Ameriška Domovi ima m/t e r ■ m—h o iwi e POlHueiMt^uiNiHiAOC ONLY Kttlonal and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 6, 1959 fUWCMIAN MORMIMO NCWfPAROII STEV. LVm.-VOL. LVin. Halo odteka iz naše tažele v tuje države ^ Zadnjilh tednih je odšlo v ^l|jino okoli eno desetino Oaših celotnih zlatih zalog. ' zi*oki so različni, toda ne vznemirjajoči. j Washington, d. c. — Ban- arski Svet opazuje z zanima-1'Km, včasih pa tudi s skrbjo, ‘"Waj že nekaj tednov zlato stalil' 0tlteka iz naše države. Odte-0 ie iz naših zlatih zalog, ki so ^Cnjene na 22 bilijonov dolar-jev> kakih 2.3 bilijona. t ^CsGtodstotni odtok še ne po-‘Ul nobene nevarnosti za vred-’ ^ našega dolarja na medna-(0 nih denarnih trgih, je pa go-Vo P°jav, ki mu je treba po-^bti pozornost. Strokovnjaki p aSajo odtok na več načinov. av'j°, da je Anglija začela po j W atari navadi spreminjati i"a**a dobroimetja, ki jih lo u Pri nas, v zlato in voziti zla-v London. Trdijo tudi, da . a pri nas zopet prešli v kon-nkturo in da radi tega več ku-^JGrno v tujini, kot tja proda-Z[t^\ Wi neutemeljeno tudi na-k We» da smo zadnje, čase na-nckaj velikih posojil in v 1 nekaj podpor, kar vse vpli-’ cla odteka zlato. JWbolj giasni s0 tisti, ki tr-Arn’ Se sve^ b°j' inflacije v °riki in zato daje prednost i;c|U.,u Pred dolarji. Take vrste t0‘ 0Va«je je močno pretirano, Sg toiT bleZ podlage- fri nas n “ko govori o nevarnosti fn- ^ “e> da nepoučena tujina lnA. a res misli, da bo kupna I,T"bl arja stalno padala, in ra-lega beži Novi grobovi Joseph Barle V torek zjutraj je preminul na svojem domu na 3605 E. 105 St. 49 let stari Joseph Barle. Pokojni je bil rojen v Newbur-ghu in zaposlen pri Jacroy Paint Co. kot preglednik. Spadal je k Društvu Bled št. 20 SDZ ter Društvu sv. Imena. Poleg soproge Frances, roj. Arko, zapušča sina Richarda, hčer Carol, sestre Mary Grden, Frances Adler in Sophie Privanich ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8..30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, potem na Kalvarijo. Steve Cvetko Hrobat Včeraj zjutraj je umrl v Euclid Glenville Hospital Steve Cvetko Hrobat. Zadela ga je možganska kap. Zapušča ženo Emo in sinova Roberta in Richarda, isnaho Jessy, vnuka Ste-vana,' sestro Ido Zupančič in brata Vincenca. Leži v Mullally Funeral Home na 365 E. 156. St. Prijatelji in znanci so naproše-ni, da ga pridejo kropit danes od 7:30 zvečer dalje. Pogreb bo v petek ob 8:30 iz pogreb, zavoda, ob 9:30 v cerkvi Marije Vnebo-vzete, nato na All Souls Cemetery. ------o---— Jeklarji in jeklarne so se zaceli pogajati Včeraj so se začela v New Yorku pogajanja med Unijo jeklarjev in zastopniki jeklarn za novo delovnčl pogodbo. '5° nezi iz dolarjev v zlato. C]a stranska presoja pa pravi, r,. Jlk° nevarne inflacije še NEW YORK, N. Y. — Unija nj, jeklarskega delavstva in vod- Vidiku in da je pretiran strah stvo jeklarske industrije sta se ’ že nekaj tednov v javnosti da- jala glede nove kolektivne pogodbe in pogojev, ki jih naj vsebuje. Sedanja pogodba poteče 30. junija. (n I Vodstvo delavske unije je na v RUMBUS, O. — Senat je svojem posvetovanju pretekli pr( °nedeljek odobril zakonski j teden napovedalo, da bo zahte-L °g za iznlačilo dodatne valo “znatno” zvišanje plač, to- ^ škodljiv kot koristen. pallia brezposelna ^"Pora y Ohio odobrena Rdeče obdolžilve so Nehruja hudo zadele Obdolžitve Rdeče Kitajske, da se je Indija mešala v tibetski upor, so Nehruja močno prizadele. V parlamentu je odgovori^ na nje, češ, da ne “vzdrže niti najmanjšega pretresa.” NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Javaharlal Nehru ne čuti osebno močno prizadetega zaradi očitkov Rdeče Kitajske, da se je Indija vmešavala v upor v Tibetu. Te očitke je odločno zavrnil češ, da ne prenese-o niti najmanjše preiskave, pa izjavil, da se bo kljub vsemu še vedno zavzemal za mirno sožitje med narodi Azije in zagovarjal tudi v bodoče sprejem Rdeče Kitajske v Združene narode. Kljub zadnjemu uporu v Ti-oetu in vsemu, kar se je v zvezi z njim dogodilo, je dejal Nehru, Indija ne bo sklepala nobenih vojaških zvez, ampak se bo trudila tudi v bodoče živeti v miru svojimi sosedi in vsemi drugimi državami Azije. Ministrski predsednik je razkril, da je Indija dovolila politično zavetje okoli 9,000 Tibetancem z Dalaj lamo na čelu. Trditve, da bi bil Dalaj lama pobegnil *v Indijo in bil tam “pod pritiskom” je Nehru označil kot mešno in poudaril znova, da je Dalaj lama zapustil svojo domovino po lastni volji in je tudi po lastni želji v Indiji. Nehru je zavrnil predlbge o klenitvi dogovora s Pakistanom' ) skupni obrambi Prednje Indi-ie pred ’skupnim sovražnikom. Vse kaže, da se Nehru kar ne more in ne more prebuditi iz ;vojega sija o “mirnem” sožitju ■. komunizmom. Noče videti resnice, čeprav se mu je pokazala v vsej grozi in krutosti pred samim obrazom —r v Tibetu. Boji se nemara, da bi z njo moral podreti gradove, ki jih je toliko et gradil v oblake. No odobril zakonski izplačilo dodatne J^selne podpore. To pod-ieneli po kolektivni de- I ° bi kof^* P°godbi pravico dobiti te-Nej ans^e . brezposelnosti desk; . v avtomobilski in jeklar-č„.. er še k ustri ‘Jah. da vse le v okviru “povečanega dobička” jeklarn. Jeklarne trdijo, da delavskim zahtevam po višjih plačah ne morejo ugoditi, ne da bi zvišale ceno jeklu. Pro-nekaterih drugih in-|ti temu se oglašata tako vlada s° bodT**’ ^ dr2avi Ohio jo ni- kot javnost, ki sta siti plazeče '*e'da izplačala, ker bi bili1 Se inflacije in zahtevata trden 6ubii; ,elni ,v em slučaiu iz-'dolar. Np “el državne brezposelne | Včeraj so se vsedli zastopniki kojngN' Lenar je ostal v bla- j jeklarskega delavstva in zastop-N z d°kler ne odloči drža- ^ n;ki jeklarn za skupno mizo, da ičei onodaja, oziroma sodi-1 najdtejo sporazum, ki bo prepre-NotU 'v izplačil° v skladu z čil stavko in pomagal ustaliti Ur. a 1 ne- | gospodarske razmere v deželi, izpilo sodišče je izjavilo, da Pogajanja bodo trda in polna Ndi0'° ,ni zakonito. Letos so preobratov, toda na splošno bov^1* V §eneralni skupšči-' prevladuje mnenje, da do sta Čil :Vzakon, ki 12plačil0 naj bi omogo- vke ne bo prišlo. brezposelne podpo-' JUGOSLAVIJA JE DARILNE PAKETE VISOKO OCARINILA /z sioo.nastiMn ANTHONY CELEBREZZE JE IGRAJE PORAZIL TEKMECA PAW PAW, Mich. — Tu jo po težki operaciji umrl rojak Charles Renar. Njegovo truplo je bilo prepeljano v žefranov pogrebni zavod v Chicagu in bo jutri popoldne pokopano. Pokojnik je zapustil ženo Mary, sina Milana in več drugih sorodnikov. NEW YORK, N. Y. — V Ridgewoodu na Long Island je umrl 25. aprila Gabriel Tassoti ir Napreha na Štajerskem. Dočakal je 77 let. Smrt ga je do- Iz Clevelanda in okolice Župan Anthony Celebrezze je *voje tri nasprotni- v bolnišnici— ke v primarnih volitvah z lahkoto premagal in1 Jim Gospodarieh, 967 dobil okoli tri četrtine vseh oddanih glasov. Dosedanji mestni odbornik Anthony Pecyk v 28. vardi, ki ga demokratska stranka ni marala podpreti, je svoja dva tekmeca zmagal z veliko večino. - Mestna in okrajna davčna naklada sta zmagali. E. 130 v Forest bo ostri St., je bil prepeljan Hill bolnišnico, kjer nekhj tednov. Zudušnica— V petek ob osmih bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. ^rnaša za pok. Andrew Sterle v CLEVELAND, O. — Kljub lepemu vremenu je bila,spomin 4 obletnice smrti, nitela v trenutku, ko je imel volivna udeležba pri včerajšnjih primarnih volitvah soraz-, Letno pohištvo— nastopiti kot govornik na pro- memo mala, celo manjša, kot so jo napovedovali. Mestni' Io usodmh cenah ()m ° slavi 35-letnice KSKJ društva, župan Anthony Celebrezze je svoje tri tekmece Gallagher-Ko je stopil na oder, se je zgru- ja, Jabolnskega in Kennedya igraje porazil. Dobil je nad d 11 in zadet od kapi umrl. V A- 54,000 glasov, med tem ko vsi trije tekmeci skupaj niso zbra-meriko je prišel pred 40 leti. Bil |j niti 18,000. Jeseni se bo Celebrezze pomeril s svojim, je predšednik Slov. doma v republikanskim nasprotnikom Tomom Irelandom, ki že se-' Brooklynu. Zapustil je ženo, daj napoveduje hudo in živahno volivno borbo. Dosedanji dve polsestri tod, v stari domo- člani mestnega sveta so povsod v mestu odnesli zmago, med vini pa brata inuestro. Društve-' njimi tudi A. Pecyk v 28. vardi, ki ga stranka uradno ni na proslava je zaradi nenadne marala podpreti, ampak je postavila proti njemu svojega, smrti odpadla. I lastnega kandidata. Potrebno večino ste dobila tudi oba IRONWOOD, Mich — Pred Pred,°2a davčno naklado, mestni in okrajni. Predlog za okrajno naklado za -----------------—‘— no pohištvo pri A. Grdina in Sinovi na Waterloo Rd. Podrobnosti v oglasu! Seia— Carniola Hive No. 493 Maccabees ima nocoj ob 7.30 v SND na St. Claiir Ave. redno mesečno sejo. Seja je izredno važna. Vsi vabljeni! kratkim je v bolnišnici v Dul-;uthu umrla Mary Sertič, stara iO let. Zapustila je moža, tri dnove in hčer. Kongres bo povečal izdatke za obrambo kritje socialnih potreb je dobil okoli 65% vseh oddanih glasov. S prav tako večino je bil odobren tudi predlog za obnovo davčne naklade za kritje stroškov mestne uprave. V predmestju je v Parmi zmagal dosedanji župan Joseph W. Kader, med tem ko je republikanski župan v Rocky River pcdlegel svojemu repubhkan- Castro bo dobil primeren odgovor od gospodarskih izvedencev WASHINGTON, D. C, — Kot smo poročali, je Castro zahteval na seji Organizacije ameriških Iz Clevelanda naravnost v Evropo v sedmih urah! CLEVELAND, O. — Pan A- v merican World Airways name- dr?av, naj naša dežela vtakne v ravajo prihodnje leto uvesti di-'drzave Latinske Amerike kar ■ ) rektno zvezo Clevelanda z Ev- bilijonov dolarjev. Naši stro-ropo. Trikrat na teden naj bi kovnjaki so pripravili temeljit veliko Boeing jet potniško leta- °dg°vor na precej otročjo zanič vzletelo na tukajšnjem Hop-'tevo kubanskega revolucijonar- I Predstavniški dom bo verjet _ __ no povečal izdatke za na- tekmecu’"odve'tn'iku'To- Wns letališču in pristalo po sed- Ja- rodno obrambo za okoli pol čaka le še na guver-1 PARIZ, Fr. V zadnjih dneh WeJ d podPis. Sodijo, da bodo se Je razširila vest, da so nekate-deia j lavstvmo, ki je bilo brez re ameriške družbe ponudile aW> razdelili v obliki “za- študijski skupini, ki proučuje 000. e” podpore okoli $25,000,- najboljše možnosti za graditev tunela, ki naj bi pod Rokavskim prelivom (Kanalom) povezal z železnico in cesto Francijo in Anglijo, za gradnjo tunela potrebna sredstva. Študijska skupina je te vesti zanikala in poudarila, da kljub \semu zanimanju za gradnjo tunela, denarnih sredstev še vedno ni. Tunel naj bi predvidoma stal okoli pol milijarde dolarjev. Vremenski prerok pravi: toplo. Najvišja tujine. Darilni paketi z novo industrijsko robo so bili v precejšnji meri predmet “črne borze”. za katerega se zavzema armada, mU tajništvu d,a je sk]enilo z ^ je prestolonaslednika rad pa bi pospešil gradnjo atom- bema sultanatoma nove p0gC)d. °" " ' skih podmornic s Polaris vodlji- vimi izstrelki. Kljub dolgi debati in močne-Malice se uveljavljajo mu grmenju v Kongresu bo v WASHINGTON, D. C. — Fir- bistvu obveljalo to, kar je pred-ma Dun & Bradstreet je na pro- sednik predložil. Javnost nam-šnjo in za račun tajništva za reč ni pokazala posebne vneme kmetijstvo napravila posebno an- za razne kritike narodne obram- be, ki odgovarjajo duhu sedanjega časai. Privilegiji za naše državljane so iz pogodb izpadli. z rahlim žvižganjem. Menda Juan Carlos ni osebno priljubljen med člani falange. Javno knjižnico so opu- stošili štirje dečki CLEVELAND, O. — keto o malicah v tovarnah in pi-ffce v Kongresu, ampak je pre-, A > u a + sarnah. Firma je zaslišala 825 pričana, da mora Eisenhower ldeckl’ 0(1 e va s ara Sobota bodi nedelia, nedelja bodi ponedeljek! BUDAPESTA, Madž. — Tako so sklenili vodilni madžarski to-Štirje variši, ko so delali spored za pr-10 let,' vomajske proslave. Hodilo jim —r___ Bodi previden in pazljiv, pa Ura 84, ponoči najnižja] at boi izzofnil marsikateri ne- «re*il tipičnih podjetij. (saj v tem pogledu iz lastne sku Na splošno se podjetniki niso' šnje vedeti več od politikov a pritoževali nad to navado, ne- [ Kongresu, kateri 'so jo celo pohvalili. Ko pa je bilo nergačem zastavljeno vprašanje, ali bi dovolili ponovno malice, ako bi bile iz kateregakoli razloge prekinjeni, so dali vsi pritrdilne odgovore. Jordanijska vlada je odstopila eden 8, drugi pa 7, so opusto- je narobe, da je bil prvi maj pa šili javno knjižnico na E. 79 St. petek. in Quincy preteklo soboto v ta-1 Ker komunisti praznujejo pr-ki meri, da ie škoda ocenjena vi maj najmanj dva dni, sta bila na okoli $5,000. na Madžarskem petek in sobota Oblastem se je fantiče posre- državna praznika. Da ne bi bil čilo stakniti, nakar so svoje de- dodan še tretji praznični dan, so AMAN, Jord. .— Predsednik lo priznali. Trdijo, da sami ne sklenili, da bodi nedelja nava- vlade Samir Rifai, ki se mu je vedo, zakaj so to storili. Večina podjetij je bila zato, posrečilo deželo pomiriti pOj Po zakonu starši niso odgo-da naj malice organizirajo pod- lanskem razburjenju, je odstc-(vorni za škodo, ki jo napravijo jet j a zunaj njihovega, delokroga, pil zaradi slabega zdravja, [njihovi mladoletni otroci! den delovni dan pod imenom dodatnega ponedeljka. Te modre odločbe so se držali seveda samo v mestih. MJNOVEJšE VESTI CONSTANTINE. Alžirija. — Včeraj je prišlo do precejšnjih izgredov in demonstracij proti De Gaullu, ko so poko-prvali 16 let staro dekle m dva fanta, ki so ju uporniki ugrabili in umorili. Francoski naseljenci zahtevajo odločnejši nastop proti masilju upornikov, med tem ko je De Ganila za kompromis. WASHINGTON, D. C. — Na mesto Mrs. Clare B. Luce bo i-menovan baje za poslanika v Braziliji poklicni diplomat John Moore Cabot, sedanji poslanik v Kolumbiji. MONTE CARLO, Monako. — Bivši egiptski kralj Faruk je postal državljan Monaka, državice z okoli 20.00(1 prebivalci, pai s samo 3,500 državljani, ki ne plačujejo nobenih davkov in jim nj treba slu/hi v vojski. W7ASF{lNGTON, D. C. — Winston Churchill, ki je te dni gost predsednika Eisenhower-ja. je v družbi svojega gostitelja obiskal bivšega državnega tajnika J. F. Dullesa in načelnika glavnega stana tekom druge svetovne vojne in kasnejšega državnega tajnika G. Marshalla. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je na včerajšnji tiskovni konferenci pozval jeklarne in jeklarsko delavstvo, naj pri pogajanjih za novo kolektivno delovno pogodbo gledajo na splošne narodne koristi in sc pobotajo pravi čas. Če se ♦*> ne bi zgodilo, je svaril, da bo moral po- l seči sam vmes. Ameriška Douoviima » ■ »/K- A V 8117 St. Clalr Ave. — HEndcrton 1-0828 -- Cleveland 3, Oblo National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holiday and lat week la July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.__________________________ pet načel vprašanje, čigave so pravzaprav nemške pokraji-'diha in še drugi jim pomagajo ne, ki so jih zasedli Sovjeti kot zmagovalci. Ako jih je pozne- zato vsako leto lepo uspo. Po-e Moskva dala Varšavi, m s vem rečeno, da bi jih Varšava mo- —1L--- - -- 1*4— -1— rala zmeraj imeti. Skratka: Hruščev je baje zahteval od Gomulke, naj te nemške pokrajine pridejo zopet pod okupacijsko upravo ruske armade! Nihče ne ve, koliko je resnice na teh vesteh. Zanimive so pa po verjetnosti, da bi Hruščev rabil te pokrajine kot iredmet trgovanja na sestanku na vrhovih. Ponudil bi jih Vzhodni Nemčiji in dodal magari še Sudete, ako bi Zapadna Vemčija potem pristala na konfederacijo z vzhodno nemškim komunističnim režimom. Nemški nacijonalizem bi jrišel v usodepoln precep. Ako sprejme moskovsko idejo, bi bila v dveh Nemčijah vsaj združena vsa nemška zemlja, akoravno v Vzhodni ne bi vladala svoboda. Kdo ve, kako bi se odločil. Za Moskvo stvar ne bi bila nevarna. Češki in poljski komunisti bi morali še naprej biti navezani na Moskvo, saj nimajo druge alternative. Moskva bi pa ostala vse eno še gospodar nad Vzhodno povečano Nemčijo, kamor bi bilo vključeno par čeških in poljskih pokrajin, kjer so nekdaj živeli Nemci. Če človek misli na možnost takega razvoja v mednarodnih odnosih, mora imeti pred nemško armado ne samo občudovanje, ampak tudi — strah," kaj bo s svetovnim mirom. No.' 89 Wed., May 6, 1959 Nemški vojni minister o nemški narodni obrambi Nemški vojni minister Strauss je bil za tri tedne gost naše administracije. Pogovarjal se je z njo o organizaciji nemške narodne obrambe. Za javnost je dal o njej preko revije U. S. & World Report sledečo sliko; Vse tri veje nemške narodne obrambe, armada, vojno letalstvo in vojna mornarica, bodo imele v mirnih časih 350,-OOO do 380,000 mož. Armada bo šteja okoli 200,000 mož, letalstvo okoli 100,000, ostanek bo šel v mornarico. Nemška narodna obramba bo imela samo defenzivni namen in ne bo nobena samostojna organizacija. Bo v celoti vključena v NATO vojne sile. Polovica moštva bo vpoklicana po naborih, ostala polovica bo sestavljena iz dobro-voljcev. Naborniki bodo služili po 12 mesecev, dobrovolj-ci pa različne dobe, kakor se bo glasila pogodba z njimi. NATO organizacija je dodelila nemški narodni obrambi sledeče naloge: armada naj bi varovala nemško mejo proti komunistom, mornarica naj bi skupaj z dansko varovala izhode iz Baltiškega morja v Severno, se borila z Rusi y Baltiškem morju, ovirala posebno ruski prevoz med baltiškimi lukami, zaprla pot ruskim podmornicam v Severno morje in onemogočila izkrcavanje ruske armade na danska tla. Vežbala naj bi se posebno za boje proti ruskim podmornicam. Nemško vojno letalstvo ne bo imelo nobenih strateških nalog, ne bo se torej spuščalo v bombardiranje zaledja ruske armade. Imelo bo samo taktične naloge, varovalo bo operacije armade in vojne mornarice. Temu primerno naj bi bile oborožene nemške vojne sile. Nekako polovico orožja bi izdelovala Nemčija sama, ostalo bi kupovala od NATO zaveznikov, ali pa producirala v sodelovanju s tovarnami NATO držav. Nemčija naj bi imela tudi rakete, toda samo na kratke in srednje daljave. Rakete bi deloma izdelovala sama, deloma kupovala v Ameriki in Angliji. Imela naj bi tudi atomske bombe, toda samo malega in srednjega kalibra, v kolikor bi bile potrebne v pomoč operacijam armade in vojne mornarice. Rakete naj bi ne letele dalje od 600 milj. Nemško vojaštvo se že vežba v vseh vrstah modernega orožja, deloma doma, deloma v Ameriki. Vsako leto bo iz-vežbanih do 150,000 nabornikov. Nemški vojni minister je dajal ameriškemu časnikarju kratke, jasne in nedvoumne odgovore. Vse je povedal v od-govorjh, ki obsegajo komaj dve strani. V tem se prijetno odlikuje od ameriških politikov in strokovnjakov, ki mislijo, da morajo napraviti iz vsakega odgovora kar celo predavanje. Človek občuduje nemško stvarnost, ko čita ministrove odgovore, dobi pa tudi strah pred njimi. Zakaj strah? 11. Nemških pregnancev in beguncev izza železne zavese je nad 10 milijonov . Živijo največ v Nemčiji, so med seboj strnjeno povezani. Njihova organizacija je številčno najmočnejša nemška narodna skupnost, ki nima samo vpliva na obe nemški vodilni stranki, ampak tudi na nemško javnost. Kar ona reče, preko tega ne more iti noben nemški javni delavec, tudi Adenauer ne. Organizacija ima vsako leto na Binkošti svoj letni kongres. Letos ga bo imela na Dunaju. Udeležili se ga bodo člani nemške in avstrijske vlade in dajali izjave. Ves nemški narod bo s simpatijami sledil razpravam na kongresu in gotovo odobril vse kongresne sklepe. Na letošnji kongres se organizacija pripravlja s posebno skrbjo. Računa s konferenco zunanjih ministrov in verjetnostjo sestanka na vrhovih. V obeh slučajih bo zedinjenje nemškega naroda med glavnimi točkami razgovorov. Organizacija hoče ladi tega ponoviti svoje stališče do zedinjenja nemškega naroda. Stališče je znano. Opira se na dve načeli: na načelo samoodločbe naro- dov in na načelo pravic? do domovine. Praktično povedano: organizacija zahteva, da se smejo vrniti vsi nemški pregnanci in begunci v svoje rodne kraje in tam svobodno odločati, kam naj ti kraji pripadajo, ali krajše povedano: vse nekdanje nemške pokrajine od Sudetov do vzhodne Pruske naj pridejo zopet v okvir Zedinjene Nemčije. To pomeni delno parcelacijo Čehosiovaške in Poljske. Voditelji organizacije se pripravljjao, kako bodo to utemeljili. Že govorijo o tem, da so Čehi 1. 1919 nasilno vključili v svojo republiko nemške pokrajine in da jih je Beneš 1. 1939 že odstopil Hitlerju, kar je bilo potem dogovor-jeno v Monakovem. Povdarjajo dalje uporno, da Zapad ni nikoli priznal sedanje ncmško-poljske meje in da stoji zmeraj na stališču, da mora biti ta meja potegnjena po narodnostnem vidiku. V Pragi so zaskrbljeni, kaj bo, v Varšavi so preplašeni. Tam so namreč prišle na dan sledeče podrobnosti o Gomul-kinem obisku v Moskvi. Kot je znano, se je Gomulka držal zadnjič kar cele tri tedne v Moskvi. Rekli so, da je bolan, pa menda ni bilo to res. Hruščev je v razgovorih z njim zo- Lasallski glasovi in odmevi (Pii* Mattvi iz "Sunny Spot City-aM) <* La Salle, 111. — V illinoiški smrčen, se je zločina izpovedal zakonodaji so bile zadnje tedne živahne razprave in debate glede predloga, da se v državi Illinois odpravi smrtna kazen. O tem je bilo že več razprav v tisku in zdaj je predlog pred zastopniki zakonodaje, ali državnimi poslanci v Springfieldu, kjer kujejo postave in zakone za državo Illinois. O tozadevni debati zanimivo poroča demokratski poslanec P; Simon iz Troya, ki pravi, da tako zanimive in pa vroče debate poslanska zbornica v Springfieldu že dolgo ne pomni, kakor je bila debata o odpravi smrtne kazni. Predlog za odpravo smrtne kazni je predložil zbornici poslanec Robert McCarthy iz Lincolna. Predlog določa, da naj se odpravo smrtne kazni v državi uvede za dobo šestih let za po-skušnjo. Ako bo to v državi zločinske umore zmanjšalo ali znižalo, bo dokaz, da bo odprava smrtne kazni koristna, ako ne, ne. Poslanec Simon omenja važne argumente, s katerimi zagovorniki predloga skušajo pridobiti večino poslancev za predlog. Glavno vprašanje v zadevi je, ali naj država ima nadalje pravico vzeti življenje človeku, ki izvrši umor? Zagovorniki predloga navajajo, da je zdaj sedem držav v naši Uniji, ki so odpravile smrtno kazen. Tudi več evropskih držav in dežel nima smrtne kazni. Zanimivo je pravijo, dai v tistih državah, Ki nimajo smrtne kazni je število zločinskih umorov nižje, nego v državah, ki imajo smrtno kazen. Navajajo sosedno državo Michigan, ki nima smrtne kazni ima pa druge določbe kakor naša država'. Nasprotniki predloga pa seveda trdijo, da smrtna kazen ravno preprečuje mnoge zločinske umore, ker daje strah, da kdor koga umori, ga čaka najvišja kazen in da bo zgubil življenje. Poslanec Simon pa, pravi, da vsi stavku dokazi, kolikor jih je on mogel spraviti skupaj da nimajo absolutno nobenega vpliva na take zločince da bi to znižavalo zločinske umore. Simon pravi dva ugovora sta, ki trdno držita proti smrtni kaz-bi in to sta: 1. V mnogih slučajih so obsojeni na smrt in usmrčeni nedolžni ljudje, ki niso krivi u-morov. Pozneje, ko se kdo zločina izpove in istega pridna, je v največjih slučajih prepozno. Nedolžni je po nedolžnem V-mrl. Ako je pai kdo v dosmrtnem ali več letnem zaporu in se pravi krivec zločina izpove, je nedolžna stranka rešena. Pri smrtni kazni pa ne. S spartjo je vse končano in v takem slučaju je storjena nepopravljiva krivična napaka. Ni dolgo tega, ko je v južnem delu naše Unije Združenih držav, bil na smrt obsojen družinski oče z večimi otroci in skoro tik predno bit imel biti z električnim tokom u- policist v Cairo, Illinois in po nedolžnim zaprti mož je je bil oproščen. Ako bi se policist prostovoljno zločina ne izpovedal nedolžni bi bil moral umreti. 2. Poslanec Simon je mnenja dalje, da smrtna kazen večji meri pada na revne. Podobno je, da nekako v sto slu čajih zločinskih umorov, komaj enega zadene smrtna kazen. In tisti, katere zadene smrtna kazen so večina iz revnih slojev, ki ne zmorejo, da bi si najeli baterije pravnikov, da bi jih branili in zagovarjali. Nekdo, ki je bogat in ima dovolj sredstev, da si preskrbi legalno pomoč, navadno ne prejme smrtne obsod be. Zdaj, ko živimo v dobi moderne civilizacije, bi mi ne smeli vstrajati pri smrtni kazni, ki le zadene vedno bolj revne, kakor . . . Najbolj učinkovit zagovor smrtne kazni je, da je to, nam reč smrtna kazen mogočno oro žje državnih pravnikov, ki bi se ga z ukinitvijo pravnikom vzelo iz rok. Ampak so tudi slučaji ki osurnlj,eni krivci, proti kate rem vse okoliščine govore, da je najbrže on kriv, (pa morda ni) po nasvetu in namigljajih prav nikov pristanejo na krivdo, misleč, da mu bo to olajšalo kazen in ga rešilo pred obsodbo na smrt. Toda pozneje ga porota vse eno obsodi na smrt, ki bi ga drugače ne bi. Ugovorov za in proti je mno go. Poslanec Simon pravi, da državljani bi morali v takih zadevah izraziti svoja mnenja pis meno na poslance in senatorje v svojih okrožjih, ker to je zelo važna zadeva, posebno v deželi kjer vlada demokracija. Tako imamo vedno važne zadeve pred seboj. * POPRAVEK. — Tisti preklicani Tiskarski škrat,” ki ta ko rad ponagaja, mi je v mojem zadnjem dopisu izpust menda kar dve vrstici. V od-“Fara sv. Roka” bi se moralo glasiti: “Naša fara sv. Roka je bila ustanovljena leta 1903 po pok. č. g. Antonu Pod-goršeku, ki je umrl v državi Kansas. Njega je nasledil po par letih pok. č. g. Alojzij Kas: tigar.” — Drugo naprej je bilo v redu. Vidiš ti salamenski “tiskarski škrat,” kake težave včasih narediš! Posebno se jim je letos obneslo “Sodišče sv. Patrika,” to nekako tako, ne natančno, ampak podobno prirede, kakor mi Slovenci vinske trgatve. Razpišejo kazni za razne zabavne prestopke in potem jih stražarji in pazniki obtožijo, tirajo pred sodišče in tam so obsojeni na razne kazni kot 1, 2, 3, in tudi več dolarjev, katere kazni gredo v skupni sklad irskega dneva. Letos so tako dobili od stotin takih take cazni, kar je prineslo v sklad dneva lepe novce. Three cheers for the Irish! Ampak med onimi, ki so se “pregrešili” proti “Sodišču sv. Patricka” je bilo pa tudi dosti Italijanov, Poljakov in celo nekaj Dolenjcev, Gorenjcev in Štajercev. Kadar bomo Slovenci kaj podobnega pri redili ne smemo pozabiti na pri reditev povabiti tudi vse iirske Patrike in druge. Kar po načelu aomo naredili, da “roka roko u nije!” * SLOVENSKI MLADENIČ se ponesrečil. Pred nedolgim se je zelo kritično ponesrečil slovenski mladenič John Terselič star 22 let, bivajoč na naslovu Route No. 1, Oglesby, Illinois to je dobre dve milje preko reke Illinois. Na vogalu Joliet in Canal Street, se je zaletel z ve-iko brzino v avto, ki ga je vozil neki Martin Stackowiak, ki živi na Vincent Avenue na severni strani La Salle. Zalet je bil ta ko silen, da je pri udaru v auto vrglo mladega Terseliča v zrak motornega kolesa in je prile tel v pročelno okno na avtu, kjer se je obrezal, zraven zlomil ramo in nogo dobil še druge težke poškodbe, ki so zelo težke in kritične. Zdravi se v bolnici. Mladi Terselič je sin Terseli-čeve družine na Oglesby in je že iz tretjega Terseličevega rodu tu. Njegov pokojni stari oče je bil rodom nekje od Skopic pri Krški vasi. Tako je, nezgode nikoli ne počivajo. * NEKAJ TEGA — NEKAJ ONEGA: —Koliko odstotkov od vse zemeljske površine na( svetu zavzemajo ozemlja, ki spadajo pod Združene dčžave? — Nekaj nad 3% (odstotkov) z ozemljem Alaske in havajskega otočja. y -Koliko plačajo Združene države centralni ameriški državi Panama najemnine na leto za uporabljenje panamskega kanala? — Zdr. države plačajo Panami $1,930,000.00 na leto najemnine za uporabo deset milj Širokega pasu, skozi katerega je zgrajen panamski kanal. K te mu je vključeno tudi tri milje morja na vsaki strani kanala, to je v Atlantiku in Pacifiku. —'Katero mesto v Združenih državah je naj starejše prestolno mesto? — To je mesto Santa Fe v Novi Mehiki, ki je bilo u-stanovljeno po zimi leta 1609, po španskem governerju Pedro de Peralta. —Katere rastline imajo naj večja peresa? — Največje perje ima vodna rastlini “Victoria Regia,” ki je nekaka lilija. Njena peresa so včasih do šest čevljev široka. Perje na drevesih banan pa ima najdaljše peresa, ki so včasih do deset čevljev dolgai. —Nekje v starem kraju je u-mrl rojak Miha Porenta. Neki yes, zraven pa dobre duše, zato menda jih je sv. Patnick očuval da jih niso kače ujedle in je vse kače izgnal v morje, kakor pripovedujejo irske narodne legende. Pri nas v La Salle imamo veliko Ircev. V večini menda niso. Po številu jjh nadkriljuje-jo Poljaki. Ampak v političnem ospredju so večinoma Irci. Bog jim blago5lovi to> če pa radi “zvezde” nosijo, saj bi jih tudi drugi, samo do njih ne znajo priti kakor Irci; Sv. Patricka vsako leto sijajno proslavijo. Za ta dan in nje gov uspeh vse d'ela, kar-po irsko IRCI SO KAMPELJCI! O šaljivec je Fel pogledat njegov Materinska proslava v New Yorku Cleveland, O. — Društvo Prešern bo proslavilo v soboto, 9. maja, ob osmih zvečer v cerkveni dvorani na Osmi “materinski dan” s kratkimi prizori in de-ilamacijami. Nastopili bodo tudi malčki. Po prireditvi bo zabava s plesom. Igi-al bo orkester “Planica.” Vsi iskreno vabljeni na praznik naših mamic! Društvo Prešeren. “SlavčkoY0,7koncert Cleveland, O. — člani pevskega zbora “Slavček” vas želijo sresenetiti z zalogo izbranih slovenskih narodnih pesmi na svo-;em majskem koncertu. Z mladimi in polnimi glasovi vam bodo priklicali v spomin mir pastirja v mogočnih gorah, opeva-L na splošno lepote naših krajev, prikazali resnost in šaljivost mladostne ljubezni in potem še tisto ljubezen do domovine, ki žari večno v naših srcih! Pod (vodstvom dirigenta Mio-draga Savernika se zbor vestno vadi in vas želi razveseliti s prijetnimi melodijami v nedeljo, 17. maja, ob 4. uri popoldne v novi dvorani pri Sv. Vidu. Po koncertu bodo prijatelji Slavčka” priredili zabavo. O-kusili boste lahko predobro pijačo in jedačo, ki jo bodo pripravili prijatelji in se veselo zavrteli ob poskočnih zvokih Ton-tlijevega orkestra. Ne pozabite torej na ta dan in ne zamudite prekrasne prilike za cul turno in domago razvedritev. Prisrčno vabljeni! Anči Sodja, zek in pijača. Vsi rojaki lePj* povabljeni! ^ Sveto pismo stare zavoze Cleveland, O. — Lansko leto ^ tem času sem napisal pod 2°r njim naslovom kratek članek,s katerim sem hotel opozoriti bra ^ ce “Ameriške Domovine” na dajo Sv. pisma stare zaveze, ga pripravlja celjska Mohorjev3 družba. Prvi del celotnega Sv. pis®‘’ stare zaveze, ki bo obsegal ka 1 tisoč dvesto istrani, je že dotiskaB in bodo prvi izvodi skoraj iz knjigoveznice. Kmalu za te® Domo dobili prve izvode tudi ZD. Od lanskega leta morarno za oeležiti v zvezi s Sv. pismom3 a re zaveze dve važni zadevi: Prva je žalostna vest, da je ' oktobra 1958 umrl prevajaleccC^ lotnega Sv. pisma stare zavez M-ofesor dr. Matija Slavic. vod Sv. pisma stare zaveze J življensko delo pokojnika. "av . nja leta je hitel, da bi ko0^ svoje delo, a mu je smrt pre> žala njegove račune. V lanisk poletju iso mu najprje QPesa grob in na grobni kamen mu jc zapisal: “Tukaj počiva Miha Porenta, naj mu ploza večna trobenta!” —V neki vasi je ženi umrl mož, s katerim se je žena neprestano prepirala. Večni kreg je bil med njima. Ko je moža spremila na pokopališče, ko so zagrebli grob in vsi odšli, je še malce postala ob grobu, nato se pa poslovila od njega: “Le mirno ppgivaj bl^gi moj mož, dokler me enkrat spet videl ne boš!” Materinska proslava pri Sv. Vidu Cleveland, O. — Slovenska šolska mladina od fare sv. V^-da je pripravila za svojo letošnjo materinsko proslavo zelo lep ispored. Zelo korajžna je; skoro, bi dejal, preveč. Naravnost čuditi se je, česa se je lotila. Celo v domačih razmerah bi pome-nilo kaj takega izredno podjetnost. Osrednja točka šentviške nedeljske materinske proslave je, se zdi, ena izmed glasbeno doslej najbolj uspelih slovenskih mladinskih spevoiger “Kresniček.” Vsebina: star slovenski pravlj; čni motiv, kakor nalašč prime ren za mlado otroško dušo Književno ga je pred leti obde lala pisateljica Marija Jezerni kova v pravljici, ki ji je nadela istoimenski naslov. Znani sodobni slovenski skladatelj in pevovodja Radovan Gobec pa ga je pripravil za spevoigro in ob njem ustvaril novo slovensko glasbeno umetnino. Ob sedova-nju učiteljskega zbora šentviške sobotne Slovenske šole je spevoigro naštudiral g. Miodrag Savernik, pevovodja Mladinskega pevskega zbora Slavček. — Naj že v nedeljo Kresniček uspe kakor koli, pomeni za naše razmere ta dogodek vsekakor nove dokaze kako naše slovenske trdoživosti in visoke kulturne stremljivosti. Pred samo spevoigro bo še vrsta drugih točk, ko bodo nasto pili učenci sobotne in nedeljske šentviške Slovenske šole z vošči li, deklamacijami in recitacijami v počastitev naših mater. Same izbrane stvari, ki naj v mladini in v vseh drugih poglo bc spoštovanje in ljubezen do svojih mater. Sredi prireditve pa nam bo govoril o materi, posebno še slovenski izseljenski materi pisatelj Karel Mauser, predsednik Odbora staršev šentviške Slovenske šole. Začetke prireditve ob pol štirih popoldne. Vstopnina za odrasle po en dolar, mladina v spremstvu staršev je prosta. Prireditev bo v novi farni dvorani. V odmoru in po prireditvi na razpolago domač prigri- izšli oči. Spoznal je, da svojega ne bo mogel končati. Naprosil ^ svojega naslednika na stoli® oiblične vede na teološki fa ^ teti v Ljubljani, profesorja Jakoba Aleksiča, naj on ča njegovo delo, da bo čiiflPr*L pripravljen celoten rokopis venskega prevoda Sv. pisma s re zaveze. Prof. dr. Jakob A e sič je skrb za prevod tudi P vzel. Tako je zagotovljeno, Robimo sedaj Slovenci celo prevod. . Druga omembe vredna st^ cb prevodu Sv. pisma stare veze je pa najdba starih he®^ ških rokopisov prav iv dobi, dobimo Slovenci celoten preV Sv. pisma stare zaveze. Zadeva je namreč sledeča- . Spomladi leta 1947 je na^j hebrejske rokopise. Tej naJ ^ je v naslednjih letih sledT plaz podobnih odkritij. ^ot-set prve najdbe leži kakih dd3 km južno od Jerihe, na \j nem obrežju Mrtvega morja' bližini votline, komaj kilonie bil’ spravljeni v starih lončenih _______ _______., ______„ . ^ iljC severno, ležijo obsežne rušev Hirbet Qumran. Rokopisi so ^ čih, pokritih is cunjami zani s smolo. Najdenih je '0 1947 in 1948 vladale v P»lelS sedmero rokopisov: dva zaV ? knjige preroka Izaija, zvn*flf£- besedilom in komentarjem P^ roka I5abaikuka, zvitek dotlel poznanih hebrejskih hvaln® . troje drugih hebrejskih r° sov, s prav tako nepoznano bino- roKe Ti rokopisi so prišli v ^ arabskih beduinov, ki so ji*1 seča februarja 1948 izročil' skemu nadškofu Samuelu m ruzalemu. Nadškof se jc 0 m na ameriško “šolo za orient^. raziskovanja” s prošnjo, da ^ kak njen izvedenec ogled ocenil te stare rokopise. vet Takoj, ko je znanstveni zvedel o senzacionalni naju0 te votline, je nastal med uc6, ^ ki spor o Vprašanju pristno3 ^ starosti najdenih rokopisO® ^ radi vojnih razmer, ki s° ,.nj, - bč' je bila votlina, v kateri Je gtro' inski pastir našel rokopis® ^ kovno raziskana šele let-3 Raziskavanje sta vodila 3 ški znanstvenik G. L. aIv in pater R. de Vaux, rektor coske biblične šole. $ že takoj od začetka m Karding in de Vaux prek#3 ^ prvo votlino sta domnevaj3’ e utegnejo biti bližnje ruae j^i Qumrana v zvezi z najde rokopisi. Zato so se lotil' -gC iskovanja teh. Izkopanja s° e, vršila v letih 1951 do 1956 tih odpravah, ki je trajala v ^0, po več tednov. Preiskave s° ^ gnale verodostojnost najdb6 kTsov-,... , ,,n< O najdbi in pomenu 1V morskih rokopisov” je na;je|c obširen članek dr. Jakob sič v mohorskem Knjižnem S , niku leto III št. 2, od kod61-gornje podatke tudi posn®' v, Zdravko NaV a Mr. m Eft. £ DOMOVINA, FRANC JAKLIČ: Od hiše do hiše LJUDSKA POVEST 'MWflTllllWIlirMWBKgwroaMMBijlBBWBiiaWIBiaWWM Tak štor!” je godrnjala Anč- a Po tihem, kadar je bil Gorni-ov Pri njih na dlnini, a 'se je Ven^ar sukala najrajši okrog J.6?3, posebno, kadar je začel ta štor” govoriti- In tako se je nek°č zgodilo, da se je “štor” Zm3jal, da je začel po njem ki-Peti krvavi sok, in se je Ančka ^Sa ogrela zanj. Dopoldne so ošili fantje travo, popoldne so ekleta grabile seno in fantje so °dnašalj. Ančka je imela poseb-Piko na Gornikovega — mor-.a Se je hotela maščevati — pa ie vedno le njega klicala za od- Pašanje. Anton, pojdi, boš odnesel!” Gornikov je komaj čakal ta-eSa vabila in je vselej vzrado- Sfen pridirjal do njenega kupa , * J« A -- n §3 odnesel. In ko ga je zopet Poklicala k nagrabljenemu ku-P^’ je prihitel, pa se ni takoj a 'oni^ ampak' je uprl roke v ^ ln je z žarečimi očmi in z a2burjenim srcem v prsih gle-a’ Ančko, ki se je- zgibala za t^bljami, Njena lica- so rdela o® vročine in dela ... V tistem ^ *PU je Anton pozabil na delo; v0 se je menda čudno zdelo An-1 se je ozrla za njim ... In legovg žareče oči so jo razbu-‘ ® zmešale- . ^aj me pa tako gledaš?” ga ■e vprašala nekako osorno in Pria oči' vanj. Anton se pe stresnil ob tem em vprašanju in sram ga je 1 °) da je prebledel, a je ven-“Av 0^®ovoril nekako očitaje: ^ 1 te ne smem?” ^edaj je bila Ančka v še večji v^egi. Kar si je tolikokrat eia, se je sedaj zgodilo: An-^°n se ji je približal, a ji je ven-r Prišlo to tako naglo in ne-ricakovano, d^a ni vedela, kaj Počela. Vse je v nji vpilo: v v ®j me, glej me, kolikor ho-jaS: Vsa njena duša je vriska-, °d sreče — in vendar se ni j ° eia kar tako izdati. Ozrla se „ ’ ve sta sama, in mu rekla: ^ aj bi se bil že prej lahko kdaj atne ozrl, pa si tak! . . . Glej e’ kakor hočeš.” ^ato je stegnila zopet grablje senom, ker se ji je zdelo, da . more več gledati Antona, da glane videl, kakor vroče ji je v ko V0’ ^ak° ji utriplje srce, kale razburjena- Pa se ^ a zb urjen je bil tudi Anton, yendar še toliko odločen, da 0nae hotel prepričati, kaj misli to ^ ^ateri §a vleče srce. Za-„Ja je vprašal: da?„n^ka> aii me imaš kaj ra- ^8anila $e je vsa preplašena. Ini, ° 1116 sedaj vprašaš, to, pa WHe P* ljudeh, kjer ima brnenf’’01 U®esa'^ Anton, ti si ne- i Ančka . . gr.!^0lvi. ako ne, te česnem jami. Drugič ti bom to Povedala ” G stikov se je zadovoljno na-skal ni*’ nje8°va duša je zavri-kUDa’ Vrgel se je na pripravljen jgraiSeria in ga nesel, kakor bi se E’ kraj’ *talso ie hil Anton naen j m°čan in lahek . . . da ruSič mu je res povedala, b0naa ^rna tako rada, kakor no- ludj0^ Več na svetu. on jc P* kar samo njo rad, po tem, skrivl] ^ tedai razodel- To sta dob-i 8 a sama in sama vedela, *ler ju ni pogruntal Barbič kahaibiv je naposled po števil- samo čakal, da bi z Barbičem Zji rPrišel do Gornikovih v Ko- govoril. Skrbelo ga je, kako .bi 2 eP- zač^lj- da? bi pe povedal morda Pa t dol§0 časa je jmel nekaj n0m rCu‘ ^ Gornikovim Anto-Več 'k ^ je premogel majhno razUmalcor nič. pa se je vendar v vas-el S hčerjo prvega kmeta ga ^ h bahaškega in prevzetne-be in ^ta’ ki je poznal samo se-denar, revežev pa ni mo- gel trpeti. Barbič je bil žej precej star in razumen, zato ga je zelo skrbelo, kaj vendar bo sčasoma iz te ljubezni. Barbič se ni nadejal nič dobrega, ko je bil bazar taka grča, ki se ne omehča, če bi jo tri zime namakal. Lazarjeva hči pa Gornikov Anton! — To Barbiču ni šlo skupaj, naj je se tako primerjal in zlagal .... O, seveda, ko bi Lazarja ne bilo, potem bi šla ta dva skupaj tako lahko in lepo, kakor si človek le misliti more Ali tako? . . . Barbič ni vedel svetovati, pomagati še manj. Sklenil je pa bil: Fantu se mora dopovedati. Pri Gornikovih so Barbiča gostoljubno sprejeli. Gornica je napravila jedi, kakor bi imeli mlatiča ali kosca. “E, revež je, naj se- enkrat dobro naje”, je dejala mati in umesila štruklje. ‘Saj ne bo še vsega konec, ako enkrat kaj boljšega zajamemo!” “E, kaj konec- . . .Bom pa šel zaslužit! Le postrezite mu, da ne bo rekel, da je bil pri nas najslabše postrežen”, ji je pritrdil sin. In tako se je zdelo Barbiču, da je prišel v gosti. Prijazni so bili ž njim, kakor bi bil povabljen, ne pa kar tako jim vržen na glavo, kakor je bil v resnici revnim in bogatim. Staremu invalidu se je kar smejalo, ko se je nosil z velikim štrukljem. “O, co bi bil imel takega pri Kusto-ci! Človek bi se še poredil, ko bi večkrat prišel naokoli do vas. Taki-le štruklji! Že dolgo jih nisem videl”, je pravil Barbič. “O, kaj boš tako govoril in se norčeval! Bogve, kako ti drugod strežejo!” Ti misliš, pa nič ne veš —-Sicer pa mi ni nihče dolžan streči, da mi le jesti da ... Jaz sem z vsem zadovoljen, seveda, kjer je boljše, sem še bolj. Pri kmetu je dobro, pri revežu je boljše . . . jaz bolj cenim Kozji rep nego vse drugo selo.” “Nikar! Nikar!” “O, jaz sem izkusil, le verjemi mi! — Prevzetnost in skopost je doma pri bogatem kmetu. Saj vama lahko povem . . Pri Lazarju bi me bili kmalu ven vrgli, ker nisem imel svoje žlice.” “Beži, beži!” se je začudila o-na, a Anton ga je debelo pogledal. Barbič se je zasmejal in rekel: “Da, le glej me, pa tudi tebe bodo ven vrgli.” Anton je zardel in pogledal mater. “I, kaj ga bodo ven metali, saj ne bo ničesar iskal tam!” Pri teh besedah je pogledal Anton Barbiča, in na očeh se mu je brala prošnja pa tudi grožnja, tako da je Barbič pogoltnil tiste besede, ki jih je imel že na jeziku in je dejal: “Ženske so že, ženske Lazarjeve; saj njo že od prej poznam in Ančka mi je tudi všeč. Toda on, Lazar, ta je tak, da ne vem, kaj bi dejal; revežev Pe moro trpeti.” “In potem je povedal celo zgodbo o žlici. Anton je gledal Barbiča kakor osa, da bi se zaletel vanj, kadar bi bila najlepša prilika, in je ugibal, ali Barbič ve, da sta si z Ančko tako, ali pa jc zinil tjavendan, samo da ni molčal. “Mene vfen vrgli, mene?” Tako se je grozil potihoma in Spoštujmo matere! Milwaukee, Wis. — Dobrosrčni in razumni moški v Ameriki so v znak spoštovanja matere in njenega vzvišenega poklica v življenju proglasili drugo nedeljo v maju za “Materinski dan.” Toda ne samo v Ameriki, temveč po višem svetu, so veliki tulturni delavci napisali in uči-i ceniti in spoštovati mater. Tudi naši slovenski kulturni delavci, kot pesnik Prešeren Franc, škof Slomšek Martin, pisatelj Ivan Cankar in pesnik van Zorman, so napisali nešteto pesmi in člankov, kjer so pove-ičevali mater v vsej njeni boli in trpljenju ter tudi v veselju in srečni ljubezni. i Znano je, da večina mož in fantov na svetu ceni, ljubi in spoštuje ženo-mater. Je pa še mnogo ljudi iz vseh poklicev in družabnih razredov, ki prezirajo ženske, ki jih zlorabljajo, ponižujejo, zasmehujejo in tudi tepejo. Te vrste mož in fantov ne moremo smatrati za judi, ker se v njih pojem človeka še ni pričel razvijati. Naj navedem par primerov brezsrčnosti nekaterih moških, ti nimajo niti malo spoštovanja do dekleta, žene in matere. Na neki lanskoletni proslavi Materinskega dne, so kuhali in stregli sami možje in fantje. Med temi je stregel tudi postavni John, ki je bil ves srečen in vesel. Pripovedoval je da taki možje, ki ne spoštujejo žene, niso vredni da jih nosi zemlja. | Toda ni še minulo par ur od pro-slaive, ko je isti John v neki taverni že dobro okajen začel na svojo ženo-mater v pričo lastnih otrok in drugih gostov vpiti in jo obkladati z najnesramnej-šimi žalitvami. Vse ji je prere-tel, vse najgrše psovke tega sveta. žena je imela solzne oči, otroka sta se stisnila k materi polna strahu, ker sta se bala očetove surovosti. Brezsrčnež je bil užaljen, ker mu je žena dejala: John, pojdimo domov, saj ga imaš že dovolj! Primer nespoštovanja do de-det se mi je pripetil v autobu-su. Tri mlada, zala dekleta sedijo v sredini voza. Za njimi trije fantje-dijaki stari okrog 19 let. Misleč da jih nihče ne razume so v našem jeziku, kvan-tali ter žalili dekleta z najogab-rejšimi besedami, ki jih ne premore noben slovar. K sreči dekleta niso razumela, razumeli pa so nekateri v autobusu. Na mojo pripombo, da jih je lahko sram, mi je “najbolj glasni” surovo odgovoril: Tiho in pojdi v . tisto temno mesto. Takoj sem se spomnil' neke naše pesmi, ki pravi: “Kam to pelje, kam to gre . .. Tretji slučaj, kako neodgovoren brezsrčnež poniža dekle do skrajnosti. Brhko 18 let staro dekle se je zaljubilo v postavnega fanta okrog 25 let Srečna sta bila v tej ljubezni. On je bil kot mleko in med, vse do trenutka, ko je zvedel, da bo oče. Ker ji je obljubil, da jd do vzel za ženo, dekle še ni bilo preveč y strahu za bodočnost. Toda fant se je spremenil, ni je hotel več videti, niti srečati. Postal je surov očitajoč ji, da otrok ni njegov, temveč, da se je ona spaj-ciašila z drugim. Radi brezsrčne bojazni in odgovornosti je začel pijančevali. Pred ljudmi jo je žalil z neresničnimi trditvami, ponižanji in nesramnimi psovkami. Celo oklufotal jo je, dr. je reva klicala pomoč. Nato je posegla vmes oblast! Kakorkoli so uredili, to dekle je bilo v duši zastrupljeno. Takih slučajev je v nedogled, vendar je že čas da v 20. stoletju take vrste možje in fantje začnejo razmišlati o pravi ljubezni in spoštovanju do deklet, žena in mater. Za te ljudi sem našel krasen in globoko poučen članek, ki bi ga morali večkrat prebrati; “Ali veš, da je Tvoja mati — ženska. Ona ti je dala življenje. Kdor sovraži žensko, je pozabil prave i”3 ’SV0:i,:) mat?r- Ti imaš sestre. Rodila jih je ista mati kakor tebe. Kdor sovraži žensko, se odreka bratovski, oziroma sestrski ljubezni. Ti isi oženjen. Nekoč si jo obo-žaval. Morda danes tega ne delaš več. Ali ta žena je mati tvoje dece in preko teh otrok si po-iskušaš podaljšati življenje v bodočnost, v neskončnost. Ti imaš sinove in hčerke, ki jih kot pošten človek nosiš vse enako v svoji duši, ne da-tu raziskaval, kateremu spolu pripadajo, ker oni so nosilci tvoje nesmrtnosti, oni nosijo tvoje bitje v nove rodove, ki jih ni mogoče niti prešteti niti predvidevati. Ženska jc tvoja mati. ženska je tvoja sestra. Ženska je tvoja žena. Ženska je mati tvojih sinov in hčera. Ako imaš zlobne in nizkotne namene in misli o ženski, gaziš kljub svoji zunanjosti in izobrazbi po blatu barbarstva in zverinstva. Kdor prezira žensko, ni vreden in ne zasluži, da bi nosil ime človeka. Kdor zatira žensko, ne zasluži in ni vreden, da nosi ime sina, brata in očeta. Kdor zlorablja žensko, je najogabnejši med tistimi, ki jih ogreva sonce. Kdor drži žensko v suženjstvu, blodi po senci nepravičnosti in je izgubil vsako pravico, da zahteva zase pravično postopanje. Moški, ki ne spoštujejo žensk, bi morali prebrati ta članek z globokim premislikom in morda bodp epoznali, da je to res. Spoznali bodo, da ni lepšega na svetu kot smehljaj dekleta, žene in matere. Za materinski dan pozdravljamo vse matere in žene ter jim želimo vse najboljše. * Ta materinski dan ne sme mimo, da se ne bi v svojih srcih z globoko hvaležnostjo spominjali naših deklet, žena in mater -doma in v drugih deželah, ki so med zadnjo vojno in potem v strašni revoluciji — bile nečlo- A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM id".3 EAST 62nd ST,- HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6300 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 veško mučene, ponižane, zaniče- J tom in materam doma in v tuji-vane in opljuvane od brezsrčnih ni naš prisrčni pozdrav in globo-in brezumnih ljudi. Tem dekle-, ko spoštovanje! L. G. VESTI Nova elektrarna v Pod- Srbiii veliko več •suhega mesa • • .kot kjerkoli drugod v Jugosla- Podjuna je oni del dravske da pa zato pojedo Slovenci doline, ki meji na Jugoslavijo in PovPrečno še enkrat toliko krom-je ohranil še najbolj nepotvor- Pirja kot Srbi. OD BOJA K IGRI —- člana Castrove zmagovite uporniške vojske, ki čuvatp vladno palačo v Havani, sta uporabila prosti čas za ba,^eball; igrata ga kar pre4 samo palačo. več, kakor Barbič ve.'= ZačeJ je Barbič sam, ko je1 ležal v senci pod jablano in je prišeT Anton k njemu. (Dalje prihodnjič.) o--------------- — V državi Kansas ni naravnih jezer. , s BUNA VZHAJA — Howard Potter je s posebno kamero skozi teleskop posnel tole ji.lografijo vzhajajoče lune v Schenectady, N. Y- jen slovenski značaj. Tam bodo na Dravi pri vasi Kaisaze začeli graditi novo veliko elektrarno. Denar za gradnjo je že zagotovljen. Elektrarna bo stala predvidoma 668,000,000 šilingov ali okoli $25,000,000. Gradili jo bodo tri leta. Za visokim jezom bo nastalo novo umetno jezero, ki bo dolgo 21 km (ca 15 milj), torej celo daljše od Vrbskega, zato pa bo sorazmerno ozko. Največja širina med Klopčami in Sv. Lovrencem bo znašala 1.2 km. Preko novega jezu bo vodila cesta. Kmetje se upirajo novotarijam Na Dolenjskem mislijo preorati in zboljšati malo donosno zemljo in tkzv. steljnike, katerih je v Beli krajini okoli 2,500 hektarjev, v novomeškem okraju je pa okoli 4,000 hektarjev zemljišč, za katera sodijo, da bi jih. bilo mogoče izboljšati. Ljubljanski list poroča, da je bilo “nešteto sestankov in razgovorov s prizadetimi lastniki take zemlje, bilo je obilo dokazovanja in prepričevanja, vendar zastonj- Stari način obdelovanja zemlje je pri večini lastnikov neplodnih površin tako zakoreninjen, da ga nobeno dokazovanje in prepričevanje ne omaje.” List v svojem poročilu nadalje pravi, da so “posamezniki, ki bi dali zemljo v najem za 10 let, drugi del lastnikov bi dal le košček, te zemlje, tretji del pa kategorično zavrača vsak pameten razgovor o tem vprašanju.” List pove, da do konca julija ni bila sklenjena z zadrugami še nobena pogodba za rigolanje. Čronomeljski občinski odbor je na predlog tamošnjega kmetijskega sveta izdal odločbe o obvezni izboljšavi vseh zemeljski površin, ki so določene za kultiviranje. Proti tistim, ki bi v določenem času ne sklenili pogodbe za rigolanje dosedanjih neobdelanih ali nedonosnih površin ali drugače zadostili predpisom zakona o racionalnem izkoriščanju zemlje, bodo njegovo parcelo dodelili v najem Kmetijski proizvajalni zvezi. Lastniku zemlje nameravajo v takem primeru plačevati najemnino na osnovi sedanjega donosa. . Na ta način misli sedanja komunistična oblast pritisniti na kmete, da bi na eni strani zvišali pridelek na že obdelanih zemljiščih, odnosno, da bi obdelali vso svojo razpoložljivo zemljo, t. j. tudi steljnike. Povprečni zaslužek Po podatkih Državnega statističnega urada znašajo povprečni dohodki na posamezno družino v Sloveniji 28,282 dinarjev ra mesec (okoli $46), v Srbiji 27,750, na Hrvaškem 25,259 in v Makedoniji celo samo 22,366. Zaslužek je za naše ameriške razmere nerazumljivo majhen, toda pri tem ne smemo pozabiti, da so tam stanovanja sorazmerno silno poceni in da so tudi povprečne vsakdanje potrebščine cenejše kot tu. Povprečni zaslužek je v Sloveniji največji, tam je tudi najvišja življenska raven, toda če jo primerjamo z ono v Srbiji, še dolgo ni tolikšna, da bi opravičevala vsako leto odtok tako velikega dela “narodnega dohodka” iz Slovenije v južne predele za “dvig življenjske ravni in gradnjo industrije.” Iz iste statistike je razvidno, da poje povprečna družina v Makedoniji še enkrat več kruha kot ona v Sloveniji, da pojedo v Suha krajina dobi elektriko Letos je predvidena dogradi' tev daljnovoda iz Višenj do Hinj. Doslej so izkopali jame za postavitev drogov. Če pojde vse po sreči, bo do jeseni elektrika tudi v tem delu dežele posvetila. ; Zenske dobijo delo Kuharska pomočnica Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 8 zv. Mora razumeti angleško. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) Delo za žensko Išče se ženska, da bi skrbela za enega otroka. Stanovanje in mala plača- KE 1-3911. (89) ■ Ul OGLAS! Hiša naprodaj Dvodružinska, 5-5, pralna soba, polna klet, 2 plinska furne-za. Kličite IV 6-0803. (92) Prodam lote — Naredim hiše! Imam več lepih lotov, na katerih vam naredim hišo po vaši izbiri in okusu. Najboljši izdelek, cena zmerna. Prvi lot na Chardon Rd. 230, 60x145, dalje na E. 218 in Lake Shore Blvd., 4 loti za 2-družin-ske hiše, vsak 50x160, lot na Grovewood E. 168 St., 44x130. — Moj izdelek si lahko ogledate. Za pojasnila kličite GL 1-8586 od 7-9 zjutraj ter od 4-pop. do 11. zv. BUILDER (24,27.a'pr.l,6,7.maj) VELIKA RAZPRODAJA (Rummage Sale) V petek in soboto, 8-9 maja Ženske nove bombažne obleke $1.00 in več 10711 Superior Ave. _____________________-OD Naprodaj Dvodružinska, 5-5, na novo dekor ir ano znotraj in zunaj, delni dovoz. Na 942, Ansel Rd. Kličite HE 1-3760. Soba se odda Velika opremljena spalna soba se odda v najem moškemu. Kličite: LI 1-6073. —(93) NAPRODAJ Damski frizerski salon na Lake Shore Blvd., blizu E. 222 St. nakupovalnega centra. Zadaj stanovanje. Sprejmem ugodno ponudbo. Pokličite MA 1-3745. Mrs. M. K. iz McDonald, Box 488, Pa., nam piše: “Pozdravljeni! Naznanim Vam, da Vam spet pošiljam 7 dolarjev za Lovian Capsules, ker ne morem več biti brez njih! Pošljite mi jih čim prej. Stara sem 78 let. Počutila sem se vedno trudna, pa sem sedaj, odkar jemljem LOVIAN CAPSU.LES, prenehala biti ter se počutim zopet dobro. — Vidini, da ne morem brez njih, pa mi jih zato pošljite prav hitro.. . LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.. Cleveland 10, Ohio Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.b9, 100 za $6.49 mffluitnntnmumtmtimuunnmmm« POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR body & PAINT GO. 6605 St. Clair Ava. EN 1-1633 “Ne, ne”, je dejala razburje- bi, toliko bridkih prevar! In to na. “Potrpimo še nekoliko časa! je napeljal hudobnež zaradite-Kadar iztakne, česar išče, si ga, da ga izpodrine pri knegi-vsaj ne bodemo očitali, da smo nji. Oj, ni ga prekanjenca nad se prenaglili.” Vajda se je po-'onega, ki se skriva za dobrodu-slovil od kneginje in za njim šnim obrazom! “Prevarjen sem, tajnik, ki ga je zadržaval za premagan še ne”, si je dejal tr rokav: “Čujte, gospod baron, dovraten. “Dozadnjega se ne u- priliko porabiti, to umejem jaz maknem. Treba prej poskusiti drugače.” Zamahnil je z roko. na čigavi strani so vojaki!” “Nobeden pes ne bo zalajal.” j Drugega dne zarana je dal Komornik je pomislil, zmignil z sklicati vojaštvo, da mu iznova rameni in menil, da kneginja priseže zvestobo. Mora se poka-ne ukazuje tako. Osorno in obla- zati, kdo je zanj, kdo proti nje-stno je odpravil Vitovca, svo- mu. Častniki, ki so- bili zbrani okrog Ostrovrharja in se ži vo razgovarjali, kako da bi se jega nasprotnika. Vitovec je moral iti. Premi- . ,dal poravnati snočji spor, so sljeval je, zakaj se mu m zg°-|gledali dcbeIo ko s„ 2ofuli ,0 dilo me žalega ko ]e vendar Namigovali so si, češ, imsel sam med zarotnike; za- ,doii , „ za t!lvija vt.rnos, ka, n m dola kneginja prijeti, najvažnejših plKM„ikov. ko je imela tako priliko in toliko povoda. Vojakov se boje, si je dejal in ostavil mesto, da prenoči med vojaki, katerim e-dinim je mogel še zaupati. Ali pa hočejo postopati z njim po strogem redu in ga postaviti pred sodišče. Bridko se je nasmejal. In kdo jim brani postaviti za poveljnika Ostrovrharja! “Oj, Ostrovrhar, Ostro-vrhar”, je tarnal silni mož, “prej bi bil mislil, da steče Savinja navkreber proti planinam, nego da me ti prodaš. Najprvo si me speljal na rob prepada in zdaj me pehaš vanj.” Domislil se je tistega dne, ko je sklenil snubiti kneginjo. Ostrovrhar mu je bil navdehnii nesrečno misel, ki mu je rodila toliko pekočih skr- Vojaki pa so prisegli brez pomišljanja, in Vitovec, ki se je prepričal, da so mu še vdani, se je potolažil. A vere v sebe in svojo srečo mu ni vrnila ta zvestoba. Poklical je zvestega vojaka in mu dal pismo, da naj je nese v staro domovino, na češko zemljo, do kralja Ladislava; a samo kralju naj je izroči, drugemu nikomur. Čakal je Vitovec, da si osedla vojnik konja, in nem in otrpel zrl za njim, dokler mu ni izginil izpred oči. Podrl se je mogočen grrd, sezidan v oblake. Ponudil je bil kralju Ladislavu celjsko grofijo in preračunal, kdaj se bode vrnil sel, in premišljeval zadovoljen, kako bode iznenadil kneginjo in hinavca Ostrovrhar- ja- Naj slavi zdaj kneginja, naj se roga Ostrovrhar; ne bode dolgo, in stresla se bodo tla pod kopiti ogrskih in čeških konj, in maščevala se bode krivica nad krivičniki! Tolažila ga je zavest, da je izpodnesel'prestol GROCERY - MEAT MARKET—Good zoprnikom, ki so njemu ubrani- CHICAGO. ILL BUSINESS OPPORTUNITY going business. Established 35 years. Selling on account of ill ness! Phone: BEverly 8-0312. (SO) FOOD SHOP — Fully equipped, good neighborhood business, 7 days, adjacent 2 schools, large room in rear Sell at sacrifice due to illness. Call CRawford 7-&247 after 4. (91) ELECTRICAL MOTOR REPAIR BUSINESS. — Widow must sell. Established 6 years. Fully equipped. For appointment call HUmboldt 9-2236 before noon. (S?) SHOE REPAIR SHOP with complete machinery, tools, gas heat. Reasonable rent. Inquire at 4501 W. Congress or call SAcramento 2-7473. (90) GROCERY STORE — Complete fixtures and new stock. 4 room flat in rear. Priced for immediate sale. Call CLiffside 4-2172. (90) TAVERN. — Established. Very good neighborhood business. Selling for other interests. For appointment call PRospect &-9103 or PRospect 8-4045. (91) RESTAURANT. — New equipment. Near Harlem - Irving Plaza. Call Jack at GLadstone 3-6804. —7618 Irving Park. (91) RESTAURANT AND LOUNGE. — North Harlem Avenue. Good going business for sale. Call SEeley 3-8968 or HAymarket 1-9C09; (90) ROOMING HOUSE. — $1500 down buys 7 unit brick rooming house; income $300 per month plus income from parking lot. Automatic oil heat. Near Cubs Park. •— $16,800. Call CApitol 7-8577. .......... . - - - 491) li, da ga ni zasedel. Hladna mu je bila duša, pokojna ne, in preudarjal je, kako bi postavil nezveste vodje pred vojni sod. Iz Gornjega grada pa je prišel brzi sel in naznanil, da Krištof Lambergar oblega samostan. Jošt, ki se je posebno trudil, da bi spravil Vitovca z O-strovrharjem, je pristopil in menil, da bi oddelek vojske zadostoval, da odpodi Lambergarja; kar Ostrovrharja naj pošlje. “Ni treba”, je odločil Vitovec. “Samostan je trden; brani se lehko dve leti.” Jošt ni ugovarjal, namreč branil še Ostrovr-harju, ki je. hotel kljubu prepovedi objezditi s svojimi hlapci samostanu na pomoč. Tako so se bile napele strune. Vitovec ni občeval z nikomer in bival le v taborišču; Jošt pa je hodil iz mesta in v mesto in miril in pogovarjal in se hudoval nad trmo tu in in trmo tam. Ti štibalarski tatje Hujši so kakor voleje. N. ps. Na zimo se navadno ne pričenjajo vojske; zakaj mnogo laže se je takrat braniti ko napadati, in v srednjem veku so največ tudi že pričete vojne mirovale čez zimo. Prekanjeni vojskovodje pa so si v prid obračali to šego in presenečali poštenjake, ki so se držali starega kopita. In baš Vitovec ni ločil zime od poletja. Tudi Krištof Lambergar je bil sklenil nenadoma napasti Gornji grad; če bi še ponesrečil naskok, bi vojska odrinila, da poskusi srečo drugikrat. Krištof je namreč vedel od Gregorja, kako trden da je samostan; in na dolgotrajno obleganje ni bilo misliti, dokler je stal Vitovec nepremagan pri Celju. Vojska je bila zbrana' pri Kamniku in čakala zime. Ko pa je zapadel sneg. se je vzdignila nekega večera preskrbljena z vsemi pripravami za naskok, da preleze obzidje, preden napoči dan. Sneg je bil južen, da so se vdirale noge konjem in pešcem, in noč temna. Tiho je stopala vrsta za vrsto, čulo se je le zamolklo hropenje, in sem-tertja je zadelo ponevedoma o-rožje ob orožje. Krištof je je zdil takoj za vodniki, ki so kazali pot, in poleg njega Gregor, ki mu je odgovarjal poluglasno na redka vprašanja. Poveljnik, razburjen zaradi nevarnega početja, je preudarjal to in ono, kar bi se utegnilo pripetiti. Gregor pa, ki mu je povsod v roko stregla sreča, je gojil najboljše nade. Čutil se je že gornjegrajskega varuha in ni si izbijal iz glave Tajde, ki mu je hodila na misel. Tako so mu hitro tekle ure, in zavedel se je iz sanjarjenja, ko mu je pred konjem obstal vodnik in tiho opozoril, da za-graja cesto širok in globok rov. Zdaj ga je bil napolnil sneg; a s konjem se ni moglo čez in poiskati je bilo treba ozkega prelaza med dvema nasipoma. Tu bi bili najprvo zazvenčali meči in se poskusili junaki, da niso bili okopi zapuščeni. “Dobro znamenje”, si je mislil Krištof; “zanašajo se na zimo in sneg.” Vojniki so postali, da si malo oddahnejo, in poveljnik je od-bral one, ki naj bi prelezli pod vodstvom Gregorjevim prvi po lestvah zid1. Oprezno so se bližali zidovju, ki se.je dvigalo kakor slaba senca v daljavi. Ti- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MIDLOTHIAN — 77 rooms, 3 large bedrooms, fireplace, knotty pine den, aluminum storms, screens. Fiber glass awnings, 1CX!x280, landscaped, bearing fru’it trees. By owner. Call FUlton 5-6500, Ext. 22. (fX)) ARLINGTON HEIGHTS By owner. California Redwood ranch, 3 bedrooms. Combination living room. Stainless steel kitchen. Washer, dryer, tile bath. Hot water basebbard heat. Aluminum storms, screens, gutters. Closed breezeway, garage. Easily expandable. Lot ICO x 200 feet. $17,600. Phone LEhigh 7-0677. - -......................(91) y blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NIKOLI POZABLJENEGA SOPROGA Joseph Baznik ki je zaspal v Gospodu 6. maja 1956 Zakaj si, predragi šel od nas, samevam brez Tebe, dolg je čas. Pogrešam ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličem nazaj. Oko Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije. Zate se gorka solza lije, a zaman, Tebe krije grob hladan. Žalujoča soproga MARY BAZNIK Cleveland, Ohio, 6. maja 1959. lio je bilo vse okrog, le zdajpa-zdaj se je v gozdu u,lomila pod težkim snegom suha veja. Oči-vidno še nihče ni bil opazil sovražnika; niti zvesti varuhi, čuj-ni psi, se niso bili še oglasili. Na obzidju tik stolpa je dremal stražnik, prepričan, da je nastopil varni zimski čas, ko bode neprediren sneg branil trdnjavo, ko bodo stražniki presedevali v gostilni dolge večere in brez strahu prespavali dolge noči. Na drugi strani, blizu cerkve, pa je slonel na predprsju visok mož, zavit v temen plašč, in zrl v zimsko noč. Bil je Gregor Ostrovrhar, zdaj opat gornjegrajski, izvoljen od bratov po smrti prednikovi. Zakaj so ga volili, to je dobro vedel, a zavedal se je tudi težke svoje naloge. Z vso silo jeklenega značaja se je držal pota, ki ga je bil nastopil, preverjen, da je pravi; a kako da je težaven in nevaren, tega si ni prikrival. Da se samostan lehko ubrani cesarski sili, o tem ni dvomil, a treba je bilo zagovarjati pravno stališče. Poslal je bil že učenega sobrata v Rim, da brani ondi samostanske pravice, druge je bil poslal do drugih benediktincev po Štajerskem, da bi mu pomagali dognati pravdo. A v miru je bil vpliv cesarjev mogočen, in bratski samostani so se bali zamere z vladarjem. Samostan je osameval; in ko so j bratje veselo napivali kneginji |in Vitovcu, ho morilo opata skr-I bi, ki so podile spanje od nje- misli, ki so ga nadlegovale, da je hodil semterja po sobi ali po obzidju. Trdnjava ga je spominjala mladih let, ko je sukaj meč in j kopje, zatorej se je tudi rad iz-prehajal po njej in razmišljal temno bodočnost. Tako so ga bi- govih oči. Da vztraja, če tudi sam, na strani celjske kneginje, za to je bil odločen, a skrbela ga je nadvse mržnja med kneginjo in VitoVcem, ki mu ni bila neznana, če se ne dožene sloga, bodo zaman vsi napori; in če pade Celje, se mora vdati samostan. To so bile neprijetne AVB AFELY S AVINGS «13 tast 185th Sfr««» i, .4 35000 fuclid Avanu* 6335 St. Clair Avamia Cleveland. Ohio ZAKAJ BI ČAKALI DO JESENI, DA KUPITE LETNJE POHIŠTVO? SEDAJ ga boste rabili in ga zato kupite SEDAJ! CENE SO LETOS SE NIŽJE, KOT SO BILE LANI. Oglejte si in prepričajte se sami! 4 (awndts LEŽALNI STOL (Folding Chaise) . ZLOŽLJIVI STOL (Folding Chair) NAVADEN STOL (Stack Chair) . ...samo $12.95 samo $ 7.95 ...samo $ 6.00 A. GRDINA IN SINOVI FURNITURE DEALERS and FUNERAL DIRECTORS 15301 WATERLOO RD. KE-1-1235 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek od 9 do 9 zvečer v torek in soboto od 9 od 6 zvečer v sredo cel dan zaprto DAJEMO EAGLE ZNAMKE! ! i s Za vaš pomembni dan! Drage neveste! \ 4 % le tudi ta dan še pred zdrah11 le skrbi, da je ostavil sobo in hitel na mrzli zrak. Nebo je ^ lo oblačno, in le zamokla sve loba, ki je odsevala od. snWnC odeje, je kazala predmete bo) ali manj razločno po dalja (Dalje prihodnjič.) l .1 ? . - •- ' Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA Sli7 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 jV'-” ....:v: IH i ■ . - PRI TKANJU PREPROG — Tkalki pregledujeta sv0' je delo — pisano preprogo v Azerbajdžanu v Sovjetski zi. Take preproge bodo razstavljene na sovjetski razstavi v New Yorku letošnje poletje. SMEH JU HI MINIL — Deklica in deček nosita ostanek družinskega premoženja, ki se ga je posrečilo rešiti, ko je povodenj uničila njihov dom pri Tananarrivi, prestolnici Madagaskarja. Za poplavljence je francoska vojska postavila posebno taborišče iz šotorov. Tja sta deklica in deček namenjena. Močno deževje je povzročilo povodenj, ki je uničila-dorrtove več tisoč družinam. NOVA MODNA TVORBA — Solidna temna obleka * dvojno vrsto gumbov (na desni) izgledat nekam pusta v Pr*' meri z novo modno tvorbo na levi, izdelano iz belo temneS0, worsteda. Obleka je brez žepom in na en sam gumb spredaj-Dopolnjuje jo klobuk iz enakega blaga. Obe obleki sta bM razstavljeni na moški modni razstavi v angleški prestolni' ci Londonu.