-dožestvenega teatra, je bil Maksim Gorki. Leta 1902 sta bili predvajani dve njegovi deli; «Ma-lomeščani» in «Na dnu». Repertoar Hudožestvenega teatra se je čedalje bolj širil: od ruskih pisateljev so se predvajala dela Gribojedova, Gogolja, Turgenjeva, Tolstoja i. dr.; od klasikov Sofokleja, Shakespeara, Mo-liera, Goldonija; od sodobnikov dela realistov Ibsena in Hauptmanna. Neposredno po oktobrski revoluciji je Hudožestveni teater postal predmet nekaterih napadov z «leve» strani eksperimentalnih avantgardistov. To vprašanje pa je rešil sam Lenin, ko je izjavil: «Ce obstaja gledališče, katero smo dolžni iz preteklosti za vsako ceno rešiti in ohraniti, je to vsekakor moskovski Hudožestveni teaterji Od tedaj naprej je Stanislavski mogel v polni meri uresničevati svoje zamisli o tem, da postane teater dostopen najširšim množicam. Temeljne važnosti za razvoj gledališča in gledališke umetnosti so tudi njegovi književni deli «Moje življenje v umetnosti» (1928) in «Delo igralca na sebi», kakor tudi kasneje objavljeni «Umetniški spomini 1877—1892», razna predavanja, zapiski, režiserske knjige. Vsa ta njegova ogromna zapuščina se še vedno raziskuje in obdeluje kot dokumentacija ustvarjalnega duha ene največjih umetniških osebnosti v zgodovini ne samo ruskega, temveč svetovnega teatra. Zelo koristna knjiga «Gospodinjski koledar 1963» Letošnji gospodinjski koledar bo zaradi nove ureditve, mnogo bolje služil gospodinji. Važno je namreč to, da^ je skoro polovica strani namenjena vpisovanju prejemkov in stroškov. Saj sleherna gospodinja ve, kako potrebno je redno zapisovanje o prejetem in izdanem denarju, kajti le tako je mogoče prav razdeliti denar, orne. j iti manj potrebne nakupe in denar porabi^' za, izdatke, ki so v resnici neotthodno potrebni. Poleg razpredelnice za dnevne vpt-se, je še posebej prostor za zbirnik mesečnih prejemkov in izdatkov, a na koncu še preglednica za vse leto, Spričo tako pripravljenih razpredelnic, ki so razumljive že na prvi pogled, bo sleherna gospodinja opravila vpise vsak dan kar mimogrede. Ostala polovica letošnjega koledarja pa obsega poleg podatkov, ki so pravzaprav v vsakem koledarju, tudi več sestavkov za vsakdanjo rabo: o prvi pomoči ob nesrečah v domači hiši, kako si olajšamo pomivanje posode, o čiščenju pohištva, talnih oblog, oken. Za tiste, ki imajo vrt, bo zelo uporabna razpredelnica «Delovni koledar za zelenjadm vrt». A v «Kuharskem mozaiku» je nanizanih precej povsem novih receptov in nasvetov za pripravo raznih jedi: od narezka do raznih sladic. Lahko trdimo, da je «Gospodinjski koledar 1963» urejen tako, da ga bo vsaka gospodinja z veseljem in s pridom rabila, in ji bo skozi vse leto dan za dnevom svetovalec, pomočnik in zaupnik. Nekoliko je manjši kot druga leta in ima lep zaščitni ovitek. SREDA, 23. JANUARJA 1963 beni sejem; 9.05: Lahka glasba; 9,50: Operna glasba; 10.30: Sola; 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 13.25: Mikrofon za dva; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske In gledališke novosti; 15.45: Orkester Berta Kaempferta; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Simfonična glasba; 17.25: Koncert operne glasbe; 18.25: Mesto In podeželje včeraj ln danes; 19.10: Kmetijska oddaja; 21.05: Radijska drama: «Portret žene»; 22.15: Pianist Rodolfo Caporali. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Wilma De Angelis; 9.35: Varietejski program; 10,35: Pesmi; 11.0C: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15,00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Pisan program; 16.35: Za vas izbrani motivi; 16.50: Diskoteka Um-berta Melnatlja; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Hollywoodska glasba; 18.35: Enotni razred; 19 bu: Simfonična glasba; 20.35: Filmske novosti; 21.00: Album pesmi; 21.45: Večerna glasba; 22,10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Knjižne novosti; 19.00: Dowla-ndo-ve skladbe; 19.15: Angleška kultura; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Haydn; 21.30: Šostakovič «Simfonija št. 5»; 22.15: Massimo Bontempelll; 22.45: Glasba danes. Slovenila 5.00: Dobro Jutro; 8,05: Jutranji koncert; 8.55: Pisani svet prav- ljic; 9.25: Zabavni kaleldoskop; 10.15: Pro musico viva; 10.41; Couperln : Kladevca; 10.45: Človek in zdravje; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Gorenjski vokalni kviptet; 12.30: Joan Hammond in Charles Cralg; 13.15: Obvestila; 13.30. Veselo In popularno; 14 05. Psi vodiči; 14.35: Na šestih strunah; 15.30: Romunski pianist Valentin Cheorghiu; 16.00: Vsak dan za vas; 17.C5: Govorica glasbenih instrumentov; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18 10: Petna st minut z orkestrom «Ad hoc»; i8 25; Na planincah luštno biti; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: tila Pene razglednice; 20.iV): Mozart: «Don Juan»; 23.05. Zapoznelim plesalcem. Ital. televizro 8.30, 8.55, 12.15 In 15 00: Sola; 17.30: Program za najmlajše: t8.30: Nikoli ni prepoznfc; 19.-o: Dnevnik; 19.15: TV pošta; 19.40' Simfonični koncert: 20 15: Sport; 20 30: Dnevnik; 21.05- TV Igra Kerruc-cia Turrinija: «Un alibi per me»; 22.20: Koncert Giampiera Bonesrhl-ja; 22,50: Picard in- njegova globinska ladja; 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Film «14. julij»; 22.45: Srečanje z Giusep^ pom Ungarettijem; 23.30. Športne vesti. Jug. televizijo 18.45: Otroški spored: 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20 00: TV dnevnik 20.30: Viktor - Luč; 21.30: Reportaže. KLJUB MRAZU DOKAJ DOBRA UDELEŽBA Na konferenci PSDI v Gorici so spregovorili tudi zastopniki strank Zucalli : «Spor s KD ni nastal zaradi programa, ampak zaradi vodilnih ljudi v večinski stranki» V ponedeljek zvečer je bila v dvorani Petrarca konferenca Italijanske socialne demokratske stranke, da bi njeni voditelji pojasnili občanom razloge za izstop iz občinskega odbora v Gorici in svoje poglede na nekatera osnovna vprašanja, ki se tičejo mestne uprave. Konferenco, ki se je je udeležilo skoraj 200 oseb — kar predstavlja velik uspeh, če upoštevamo mraz, ki je pritisnil, in mrzlo dvorano, v kateri so nastale okvare na o-grevalnih napravah — je otvoril »ekcijski tajnik Sergio Rovis. U-vodoma je pozdravil vse navzoče in ugotovil odsotnost predstavnikov krščanske demokracije. Ob-sodil je misovce, s katerimi stranka, ki se ravna po demokratičnih načelih, ne more imeti nikakršnega stika. Za njim je spregovoril bivši občinski odbornik •a personalne zadeve in šport rag. Candussi, ki je v kratkih besedah prikazal razloge, zaradi katerih «ta socialdemokratska svetovalo« podala ostavko v občinskem odboru. Glavno poročilo j« imel prof. ■uoalli, načelnik skupine svetovalcev PSDI v občinskem svetu. Obravnaval je dve vprašanji, ki sta po sodbi stranke osnovne važnosti sa njeno politiko v občinskem •vetu: zadeva z zavodom Dante Alighieri in pobiranje trošarine. Dasiravno je občinski svet že sprejel ustrezni sklep o zavodu Dante, je svetovalec poudaril njihovo stališče, ga obrazložil ter podkrepil s številkami. S sklepom občinskega odbora bodo zavod namestili v izpraznjeni bolnišnici pri Rdeči hiši. Za ureditev prostorov je občinska uprava namenila 60 milijonov lir. Prof. Zuaaili je v ilustracijo tega sklepa dejal, da bo plačala občinska uprava za obresti državni posojilnici po 6 milijonov letno za dobo 30 let, To pomeni, da adaptacija, ki jo je predlagal demo-kristjanski odbor, ne bo stala 60 ampak 180 milijonov, kar pa je dovolj tehten razlog za gradnjo novega zavoda, kot so ga predlagali socialdemokrati. Gradnja novega zavoda pa bi bila potrebna tudi zato; k«r bodo morali v sedmih ali osmih letih v vsakem primeru zgraditi novo poslopje, ker bo tisto, v katerega se bodo preselili, medtem zastarelo. Zelo obsežno je govoril tudi o pobiranju trošarine, ki je bilo zaupano ustanovi INGIC. S podatki je dokazal, da plačamo za to uslugo dokaj več kot v Bel-lunu in v Vidmu. Govornik je v zaključnem delu svojega govora naglasil, da razlogi za spor med PSDI in KD niso v programski politiki, ampak v ljudeh, ki vodijo večinsko stranko v Gorici. Voditelj konference Sergio Rovis je nato pozval prisotne, naj se prijavijo k diskusiji. Prvi je spregovoril dr. Battello, ki je dejal, da razkol med KD in PSDI ni nič drugega, kot nesposobnost KD sodelovati z neko levičarsko stranko. Do takšnih kriz večinska stranka ne pride, kadar je treba sodelovati z desnico, ker i-ma njihove glasove na razpolago, kadar jih hoče. Liberalec dr. Majo pa je dejal, da ne bo mogla njegova stranka nikoli nastopati v opoziciji proti KD, če se bo morala kretati na istem terenu kot komunisti. Odvetnik Sfiligoj pa je dejal, da kot zastopnik narodne manjšine ne more govoriti o vprašanjih, ki se tičejo vse države, ampak lahko kot pripadnik manjšine, ki biva na področju dežele, govori samo o krajevnih vprašanjih. Kakor je to storil že na seji občinskega sveta, je tudi na ponedelj-ski konferenci znova pozval socialdemokrate, naj sodelujejo s krščansko demokracijo, ker naj bi samo ti dve stranki zagotovili demokratični razvoj v našem mestu. Konferenco je zaključil Rovis z zahvalo vsem prisotnim za udeležbo in sodelovanje v plodni diskusiji. Takse za motocikle in mopede Le še do 25. t.m. imajo mopedisti čas za plačilo letne pristojbine za svoja vozila na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici. Za motocikle z evidenčno tablico pa je čas za plačilo do 10. februarja istotam. ODGOVOR ZUPANA FIOT-CGIL V Podgori bodo zgradili avtobusno čakalnico Služila bo tekstilnim delavkam, da ne bodo izpostavljene vremenskim neprilikam Sindikalna stroka tekstilnih delavcev in delavk FIOT je svojčas poslala goriškemu županu pismeno zahtevo, naj skupno z ravnateljstvom tekstilne tovarne v Podgori poskrbi za postavitev primerne avtobusne čakalnice poleg vhoda v tovarno, da bi se delavke, ki čakajo na avtobuse, ne močile in se izpostavljale drugim vremenskim neprilikam. Goriški župan dr. Poterzio je včeraj odgovoril sindikalni stroki FIOT, da je že naroči! občinskemu tehničnemu uradu, naj zbere vse potrebno dokumentacijo za gradnjo tega prepotrebnega objekta, za katerega se zanima tudi vodstvo podgorske tekstilne tovarne. Mraz ne prizanaša p ora-Vse Ze dokaj let v Gorici ne nimo tako hudega mraza, bi Se šlo, Se bi se Sez dan ozračje ogrelo, pa ni tako: živosrebrni stolpec je vseskozi trdno zasidran precej stopinj pod ničlo. Včeraj smo imeli v Gorici spet pravi si- llllliillliiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuillllllMllIlllililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Namesto da bi plačal globo je še ozmerjal stražnika Obsojen je bil na stiri mesece zapora - Oproščen šofer tovornika, ker ni bil kriv pri trčenju v Tržiču ■uiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VERDI, 17.15: «I pascoli dell'odio», Errol Flyn in O. Havilland. Ameriški film. Zadnja predstava ob 22. url. CORSO. 17.00: «I due della legione», Franco Franchi in C. Ingrassia. Italijanski čmobell film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «La donna di notte». Italijanski barvni film v ci-nemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30: «La vergine ribelle», C. Sevilla in A. Closas. Španski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-viijo temperaturo 4 stopinje pod ničlo ob 15. uri, najnižjo pa 10,4 stopinje pod ničlo ob 7.30. Povprečne vlage je bilo 45 odst. Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj dopoldne razpravljali izključno o raznih prizivih proti razsodbam prvostopnega sodišča. Med drugim je prišla pred sodnike zadeva Giuseppa Clemen-teja, ki je rodom iz Rezije, pa se je pred leti preselil in ustanil v Gradežu, kjer ima v Ul. Ca-prin 8 trgovinico s sadjem in zelenjavo. Dne 2. septembra 1961 je Clemente postavil nekaj košar s sadjem in zelenjavo na pločnik pred trgovino. Nekaj po 10. uri je prišel mimo mestni straž, nik Giovanni Corazza, ki je naložil Clementeju globo za' ta prekršek in zahteval, naj mu plača 5.000 lir. Trgovca je to razburilo; branil se je plačati zahtevano vsoto in nahrulil stražnika češ «da je vedno le on tisti, ki mu razbija škatle ip da se bodo že videli, ko bo v civilu». Corazza je po svojem poveljstvu napravil prijavo in prišlo je do prve razprave pred okrajnim sodnikom v Tržiču, ki je dne 9. junija lani obsodil Clementeja na štiri mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, ker da je žalil javnega funkcionarja v trenutku, ko je ta vršil svo jo službeno dolžnost. Pri včerajšnji prizivni razpravi je sodišče potrdilo v celoti razsodbo tržiškega sodnika in pri pisalo obtožencu še stroške pri živa. Obtoženca je branil uradno odvetnik Devetag. * * * Pri drugi razpravi so obravnavali primer 29-letnega Gianfranca Valentinija iz Tržiča, Ul. Montegrappa 15. Dne 27. avgusta 1960 je Valentini okrog 15. ure popoldne vozil tovornik Fiat 666 iz pristanišča Portorosega po Ul. Verdi proti križišču pri Anconetti. Iz stranske Ul. Roma pa je privozil na lambreti 125 v istem trenutku tudi 57-letni Marcello Tedesco iz Gorice, Ul. Campagna bassa 9/A. Z njim je bila na zadnjem sede- žu tudi njegova žena Anastasia Giacomin. Ne da bi dal prednost tovorniku, je Tedesco hotel prečkati Ul. Verdi in pri tem je prišlo do trčenja med obema voziloma. Na slabšem sta bila seveda potnika na skuterju, ki sta padla po tleh in dobila poškodbe, zaradi katerih so ju morali takoj odpeljali v tržiško bolnišnico. Tu so pridržali Marcella s prognozo okrevanja v 30 dneh, njegovo ženo pa za 15 dni. Pri prvi razpravi, ki je bila dne 14. junija lani pred sodnikom v Ti*žičd, je sodnik oprostil Valentinija1 zaradi pomanjkanja dokazov. Ta pa z razsodbo ni bil zadovoljen in je vložil priziv. Včeraj mu je dalo prizivno sodišče zadoščenje in ga popolnoma oprostilo, ker dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo. Obtoženca je branil odvetnik Jacuzzi. Drž. tož. dr. Piacentino; preds. sod. dr. Storto; zap. Daidone. Dve zanimivi gospodarski predavanji jana Križišče št. 7. Zdravniki so ugotovili, da se je pri padcu z vespe ranila na gležnju leve noge. Zdraviti se bo morala 15 dni. Trije padci na domu Ob 15.45 včeraj so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 75-let-no Mercedes Quaini iz Gorice Ul. D’Annunzio 19, ki se je pri padcu doma verjetno zlomila desno nogo v gležnju. Pridržali so jo na zdravljenju za 30 dni. Ob 17.20 so pripeljali v bolnišnico 81-letno Antonijo Mian iz Zagraja, ki si je pri padcu doma zlomila desno nogo v stegnu. V bolnišnici bo ostala 30 dni. Ob 21.25 pa so pripeljali še 2 in pol leta starega Alessandra Di Lorenza, ki se je pri padcu po stopnicah doma udaril in ranil na bradi, ter ga bodo morali zdraviti 10 dni. birski mraz. V absolutnem merilu to sicer ne drži ampak za Goričane pa prav gotovo, saj so navajeni na milejše zime. Najvišja temperatura v Gorici je včeraj dosegla —4 stopinje, najnižja pa —10; v severnem delu mesta pa tudi —12. V Kanalu —14, v Trnovem —IS, na Lokvah —20. V Vidmu so zabeležili —13, v Trbižu pa celo —20. V Gorici je mraz povečala barja, ki je pihala brez prestanka, in se dodobra udomačila na nekaterih izpostavljenih vogalih in trgih. Popokalo je precej vodovodnih cevi, Soča pa je ob bregovih začela zmrzovati. Mestni vodnjaki zadobivajo vedno pestrejše in obsežnejše oblike ledenih mas, ki pa kljub svoji likovni oblikovnosti nimajo občudovalcev, zakaj vsem se mudi, da pridejo čimprej na gorko. TENIS ZA DAVISOV POKAL 1963 Izžrebani pari za tekme evropske cone Nemci ali Spanci prvi nasprotniki Italije 3,5 milijona prispevka za nakup izbranih semen Naša pokrajina bo prejela 3,5 milijona lir podpore ministrstva za kmetijstvo za nakup izbranih semen. Prispevek iz tega sklada lahko dobijo neposredni obdelovalci In spolovinarji, omogoča pa nakup medike in triperesne detelje, ki so jo odobrili poskusna postaja, ENSE ali pa poskusna postaja v Lonigu. Semena za travnike pa lahko prodajajo tudi podjetja, ki dajo jamstvo za racionalno mešanico travnatih semen. Neposredni obdelovalci lahko prejmejo podporo za največ 12,5 kg medike po 400 lir, 220 kg triperesne detelje po 250 lir in 70 kg mešanega semena za travnike po 70 lir. Spolovinarji dobijo polovico količine, namenjene neposrednim obdelovalcem. Najvišja podpora znaša za kmete 5.000, za spolovinarje pa 2.500 lir. Kdor želi prispevek, naj vloži prošnjo na kmetijsko nadzorniš-tvo po vzorcu prošnje za izbrane vrste krompirja, najkasneje do 11. marca 1963. Račune o nakupu semena, za katere se zahteva podpora, morajo prizadeti kmetje poslati kmetijskemu nadzorništvu v Gorici najkasneje do 31. marca letos. Pojasnilo županstva o preselitvi zavoda «Dante» Danes 23. in jutri 24. t.m. z začetkom ob 18. uri priredi odbor za gospodarski razvoj goriške pokrajine dve predavanji o gospodarstvu in sicer v dvorani trgovinske zbornice v Ul. Crispi 10 v Gorici. Danes bo govoril dr. Merli-Bran-dini o «namenih in sredstvih gospodarskega načrtovanja v okviru dežele» ter je predavanje namenjeno predvsem gospodarskim operaterjem na Goriškem. Jutri pa bo govoril dr. Rolando Cian o «Opravičilu in izgledih gospodarskega načrtovanja». To predavanje velja zlasti za socialne operaterje. Števerjanka padla z vespe Sinoči ob 17.25 je prišla po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 23-ietna Marta Komic iz Stever- Požar na gmajni v Dolu Včeraj dopoldne okrog 11.50 so poklicali goriške gasilce v Dol, kjer se je vnela suhljad in mlado cerovje v kraju Zavrh na parceli, ki je last Jožefa Perica iz Dola. Požar je zajel kakih 2.500 kv. m površine, ker pa je bil šele na začetku je bilo dovolj eno uro dela, da so ogenj popolnoma pogasili. Gasilcem so pomagali tudi uslužbenci Forestale in pa domačini. Skoda je razmeroma majh- V sovodenjski predilnici se je ponesrečil Včeraj okrog 14, ure so poklicali avto Zelenega križa v Sovodnje, kjer se je pri delu v tamkajšnji tekstilni tovarni ponesrečil 35-let-ni Agostino Stocco iz Casegliana pri Šempetru ob Soči. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na tilniku. Zato so ga pridržali na zdravljenju. MELBOURNE, 22. — Švedska, Italija, Južna Afrika in Velika Britanija so bile pripuščene k drugemu kolu turnirja evropske cone za letošnji Davisov pokal. D anes je bilo namreč na sedežu avstralske teniške zveze žrebanje parov, ki je dalo naslednje rezultate : Izločilno kolo Turčija-Izrael Portugalska-Luksemburg Libanon-ZAR Irska-Grčija I. kolo Rodezija-Nyasaland proti Holandski Jugoslavija-Monaco Avstrija proti Turčiji ali Izraelu Romunija-Svica Danska-CSSR Norveška proti Portugalski ali Luksemburgu Cile proti Libanonu ali ZAR Sovjetska zveza-Finska Madžarska-Belgij a Brazilija proti Irski ali Grčiji Poljska-Francija Spanija-Nemčija II. kolo Švedska proti Rodeziji ali Holandski Južna Afrika proti Romuniji ali Svici Velika Britanija proti Madžarski ali Belgiji Italija proti Španiji ali Nemčiji Nadalje so določili termine za izvedbo tekem: izločilno kolo bodo morali zaključiti do 21. aprila, prvo kolo do 5. maja, drugo do 5. junija, tretje do 16 junija, polfinale do 21. julija, finale evropske cone pa do 4. avgusta. * * * RIM, 22. — V tukajšnjih Jeni-ških krogih so mnenja, da je i-mela Italija pri žrebanju precejšnjo smolo. Predvsem, ker je prišla v skupino s Španijo in Nemčijo, kar bo odločilno za nadaljevanje turnirja. Vrhu tega bo morala Italija, pa naj zmaga Španija ali Nemčija, igrati tekmo na tujih tleh. Tajnik italijanske teniške zveze je izjavil, da je treba med favorite za končno zmago v evropski coni prištevati Švedsko, Jugoslavijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Španijo, Francijo in kot zadnjo tudi Italijo. Posebno če bo Pietrangeli našel formo, kar mu verjetno ne bo težko, ker se hoče oddolžiti za lanskoletne slabe nastope na teniških igriških. MELBOURNE, 22. — Izvršni svet našnjim sestankom sklenil, da bo finalno srečanje za Davisov pokal 1963. leta decembra v Adelaldu. Kot je znano je finale tega največjega amaterskega turnirja za ekipe na svetu vedno v državi, ki je v posesti pokala. SMUČANJE Avstrijski smučarji za nastope v Italiji INNSBRUCK, 22. — Avstriji^ smučarska zveza je že določila stavnike, ki bodo nastopili na t* nih smučarskih tekmah v H** Med drugimi je sestavila repret®J tanco za «3—Tre», v kateri P* Karla Schranza. Avstrijo bodo stopali naslednji smučarji in S® čarke: Pokal treh ladinskih občin (2®-27. t. m. v Ortiseiu): Heini M®; ner, Rudolph Bocek, Rupert D®1 ' Werner Bleiner, Helmuth Asci» sald in Heinrich Stolz. Pokal Foemina (2. in 3. ja na Abetonu): Marianne Jahn, » da Kainz, Edith ZimmenW* Sieglinde Brauer in Christl Haa* «3—Tre» (Od 1. do 3. febru^j v Madonna di Campiglio): Zimmermann, Gerhard Nenn®8' Hias Leitner, Stephan Sodati, mann Muckenschanabel, Franz J* gruber in Werner Bleiner. KOŠARKARSKO PRVENSTVO I. MOŠKE LIGE Na vrhu nič novega Simmenthal še vedno za točko razlike v vodstvu Vodilna trojica košarkarske I. lige nadaljuje po poti pozitivu rezultatov. Rekli bi celo, da je iz kola v kolo opaziti več vneme več požrtvovalnosti igralcev, ki so začeli sedaj kazati zbeganim » sprotnikom njihovo realno vrednost. Zakaj tako zapoznela kondicij vodečih? Odgovorov je na pretek, najtehtnejši razlog pa je brez o ma bojazen pred prerano formo, iz katere bi prišle v zaključne delu turnirja do težkoč in to prav v odločilnih tekmah med direktn mi tekmeci za državni naslov. Voditelji nekaterih ekip so že povedali svoje mnenje glede letošnjega prvega mesta. Po njihovih mnenjih je sedanja lestvica realen odraz predvidevanj. Pri tem pa pripominjajo, da bodo verjetno v zadnjem kolu prvenstva Ignis, Sim-menthal in Knorr na vrhu lestvice in celo z enakim številom točk. Čeprav možnosti, da bi do tega prišlo res obstajajo, je malo verjetno, da bi se uresničila podobna predvidevanja. Zavedati se moramo, da ne gre vse po določenih tirih, kot se je to videlo tudi med lanskoletnim prvenstvom. Najbolj možno je, da bo eno moštvo prevladalo in da se bosta za naslov potegovali kvečjemu dve ekipi. Tudi v zadnjem kolu so vodilne ekipe z lahkoto odpravile tekmece. Simmenthal si je nabral največ točk, pa čeprav se je njegov na-sprotnk — Petrarca iz Padove — mcjuuv/v;«vi» ju, *«»*«*•* spiUUlA ». . « avstralske teniske zveze je med da-1 vneto upiral in celo 70-krat pretre- EVROPSKI POKAL NARODOV Goriško županstvo je včeraj objavilo daljši članek o razpravi v občinskem svetu, ki se je nanašala na ureditev poslopja bivše bolnišnice pri Rdeči hiši, da bi se vanj preselil italijanski zavod «Dante Alighieri». V njem županstvo navaja opozicijo PSI in komunistov, ki pa so vendarle zadovoljni, da se je zadeva uredila. Nadalje opisuje zgodovino nastanka tega zavoda, ki se je pred 40 leti preselil v Ul. Orzoni. Ze leta 1924 je občina obljubila zavodu, da ga bo preselila v poslopje pri Rdeči hiši, vendar so po sklepu takratnega fašističnega župana dali zgradbo na razpolago bolnišnici. «Dante» bo v novem sedežu razpolagal s 120 prostori. Ko bodo zgradili za nadaljnjih 200 milijonov lir tudi novi zavod «Fabio Filzi», sodi občinska uprava, da bodo za nekaj časa zadostovali ti prostori za potrebe italijanske srednješolske mladine. Kakor je bilo sklenjeno, bodo s 60 milijoni popolnoma preuredili vse prostore bivše bolnišnice in jih moderno opremili s svetlobnimi in grelnimi napravami. Danes na Olimpicu v Rimu Bolgarija - Portugalska Reprezentanci v nepopolnih postavah RIM, 22. — Jutri se bosta v obdobju treh mesecev Bolgarija in Portugalska že tretjič spoprijeli na nogometnem igrišču. Obe zadnji tekmi osmine finala turnirja za evropski pokal narodov sta se zaključili brez poraženca in zmagovalca, zaradi česar je bila potrebna za določitev četrtfinalista tretja tekma. Ta bo jutri v Rimu na olimpijskem stadionu. , Bolgari so že teden dni v Rimu, medtem ko so Portugalci prispeli šele včeraj. Medtem ko ima trener prvih za sestavo reprezentance na razpolago trenutno skoraj vse najboljše igralce (z izjemo odličnega Jakimova), se bo morala Portugalska poslužiti lahko bi rekli rezervnih igralcev. Manjkal bo tudi njihov najboljši igralec Eusebio, ki je moral zaradi poškodbe na nedeljski prvenstveni tekmi ostati doma, in odsoten bo tudi Hernani. Tekmo, ki se bo začela ob 14.30, bo sodil Italijan Adami, stranska sodnika pa bosta Sbardella in D’A- gostini. Reprezentanci bosta verjet- ifi ...................... no nastopili v naslednjih postavah: BOLGARIJA: Josipov, Metodiev, Dimitrov, Voucvov, Velickov, Kovačev, Diev, Abadjcev, Asparuhov, lijev, Debarski. PORTUGALSKA: Costa Pereira, Festa, Cruz, Santana, Raul, Paulo, i, Uti, pmitdua, xucavaa, * «uio. Augusto, Coluna, Torres, Rocha, Se rafin. V primeru, da se bo tekma za- V UUCiU, VAM. UV ključila po 90 minutah igre z ne- odi ' " ' " J~” _ ločenim rezultatom, jo bo sodnik podaljšal dvakrat po 15 minut. Ce še ne bo zmagovalca, bo tega sodnik določil kar na igrišču z žrebanjem. V prvi tekmi, 17. novembra v Sofiji je zmagala Bolgarija s 3:1 v povratni, ki je bila 16. decembra v Lizboni je zmaga pripadla z istim rezultatom Portugalski. sel mrežo nevarnih gostov. Ignis je tudi pokazal veliko ’ mo in odpravil goste iz Livo*„„ pod težo 39 točk razlike dot®* Enaka usoda, s sicer še bolj C. raznim rezultatom, je doletela r f ski ex Massimo: tokrat je bil žrvt. bolonjskega Knorra, ki si je * sto nevzdržnih prodorov zagoi“,j končni uspeh. Tudi vareški je skušal nadaljevati s serijo govitih nastopov. Čeprav je inte^j, nasprotnika precej revnega sa, pa mu to ni uspelo. Na ostalih igriščih so bile tek mnogo bolj zanimive in izenac® , Partenope je osvojila na škodo 1 a A77nr*ro Hiro un7.nì in T)OVS I pa sta se dohitevaii in prehiti/,, ves čas tekme in le zaključni je dodelil zmago ekipi, ki je ... tedaj slučajno v vodstvu, t. j- Pj zlu. Regularni čas ni zadosto'-j Fonti Levlssimi in Bielli, ki ata I borili v znaku perfektne enakovi*i perfektne nosti. Po zaključeni tekmi v lz®na čenem stanju, je šele naknadni P čas nagradil domačine z zmago. Izidi so naslednji: "Knorr-Ex Massimo •1. Varese-Livorno "Partenope-Stella Azzurra Simmenthal- "Petrarca "F. Levissima-L. Biella •Lazio-A. Pesaro Prealpl-"Treviso LESTVICA Simmenthal 14 14 0 1117 Knor 14 13 1 1051 . . .. Ignis Var. 14 12 2 1204 941 t Prealpi Var. 14 8 6 952 891 Fonte Lev. 14 8 6 1026 1009 5 Stella Azzurra 14 8 6 1030 1043 -j Lib. Biella 14 6 8 894 862 % 931 1017 Sj 84:42 81:Ž? 73$ 91:7» 73:7® 63$ 85:72 017 t 715 i Lib. Livorno 14 6 8 Petrarca Partenope Pesaro Lazio Ex Massimo CSI Treviso 14 6 8 824 897 14 6 8 877 983 fj 14 4 10 872 954 14 5 9 800 902 a 14 1 13 772 961 a 14 1 13 843 110» ŠAH V BEVERW1JKU BEVERWIJK, 22. — V XILj$ so bili doseženi naslednji re: Tan — O’Kelly remi Donner — Pire 1:0 Bronstein — Ivkov remi , « Van den Berg — Langeweg 11 Robatsch — Averbach rem£jnjj0* Van Schelting — Milič pre! Matanovič — Parma remi Pilnik — Stahlberg 1:0 Trifunovič — Gereben rem*. «: Stanje po XII. kolu je našle0?}«. Parma 9, Ivkov in Donner 8, tanovič in Bronstein 7 in PO'-’Jai nik 7, Tan 6 in pol, Van den ™ 6 (2), Averbach 6 (1) itd. le Azzurre" dve "važni in pov» f , nepričakovani točki. Lazio in I ( PROF. TONE PENKO imetAuetioim 3. Ves dan smo pridno nabira» li. Dan je bil lep, maline so rodile kot že zlepa ne, bile so polne kot, da bi jim gnojili in jih okopavali. Nabrali smo košar, škafov, veder, jer-basov, da je bilo veselje, še preden je imelo priti vozilo je bilo vse zvrhano polno. Nismo imeli več kam nabirati. Znosili smo polne posode na rob ceste, kamor je imelo čez čas priti vozijo. šli smo na jaso malo nižje. Bili smo do-vre volje. Peli smo od veselja. No, čez čas je le pritro-bilo vozilo. Tekli smo na cesto, da stehtamo in oddamo vsak svoje blago. Toda. Toda. Kot smo prej peli, bi se sedaj najraje zjokali. Malin ni bilo skoro več. Kar jih je še bilo so bile vse razmetane na» «da šate okoli in potacane, vsa posoda je bila razmetana, prevrnjena. Nekateri sploh niso več našli svojih posod». «Kaj je bilo» sem vprašal, ni bil medved?» «še vpra-. Kdo pa drugi kot ta nu-dobar. Pajek v njem, da bi zgorele v njem, drugega mu ne morem privoščiti, že videla lepo krilo, ki ga ____ dobila za maiine. Pa je šel medved s krilom in še koš in jerbas je raz treskal.» Sililo me je na smeh, toda potegnil sem obraz v resno in jezno obliko, kot v šoli, ko bi se včasih dijaku najraje smejal, pa moram biti po postavi resen in hud. «Ti grdoba, ti grda škilasta» sem mrmral. «Ti hudobija ti nemarna in res sem bom požrešna». «Da, da, dragi gospod, pa smo ga splačali. Pušk mi ubogi nabiralci gob in malin nimamo; imamo pa glavo. Iška» li smo njegovo pot. Veste, zelo rad kolovrati po isti poti, če se je nekoč kje najedel in če sluti, da bo tam še kaj. Hiteli smo kopati globoko ja» mo. Tako smo se zedinili — Uničil si res maline in koše in jerbase, pa plačal boš s svojo kožo. Tvojo kožo prodamo in tvoje meso, pa bo škoda poravnana. Boljše bo plačana, kakor če bi bili zavarovani, ne samo- pri naši, tudi pri amerikanski zavarovalnici. — Skopali smo torej globoko jamo in lepo smo jo pokrili z listjem in vejicami, in živ krst, tudi pameten, učen in izkušen, tam ni slutil jame, kaj šele medved. V bližini pa smo nastavili med iz majskega in junijskega cvetja, ki diši po vseh rožah in ga vohaš uro daleč. Vrag si ga vedi, kako je bilo, od nekod je prineslo babo. Kaj je tam lovila. Kdo ve? Lahka je bila kot pišče. Kar zdrknila je v globoko jamo. Samo majhna luknjica se je poznala, kjer se ji je udrlo, tako je bil strop nad jamo umetno nare- jen. Sirota je stokala in stokala, iz jame pa ni mogla. Usedla se je in čakala, da bo pač koga mimo prineslo. Ni bila dolgo na dnu jame, pa nekaj prilomasti. Lomasti in lomasti, hop, pa se je udrl strop in pred prestrašeno babnico je telebnil medved. Ženica je postala od groze vsa trda. Medved se je vzpenjal, ko pa je končno uvidel, da ne more iz jame, je počenil v en kot, v drugem je pa ženica šklepetala z zobmi. Ure so potekale kot večnost. Cez čas so le prišli ljudje pogledat, če se je kaj ujelo. Ujela sta se dva. Sedaj pa kako rešiti žensko in ujeti medveda. Medveda je bilo težko dobiti živega. Najraje bi ga ustrelili. Toda niso se upali streljati medveda, da ga ne bi ranili in bi razjarjen raztrgal žensko. Mislili in mislili so. «Najbolje bo, da ji vržemo vrv. Prijela se bo za vrv. Potegnemo jo ven, potem pa ga počimo!» «Najbolje bo tako.» «Saj vrv je tu!» «Dajmo, vrzimo!» «Slišiš ti tam doli, primi se za vrv, Še boljše drži, pa te potegnemo iz jame!» «Drži, kaj spuščaš, mi vlečemo, da te rešimo, ti pa spuščaš vrv.» Pa se je oglasil tresoč glas iz jame: «Komaj se dobro primem, vi me malo potegnete, pa me medved objame.» «Se mu že dopadeš.» «Zaljubil se je vate.» «Primi in drži, kaj če te malo objame!» «Se bojim, da me bo strgal.» «Pa te močno drži objeto?» «Oh, nič hudega ni, saj me pravzaprav ne objame le za krilo me vleče.» «Eh, če pa se mu le krilo do-pade, zate pa mu ni, se ti kar dobro primi, pa mu pusti kri- lo!» «Odpni krilo, pa naj ga ima, če mu je tako všeč!» Rečeno storjeno, ženska je odpela krilo. Medved je drža: krilo. Oni zunaj so dobro in naglo potegnili, žensko so rešili, medvedu je pa ostalo krilo. Ko je bila ženska zunaj so pa za» čeli pokati vanj. Niso ga zadeli prvič v živo. Vse krilo je strgal preden ga je bilo konec! No med tem je prišla še druga ženska. Tudi za to ne vem, če je bila mlada ali stara, grda ali lepa, vem le, da je bila škrbasta in zgovorna, vse huje od prve. še ko je ona prva govorila je kar naprej migala z ustnicami in krilila z rokami. Komaj je ona nehala, Je že ta vpadla v besedo. «Da in kaj sem jaz doživela z medvedom. Delam v gozdu. saj ni dosti, kak droben denar se pa le zasluži. Moški žagajo in cepijo drva, mi ženske pa cepanice odnašamo in jih zlagamo v vrste, da se bolje posušijo in da jih zmerijo. Jaz nisem zlagala, sem odnašala cepanice od moških. Malo sem se zamudila pri moških. Malo so se oddahnili, pa je eden ravno pravil, kako so prejšnji večer v vasi žganje kuhali in koliko se ga je nateklo in kakšna pijača da je. Pa priteče Mica, ki je skladala drva: «Ljudje božji, brž, brž, medved vam bo vse malice požrl!» Ostajali smo ves milen dan v gozdu, pa smo nosili jedačo za ves dan s seboj. V cekarjih, v torbah, v rutah, po žepih. Da ga ne bi našle mravlje ali pa kaka druga žival obvohala, po-nesnažila ali odnesla, smo jo obešali na veje dreves. «Hitro, hitro, brž, da ne bo prepozno!» Ko sem prišla tja, je ravno snemal torbico s hoj-ce. Pritekli so tudi drvarji. Kričali so: «Boš šel!» «Boš pustil!» «Mrha!» Ravno zmenil se je medved. Mirno je preiskal torbico in to temeljito, kot da bi bil carinik na meji. Vzel je iz torbe zajeten kos kruha in ga lepo v miru jedel, kot bi sedel kje v go- stilni in mu bi gostilničar prinesel kruha. Pojedel je kruh. še bi jedel. Kaj pa je medvedu takole dobra zagozda iz o-bilnega hleba. Zopet je vtaknil nos v torbo. Kruha ni sicer bilo več, bili pa sta še dve steklenici. Ena polna, druga prazna. Kava, sladka bela kava je bila v steklenici. Steklenica je bila zamašena, toda rob odprtine je bil sladek. Začel je obračati steklenico. Kaj se pa razume medved na steklenico. Obračal jo je in lizal in grizel, od zgoraj, od spodaj od strani. Toda, kdor išče najde so nas učili naš gospod. Nazadnje je tudi medved stric prišel do čepa. Zamašena je bila kar s ti kapljica ni več pritekla. gnil se je in še enkrat vtak®r vta^ nos v torbo. Ho, ho — še j« la ena steklenica. Toda ka^ jo je obračal in stiskal in oJD mal iz nje se ni nič pricedj1 Tudi ta je bila suha kot Suša. Vrgel je to steklenico oni prvi. Zažvenketalo je. skočil je od veselja. Jel s0 uu v coca j a. uci igrati z obema steklenica#1^ Žvenketali sta. Spustil ju j0 a poskakoval od veselja. Zl0*5?! puah.aft.uvai vju vcocija. \ se je na hrbet, zagrabil stek1 v» i in K niči, pa je tolkel z njima- "i, alo. Steki01! redno ga je zabavalo. ^ ci sta se čudovito bleščali, all> ‘jiji goče se je celo gledal v kot v zrcalu, zvončkljali s,- čepom iz gobe. zamašek je medved kar ugriznil. Saj je bi ved kar ugriznil. Saj je bila goba. Pri odpiranju se je malo kave polilo. Kar samo se mu je smejalo. Lizal se je. Zagrabil je steklenico z obema šapama, se usedel in pričel vlivati sladko tekočino vase. Kava se je polivala in mu tekla iz gobca, za» to se je ulegel na hrbet, dvignil steklenico, nastavil na u-sta in praznil do dna. Kot dojenček. Da bi ga videla. Kaj takega se ne vidi vsak dan. Vsake stvari je enkrat konec. Tudi kave je bilo Steklenica je bila prazna. Oblizoval se je in oblizoval, obračal je steklenico, še stiskati jo je začel, toda ni- kot bi imel medved žegn»1^ Igral se je in igral. Taka va, taka muzika. Kaj takega K še ne, kar hodijo medvedje svetu. Najmanj uro je uga#^ norčije s steklenicama. Kal se mu dalo nehati. No pa S0 L le utrudil in naveličal. Toda ^ igračke, srčkane igračke ni jL, tako zavreči. Da bi imel še 0 gič zabavo, ko bo hodil tod ^ mo ali ko bi mu srce požel' muzike je lepo odkopal zei#*^! izdolbel primemo jamico, v j( no položil v jamico stekle#1 f, ju zasul z zemljo in za n&v naložil in natresel listja, “j prav gotovo ne bi nihče na*j, njegove najnovejše čudovite gračke.» (Nadaljevanje s^e Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v „„ din, mesečno «zu ain — «eaeijsKa; pusomeau» iv um, icmu ,™ um, pv,« mu »v« ................. — — - —*— -------------- ------------- —™——o- —-»-• --—- - —«■ - • »**-*»■> *■»"», Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene «lasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 180, osmrtnice 120 lir. = Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj uprav fOdgovomi urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaSkega tiska, Trst