242. številka. Ljubljana, v soboto 19. oktobra. XXII. leto, 1889. Uhaja VBak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vat ro-oge r sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pot i*-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih nlicah št. 12. Dpravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Deželni zbor kranjski. (IV. aeja, dne ] 8. oktobra 1 889. 1.) Mestna občina Kranj prosi, da se store potrebni koraki, da se ohrani gimnazija v Kranj i oziroma, da se razširi v višjo gimnazijo. — Prošuja se izroči upravnemu odseku. Poslanec K1 u n utemeljuje načrt zakona, s katerim se prenarejajo §§ 5., 6. in 7. deželnega zakona z dne 20. julija 1863. leta dež. zak. št. 12, o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in pretieudnih poslopij potem za priskrbovanje cerkvenih potrebščin. Dotični paragrafi se v novi obliki glase: § 5. K ostalim stavbnim troškom za ta poslopja morajo cerkveni prebendarji prispevati takrat, kadar daje njih prebenda po načelih, po katerih se zračuoi dopolnilo h kongrui iz verskega, oziroma iz državnega zaklada, vsako leto najmanj za 50 gld. višji čisti dohodek, nego pravilno določena kongrua. § 6. V tem slučaji morajo prebendarji, kadar preseza čisti dohodek njih prebende pravilno določeno konguro za 50 gld. do 100 gld., plačati 10. del „ 100 „ . 200 „ 9. „ „ 200 „ , 300 „ 8. „ „ 300 . . 400 „ 7. . „ 400 „ „ 500 „ 6. . „ 500 „ 600 n 700 . 800 . 600 ■ 700 „ 800 „ 900 5. n 4- n 3- , polovico po odbitji troškov za ročna in uprežua dela še osta-jajočih stavbnih izdatkov, katerih ni možno pokriti na način, navedeni v §§ L — 4.; nikoli jim pa ni plačati kaj več. § 7. Cerkveni prebendarji so upravičeni, dolžni znesek, ki jih zadene, poplačati v letnih obrokih, ki nikakor ne smejo znašati več, nego pravilno določeno kongruo presezajoči vsakoletni večji dohodek, pa se tudi smejo zmanjšati pod tretjino tega več jega dohodka. Dolžnost, plačati te obroke, preide, v kolikor jih ni prebendar, glede na odobrene pla- čilne roke, moral plačati sam tudi na vmesne dohodke izpraznene prebende in na naslednika v nje užitku. Deželni predsednik baron Winkler izjavi v imenu vlade, da se popolnoma strinja z nasvetom Klunovim, da se dotični deželni zakon spravi v soglasje z državnim zakonom. — Predlog se izroči v poročanje upravnemu odseku. Dr. vitez Bleivveis- Trste niški poroča o računskih sklepih raznih dobrodelnih zakladov za 1. 1888. Naj de niš ki zaklad ima čisto imovino 4219 gld. 30 kr. in se je pomnožila za 827 gld. 76 kr. — B laz niš k i zaklad ima imovine 155.042 gld. 75 kr. in seje pomnožila za 30.560 gl. 53!/a kr. — Porodniški zaklad je imel ukupne potrebščine 5 623 gld. 77Vt kr., pokritje pa 1143 gl. 68 kr., v primeri s proračunjenim primankljajem, kaže se skupnega prihranka 415 gld 18Va kr. — Pri bol niš nem zakladu znašala je skupna potrebščina za redne troške 62.788 gld. 88Vi kr., pokritje pa 12.400 gld. 87 kr., torej se kaže pri-mankljaj 50 388 gld. 01 Va kr., ki je v primeri s proračunjenim primankljajem 46.442 gld. 28 kr. večji za 3.445 gld. 73Va kr. Vsi računski sklepi se odobre. Poslanec K lun poroča v imenu finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za 1. 1890. Z dopisom dne 7. avgusta t. 1., št. 8769, naznanila je c. kr. deželna vlada deželnemu odboru sledeče: S tuuradnim razglasom dne 1. maja t. I., Št. 5042, razpisanih je bilo na visokošolce 10 mest Josip Gorupove dijaške ustanove, in sicer, kakor je v tuuradnim dopisu z dne 19. marca tega leta, št. 2016, omenjeno, sedem mest po 250 gld. za dijake srednih šol, in tri mesta po 300 gold. za visokošolce. Ustanovnik, kateremu so se izročile vse za podelitev dotičnih ustanov došle prošnje, ni zadovoljen z načinom izpeljave II. odstavka svojega ustanovnega pisma, omenjajoč, da je v tem odstavku določil 10 popolnoma splošnih ustanovskih mest, ki se eventuvalno vsa morejo podeliti tudi visokošol-cem, in zaradi tega zahteva, da se določbam nje- govega ustanovnega pisma v prihodnje in tudi Že zdaj ustreza, ker je on zdaj 6 visokošolcev in le 4 dijake srednjih šol prezentoval. Sicer je res, da se pri ustanovitvi dotičnih ustanov ni strogo ravnalo po določbah ustanovnega pisma, to pa zaradi tega, ker je ustanovne dohodke, obstoječe iz obresti 5%ne državne obligacije Številka 5964 dto. 1. marca 1889 pr. 60.000 gold , v znesku 3000 gld. le tedaj možno v polnem znesku za ustanove porabiti, če se donesek k upravnim troškom od ustanovnega dohodka ne odtegne, ali pa še le potem, če je v zmislu gorenjega ustanov-nikovega stališča potrebščina za ustanove popolnoma pokrita. Z ozirom na te odnošaje so deželni odbor prosi, da čim preje semkaj naznani, če se bode donesek k upravnim troškom ie gorenje ustanove v tej omenjeni meri tirjal, potom pač ne bode nobene ovire, da omenjeni volji ustanovuikovi popolnoma ustreže. Na ta dopis je deželni odbor v seji 31. avgusta tega leta sklenil in c. kr. deželni vladi dne 20. avgusta t. 1. pod štev. 586 naznanil, da bode pridrževaje si odobrenje slavnega deželnega zbora od Josip Gorupove dijaške ustanove odpadajoči donesek k upravnim troškom le tedaj odtegoval, če bode vsakokratna letna ustanovna potrebščina pokrita v zmislu II. odstavka dotičnega ustanovnega pisma z dne 27. novembra 1888 popolnoma, in da se bodo torej le eventuvalni či sti letni preostanki oddajali deželnemu zakladu v poravnanje odpadajočega doneska k upravnim troškom. Deželni zbor to odobri. O Glavarjevem zakladu poroča deže In odbor: Zdravnik v P. P. Glavarjevi siromašnici in hiralnici v Komendi pri sv. Petru, g. dr. Fortunat Mtillner, je dne 18. januvarija 1889. I. umrl. Upravništvo P. P. Glavarjeve bolnice v Komendi je nasvetovalo, da bi se s smrtjo dr. Fortunata Miillnerja izpraznjeno mesto bolniškega zdravnika oddalo okrajnemu rano 'ciniku g. Edv. Globočniku v Cerkljah, ter je svoj nasvet utemeljevalo s tem, da je, odkar je odše! gosp. dr. Gauster, zdravil LISTEK Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. 1. zvezek. Kazenski zakon. Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreŠkih (n prestopkih z dne 27. maja 1852 št. 117 drž. zakonika z dodanim tiskovnim zskonom z dne 17. decembra 1862 št. 6 d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazensko pravnega obsega. I. natis. V Ljubljani 1889. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna". Dvojni je razlog, zakaj se nam je veseliti te knjige s tem naslovom. Kolikor dolgo se po ura-dovih pojavlja slovensko uradovanje, prav toliko časa se je živo čutilo, da temu uradovanju manka podloge, manka praktičnega sredstva, to je priročne izdave zakonov v slovenskem jeziku. Slovenskega uradovauja ni zavirala nedostatnost slovenščine, niti zgol politično protivje. Slovenščina se že izza početka ustavne dobe bitro in lahko popol-njuje s pravo- in upravoslovn'mi izrazi, — varnost in točnoBt pravnega življenja pa zahtevata slovensko uradovanje tako nujno, da se tej zahtevi ne bi upi rali niti politični protivniki, ako bi jim ne bilo treba nekako posebnega truda zaldgati pri tem uradovanji. Dosedaj je vedno treba prav po- sebne trudoljubivosti, kdor hoče priučiti so uradni slovenščini ali jo uporabljati. Zakoni in ukazi slovenski, na katere se vsako uro opira pravna služba, razmetani so po okornih in nepreglednih državnih in deželnih zakonikih. Kdo naj išče teh zakonikov Bog ve kodi, kdo naj se uči iz njih slovenskega besedila ? Zato pa se je tudi malokdo učil iz oficijal-nega slovenskega prevoda, ampak dobil je znanje uradne slovenščine po tradiciji in časopisih, dasi ni pravo ni jedno ni drugo. V vsakdanji praksi bilo bi uporabljati poslovenjene zakone, to pa hitro, kakor služba nanese, ali kje so ti zakoni po raznih zakonikih in naposled, kdo jih ima? To so takšne neprilike, da se nikari ne Čudimo, če se celo blagohotni in vztrajni uradniki plašijo od slovenskega uradovanja. Kar se tiče dobre uradne slovenščine, jej je prvi pogoj ta, da se je moči učiti je naravnost iz zdkonskega besedila, drugi pa, da se je lahko poslužuješ pri vsaki priliki, ne da bi ti bilo treba šele iskati je. Vso to pa Be da izpolniti le tako, če so tudi zakoni in ukazi v slovenskem jeziku zbrani in urejeni po tvarinah, in potem če ima zbirka priročno in lahko rabno obliko. Vse to se je tudi spoznavalo za potrebno. Po Razlagovih in Mošetovih ^Pravnikih" se je veliko razpravljalo o tem, sosebno se je naglašala misel, da bi bila celo dolžnost vlade preskrbeti takšne pripomočke za slovensko uradovanje, in nekoliko je bilo to zanašanje krivo, da se sami prijatelji slovenskega uradovanja niso Jže preje od sebe odločili za to nujno potrebno podjetje. Čedalje večja potreba naposled ni dala več počivati, in zamislilo se je torej podjetje, čigar prvi plod imamo ravnokar pred sabo. Prvi zvezek je to slovenske zbirke zakonov, in ni več dvomiti, da bodemo v malo letih imeli jo popolno, kolikor to zahteva vsakdanja potreba. Soditi po tem prvem zvezku, zasnovana je tako, da bode uprav takšen pripomoček v slovenski praksi, ka-keršen služi nemški praksi po Man zovi izdavi zakonov. To je velika znamenitost za domače pravosodje, in da smo jo dosegli po tolikih borbah, tega smemo biti sedaj veseli. Vsa hvala pristoja možem, ki so lepo idpjo zasnovali kakor tudi društvu .Pravniku" in „Narodni Tiskarni11 v Ljubljani, ki sta jo obistinila. Oba ta faktorja nam dajeta tudi poroštvo, da se bode podjetje vztrajno razvijalo in popolnjevalo, ako bode domači pravniški stan in ves narod pomagal mu po svoje. In tega se lahko nadejamo, ker so koristi od njega očitne za jednega kakor drugega I I. zvezek torej obsega na 413 straneh materijalno kazensko pravo in to: Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih in dodatek, ki so v njem: I. Tiskovni zakon z dne 17. de- večinoma on, zadnji čas pa skoro izključno bolnike v Štentpeterski župniji ter da si je s svojim uljudnim vedenjem in svojo brižnostjo za bolnike pridobil popolno zaupanje prebivalstva v navedeni župniji. Dne 21. februvarija 1889. 1. je deželni odbor zdravniško službo v P. P. Glavarjevi siromašnici in hiralnici v Komendi pri sv. Petru začasno podelil zasobnemu zdravniku dr. Maksu Samcu, ker mu ni kazalo izročiti tega posla ranocelniku E Iv. Glubočniku v Cerkljah, ker bode, kakor kaže, dobil po umrlem okrajnem ranocelniku Steinmetzu izpraznjeno rano celniško službo v Kranj!. Dr. Maks Samec je dne 19. avgusta 1889. 1. umrl, in vsled tega se je zopet izpraznila zdrav niška služba v P. P. Glavarjevi siromašnici in hiralnici. Zato se je upravništvu v Komendi pri sv. Petru naročilo, naj se zaradi začasne oddaje izpraznjene zdravniške službe pogaja s Kamniškima zdravnikoma in svoje nasvete stavi deželnemu odboru. Deželni odbor je menil, da se po Glavarjevega uprav-ništva nasvetu, da bi se namreč zdravniška služba v siromašnici in hiralnici Komendi pri sv. Petru že zdaj razpisala in definitivno oddala, ne more zaradi tega ravnati, ker se najbrže ne bode zdaj oglasil nobeden popolnoma sposoben prositelj za to službo, in ker tudi preustrojitev tamošnje siromašnice in hiralnice in morebiti tudi njena izprememba v bolnico, katero bi bilo premestiti v Kamnik (deželuozborski sklep v XIV. seji dne 18. oktobra 1888. 1.) ni še za trdno urejena. Pri razpravi o proračunu o Glavarjevi ustanovi omenja poslanec Kersnik, kako razburjenost vzbudil je lanski sklep deželnega zbora, da se iz Glavarjeve ustanove napravi javna bolnica v Kamniku, aku pritrdi temu ustanovna oblast v do ustanove opravičenih krogih Komendskih občanov. Govornik želi, da se zadeva kmalu in nujno reši, ker prej ni mogoče ugoditi željam, ki pogosto in glasno done iz Komendske občine. Treba da se poviša plača zdravniku, da se mu zida primerno stanovanje, da se razširi bolnica in da napravi tako nujno potrebni hišni red. Govornik vpraša torej, je li deželni odbor izpeljal oni sklep, je li vlada kaj odgovorila in kakšen je ta odgovor. On sam si ne more drugače misliti, nego da bo odgovor negativen, priržuje si pa o priliki, ko se bo o tem poročalo, staviti konkrektne predloge, kat re je gori le na kratko omenil. Dr. Vošnjak pravi, da je deželni odbor dotično resolucijo deželnega zbora c. kr. vladi naznanil in vprašal zastran ustanove Glavarjeve, ki ni mislil na hiralnico v svojem ustanovnem pismu, nego boluico za akutne bolezni, a doslej še ni dobil odgovora. Deželni predsednik baron W i n k 1 e r pravi, da se je c. kr- vlada obrnila do visocega minister-stva za ustanovne listine. Kadar dojdejo, bode vlada izrekla svoje mnenje. Potem se Glavarjevega zaklada proračun odobri. (Diilje prih.) Vodovodnega odseka poročilo o pokritji upravnih potrebščin mestnega vodovoda in o ceniku za oddajo vode. (Konec.) Glede poslednjega omeniti je potreba, da mora, dasi se bode voda prepuščala v prosto porabo, določen biti veuder nek maksimalen potrošek, da se pride v okoin plitvauju z vodo, katero bi se utegnilo sicer ugnjezditi. Vodovodni odsek je torej določil, da ae bode v prosto porabo dopuščeni potrošek vode razdelil v tri razrede tako, da bode onemu, ki bode plačeval več najemščiue, dopuščeuo tudi več vode v prosto porabo; da se bodo pa vender absolutni potrošek dopuščal veči onim stanovalcem mesta, ki plačujejo manjšo najemščino, tedaj ubož-nejšim vrstam. V ta namen razdelil je vodovodni odsek po najemščini stanovanja, resp. hiše v tri razrede in sicer takole; V 1. razred spadala bode najemščina do 250 gld.; v 2. razred spadala bode najemščina od 250 gld. do 500 gld. in v 3. razred spadala bode najemščina čez 500 gld. Za prosto porabo določeno je vi. razredu 300 litrov ; v 2. razredu 450 litrov in v 3. razredu 600 litrov vode na dan. S tem je voda za prosto porabo računjena jako obilno, kajti veliko je že, ako se na vsacega prebivalca računi 50 litrov vode na dan. Vodovodni odsek pa jo računi z gorenje razpredelitvijo veliko več. Po uradnem statističnem izkazu bilo je namreč leta 1887. v Ljubljani 4819 Btanovanj, od katerih se je plačevalo najemščine do 200 gld. Ako se k temu številu prišteje še polovica onih stanovanj, od katerih se je plačevalo letne najemščine od 200 gl., do 300 gld., tedaj 238 stanovanj, spada v prvi razred 5075 stanovanj, katerim bode dopuščeno porabiti na dan 1517 10 m* vode. Po istem izkazu plačuje se od 573 stanovanj letne najemščine od 250—5 00 gld. Ta stanovanja pri dejo torej v drugi razred z dopuščenim dnevnim po-troškom vode 257 85 m3. V tretji razred upada konečno po istem izkazu 164 stanovanj z najemščino preko 500 gld. iu dopuščeni dnevni potrošek vode znaša zanje 98'40 m8. — Po tem takem dopušča se vode za prosto domačo porabo 1873 35 »i8 ali 1,873.350 litrov na dan. Ako se računi Ljubljansko stanovništvo okroklo s 30.000 duš, tedaj je vidno, da pride na vsacega prebivalca 62 44 litrov vode na dan. Kar se bode vode porabilo za domačo porabo več, od te bode po nasvetu vodovodnega odseka treba plačati posebno pristojbino. Razen tega pa predlaga, kakor je bilo že omenjeno, vodovodni odsek plačilo posebne pristojbine od vse one vode, ki se bode iz mestnega vo dovoda oddajala za druge namene. Po tej obrazložbi predlaga torej vodovodni odsek: Slavni mestni zbor naj sklene: 1. Slavni deželni odbor se naprosi, da predloži visokemu deželnemu zboru načrt sledečega zakona v obravnavo in sklepanje: „Zakon z dne......s katerim se upeljuje vodovodna najemninska doklada v deželnem glavnem mestu Ljubljani. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem takole: § L Takoj, ko se v deželnem glavnem mestu Ljubljani polože cevi ob kakem posestvu in tedaj občina zamore to usedlost preskrbljevati z vodo, obvezan je lastnik tega posestva že s tem, da plačuje občini vsako leto znesek petih krajcarjev od vsacega goldinarja najemščine, ki se je priznala od posestva. § 2. Lastnik posestva ima pobirati to najemninsko doklado ter je oddajati občini. On je prorok za redno njeno plačilo. § 3. Vodo, kolikor jo je potreba za domaČo porabo (za kuho, pranje, znažeuje) oddajala bode občina brez posebne pristojbine; za vodo, ki se bode oddajala v druge namene, pa bode plačevati pristojbino po določenem ceniku. Za veljavnost tega cenika treba je odobrenja deželnega odbora v soglasji s c. kr. deželnim predsedstvom. § j, Pravica, pobirati to doklado, preneha konci leta 1930. 2. Za oddajo vode iz mestnega vodovoda določa se sledeči cenik: 1. Za privatne hiše. Za vodo kolikor se je porabi za kuho, prinje in snaženje čez dopuščeno muožino, določeno v splošnih pogojih o oddajanji vodo iz mestnega vodovoda, plačevati bode po napovedbi vodomera av. gld. 0 12 za vsak kubični meter. 2. Za javna poslopja, zavode itd. sploh za vsa poslopja, od katerih se ne plačuje najemščina: velja pravilo, da se jim bode poraba vode računala po av. gld. 0 12 kr. za kubični meter, ako se obvežejo za določen najmanjši letni potrošek; raestnej občini ostaja vender prepuščeno, da se pogodi ž njimi za pavšalno pristojbino. 3. Za obrtne in poljedelske namene. Voda za obrtne in poljedelske namene bode se oddajala le proti kontroli z vodomeri. Cena določa se sledeče: a) pri letnej porabi do 1000 w8 av. gld. O112 za m' brez popusta; b) pri letnej porabi od 1000 do 2000 m8 av. gld. 0 12 za m* s popustom 10%» c) pri letnej porabi od 2000 do 5000 m8 av. gld. 012 za »«8 s popustom 15%. Za letno porabo čez 5000 m* pridržuje si mestna občina, da se pogodi s trošnikom od slučaja do slučaja. 4. Za motorje. Voda za motorje oddajala se bode, ako se ne bode potrebovala za nič druzega dalje po av. gld. O 05 za kubični meter. 9^F*~ Dalje v prilogi. ~^Mf cembra 18t)2, št. 6 drž. zak. ex 1863. — II. Zakon z dne 17. decembra 1802 št. 8 drž. zak. ex 1863, zadevajoč nekatere dopolnitve občnega in vojnega kazenskega /akona. — III. Zakon z dne 15. novembra 1867 št. 131 drž. zak. — IV. Zakon z dne 27. oktobra 1862 št. 87 drž. zak v varstvo osobne prostosti. — V. Zakon z dne 27. oktobra 1862 št. 88. drž. zak. v varstvo hišne pravice. — VI. Zakon z dne G. aprila 1870 št. 42 drž. zak. v varstvo listovne in pisemske skrivnosti. — VII. Zakon z dne 7. aprila 1870 št. 43 drž. zak. — VIII. zakoni zoper vlačugarje: 1. Zakon z dne 10. maja 1873 št. 108 drž. zak. 2. Zakon z dne 24. maja 1885 št. 89 drž. zak. 3. Zakon z dne 24. maja 1885 št. 90 drž zak. — IX. Zakon zoper nepoštene postopke v kreditnih opravilih z dne 28. maja 1881 št. 47 drž. zak. — X. Zakon zoper obrezuspešenje prisilnih zvršil z dne 25. maja 1883 št. 78 drž. zak. — XI. Zakon dajoč ukazila o ob-čnonevarni rabi raznesilnib tvr.rin z dne 27. maja 1885 št. 134 drž. zak. — XII. Zakon z dne 1. npr. 1872 št. 43 drž. zak. o zvrševanji kaznij na prostosti v samotnem zaporu in o komisijah v zvrševanji kaznij, katere Be postavijo. — XIII. Zakoni zoper živalske kužne bolezui: 1. zakon z dne 29. februvarja 1880 št 35 drž. zak. o odvračanji in zatiranji kužnih bolezni pri živalih. 2. Zakon z dne 29 februvarija 1880 št. 37 drž. zak., kako odvračati in zatirati govejo kugo. 3. Zakon z dne 14. avgusta 1886 št. 171 drž. zak. — XIV. Zakon z due 15. novembra 1867 št. 184 drž. zak. o dru štvenem pravu. — XV. Zakon z dne 15. novembra 1887 št. 135 drž. zak. o shodnem (zbornem) pravu. — XVI. Kazenske določbe iz zakona z dne 11. aprila 1889 Št. 41 drž. zak., s katerim se uvaja nov vojni zakon. — XVII. Zakon z dne 30. marca 1888 št. 41 drž. zak. s katerim se ukrepajo kazensko - pravna določila v obrambo podmorskih kablov. — XVIII. Kazenske določbe iz zakona z dne 21. maja 1887 št. 51 drž. zak. o podiiljšbi privilegije avstro - ogerske banke. — XIX. Kazensko določbe iz zakona z dne 17. junija 1883 št. 117 drž. zak., zadevajočega nastavo obrtnih nadzornikov. — XX. Kazenske določbe iz zakona z dne 9 aprila 1873 št. 70 drž. zak. o pridobitnih in gospodarstvenih zadrugah. — XXI. Zakon z due 5. maja 1869 št. 66 drž. zak. o izjemnih uaredbah. Uredniku tega zvezka, velecenjemu dru. Jakobu Kavčiču, bilo je te zakone in določbe zbrati, popregledati, nekoliko pa tudi posloveniti. Zbral jih je toliko, kolikor se mu jih je kot veš-čaku na tem polji videlo potrebnih za vsakdanjo rabo, in to povse zadoščuje. Kako je ravnal z be- sedilom, pripoveduje sam v „vvodnih besedah", in proti njegovim načelom ni kaj pripomniti, — poudarjala so se že letos v „Slov. Pravniku" in skoro so v obče odobrena. Zakoni, ki so ponatisnem iz državnih zakonikov, ao popregledani in v najpotreb-nišem popravljeni; urednik ni imel namena „piliti ruje", in tako so ostale nekatere male hibe in razlike v besedilu, toda stvari nikakor v kvaro. Prevode zakonov pod L, II., III., IV., V.f XIV., XV. in XXI. je dr. Kavčič sam napravil, kajti — pač čudne razmere! — dosedaj jih niti nismo imeli poslovenjenih. Tu se je „verno" držal lizvirnega nemškega teksta. Mi bi dejali „preverno", a z druge strani priznavamo, da je slovenščine vešči ureduik le „razmere" uvaževal, ko je takisto delal. Samostojno in izvirno urednikovo delo so nadalje „terminologične opombe" k nekaterim paragrafom kaz. zakonika; v njih so izrazi, katere nasvetuje namesto izrazov v uradnem tekstu. Priznavamo, da so boljši, oziroma jedino pravi, in dobro bodo došli praksi, kakor tudi prelagatelju bodočega kazenskega zakonika. Tu omenimo, da se bi kedo morda obotavljal naroČiti si ta zvezek „zbirke", češ, saj itak dobodemo nov kazenski zakonik. Ta bojazen ne bi bila osnovana. Prvič je zaradi stvari same takoj pričeti praktično uporabljati „zbirko", drugič novi zakonik še ni dodelan, rmoga „tSirrvtiiisKemu irerumi i %J•OTViuuni nju uc Srbe. Ćastitamo jim na krasnem uspehu pri izložbi. — Na bolgarski jezik prevaja ista pisma J. Konstantinov, a na slovenskem bodo še izišla prihodnjega meseca tudi v posebnej licuej knjigi. — („Slovenski Pravnik"^ prinaša v 10. štev. naslednjo vsebino: 1. Prof. Vojnović: Nova teorija o temelji zaščite posestne. (Konec) 2. —L: O notarjih ali beležnikih. (Konec.) 3. Dr. Fr. Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse. (Dalje.) 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) „Mala fides" prvega zvrSilnega kupca nepremičnino, ki se je pozneje vnovič prodalo b) O dopustnosti glavne prisege glede okolnosti, dogodivše se za nedoraslosti delatove. Kazensko pravo: a) K uporabi §a 312. kaz. zak. b) Zadenejo li stroški kazenske pravde zasebnega tožitelja, kadar se razveljavi vsled obnovljenega kazenskega postopanja pravomočna ob-Bodba in potem preiskava ustavi brez glavne razprave? 5. T : O besedi „ugovor". 6. II. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 7. Književna poročila. 8. Drobne vesti. — (Neverjetno, a vendar resnično.) Slavni štajerski deželni odbor, v katerem sedi cvet nemško-štajerskih liberalnih gospodov, namerava v Admontu na gorenjem Štajerskem ameriško trsnico napraviti in je pre potrebno zemljišče že najel! Ali hočejo posekane gorenje-štajerske planinske gozde z žlahtno vinsko trto zasaditi? Modri gospodje hočejo izgojiti tako ameriško trto, ki se ne bode samo trtni uši upirala, ampak tudi najhujšemu mrazu in najostrejši ziihi kljubovala! Kaj li poreče k temu prvi strokovnjak, g. blizo Maribora ? „Slov. Gosp." — (Od Sv. J o š t a nad Polhovim Gradcem) se nam piše, da je letos nenavadno veliko tičev drozgov, katere pastirji prav pridno v zanjke love. Dovoljenje za to je dal najemnik lova g. župnik H , (o prostem času, to je 6 dnij v tednu strasten nimrod), toda s pogojem, da morajo vse tiče po določeni ceni njemu oddajati, da jih potem z dobičkom v Ljubljano ali drugam proda. Pretekli teden je Vrhniški orožnik nekemu tičarju odvzel 45 drozgov, katere je od omenjenoga go spoda par po 5 kr. kupil. No, mislimo, da se bode gospodu ta postranski zaslužek ustavil, ako je Še veljaven deželni zakon z dne 17. junija 1870 v varstvo tičev. — (Mej Varaždinom in Čakovcem) je železuični promet ustavljen, ker je povodenj odnesla jeden objekt. Osobni promet utegne v par dneh biti mogoč a le tako, da bodo potovalci čez most peš hodili. — (Iz Pazina) piše se „Naši Slogi" o izredni živahnosti in gibanji, katero Be od 1. oktobra opaža na gradu Montekukuli. V tem gradu biva sedaj g. Ch. Baudet, zastopnik g. J. Cham-piona, bogatega trgovca z vinom in šampanjcem v liheirasu, in kupuje belo grozdje od vinogradnikov iz Gračišča, Lindara, Pazinskega polja, Berme, Treviža, Motovunskih Novakov, Kaldiera itd. Voz za vozom, natovorjeo z debelim grozdjem prihaja in se izkrcava. Kilogram plačuje se po 9 do 10 soldov, le nekoliko voz plačalo se je po 8 soldov. To je za naše kraje jako dobra cena, zlasti ako se pomisli, da se grozdje stiska in ožema prav na lahno, tropine pa se dajo kmetu nazaj, da si ž njimi napravi za domačo pijačo „žootou (vin piecolo), ali pa skuha žganje. Kmetje skupili bo za grozdje lepe vsote in ker bode gospod Baudet prihajal vsako leto, bode to nov vir blagostanja. Upanje je, da pride v Pazin prihodnje leto neko bogato francosko društvo kupovat slive, breskve, črešnje rumenine itd. — (Razglas.) Izvirno beljansko (pisano) goved (bike), nakupljeno z državno podporo, prodajal bode podpisani odbor v ponedeljek 28. oktobra t. 1. dopoludne ob 10. uri na dvorišči gostilne pri Wuch-rerji s Lescah. Goved se bode prodajala dražbeno b sledečimi pogoji: 1. Govedo se postavi na dražbo za polovico cene, katero je atala družbo, in proda se onemu, ki ponudi za njo največ. 2. Kdor kupi govedo, mora je precej plačati. 3. Kupec se zaveže z zaveznim listom, da uzame kupljeno govedo v varstvo svoje. Podpisani odbor ni porok za nobeno reč, zato naj pa vsak, ki misli kako govedo kupiti, Žival še pred dražbo dobro pregleda. 'Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1889. Ivan Murni k, predsednik. Gustav Pire, tajnik. Slavnemu uredništvu „Slovenskega Naroda". V smislu §. 19. tisk. zak. izvolite nastopne vrstice vsprejeti v Svoj list: „Slovenski Narod" piše v pondeljek 14. dne oktobra 1889 v štev. 237. med drugim to-le: „De-želnega zbora prvo dejanje vrši t»e v stolni cerkvi, kjer se zbero vsi odposlanci naroda Blovenskega na Kranjskem. Letos se je z veliko veselostjo opažalo, da je pri dotični maši bil prisoten tudi g. Kalan." Temu nasproti izjavim resnici na ljubo, da podpisani pri dotični sv. maši nisem bil prisoten, da se torej moja navzočnost ni mogla opažati z veliko veselostjo. Spoštovanjem vdani And. K al au. Ljubljana, dne 16. oktobra 1889 Opomba uredništva: Na ta popravek odvrnil je naš poročevalec: »Ako g. Kalan sam ni bil prisoten pri maši, potem pa ima dvojine, a, ki mu je podoben, kakor jajce jajcu." — V ostalem bi nam pa g. Kalan ze'd ustregel, ko bi nam blagovolil kaj več povedati o netopirjih s kljuni, o Železnici izza 1805.1. i. t. d Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes prid juli nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovole poslati naročnino saj do ponedeljka 21. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskega Naroda". Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 17. oktobra. Pod predsedstvom grofa Kalnokvja bila je danes ministerska konferenca, katere so se udeležili ministerski predsednik grof Taaffe, poljedeljski minister grof Falkenhavn, pravosodni minister grof Schonborn in pa ogerski ministri Tisza, grof Szaparv in Szilagvi. Praga 17. oktobra. Mladočehi danes stavili interpelacijo zaradi razpusta Češkega akademičnega društva. Namestnik Thun takoj nemški odgovarjal, da je društvo stopilo na politična tla in tako prekoračilo svoja pravila. Njegov predsednik je razpustil društvo, a da je on takrat bil namestnik, storil bi bil tudi tako. Opazil je dalje, da se dijaki nepoklicani mešajo v politiko. Obžalovati je, da je interpelacijo podpisal tudi profesor tehnične velike šole (MladoČeh prof. Tilšer). Na te besede nastal je velik hrup na galeriji, kjer je bilo jako veliko dijakov. Tilšer zakliče: „ Tukaj sem poslanec, a ne profesor!" Vrhovni deželni maršal preti, da bode poslušalce z galerije odstranil. Mladočeh dr. Podlipnv zakliče: „Policijska država !" Drug mladočešk poslanec pa zakliče namestniku! ,,Mi smo češki interpelo-vali in zahtevamo češk odgovor." Šele čez nekaj časa mogel se je nadaljevati dnevni red. Dunaj 18. oktobra. Po informacijah „N. Fr. Presse" je pri sedaj vršečih se vkup-nih minlsterskih vprašanjih prišlo na vrsto tudi vprašanje, ali bi se vojska imenovala cesarska in kraljevska. ,,N. Fr. Presse" zmatra to za sekundarno vprašanje in hladnokrvno pričakuje izida ministerske konference. Berolin 18. oktobra. „Post" zavrača v inozemskih listih objavljene laži o neki hladnosti pri carjevem pohodu v Berolinu in poudarja, da sta oba cesarja dogovorila nov sestanek. Car je nemškega cesarja prosil, naj prihodnje poletje pride k velikim vojaškim manevrom, kar je cesar Viljem drage volje obljubil. Potsdam 18. oktobra. Cesar in cesarica zvečer ob 11. uri v Monzo odpotovala. Beligrad 18. oktobra. Radikalna stranka sklenila, da se izvoli Pašić predsednikom, Katic prvim podpredsednikom skupščine. Poreč 19. oktobra. Pri četkom seje manjšina uložila protest proti postopanju predsednika glede porabe slovanšeine. Dasi verifikacije nerešene, voljen v deželni odbor iz kmetskih občin Spinčič. Dunaj 19. oktobra. Kakor „N. Fr. Presse" piše, se ima točno formulovanje načelno sklenenega vojskinega imena „cesarska in kraljevska" še določiti. Tega tikajoči se predlogi dotičnih ministrov potrebujejo še jeden-krat cesarjevega odobrenja. — Vnanji minister rumunski Lahovarv poslovil se je pri veleposlanikih, pri Kalnokvji, Szoegyenyi, pri avstrijskih in ogerskih ministrih, pri vrhovnem dvorniku Hohenlohe in se danes zjutraj odpetjal v Bukurešt nazaj. Razne vesti. * (Na češkem vseučilišči v Pragi) šola se v letošnjem zimskem tečaji 1931 rednih in 197 '"zrednih slušateljev, in sicer: 733 rednih in 89 izrednih pravoslovct-v, 1032 rednih in 25 izrednih medicincev, 148 rednih in 11 izrednih mod-roslovcev in 72 farmacevtov. * (Tiskovna svoboda n on plus ultra.) Mej lOOOletnim obstojem „Pekingskega državnega lista" obglavili so v Kitaji nič manj nego 1900 urednikov, kakor javljajo zdaj kitajski listi. * (Pariško svetovno razstavo) obiskalo je 13 t. m. 387877 osob, katere so plačale ustopnino. Toliko občinstva še letos ni nobeden dan došlo v razstavo. * (Nezgoda na železnici) V Sterlingu v Kaliforniji trčila sta vkupe, kakor se iz Novega Yorka 16. t. m. javlja, dva železnična vlaka. Mnogo ljudij je mrtvih in ranjenih. * (Zakon dveh doktorjev.) Župan Pariški poročil je te dni v prisotnosti obilo prijateljev in znancev nekega doktorja z doktorico. Ženin bil je namreč dr. Jakob Bertillon, načelnik statistične osrednje pisarne Pariškega mesta, in nevesta go-spodičina Schultze, doktorica vsega zdravilstva, katera je napravila nedavno rigorozum (izpit) z izvrstnim uspehom. Zanesljivo zdratilno sredstvo. Osobe 8 slabini prebavijonjem, ki trpe na pomanjkanji s'cBti, napenjanji, tiSčunji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet »dravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei d i i t z- pr a le k". Škatljica Btane 1 gld. Vsak dan ir'.poiiija po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. k v. dvorni založnik, na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in pod-piaom. 11 (66—18) Bolezni želodeeve pojavljajo au v raznih oblikah, posebno, će se no zmenimo za majhne b abosti želodcH, da ni '}"> odpravili. Za take morali bi imeti redno pripravljeno kako domaće sredstvo. Posebno dobro pomaga dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne 1). FRAGNKR-ja v Pragi. Dobiva ao v vach lekarnah. 2 (845—3) ITFIVTTmT A kateri so ima velik del člo-■ ■ ■■■■■ fclf veSke vede in sosebno zdra- vilstvo zahvaljevati za avoj napredek, postaja od dne do dne popolnejša, in b pomočjo razkrojevanja (analize) z lahkostjo določa, iz česa je sestavljena kiikova snov in je li ponarejena ter izopačena. Kemično razkrojevanje je pokazalo, da je veliko zdravil, katere hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim, posebno večina balzamov in kvogljic, ki se prodajajo pod bliSčečimi imeni, sestavljena iz lopatikc (aloe) in drazih, zdravju Škodljivih snovij. Kemični razkroj Piccoli-jeve esence za želodec, ki bo ga napravili razni strokovnjaki, pa jo za trdno pokazal, da je ta esenca sestavljena iz samih rastlinskih zdravilnih snovij, pripravljena po najnovejših vednosti) i h skuSnjah, da v njej ni niti trohice lopatlke, da ni nikako drastično sredstvo, ki posiljuje naravne funkcije, pač pa lahko in sigurno sredstvo, kijih ureja in popravlja. Potrdilo. Podpisani preiskal je od gosp. lekarja Picco-lija izdelovano esenco za želodec ter ni naSel v njoj nikakih zdravju Škodljivih snovij, naj se bodo neorganskega ali organskega svojstva. V mnogih grenkih esencah nahaja so lo-patike (aloe). Te snovi v esenci za želodec gosp. Pi-ccolija ni mogoče dokazati, pač pa se mora reči, daje vsled svoje sestave in mnogih uplivnih snovij rebarbore prav zdravilna. B. KnaipitNcli. c. kr. profesor kemijo in zapriseženi sodni (793—4) kemik v Ljubljani. „LJUBLJANSKI M toj t za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. ■>i——^-»r>t -*3.t>---^.Pt-------ri+X>\--r*3.$§C JLoterijiie ure^ke 16. oktobra. V Brnu: 5, 63, 85, 70, 73. rJL1 it j o i : 17. oktobra. Pri Nlouu : VVauiacb od Bele cerkve. — Hamburger z Dunaja. — Glaaer iz Pulja. — Keržič iz Senežeč. — Reisser iz Novega mesta. — Demol iz Čabara. — Mailaner il Budimpešte. Pri Malici: Pretzner, Baihrach, Schulte, Reichard in Kocli z Dunaja. — Oehs iz P.triaa. — Buchler is Trsta. -- Zudenioa z Reke — Schwara iz BudimpeSto. — Dol-liner ti Solnograda. Pri Juzueui kolodvoru: Lukschik iz Brna. — Jeueko iz Milana. Pr: Bavarskem dvora : Matek iz Celja. Umrli .so v Ijiiltljanl : V deželnej bolnici: 15. oktobra : Marija Pere, gostija, 56 let, za osta-relostjo. 16. oktobra: Fran BokavSek, mesar, 46 let, za »pride njem jeter. V vojaflkej bolnici: 17. oktobra: Jo:ef Tabor, deželo brambuvec, 23 let, za vnetico trebušne mrene. Meteorologično poročilo. Ca« opa- L StanJ* j barometra! Kovanja I mm , Tem- 7. zjutraj 735 4 um. 2. popol. 734"1 mm. 9. zvečer 734-1 mm. 2-4° C 14 6" C 8-2-C £ 7. Bjutraj 731 3 mm. ° I 2. popol. 728 5 mm. » 9. zvečer 728 5 m,n. Vetrovi Nebo al. avz al. zah. al. zah jas. jaa. d.jaa. al. »va. al. vzb. al. vzh. dež. dež. dež. Mo-krina v mm. OOOi 16 80om, dežja, Srednja temperatura 850 in 81°, za 2 8° in 30» pod normalom. JZhjLZiajsitea. borza dne" 19 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 5#/, marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ....... . Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/o državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. Ih64 Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska papirna renta 5°/0 • 5u/0 Štajerske zemljišč, odvez. Donava reg. srečke 5°/0 . Zemlj. obč. avstr. 4*/t% zlati gld. 84-45 8515 110 3"i »»•80 921 — 006-25 119 40 gld daDes 84 95 8545 110-25 100 — 922 — 30725 119-35 Uudolfove srečke . . . Akcije anglo-avstr. ba ike rirammway-drnSt. velj 17( 9-48 n 9-47'/, 5-67 n 508 , 58-47 S 1 " 58 42»/, 250 gld. 132 gld 50 kr. 100 , 176 „ 50 „ 100 „ cut 20 „ oblig. Jb „ ii ii 100 gld. 122 „ »5 zast. listi . 120 „ 100 gld. 182 „ 50 10 i, 19 „ 60 „ ISO „ 143 ,. 10 ,, . a v. 228 , so , GLAVNO SKLADIŠTE EVE "S najčistije lužne KISELICE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vach boleznih 8—1) za proflajalnico z ruzuim blagom, katerega glavna naloga bi bila upravljati posel ilenarnlčarja, VN|»rej-nn'iii takoj ali pa 1. novembru t. I. — Več 0 tem ae izve pri upravniatvu „Slovenskega Naroda". (840—4; ! Za jesensko in zimsko sezono! KTepremočljivo Valjani škornji Valjani čevlji Valjani poddeli A 2 gld. 6.50 fitev. 1 B 2 C 2 D 2 6.25 5.80 5.25 štev. 2 fitev. 3 gld. 1.50 gld. 1.40 gld. 1,30 fitev. 1 itev. 2 fitev. 3| gld. 1.35 gld. 1.26 gld. 1.15 CSladki patent pitliu-i od gld. 2.60 do gld. 3.50. — Podplati kilo po gld. 1.20, 1.80, 1.40, 1.50, 1.60, 1.70 in vsakovrstno utiuje pošilja jako po ceni a povzetji m po poŠti in železnici (804—3) JULIJ MOISES v Ljubljani, na Prcširnovem trgu h. št. 2. Vence za gro oove lu trakove za vence v iiajvečjej iii najlepšcj izberi ima (892—1) J. S. Benedikt v Ljubljani. Mlad, marljiv trgovski vrtnar ima priložnost, začeti obrt svojo. Velik zelenjak, sadovnjak in cvetu jak z izvrstno črno prstjo, rastlinjakom, gnojnimi gredami in stanovanjem, tudi a krmo za dve kravi, da ae zaradi prenieiube bivališča posestnikovega na nekem predkrajl LJubljane za več let v najem — Ponudbe naj ae pošljejo .Miki ler-jevem Annoucen-Ilureau v LJubljani. (867—1) Priporočilo. Ponižno podpisani umetni in kupčijski vrtnar si usoja priporočati se p. n. občinstvu za bližajočo se sezono za izdelovanje svežih vencev in šopkov vsak čas po naj nižje j ceni in naj no vej Sej fasoni. Ravno tako ima tudi veliko zalogo suhih vencev, trakov za vence v različnih barvah in bazah, z napisom ali tudi brez napisa, in tudi vseh drugih v mojo stroko spadajočib rečij, kakor rastlin za olepšanje grobov, rakev, sob itd. Najboljša in najhitrejša postrežba se zagotavlja. Za obilni obisk prosi z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika, (891—1) umetni in kupčijski vrtnar. H O-oto-v obstanel?: I )♦> -K— 5 i S bo n o TJtJ Ti o Hiša umrlega gospoda Frana Zesser-ja do Krškem, na najboljšem prostoru, v kateri je bila nad 30 let trgovina z mešanim blagom in še uspešno deluje, Fe brez zaloge blaga s I. novembrom t. I. pod jako ugodnimi pogoji da v najem. — Obrniti se je na jeroba gosp. Alojzija VVallanda v Celji. ^sos—3) m 8 rt p* I rt Prt -Z /fi Krško! in med v satovji y*gr a kilo OO Ur. dobiva so pri (712—9) Oroslavu Dolencu trgovcu z voskom in medom v LJubljani, Gledališke ulice št. 10. ' Pošilja se tudi po p o iti od 1 A* naprej proti povzetju ali predplačilu. -^t» Slovenske za glasovir in spev harmonizovane izdaja Ludvik Kuba, Podebrady na Češkem. 8 snopičev k 32 str. — Eden snopič (s pošto) 40 kr. — Naročnina na celo zbirko slovensko 3 gld. 20 kr. Zbirka mere se naroČiti v vsaki knjigotržnici, kakor tudi pri izdajatelju. Opazka: Pesni nabral je izdavatelj na svojem potovanju po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem leta 1888 in 1889. — Doslej izdani snopiči obsegajo C>3 opomni j. Brez mala vsaka pesen ima dva aranžementa a) za spev in b) za glasovir*); dva sta samostalna. Na ta način obsega žo zbirka 102 aranžementa. — Tekst jo celi. (817—3) *) Ampak zn glasovir jo vsaka. Srbske pesmi o boju na Kosovem, Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V IJubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „Narodna Tiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-brate Srbo in njih pesem, dobro dosla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po poŠti 32 kr. 1 Najboljša Brnska sukna razpošilja po tovarniški! cena h tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMH0F t7- Brnu. Za elegniitiio jesensko ali zimsko moško obleko gadosti j« 1 »drezek v dol l^osti 8' 10 metra, tuje 4 Dun vatli. 1 ndrezek velj:i: iz iiavadnti m" a\. iz fine ^W mt gl. i o ."»O iz jako fine Wgt.13.-10 iz najfinejše'*! 621) prlMtue (15 ovčje volne. Nadalje so v največji izberi s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrt iče, pal inerston in boy za zimske suknje, lodcn za lovce in ekonome, peruvieiiHO in tos-king za salonsko obleke, — sukno za ženske obleke itd. Wm dobro blago in tu£no 0. naroči in za tako naročbo veljajo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za | prvotno naročbo. VI. Pri oddajanji zalaganja se ne bode gledalo le na cene, temveč tudi na solidnost in zalagalno zmožnost ponudnikovo in se po tem odločilo. VII. Ponudbe imajo se napraviti po formularji, ki je naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno zalagališče, v katero se hoče oddajati, množino in imenovanje ponujanih predmetov, cena povedana v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje. Ko bi sm vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, katerega Bi je izbral ponudnik, zavezan je na lastne stroške in nevarnost odpošiljatev v druge ali tudi več monturno upravnih zavodov preskrbeti. ZalagateIjem more se pa sicer dovoliti, da oddajo predmete, katerih zalaganje so dobili, v monturno zalagališče, ki je njih etablisementu najbližje, da se ondu pregledajo in potem na njih stroške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge monturne zavode. VIII. Če pa več podjetnikov skupno stavi ponudi o, imajo v ponudbi izrecno izjaviti: 1. Da se zavezujejo solidarično jamčiti za točno izpolnitev zala-galnih pogojev. 2. Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagalnej zadevi občevati z državnim vojnim ministerstvom. Ponudbe imajo podpisati vsi podjetniki in povedati njih značaj in bivališče, ime in priimek. IX. Za zagotovljenje ponudbe je uložiti varščino v znesku petili (6) odstotkov vrednosti, ki odpade za ponujane predmete po zahtevanih cenah, pri kakej vojaškej blagajnici (plačevalnici) in sicer za Štajersko, Koroško, Kranjsko in za administrativni okoliš c. kr. namestništva v Trstu pri c. kr. finančni deželni blagajnici kot vojaški plačevalnici v Gradci. Varščina ima se ulo iti v gotovini, hipotekah ali papirjih pripravnih za ulaganje kavcij. Zastavljalne in poroštvene listine se pa morejo vender le v tem slučaji vs prejet i za varščino, če so zakonito zagotovljene z uknjiženjem na nepremakljine in je jim pridejano glede" ponudnikov iz Avstrije potrjenje dotične finančne prokurature (za prej imenovane dežele v Gradci) glede njih porabljivosti. do ."i m so imajo ponudniki iz dežel krone ogerske obrniti za potrjenje tacih pisem na pravnega zastopnika vojaškega erara postavljenega od dotičnega kornega poveljništva. X V ponudbi je navesti uložitev varščine in pove lati, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji, listine). Depozitni listi so tudi h k ratu z zapečateno ponudbo, vender v posebnem kuvertu (po formularji navedenem na konci razglasa) doposlati. Op.iža se, da se kuverto vane ponudbe in depozitu i listi ne smejo deti vkupc v jeden kuvert, temveč se morajo posebe, pa vender istočasno doposlati. XI. Zastran ulaganja varščine imajo se ponudniki pravočasno — in ne pa še le poslednje cl ni j, prodno preteče obrok, za ulaganje ponudeb — obrniti na dotično vojaško blagajnico (plačevalnico). XII. P rošnje s pridejanimi uradnimi odloki o prošnjah za pridobitev spričeval o solidnosti in zalagalnej zmožnosti in depozitni listi «< u!oženji varščine, ki se morajo hkratu, pa vender posebej izročiti, morajo neposredno K oddelku 13., št. 2023 iz 1889. r8 54) in vsaj do 10. dne novembra ob dvanajstih opoludne doiti pri uložnem zapisniku državnega vojnega ministerstva. XIII. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji ogledajo se lahko pri kornih intendancijah, pri monturno upravnih zavodih navedenih v točki IV., pri trgovskih in obrtnih zbornicah avstro-ogerske države, pri trgovskem muzeji v Budimpešti in pri deželnem industrijelnem društvu v Budimpešti. XIV. Podjetniki imajo izjaviti v ponudbah 1. da so zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli in da se jim popolnoma podvržejo, 2. da so uzorce raspisanih predmetov natančno ogledali in tudi glede materijala, iz katerega so narejeni, in o tem, kako so narejeni, se natančno poučili. XV. Ponudba pravno veže podjetnika od tistega časa, ko jo je uloži!, vojaško upravo pa še le od tistega časa, koje onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo vojno ministerstvo, da je njegovo ponudbo vsprejelo. Ponudnik odreka se pravici, odstopiti od ponudbe, in v § 802 občnega državljanskega zakonika in v članih 318 in .'519 avstrijskega in ij 31,4 in 31 :"> ogerskega trgovskega zakona nahajočim se obrokom za vsprejetje obljube njegove. XVI. Če bi se kaka ponudba ne vsprejela v vsem obsegu, temveč le z restringovanjem ponujene množine, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje pri državnem vojnem ministerstvo uložiti pismeno izjavo, če vsprejme spremembo njegove ponudbe ali ne. će podjetnik v p tih dneh nič ali pa nedoločno izjavi, se bode zma-tralo, da Vsprejme premembo. Co bi se pa od v kakej ponudbi skupno obseženih pomnikov vsprejel le jeden ali drugi, to takoj veže ponudnika. XVII. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbo povsem ali deloma vsprejele ali tudi po njih pritrjen j i spremenile, na nje odpadajočo varščino dopolniti do zneska desetodstotne kavcije in skleniti pogodbo, katere jednemu izvodu se na stroške ponudnikove pritisne kolek po lestvici. Ko bi se kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil podpisati pogodbo — ali pa ne prišel k podpisu te pogodbe — če tudi se je pozval, tedaj namestuje pogodbo zavzem, deloma ali z njegovim pritrjenjem vsprejeta ponudba v zvezi s pogoji, katere je pregledal podjetnik. Predstojećim pogojem na kak način ne ustrezajoče ali prepozno uložene ali brzojavno stavljene ponudbe se ne bodo oziralo. 3fa Dunaj i v oktobru 1889. Formular za ponudbo. (50 kr. kolek.) Na c. kr. državno vojno ministerstvo Ponudbe. Jaz N. N. stanujoč v............v............ izjavljam s tem, da hočem po pogodbi oddajati niže navedene predmete c. kr. monturnemu zalngališču v.....v spodaj navedenildjmnožinah po pride- janih cenah in obrokih. Množina ____J Imeno- C ena vanju za v Številkah v pismenih Oddajni obrok ponnjanib predmetov gl 1350 »» 90 it 320 M 290 t) 280 » 100 »i 140 »» 450 >» 180 »» 70 )> 120 >i 450 i* 130 i» 1120 u 510 M 460 i» 120 >» 290 »j 480 parov 680 i 200 komadov 950: 11 300| >! 8100 )) 900 )| 4300 11 410 )) 100 3100 „ 1300| 30400 „ 4300 „ 70 2800 65' 1050, 40 1400 41000 dvanajsteric 231001 „ 380001 „ 15000 „ 31250, 12800 8200 800 5G0O 330O 96000 50 20500 2200, 2800 4301 4700 5800] 500 parov komadov parov metrov 3900 600 3900 1000 garnit. kožušnih ovratnikov in rokavnih obšivov za dragonske kožuhe ..... kožušnih podklad za kožušne ulanke kožušnih okrajkov za atile ^ v kožah „ podklad m » ) sestavljenih žepnih robcev iz modrotiskanega pavol- natega blaga za kaznence po ječah neadjnstovanih podložkov iz klobučine za sedla.......... fesov s čopi........ „ brez čopov ....... čopov za fese ........ adjustovanih čak za pešce brez orla m brez rože......... klobukov za lovce brez glavne vrvice, brez emblema, brez peresnega čopa cesarsko- rumenih temno- ** zelenih ulanskih čak broščevo- brez orla, z Iuski- rudečih nastimi trakovi, belih brez čopa iz temno- konjske žime modrih češnjevo- rudečih broščevo- rudečih adjustovanih hu- belih sarskih čak, brez temno- orla, brez rože, modrih brez čopa iz svetlo- konjske žime in modrih brez vrvičnega pepel nato- okrasa sivih rt T3 O O « -M E3 05 a za dragonske čelade za ulanske čake čake komadov čelad z luskinastimi trakovi za podčastnike dragonce . obrobkov obodčevih grebenskih pokrovov grebenskih šin orlov stranskih vilic adjustovanih luskinastih trakov konJ8kožimnatočopnih ve- J rižic orlov brez številke ! orlov s številko za husarske rož za čake za pešce . ..... „ a n „ husarje...... oklepnih verižic z levovimi glavicami emblemov za lovske klobuke s številko b n » Z. °rlom • topničarskih počastil za merjenje pri streljanji.......... konjiških strelskih počastil..... zaponk za pasove črnih rudečih črnih rudečih črnih rudečih peresnih 1 garnit. 1 komad 1 par 1 komad a| { 5 rožami za carje za husarje topni- z rožami za ulance čopov za lovske klobuke mesingastih j j gumb za pešce kositarnastili j mesingastih gumb s številkami j mesingastih gumb za ulance velicih malih velicih malih velicih malih velicih malih velicih kositarnastili gumb za ulance krilatih koles......... črnih \ ovratnic brez sukničev rumendi J usnjatih rokovic........ port za čake naddesetnikov . . . „ „ „ desetnikov...... naddesetniških ločilnih ) z napuščem . portic iz svile j brez napušča . svilnatih pramov za prostovoljce . vrvic za obešanje k atilam..... kožušnim , crno-suknam , rumenih m ko- i ,, ... svetlo-zusnim i , ■ modrih I ulankam vojnim suknjam top- ničarjev ramnih petelj za kožušne suknje 1 par 1 komad 1 dvanajsterica 1 par 1 komad » 1 par 1 meter 1 garnit. 1 komad Množina Nazvanje Cene so ponuditi za 2800 13500 7000 1000 2000 20000 3300 300 1150 300 1700 24O0 1200 170O0 53O0 30000 4200 2400 2700 2600 1100 1800 500 500 40O0 1800 1400 7000 40 15000 1000 000 140 22800 180 1250 15 2900 170 1500 30O 60 740 10O 70 2050 4800 150 4400 1550 140O 950O 240O 20O 490 1400 400 500 40 250 1800 50 140 114060 1120O 6000 1170O 7700 8500 5300 12500 14000 17100 22500 8200 20500 61 metrov komadov dvanajsteric komadov parov komadov parov komadov garnit. komadov kilogramov komadov vrvic za čake razvodni kov . „ „ ogerske suknene hlače . štirioglatih vrvic za atile..... podvez za čižme........ vrvic za obešanje signalnih rogov škrlatastorudečih strelskih počastil . travnatozelenih „ „ temnozelenih znamenj za krmilarje . češnjevorudečih delavskih počastil rožic za atile......... pramov za kožušne ulanke . vrvičnih okrasov za husarske Čake . vrvic za lovske klobuke..... portepeejev za pešce....... „ „ z usnjat.imi obrobi konjike pod kovic z žeblji........ dragonskih ostrog z zakovicami vred . huearskih _ „ „ „ . prikopčajočih ostrog brez jermenov . 'S © o stremenov........ ž val brez podbradnic in kaveljev . podbradnic brez kavljev . desno- ) stranskih podbradniških levo- J kavljev..... klještic......... hlevnih povodcev brez podpon lopat za pešce s toporiščem . česal z ročnimi jermeni...... kaserol za huhalno posodo za pešce a 2 moža.......... čaš s pokrovi......... vodnih kangljic........ kuhalnega posodja s kaserolami a 2 moža za konjike......... kupic za porcijo kave...... vojaških čutar iz posteklenene železne ploščevine s probkovim zamaškom in vrvico........... adjustovanih mesingastih bobnov z vijaki brez kičkov......... obkovanih bobenskih kičkov . obodov ......... kož........... mesingastih obročev..... strun.......... napenjalnih palčic z vijaki . dvojnih tulov za kičke od mesinga kompanijskih signalnih rogov z ustnikom bataljonskih „ „ „ „ ustnikov za signalne rogove . . . . prtovnic za kuhalno orodje a 5 mož vrvij za vožnjo........ poveznic........... binceljev........... veder za napajanje....... okovanih konjskih količev..... konjskih krtač z ročnimi jermeni. . . sedlinega sedalnega usnja v surovih govejih kožah izrisanega sedel z jeklenimi kobalji 1. o n n n n m' n n i> n 8« n ti n n 'J2 o velikosti prednjih zadnjih j kobalij z zakovicami lesenih cvekov za čevlje vodovih svetilnic s kolci za nošnjo „ „ z roči za nošnjo birkanih pavolnatih jopičev štirioglatih ročev h kartušem municijo za puške repetirke vrtilnih zaponk z jezičkom vrtilnih J zaponk brez jezička .... vrtilnih zaponk kakor za čevlje konjikov pokositrenih igel .... rt > O _rt "o C za k telečjaku M. 1888 > o M O ročev podolgastih zaponk dvojnih gumb . . . n » za za~ netanje .... zmetnih kaveljev . črno- [ nategač . . . . | lako- j nadomestnih zmet- r vanih | nih kaveljev . j jednostavnih francoskih vijaki...... za nosila M. 1888 za tor-nistre za patrone zapencev z 1 meter 1 komad I dvanajsterica 1 komad 1 par 1 komad 1 par 1 komad 1 garnit. 1 komad 1 kilogram 1 komad Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 242 19. oktobra 1889. 5. Za vrtove. Od vrtov pred hišami in od lepotičnih vrtov do površine 20O ma ni plačevati pristojbine, ako se voda zanje jemlje iz hišnih vodovodov. Od lepotičnih vrtov b površino Čez 200 ma, in od vseh ostalih vrtov plačevati je pristojbina za vodo po uapovedbi vodomerov z av. gld. 0 12 za m8; vender Bi mestna občina pridržuje pravico pogoditi se za pavšalno svoto. 6. Glede oddajanja vode za katerikoli od 1 do 5 nenavedeni namen pogoditi se je ud hI učit j a do Blučaja z mestno občino. V Ljubljani, dne 14 oktobra 1889. Ivan Hribar, poročevalec. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 19. oktobra. Mladočeški klub poBlal je staročeškemu klubu interpelacijo, ki jo mislijo staviti v deželnem zboru evškeiu zaradi akademičnega bralnega društva, da jo podpiše. Staročeški klub se je pa izjavil, da kot klub 8e ne pridruži interpelaciji, ki bode ja-valjue kaj koristila, da pa daje prostovoljo posamičnim članom, če jo hočejo podpisati. Drugo leto bode moravNkcniu deželnemu zboru potekla postavodajna doba in se bodo torej vršile nove volitve. Te volitve bodo velicega pomena v dvojnem oziru. Odločiti imajo, bodo li Nemci še nadalje gospodarili na Moravskem, v deželi, katere tri četrtine prebivalstva so slovanske. Imele bodo pa te volitve tudi upliv na državnozborske volitve, ki se vrše jedno leto pozneje. Nemci dobro spoznajo važnost teh volitev, zaradi tega so se pa začeli že pripravljati zanje. Deželnozborski klub nemški je sklenil v kratkem sklicati shod zaupnikov, da se posvetujejo glede bodočih volitev za deželni zbor. V gallškeiu deželnem zboru bodo Rusini in poljski poslanci kmetskega stanu predlagali, da se osnuje deželna zavarovalnica proti ognju, ker mislijo, da bi deželna zavarovalnica lahko ceneje in uspešneje poslovala nego zasobui zavodi. Predlagali bodo tudi, da se uvede prisilno zavarovanje, pri čemer se pa vender ue bode nikogar sililo, da se mora zavarovati baš pri deželni zavarovalnici. Na Dunaj pripeljal se je predvčeraj v spremstvu načelnika pisarne ministerskega predsedništva, državnega tajnika Tarkoviča, ministerski predsednik ogerskl, da poroča o tekočih zadevah cesarju Tisza je imel razgovor z ministrom vnanjih zadev Kalnokvjeni in sekcijskim načelnikom Sztigyeny-jem. Ministra Szapai y in Szilagvi prišla sta tudi na Dunaj. 1 iia nje države. Kakor se zagotavlja z več stranij prihod ni-skega carja v Berolin ne bode imel nobenega upliva na politiko. Ta pohod je bil samo akt uljudnosti ter car ni prišel v Berolin zaradi kacih političnih vprašanj. Radikalni klub skupščine srbske izvolil je Marka Mitroviča predsednikom in Pera Maksimo-viča podpredsednikom. Izvolil je tudi štiri tajnike. Radikalni klub je vsprejel nova klubova pravila. — Liberalni klub je volil Avakumoviea predsednikom. Vodja opozicije bolgarske Cankov pisal je Stambulovu, da naj bi vlada zaprečila povrat Ko-buržanu v Bolgarijo. S tem bi se jako olajšala rešitev vprašanja bolgarskega in pripravila pot za sporazumljenje z Rusijo, ki zahteva le moraličnega zadoščenja. Stambulov baje ne bode nič odgovoril na Cankovo pismo. Princ Ferdinand sedaj biva v i* =»^^^E==== ===== in če mu bode v to sreča mila, v moč ue stopi pred 1. januvarijem 1892 leta, a tretjič ta zvezek ne obsega samo kaz zakonika, nego več kot polovica ga je še drugih kazeusko-pravnih določil, ki ostanejo v moči navzlic novemu zakoniku. Posebno vrednost pa dajejo še temu delu razsodbe kasacijskga dvora, katere je urednik nabral in uvrstil, dobro vedoč, da bi jih praksa sicer živo pogrešala. S to uvrstitvijo se ta zvezek „zbirke" tako odlikuje, kakor se odlikujejo novejšo dobo le nemške zbirke, ki imajo že celo zgodovino svojega razvitka za sabo. S kratka: 8 to lično knjižico storil je slovenski narod velik korak v svojem napredku. Ako je ona sama na sebi znamenje probuje in hrepenenja po jednakopravnosti, dvomiti ni, da bode na podlogi istih čednostij širila se po obilnem kupovanji in koristila narodu, mnogo čitana in mnogo tudi uporabljana. Faktorjem, ki so jo spravili na svetlo, sosebno pa njenemu uredniku, velecenjemu dru. Jakobu Kavčiču bode to gotovo najlepši izraz zahvale, katero jim je občinstvo dolžno v obilni meri. Dr. Majaron. (Ix „Slov. Pravnika".) Parizu in pridno pohaja razstavo. S političnimi vodjami Francije nič ne občuje. Vlada bolgarska se sedaj pogaja z „Landerbanko" zaradi novega posojila. Pogajanja bodo, kakor se kaže, uspešna. Pomenljivo je, da so ruski listi sumili, da je „Liinder-bank" bila obljubila prav za prav posojilo, ko se je govorilo o ameriško angleškem konsorciji- Morda so pa le imeli prav. Kdo ve, če sedanja pogajanja neso le nadaljevanje tedanjih pogajanj in če omenjeni kon8orcij, za katerim je stala omenjena banka, le zaradi tega ni dal posojila, ker hoče „Laoder-bank" sama javno stopiti na prizorišče. Skoro vsi ruski listi nag lajajo, da Rusija vnanje politike svoje ne sme premeniti in je tudi premenila ne bo. Nadejati se je pa zboljšanja od-nošajev z Nemčijo, ker bode slednja najbrž jo v kratkem ukreuila na drugo pot. Sploh pa poslednji čas ruski listi o Nemčiji precej prijazno pišejo in bolj napadajo Avstrijo. V Nemčiji hočejo onim 65 baterijam, ki so dosedaj imele le po štiri topove, dodati po dva topova, da bodo vse baterije imele po 6 topov. S tem bode nemška vojska dobila 168 novih topov. Augle&kn vlada zahteva od Turćlfe, da kmalu uravna težkoče na Kreti, ker bi si jih sicer znala okoristiti angleška opozicija, kakor se je bila leta 1876. neredov v Bolgariji. Dopisi. Iz Trsta 18. oktobra. [Izv. dopis.] Znano Vam bode, da so bile v Tržaškem uradnem listu še le 15. t m razpisane volitve v mestni zbor. Volitve začno v mestu dne 4. novembra ter trajajo v vseh štirih razredih do 10. p. rn. v okolici bodo pa 17. prih. m. Će prav je vsakdo pričakoval razpisa, osupniti je morala vender ta naglica, ako pomislimo, da duh loči od volitev sumo kratka doba treh tednov. Morda bb je posrečil kompromis mej vlado in konservativci z jedne, in s „ Progressovci" z druge strani. To je tem verjetnejše, ker vlada ne zahteva od „Progressove" stranke druzega, nego da izpusti iz liste svojih kandidatov Štiri najradi-kalnejše Italijane, katerih imena so preveč znana in prav nič priljubljena v vladnih krogih. Kako srečo ptinese ta eventuvalni kompromis Trstu, tega ne vemo, to pa znamo, da bi to mnogo koristilo „liberalnoja stranki. Kaj pa je, če se liberalci na videz prav udajo skromnim vladnim zahtevam, to položaja nikakor ne spremeni. Ravnali se bodo po onem laškem pregovoru, ki pravi : „La volpe cambia il pello, il vizio mai". Na jedni in na drugi strani si prizadevajo stvar tako izpeljati, da ostane „vse" pri starem. O tem ne govorim natančnejše, mislim, da se razumimo. In „Edinost?u Njen delokrog bode v okolici, kajti tudi to pot bo nas „eonservativci" v mestu prezrli ter spojivši ali vsaj pogodivši se z „liberalci" hočejo delati brez nas. S prva so se sicer konservativni in vladni kolovodje vedno sukali okolu naših, kakor bi se hoteli ž njimi pogoditi; odločne, poštene besede pa niso rekli. Sedaj, ko so volitve že pred durmi, bi taka pogajanja uašej stranki ne bila več na čast, saj nismo ponižni hlapci, bi bi morali biti gospodom na službo, kadar koli se jim poljubi nam migniti ter poklicati na pomoč. V naših krogih razna ša se Čudna govorica, da je neka jako znana in upi i vrni osoba obljubila vladi našo pomoč, ne da bi zato zahtevala primerne na-grade in garancije, da nam obljubljeno tudi izpolni. No dotičuik jo preveč skušen in premeten politik in pa predober rodoljub, da bi bil mogel kaj ta-cega storiti; o tem smo prepričani. Sicer pa ima o tej stvari odločati odbor političnega društva in ta bode znal varovati našo čast in naše interese proti vsem eventuvalnim privatnim obljubam. Parlamentarna pravila morajo bili spoštovana. — Zakaj bi morali iti mi za »konservativce" po kostanj v žrjavico? Kako se ponašajo oai proti nam, kako govore njih glasila o nas; vsemu svetu je znano, da slabše in podlejše nego „liberalna". To pa izjavljamo sedaj na ves glas, da naši volilci ne bodo oddajali svojih glasov „ P r o -gre8S0 vej " stranki, ali bodo glasovali za konservativce, to bode vsakemu ua prosto voljo dano. O patrijotizmu naše stranke Li dvoma, Slovani si svojega dobrega glasu kot zvesti Avstrijci niso še omadeževali z najmanjšim pogreškom, znali se bodo tudi to pot, kot taki ponašati. Ako torej volitve za vladno ali takozvano kouservativno stranko slabo izpadejo, naj ta gospoda ne zvrača krivde na nas kričeč: Slovani so nas izdali, glasovali so proti nam. To se vam je zadnjič posrečilo; z vladno pomočjo ste zavrnili krivdo vašega poraza na nas ter obdali si farizejsko glavo z gloriolo političnega mučeništva. Tako perfidijo, ako jo spet nameravate, že naprej obsojamo in zavračamo. Upamo, da se s časom tudi tukajšnji vladni sistem premeni, tedaj bodo pa tudi drugi volilni uspehi nego so sedaj. Tedaj bodemo tudi mi z veseljem pozdravljali volilno dobo, podali se bodemo v boj s prepričanjem, da nam je vsaj vlada odkritosrčna ter da se ž njo lahko pogodimo. No sedaj je vse drugače. V okolici bode v nekaterih okrajih hud boj. „Edinost" bode morala vse žile napeti, da obvlada upliv italijanske strauke, ki z denarjem, terorizmom, z obljubami in sladkimi besedami lovi naše kmete. Upamo vender in želimo, da „Edinost" zmaga. Pisma iz Pariza. (Piše A. Bez en še k.) XXIII. 25. avgusta. (Indnatrijalna palača.) Predno ostavim Pariz, grem še jedenkrat v razstavo, da si pogledam zadnjič najvažneji oddelek, ki se more smatrati središčem razstave, ker gospoduje nad drugimi po avojej obširuosti, blesku in bogastvu, kakor zvunanjem tako zuotrajnem. Za Ei-felovim stolpom je to najzanimivejši objekt; a ako sem odložil opis njegov na zadnje dni, storil sem zaradi tega, da bi si mogel napraviti, po večkratnem gledanji in razgledovanji, o njem kolikor mogoče popolneji pojem, ter da hi ga mogel vsaj \ bistvenih črtah predstaviti cenjenim čitateljem. To je namreč industrijulna palača z osrednjim domom z narodnimi rokotvorinami, z raznimi oddelki za francosko in inostransko industrijo. Osrednji dOm (D6me central) predstavlja se zares veličastno po vsej svojej zvunajnosti, po svojej arhitekturi. To je nekaj teatralnega, bliščečega in leščečega, kakor hram čarovnic, kakor nekoje mito-logično svetišče. Uhod je posebno bogato okrašen, kakor da bi bil posipan z dragimi kameni, vse se blišči v raznih bojah, v zlatih, rudečih, rumenih, tako, cbji v oči bode in jih skoro utrudi. Nad glavnim uhodom je Parižki grb in svetilnica za električno luč, ki priliča velikemu biserju. Po svodu stoje sohe, predstavljajoče razne genije, a na vrhu angelj slave. Takov je, površno povedano, splošni utisek zvunaujosti; a ne manje velikanska je vsa notranjost doma. Slikarije so čudesne; na vrhu svoda se razprostira velika trobojna kokarda, iz katere švigajo ognjeni jeziki; okolu in okolu bliščeče se zvezde, pa razni alegorične podobe, predstavljajoče razne narodnosti sveta. Po velikanskej okroglej dvorani napravljene so tribune za rukotvorine iz Sevra. Ta dvorana ima v premeru 30 metrov. Mej drugimi predmeti precej pada v oči pav z razšopir-jenim repom visok 81/« m in širok blizu 2 m, V prvem nadstropji izloženi so gobelini. Videti so različna alegorična okrašenja, zastori, tapete itd., kakor so bili napravljeni za dvorane v Elizejskih palačah, v dvorani Apolona in drugod. Vse to je delo slavnih mojstrov: Gallanda, Lavastra, Lefevra, Ehrmaua in drugih. Srednja galerija je široka 30 m, dolga 170 in visoka 30 m. Na obeh straneh ima arkade v različnih oblikah, katere vodijo do posebnih oddelkov, kjer so izloženi proizvodi francoske industrije. Vsaka arkada ima takošna okrašenja, kakoršna odgovarjajo predmetom, izloženim v onem oddelku; n. pr. tam, kjer je izložena pohišnina, vidijo se pri uhodu krasni zastori, kjer je orožje, naslikani so pri uhodu vitezi v železnih oklepih, kjer so ure, vidimo peščeno in solnčuo uro; kjer so železni izdelki, so vrata od umetno kovanega železa itd. V tej izložbi je dosta jako redkih in dragocenih predmetov: paviljon od porcelana od Havilanda; kiosk od Lionske svile visoka soha sv. Mihaela od brona. Kdo bi mogel izbrojiti vsaj nekaj teh prekrasnih izdelkov iz mozaika, emajla, fajance in gline! Lepih oltarjev, (n. pr. iz cerkve v Trioul-lier), mramornih soh in posod (od Cantinija v Mar-zejlu), svilenih in metalnih izdelkov se ne moreš nagledati, niti se ne moreš dosta načuditi napredku francoske industrije v vsakej stroki. Mej oddelki za inostranno industrijo je po abecednem redu prvi a v stri j sko- m adj a r s k i. Objema 2291 Razven tega oddelka je še na Orsavevem nabrežji pri Seini mesto od 300 opredeljeno za izložbo avstrijskega žita in drugih poljskih plodov. Kar se tiče industrije, mora se vsakdo o njej pohvalno izraziti, če ravno so po mnoštvu razstavljenih predmetov ne more meriti z mnogimi drugimi državami, posebno ne z nekaterimi od onih, ki so službeno zastopane. Belgijski oddelek meri 36C6 □ ««. Ne samo tukaj, nego tudi v galeriji mašin, o kojej bom go voril pozueje, je Belgija znamenito zastopana, in še v nekaterih drugih oddelkih, tako da zavzemajo belgijski proizvodi vkuprio 11.000 D'" prostora. Veli ko - B rit ani ja zavzema pa vkupuo celo 25.000 V sami industrijelni palači jej je na razpolaganje 40G2 Q/n. Okrašenja so povsod napravljena v narodnem slogu in vidi se, da so posvetili posebno skrb ravno oruamentiki v vseh angleških oddelkih. Tudi njene kolonije so obiluo zastopane, tako da jim j*.' pretesno prostranstvo od 1083 □*>», katerega jim je opredelila razstavna komisija. Nova Zelandija, Angleška Indija, Viktorija, otok Mauriški in drage kolonije so poslale mnogo proizvodov domače industrije, pa bi jih bili poslali še več, da so dobili na razpolaganje več prostora v razstavi. Dansko in Nizozemsko imata prostora le po nekaj stotin kvadratnih metrov. Rusija in njeui razstavljalci so dobili na razpolaganje 300U Q»? v raznih palacah. V industri jalnej imajo 1875 Ujm Zvunujuo lice luškega ve-stibula je posnetek uhoda Kremlskega. Tudi na na drugih mestih so videti okrašenja v narodnem slogu. Izloženih je dosta ruskih proizvodov: umetno izdelanih kož severne divjačine, tkanin, Izdelkov od srebra, zlata, jantara itd. Iz vsega se vidi, da je zemlja bogata, narod delaven, sposoben za vsako stroko industrije. Ako Rusija ni mogla še doseči zapadnih narodov v tem ali onem oziru, vender ima po drugi strani zakladov, bogastva in narodnih svojih posebnosti j, (specijalitet), za katere jo sinejo drugi narodi zavidati, Že v jednem od prvih pisem sem govoril o nekoliko o njej ; dostavljam še to v dopolnjenje in razjasneoje svojih prvih utiskov, ka teri so bili preveo površni. A razume se, da tudi Bedaj ni obča razsodba polna, a kamo-li mnenje o pojedinih Strokah. Imamo še dosta videti, pojdimo naprej, da dobimo vsaj obče utisek bolj o mnoštvu, kakor o kakšnosti razstavljenih rečij iz raznih dežel. O Srbiji sem ze v prvih pismih obširne)i govoril. O Švicariji se priznava, da je dostojno zastopana. Kut soseda in drugarica po republikanskoj upravi smatrala je za SVOJO*dolžnost, pokazati, kaj premore. Industrijalen oddelek zavzema 1,812 Q/». A ukupno jej je odmerjeno v razstavi na raznih prostorih G0O0 □ Znano je tudi, da jo zavezni svet v Bernu dovolil v Bvrbo Pariške razstave za potrebo švicarskih razstavljalcev 455.000 frankov. A ta denar se je modro iu koristno uporabil, tako, da Švica nikakor no bo imela povoda obžalovati, da je izdala tako znatno svoto za to svrho. Italija ni niti polovico tako dobro zastopana kot Švica. Tudi zavzema vkupno samo 3500 □»» v razstavi. Najvažoeje proizvode italijanske nahajamo v galeriji mašin. Severna Amerika je pač pokazala sijano, kak napredek je storila v vsakem oziru: v industri-jaluem oddelku razpolaga z 3125 □ Jako veliko strojev ima v dotičnej galeriji. Vsega zavzema okolu 8000 r~lwi v raznih skupinah razstave. Poslaniška zbornica in benat sta bila glasovala za svoto od 225.000 dolarjev za zastavo, a udeležba je službena kakor pri Švici in Srbiji. Službeno je zastopana tudi JLu ksem burška a razume se v malem razineru. Tem veče so pa simpatije, ki jih go|i znaten del prebivalcev do Francoske. Objema 208 □«». U u m u n s k a ima v tem oddelku 416 jn, a na Orsavevem nabrežji še 200. Nurodne nošnje so krasne, ukus dober, in izbor precej velik. Še vojaške uniforme neso pozabili izložiti, katera sicer dosta pnliča Francoskej ; pri uhodu stojita dva vrla „dorobanea" v naravnej veličini, kakor na straži. Marsikatero oko se v prvem trenutku izmami; videl sem ženske rahlih živcev, ki so se ne malko stresle pred temi stražarji, kajti cela postava vojaška je prav posneta, a uniforma je „živa"; ta pa baje posebno upliva na rahle živce, čeravno je telo — mrtvo! — Pa preidimo zopet k bolj prozaičnim rečem: Tam stoji cela piramida od soli, kakoršna se koplje na Rumunskem. Pri njej pa vise po omarah obdelane kožo, — usnje, podplati itd. Žebljev in cvekov tudi ue manjka. To je vsaj prozaičen dodatek k ^idiličnemu" razlaganju ženskih Bkrivnostij. Portugalska je tukaj skoro slaboj i zastopana, kakor pa ua Orsavevem nabrežji. Kakor tu kaj mikajo ušesa ubrani glasovi Portugalca, ki poje pri glasoviru svoje narodne pesni, tako tam prijetno de očesom jedna krasna stavba iz te dežele, ki je napravljena kakor iz sladkorja — vitka, lehka in zala. Ta je mej Btavbami drugih dežel skoro najlepša; ima portugalski slog Ljudevita XV. V istem slogu je napravljenih nekaj monumentalnih stavb v Lisabonu. Meri 500 □>» Španija se predstavlja posebno lepo v vojaških uniformah Te so mi bolje dopadale nego francoske in bolje nego katere druge od znanih mi uniform. Ako se obleče v nje oseba, katerej pristojajo, potem bi tudi jaz na drago srce vskliknil: „Stol* liebe ich den Spanier", A kaj bi še le rekla ti, lepa čitateljka? Morebiti iste besede, samo da bil poudarek bolj na druge j besedi. — O španjskej industriji se mi je dopadel posebno ukus, ki ga imajo tamošnji zlatarji. Potem je prav nežnih primerkov za vezenje, (den-telle aBpagnole), katere veljajo po celem svetu kot „specijalitete", španjske usnje (od Cordode). V obče je rokotvorstvo jako razvito in njega proizvodi imajo visoko ceno. Še San-Macino ni izostalo. Prostor od men jen tej deželici mori 208 Grško kraljestvo je zastopano službeno ter ima v vsakem oddelku dosta lepih rečij izloženih. O nekaterih sem že mimogrede spomnil. V industri jalnej palači objema 437 Vender se more glede nje reči, da je glas o njej veči, nego se pokazuje v ressnici. Japan, Siam, Egipet in Perzije slede po redu, vsaka dežela predstavlja svoje zanimivosti, o katerih pa tukaj v podrobnostih ne morem govoriti, a obči utisek se ne more pri« Bpodobljati z izložbami modernih držav; to je nekaj posebnega, — to so jutrove dežele, katere imajo svojega roda ljudi, a ti spet imajo lasten ukus in svoje potrebe. Tako smo prišli do krnja pri bržem hodu. Ako se nismo zadržavali tu pa tam več časa, kjer bi morda želela radovedna čitateljku ali pa kjer bi bil pričakoval vestni čitatelj, temu je uzrok to da se moram skoro ločiti od Pariza, kav se bliža h koncu moj dopust. , .. Do sviđanja še jutre v galeriji mašin in pri nekaterih manjih zanimivih predmetih, katere še moram iztakniti tu pa tam v razstavi, predao oddam zadnji ustopni listek ali „tieket". Domače stvari, — (Konfiskacija.) C. kr. državno pravd-ništvo zaplenilo je včerajšnjo številko našega lista zaradi uvodnega članka : „Gos po d d v or ni s vet-nik Heinricher in gospod Gregorič," ki ga nam je bil iz spodnje Štirske poslal „Justus et tenax propositi vir". Prav žal nam je, da ta članek ni prišel mej svet, ker je bilo v njem naštetih več resničnih dogodkov. Današnja številka ima osem stranij priloge, a ker nam za obilico gradiva še nedostaje prostora, prosimo dotične go spode dopisnike in sotrudnike, da blagovoljno po trpe. — (Odlikovanje.) Gosp. dr. Fr. R a d 6 y, ces. kr. notar v Mariboru in namestnik deželnega glavarja v deželnem zboru štajerskem dobil je red železne krone tretje vrste. — (Postopanje kranjske hranilnice) nasproti slovenskemu šolstvu, ker je z ničevim razlogom, da se bode vsprejel Liecbtensteinov predlog, odtegnila podporo za šolske zgradbe, stav včerujšnji seji jako ostro bičala poslanca H ribar iu dr. Tavčar ter kazala, koliko daje hranilnica nemškemu „Schulvereinu" Jako nesrečno sta skušala odgovarjati dr. Schaffer in Luckmann, trdeč, da je kranjska hranilnica privaten zavod. Poznalo se je, da ni več Dežmana. — Prihodnja seja je v torek. —■ (Iz deželnega zbora štajerskega.) V zavarovalni odsek izvoljen od slovenskih poslan-dr. Sernec, v odsek proti trtni uši dr. Ra devin dr. J u r te la. — (Klub hrvatskih i u slovenskih poslancev) v Pereči, broječ devet članov, se je takoj začetkom deželnega zbora konstituiral iu in izvolil gosp. M. Laginjo predsednikom, gosp. M. M a n d i ć a tajnikom. — (aSlovenec") oil bi včeraj rad razrešil dano mu uganko, a bila mu je pretrda. Z občudovanja vredno ponižnostjo je priznal, da je njegov poro- čevalec, ki je ob jednem deželni poslanec, v „šundru" preslišal g. poslanca Kluna pravi predlog. Še večjega občudovanja je pa vredna njegova prefriganost. Zamolčal je namreč včeraj, da je dne 11. t. m. bil tudi zapisal: „Nasvet soglasno obvelja". Poročal je bil torej, da je Klunov nasvet, la se ne voli posebni verifikacijski odsek, dne 11. t. m. soglasno obveljal. Da je bas rečene besede zamolčal, to jo dokaz poštene njegove taktike. O Spiegelberg! — (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo priredi v nedeljo dne 20. t. m. svojo tretjo predstavo, ter uprizori prvikrat izvirno veseloigro „Ministrovo pismo"; spisal dr. Jos. Vošnjak. Že ime pisateljevo jamči p. n. občinstvu, da bode imelo zopet zabaven večer. Pisatelj „Ministrovega pisma" stopil je lanako sezono z veseloigro „Pene" prvikrat kot dramatičen pisatelj pred slovensko občinstvo. Igra je prodrla z najboljim uspehom in bode izvestno še mnogokrat zabavala prijatelje nvšega gledališča. — V proslavo odkritja spomenika prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku dne 29. junija I. I. spisal je g. dr. Vošnjak veseloigro „Svoji k k svojim", katero je občinstvo vsprejelo z burnim odobravaujem in po kateri prav marljivo segajo čitalnice in ostala zabavna društva po celej Slovenski. V nedeljo due 20. t. m. poj de tretji njegov umotvor raz deske in prepričani smo, da bode občinstvo z razprodano hišo pokazalo pisatelju, da ve ceniti njegove zasluge za slovensko dramatiko. — Igra ima vseskozi živahno dejanje, zanimivo zapletko in razvoj ter se odlikuje z ostro črtanimi nasprotji značajev. — (Rodbinski večer na čast slovenskemu mecenu Josipu G o r u p u) priredil bode „Sokol" s sodelovanjem pevskega zbora Ljubljanske čitalnice, slovenskega dramatičnega društva in gospoda Medena dne 7. novembra v velikej čitalničnej dvorani. Reditelja temu večeru, pri k&-terem se bodo, kakor čujemo, predstavljali tudi marmorni kipi, sta brata Arnošt Bezenšek in in dr. Karol Triler. — (Muzejski kustos g. Alf. MtillnerJ odpovedal se je odborništvu muzejskega društva. — (V blaznici na Studeuci) dodelani sta dve novi poslopji, za kateri je dežeiui zbor kranjski dovolil predlanskim G6.000 gld. Včeraj je stavbeno vodstvo vpričo zastopnika deželnega odbora g. dr. V o šoja ka izročilo novo poslopje oskrbni-štvu deželne bolnice. Prostora je v obeh hišah za 80 blaznih, ki se bodo zdaj tjakaj premestili iz de« želne bolnice. Potem bode ostal v deželni bolnici le še opazovalni oddelek, blazni pa bodo na Studenci oskrbovani, kjer je za 180 pro tora. Vrhu teh pa se na deželne stroške oskrbuje še 50 neozdravnih blaznih v hiralnici. — (Fran Vidičeva dijaška ustanova.) Raujki Fr. Vidic, ki je v Ljubljani umrl 28. aprila 1889, volil je v svoji oporoki glavnico v znesku 600 gld. za dijaško ustanovo, do katere imajo pravico učenci ljudskih šol slovenske narodnosti, kateri hodijo v šolo v Kamniku ali Stobu. — (Gospa M. P. Neureutterjevav Pragi), ki se jako laskavo spominja nas Slovencev in z besedo in dejanjem podpira posamične člane našega naroda, našo leposlovno in dramatično delovanje, pristopila je kot ustanovnica „bratov-ščini hrvatskih ljudi v Istri". Pretekli mesec potujoč skozi Volovsko izročila je ustanovno vsoto in letni donesek svoje prijateljice, slavnoznane pisateljice Gabriele Preissove. — (Premembe v vojaštvu.') Deželno-brambeni naredbenik z dne 15. t m. javlja da je poveljnikom kranjsko - primorskega brambovskega pešpolka št. 4 imenovan dosedanji poveljnik 12. češkemu brambovskemu pešpolku Rudolf baron G aH, — C. kr. nadporočnik Fridolin Kaučič pešpolka baron Sokčevič štev. 78 premeščen je na svojo prošnjo k brambovskemu batalijonu štev. 25 v Ljubljano. — („Pisma iz Pariza") od g. profesorja Bezenška, katera donaša že več čsa naš list, začeli so priobčevati v s r bs k e m prevodu Belgrad-ski časopisi: uradne „Srbske Novine" pod oddelkom „narodna privreda", kakor tudi organ narodne radikalne stranke „Odjek", kateri se je v uvodu, dodanem od uredništva, o njih jako pohvalno izrazil. Ona pisma, ki govore o srbskem paviljonu na Pariškej izložbi, seveda posebno zanimajo brate 2fjS0T Dalje v prilogi. ~y&k Ravnokar je izSel: Deutsch-slovenisclies W6rterbiicli von Anton Janežič, ^857-2> dritte, vollstandlg umgearbeitete und verraehrte Auflage, hoarbcitet von -A nton Bartel, k. k. <}ymnasi*neliror zn 1, 111 >.n-':i Cena broSiranemu kI«I. s, v pol usnje vezanemu «.«!. 5J.«<>. J. Giontini-jeva knjigotržnica v Ljubljani. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotov« in hitro uplivnjcče sredstvo proti kurjim očesom, žiiljom, tako imenovani truej koži na podplatih in petah Proti bradavicam in vsem dragim trdim i/i.is K d m kože. — Uspeh ziijamien^--BflF" Cena škntljui 60 kr. a. v. *WfL\ Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna ^S^llt v Meidlingn pri Dunaj i. Pristnega imajo v IJulilinnl J. Swo-Trnkoczv, G. Plocoll, L. Grečel; v Itu-rtolfbveui S. pl. Hladovič, F. Ilaika; v Kamniku J. Močnik; v Celovrl A. E>?ger, W. Thunnvvald, J. liirnbacher; v Hrenu A. Aichinsrer; v Trgu na KoroAkeni) (J. Menner; v Iteljukii F. Scholz, Dr. I'.. K i im j il"; t WolfNt>ergii A. llutli; v f*»rlel O. B. Pontoni; v Kranj t K. Ha v ni k; v Itail^onl C. E. Andrien. Ta dobiva se le v Jetlnej velikosti po «((» kr. l*rlaleii siuiin, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je Iu zraven; tedaj naj s« pazi in odlofino zahteva: ,9L. Ijuserjcv obliž (flaster) eu tiirlNMv*. (44'J—2H) bodi in pil ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ n. irgovcem se uljudno zaupanje ter se jim še Slavnemu občinstvu in p zahvaljujem za izkazano mi v bodoče najtopleje priporočam. Ob jednem naznanjam, da sem svojo delavnici* preselil s Starega trga fit. lii r F orijanske ulice št. £SE. Evgenij Betetto, izdelovalec metelj. 1866—2) I i i I » » I P K 5 Pećarnica < Frana Jeunikaria i I v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29 4 izdeluje ^ mnogovrstne zelene, rujave in bele >gj%yr ~3aBK2 | in (8il-2 4 druge glinaste izdelke j |m> najnižjih cenah. 2 ANTON KREJCI Kongresni trg 8 v Zvezdi Kongresni trg 8 priporoča svojo veliko zalogo najfinejših klobukov in čepic za gospode in dečke po najnižjih cenah; nadalje veliko zalogo vsakovrstne kožuhovinc kakor iiaJlinejNc kožašiic plašče in muIV za icospe, tfONpoNke in potne ko>.alie. (726—6) g Gg. šolskim predstojnikom « in učiteljem (104—89 priporoča trgovina z železnino in orodjem na IMCeatneiMi trerti «t. 10 rf\ vsa vr ^ za sadj in sieei "6 vrtnarska orodja, kakor tudi orodja sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves r: drevesna strguljn, škarje za g ^ senice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar ski nož in drevesna ščetka. Orodja so r . na lepo pop lesku ni leseni plošči C ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr.> po posti 45 kr. ILUSTROVAN za leto 1890. Uredil, izdal in založil IDragotin Hribar. Dohiva se v „Narodni Tiskarni-- in v hnki arnali .1. .T o tli i iu, tupeciraruku l<*•! ju -v I . j 11 s > I j ■ ■ ■ i. <*>*- ^Tapccirar *j ANTON OBREZA f ~< 1 J ia dekorater.^ Ljubljani, SeleobnrgOTc ulice It in dekerater ter.j cene izven konkurence. — Priporočam moj ilustrovani cenik iu uzore* bla^u, priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modrnce na peresih, divane, stole, utoniuue, garnituro za salone, jedilne hobe in spalnice; dekoracije za sobo, dvoran« in ctrkve. — Moje delo in blago, katero rabim, je pri-posnano dobro iu brezhibno, k*r po-tOVO priča moja razstava v Rudu 111-11 n ]■ i u. in stojim z ozirom na nizke pa vsem resnim kupcetOj d« -/.ahtevajo kar ra/poJiljaiu zastunj in trauko. s I Dotisknua j« b«l tretja Unii-u F. S. Villiur-jevili uluslunili ,i« i. _ Ta knjig* obsegu um »t Hin'h velikefTN formata 2© obširnih kompozicij različne vrste, mej kojlmi je mnogo KluMovirMkili sUIn-,1,!». — Knjiga je posvečena Njegovemu VIsočaiiMtvu MliOli I. ter se more smatrati *.a najdovrst-nejso publikiu-ijo glasovitega skladatelja nalaga« Dobiva se jetllno prt meni za '«5 gl«l. in lO kr. za poštnino- (5515—3) J. R. Milica Marna v Ljubljani. ooooooooooooooooooooooooooo 8 Papir za cigarete LE GSKSS f 01 je najboljši. 8 O O o o 8 O o £1 in Anion jvrisper. ooooooooooooooooooocooooooo (849—2) Jedino zalogo za Kranjsko imata gospoda Vaso PetrićiS in Anton Krisper. kisla voda po natriju in litiju najbogatejša «$pn:%s$» zlatenici. Ea^wr: vrt v»\ pieskuSui o zdravilno s t-dsl vo proti mehur nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-tinu, dsiljo proti boleznim v že-lodci, mokril, dolgotraj nemu kataru dihal, ^^^i^ zlatej žili in ^tSS^ - t***V^>>>^ Kot i^AV okrepčujoća pijača z vinom ali sadnimi šoki in sladkorjem pomešana, je Radenska Vođa v obče priljubljena. »2l«A »« 4..\uV7' sat r« V Kopališče Radensko Kopnnjo v slatini in V ieklcnici v.i |it>- solino pri: protinu, I ■> j l ■■ < mah ninkril, mali>krvnnati, ionskih boleznih, slabostih i. t. d. S|iiiiiivhII<> ceni. ProNpckt (hrnzpliićno^ od rnv* iiiilcllslm : ko« IMiIInčc Knil«nce tdizu Ljutomera r" i:ndenstiji 1*1*1« vodu, ob v/nožji Slovenskih ffpric, nc atu-meiijjiti z IS.mI-onsko. to je Kjulherslnii"«*'!'. L'J Čeravno Radenska kisla voda stoji već kot jeden dan v odprti posadi, vender se peni prav moćno, ako so z vinom pome&a, ker ima v Sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in razkadi, kakor hitro se stekleniea od tnali. C«J<>4—27) Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-I iu M. Kastner-Ji v Ljubljani. Filip Ticho v Brnu 1 Zelny trh št. 21, in Radnična ulice št. 17 1 pošilja po izvirnih tovarniških cenah: (8iy-3) J VnlcriJuu flanelu v najlepših barvali in vzorcih, zajedno obleko (10 metrov) gld. 8 80. Itlimini ivšltl okslorl I pristno barven i 1 kos (80 Dunajskih vatlov) gld. 4.60. j 1 kos 80 Dunajskih vatlov) la gld. 6 60. 1 mi:i lil Uli i v najfinejših izpeljavah zajedno obloko (10 metrov) gld 3.25. Rumbiir.ško i nI (Ivino pludio ! f,/4 široko, posebno pripravno za moško perilo. 1 kos (30 Dunajskih vatlov) gld. C.50. Itlu^o za ženvke obleke nope-Iorien v vseh barvah in progasto, jedna obleka (10 metrov) gld. 3.—. Silosi jako dobro baze, posebno za perilo za gospode, gospe in otroke, 90 cm. širok 1 kos (.'10 Dunajskih vatlov) gld. 4.50, 6 50, 6.50, 7.60. Žensko mi li bi o dvojno Široko, v najnovejših gladkih barvah, pa tudi progasto v zalogi, jedna obleka '10 metrov) gld. 7.60 lloni.tr;' platno najboljše baže, kompletno, 30 Dunajskih vatlov 1 kos Vi......gld- 4.50 1 kos »/<......650 ■Slugo sa žensko obleko najnovejše in n«jelegantnejSe za jesensko in zimsko sezone dvojno široko i jedna obleka (10 metrov) gld. 5.—. 1 Ženslu' srajce iz dobrega sifona ali moCnega platna b Čipkama, kompletne velikosti, 6 kosov gld. 3.76 J %iiu*l«o ogrinjalo { (Himalajsko) j Cista volna, ,0/4 dolgo gld. 3.75. I (Le tako dolgo, dokler jih je 6e kaj!) /iaslor iz jlllc turiki uzorce, kompletna dolgost Garnitura, 1! posteljni pregrinjali iti 1 milili prt gld. 3.00 j Pošilja h« proti povzetju — Dzoroi zastonj in franko. Nagrobne križe 1» lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene, s kamnom in brez istega, po najnižjih cenah in v velikem izberu priporoča Andrej Druškovič trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg h. št. 10. DSff" zahtevan Je pofiljejo no ilustrovant ceniki. St 17.058. (844—2) mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1890. leta, naznanja mestni magistrat Ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1869., 1868. in 1867. leta se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca, novembra letos pri tem uradu. 2. Mladeniči, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, naj seboj T>ri-neso dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne aH pa bolne mladeniče smejo zglasiti sta-riši, varuhi in pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 novega vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januarji in februarji 1890. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previđene prošnje. 5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previđene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti. 6. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski slu/bi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iž vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenee, kateri spusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od 5 do 100 gld. denarjev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 3. dan oktobra 1889. Za čas stavbe priporoma Mestni trg št. iG trgovina z železnino Mestni trg št, 10 v velikem Izboru In po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štor je /n štokodoranje, d rat in CVeke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Pori lami iu Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) iu asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedi 1 na ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako ne tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevt in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—39) MP Za poljedeljstvo: Vsaka vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate; rovnice, krampe i. t. d, Tudi se dobiva ztnirom sveži D o v l. k i mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. mmmmmmm^t" - Usojam si uljudno naznanjati, da sem prevzel vodstvo trgovino s pivom na račun gospodov bratov Reininghaus v Gradci katero je do sedaj imel gospod Alojzij jffinycr v SšsLUi pri Ljubljani in se usojam povsod znana izvrstna piva iz pivovarne gospodov bratov IC o i o i n j*ii ta n s v SOiisIVEflhi pri C-radt^i v blagovoljno kupovanje priporočati, zagotavljajoč najskrbnejšo postrežbo. Šiška pri Ljubljani dne 1. oktobra 1889. (821-3) Z velespoštovanjem Makso Zinnauer. ■litra in colova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljetije, kaj ti to glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše tlumače sredstvu, da se prebavljetije uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, tla se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je užo več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspaŠno psi vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljcvanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri kr6i v želodci, pri prenapolnj?»ji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. VBled tega svojega iz- ___ vrsmega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko rtumače sredstvu postal in se t>plošnoQrazširil. 1 ntoklenicu SO lci*., stoklouici 1 jjt;l«l. Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja ss na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. On se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzamu" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani IMpitl „Dr. Rusov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3" v nemščini, češćini, raadjaišćini in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi B. JF■«AC-\B It-jiK lekarna „pri črnem orlu", Praga, št. SOS—S« V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Ludvik Grečel, lekar. Jos. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozy, lekar. V P o s toj i n i: Fr. Bacoarcioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Metliki: Fran Wacha, lekar. V Gorici: G. Christofolcttl, lekar: A. do Gironooll, lekar; R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. pr Vse lekarne v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zdravUnega balzama. Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano : DF'ra.žfeo ca.oaao.si6e incLsazIlo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah %'sake vrste, pri črvu v prstu iu pri za-nobtnloi, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnoj oteklini. Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če so gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. V if,tittjicr protin in retmatlzcm, najuspešnejše, najreelnejfie in naj sigurnoj 80 sredstvo proti revmatizmu, trganju po udih, protinu, boleznim v križi, revmatičnemu zohobolju itd. izmej vseh do sedaj znanih sredstev te vrste. — Cena steklenici 60 kr. Dorsevo ribjo olje Krohn-:i in Comp. v Bergenu, najčistejša, najbolj sveža in naj-uplivnejša medicinska ribja mast, katero jedino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kaliju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škioleljnoni pri otrocih, nngleškej bolezni, kroničnim izpuščajem kožo itd. — Mala Bteklenica velja 50 kr., dvojno velika 90 kr. Fijakarski prašek, znano zdravilo proti kašlju. — Cena škatljici 25 kr. Francosko žganje n sol jo uli brez soli, pristno francosko blago, proti revmatizmu in za (»življenje in okrepčanje. -- V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Grenko vino, tudi želodec krepčujoče %lu • imenovano, Iz uijzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri vseh želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, slabem prebavljenji, posebno pri zastaranih boleznih želodca. — Steklenica, ki drži '/» litra, z navodilom rabe velja le 80 kr. Cinaraua-praski, zanesljivo Bredstvo zoper migreno in jednostranski glavobol. — • Cena škatljici z desetimi praški 5') kr. Kapljice za blorticnt*, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — Cena M ikon u 40 kr. Kapljice za odpravo krtu, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ah v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. — Penil steklenici 88 kr. Kri čistilne kroicljlce, poprej uiiiverzalne krogljice imenovane, najboljšo sredstvo za čistenje krvi in mečilo. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s b škatljleami in na-vodom rabi 1 tfld. 5 kr. Krogljice xh bledico dr. lilauda (pocukrene), ptoti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pelanju . — Bkatljlea velja go kr. Olje iz repja jo najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon 30 kr. RiiNka uia/.a za ozebline, do sedaj neprckosljivo sredstvo proti ozeblinam in za-staranim ozebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. — (Jena lončku 40 kr. Sirup iz planlnsklli zeljiMČ proti kašlju, hripavost', prsnim in pljučnim boleznim Itd. — Cena steklenici f)0 kr. Tinktura in obliž za kurju očesa za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kožo. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr , 1 obliž 40 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljonje rasti las. — Cena steklenici *i0 kr. Univerzalni jedilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju Blasti do j«.dij in zabasanju. — Cena škatljici z navodom za rabo' 35 kr. t Nt nit voda dr. Duflos-a in dr. Heider-jov sobni prašek, prvi in najizvrstnejSi sredstvi Ka' ohranenjo zob in dlesna (nemata v sebi salicilne kislim;, ki sicer pomaga, da zobje no gnijo, pa uniči njih blesk). — 1 steklenica te izvrstno U9tne vode velja 60 kr., 1 škaHiica '/obnega praška pa 30 kr. Voda za člstcn je obraza, tudi vođa za pege imenovana, ž njo se goiovo in popolnima odpravijo vse nečistosti kože. — (Jena steklenici z navodilom za rabo 80 kr. Zboljšana Homcopntlc.ua zdravilna lenva proti boleznim srca in živcev. — 1 zavitek s '/« kilo vsebine 25 kr. Zobna |»»*tu, odontosmegma imenovana, v porcelanastih škatljicah. Preskušcna pasta za polituro in ohranenie zob. — Škatlja »10 kr. Zobne kapljice po dr. Hager ji ukrote nakrat. tudi najhujšo zobno bolečino. — Sto-klcnica velja 30 kr. Zobne kapljice, odentiu imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zobne kapljice Litonove, proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom iabe velja 20 kr. Želodčne kapljice Marije Pomagaj proti vsakovrstnim boleznim želodca, proti pomanjkanju slasti do jedij, tiščanju v želodci, krču v želodci, motenju prchavljcnja, koliki, sploh proti vsem boleznim, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega pre-bavljenja. — Cena steklenici 30 kr. Zeleznato kinesko vino za prebolele in slabotne otroke, Katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Železuato salo lz kilovili jeter, nedosegljivo v upi i vanj i svojem na preživljanje iu okrepčanje slabih otrok, katerim primanjkuje krvi. — Cena steklenici z navodilom rabe 60 kr. Razen navedenih zdravilnih sredstev dobijo se zmirom v deželni lekarni ,.1'rl tiari ji Pomagaj"! Medici nična mila. Pariški prašek za damo (bel in i n le,'. . Poudre de Etiz, kadilni papir, kndilne svečke. Potpourri i. t. d. l»r. Dorcbarflt-ovo aromatično zeljiščno milo, jako fino glleeriusko milo iu glicerlusko vijolično milo 1 komad 35 kr.). (837—2) Ravno tako ima vedno v zalogi razna ob težila, kakor kem. č;sto vato, kar-bolno vato, šarpije, jodoformgaze, guttapercha-papir, llillrotb-ovega batista i. t. d. 3Po pošti se rsizipošilja, cL-vedcra/t n.SL dsin, "*^B XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X liEOPOLi) ii&tiCiSHKiM^. X Svojim čafetitim p. n. kupovalcem in trgovskim prijateljem usojam se naznanjati, da sem si pravočasuo preskrbel veliko zalogo starega dobrega vina in sem torej v prijetnem položaji, da lahko, kakor poprej, vsem ča8titim naročbam na vina prejšnjih let ustrezam. Z velespoštovaujom LEOPOLD HONIGrSBERG, vinska veletrgovina v Zagrebu. 'i X X X X X X X X X ____________________________X H iioroi.it h«».\iusbi:ru. ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx (770—S) 9: BC C3* POZOR! Za haS izišli Jnnežif-Bartel ..llentsch-slo-tenlNchoN HHnfl-Horterfouch** lep«, trpežne, pol < 11 i i u i i i: o \ <• po 50 kr., s pošto lO kr. več. u j »iu vred 90 kr. (890—1) Janez Borne, knj igovez. Občinski tajniki in druge inteligentne osobe, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj povprašajo glede jako znatnega postranskega zaslužka, kateri se vedno vekša in traja v«č let, pod: „G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. (806—4) Pravi zaklad za nesrečne žrtve skrurabe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (13-1-31) S Dra Ketau-a ebeochrana. Češka izdaja po 80. nemškej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „ Vcrlags-Magazin K. W* Blerey v L i p s k c m (Saksonskoj, Neumarkt 34* in v vsakej knjigarni. Hiša ar. dvema vrtoma, v najboljšem stanu, proda *e ni I*ol|anskej cesti št. 9. — Povpraša naj se ravno tam pri gospe A. Kkl. (859—2) FILIP TICHO Brno, Zelny trh 27 razpošilja sukna iz c. kr. priv. tovarn proti povzetju za elegantno jesen-Nko in zimsko obleko. in sieer: 1 odrczfk m S* 10 blaga za obleko, zadosti za celo moško obleko, dobre baze za samo 1 oilr. »i S* 1O, fine baze, za samo . . 1 odi-, m :i* IO, najfinejši) baze, za sauio....... 1 od rezek m 3*10 blaga za zimske suknje, la zimsko suknjo zadosti, čista volna 1 odrezek m :t-1 O črnega sn It na, čista \ olna, zadosti za celo salonsko obleko . . . gl. R.— 7. O 12.— O.— (7(51-5) ».— Uzorci zastonj in franko. Pobratimi. Romnn. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena 1 gold. 20 kr, (s peštuino vred;. Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena KO kr. (s poštnino vred). Olm knjigi dobivata se v „Narodni Tiskarni** v Ljubljani in pri knjigo-trioib. # Zadnji teden!® Veliko mehanično svetno in oriainalno avtomačno • v "v- u a c e s a r j a Josipa trgu. Danes v soboto dne 19. oktobra JfSf hov program. ""^BBB? Vsak dan ob 1 a8. uri zvečer velika predstava. — Vsako nedeljo in praznik 2 predstavi, ob 7a5. ur popoludne iu ob V28. uri zvečer. PROGRAM: Novo! BENETKE Novo! na Rešnjega Telesa dan. Na mnogostransko zahtevo: Veliki požar Moskve v leni 1812. 1'rilmd Napoleona I. in njegove armade. Avtomatiška družba umetnikov z m no i mi popolnoma novimi spremembami. ! Začarana postelja! Velika earovua burka z govorjenim tekstom. K sklepu: ?$m~ Zbirka slik razsvetljenih s hydro-oxigeu-plinom. — Nov program I Za mnogobrojni obisk p.osita (8G4) Makso Gierke, Oskar Gierke, poslovodja. ravnatelj. Otvorjenje brivnice. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu stolnega mesta Tj j ubijane okolice, visokemu plemstvu in gospodom častnikom tukajšnje posadke, ■podom uradnikom in trgovcem i. t. d., da sem danes > soboto dne >. oktobra t. 1. otvoril novo elegantno lasničarsko-brivsko dvorano in gos 10 tisi Koii^rt's-iiieni trgu Ht. 3 v niši gospe HI. Kctlnovlek. — Deloval sem blizu pet let pri gospodu L. Businaru v popolno zadovoljnost ter se bodem vedno prizadevni vse zadovoljiti s solidno in dobro postrežbo, da si osiguram dobrohotni obisk častitib svojin gostov. — Prosim za mnogobrojni obisk in podporo v novem podjetji svojem. — Podpisujem se slavnemu občinstvu z odličnim spoštovanjem (8153—1) Aleksander Grjud, brivec. C. kr. e$f priv. kneza Auersperga železniška tovarna "&-W na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—69) komerenega litega blaga« peci v velikej izberi, ognjišč in ognjišealb delov, kotlov v vsakorSnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za stavbe: stebrov, oprijemačev, svctilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališe. polževih stopnic, strešnih oken itd., eevlf za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužinski U naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, kleše, skvpcev, itd, strojnih deiov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 60 konjskih sil, rnstllniakov in pavill)ouov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papirniCiiili priprav* ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz plosčevine in litega Železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vrati 1, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi iu železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., stro|ev vodostolpule* odvajajoe.i'1 vododržnih strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, /ognili delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkumrnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskaln.'ee : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in oslj iz kovanega pretopljenega BV~ Vprašanja g-lede een ae hitro odgovore. ~M1 I j it n t ii c z ii I o p; e v t n se m si vii : R. DITMAR NA L ust ne a I o g e J \3 I m IIU II iiiozcmsi vn : Dunaj, Budimpešta, _ _ , . - _ . Berolin, Monakovo, Praga, Levov, Gradec, NajVeCja tOVariia Za SVetllniCe V Evropi. Milan, Rim, Lyon, Varšava, Trst. (Ustanovljena 1840.) DITMAR-J Bombay. VE SVETILMICE 30' R. DITMAR-JEVA Dud. bliskoma svetilnica 30'" svetilna sila 105 sveč. Fonotnotriono izmerila gospoda Dr. L. Weber, kralj, profesor na vsoućilifići v Vratislavi. Dr. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji. R. Ditmar-jeva Dunajska bliskovita svetilnica uo a]>oil..j užiga, regulira in ugasuje. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni svetilec s kroglastim plamenom. Velikosti: l.V", 20"', 25"', 80"', 88'", 45M' Svetilna sila: 31 60 70 87 138 157 sveč za mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetiinice, zaprte svetilnice itd. Solnčnl svetilec 15"' In davno preverjena sistema za mizne, visečo in stenske svetilnice. Vse steklene stvari, ki so potrebne za petrolejske svetilnice, — v najvećjej izberi. Mizna svetilnica z brilantnim meteornim svetilcem q -i • Posrečilo se mi je Se bolj dovršiti svoje lani izumljene meteorske svetilce (s krogljastim plamenom), ki so dosegli velikimsk uspeh v u6 pOSObllO OpOZČiriSi. tuzemstvu in povsod v Inozemstvu, njihovo svetilno silo Se poveksati, ravnanje ž njimi pa napraviti jednoBtavneje, da se (l.V", 2o"' in 80"'; lahko prižgejo, ko so proč vzame svetilničtm venec, ne da bi se moral proč vzeti fie cilinder, tulpa ali pa »troiioa. (OloJ podobo.) se takoj zastonj in franko. Ilustracije in ceniki pošljejo Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka rG78-8) rovarniuka znamk« boljša trgovina s svetilnicami na prodaj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 5I A87B LH