MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprava: Maribor. Alaksandreva caata it. 13 / Talefon 2440 In 24B5 Izhaja razan nedelja In praznikov vsak dan ob 10. uri , Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din $ Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani i Poktni čekovni račun it. 11.400
JUT RA
99
Jugoslovani in Cehoslovaki
V okviru prireditev »Slovanskega zavoda« v Pragi je imei te dni profesor Frank Wo!Iman predavanje o čehoslo-vaško-jugoslovanskih kulturnih odnoša-v katerem je izkušal resničnost in mogočnost teh odnošajev postaviti na P°d.ago duhovnega položaja sedanje do-
be
v vsej n egovi zapletenosti s politič-
hitni in gospodarskimi dejstvi sedanjosti, torej v stavbo, ki gre dandanes na vseh •onc h in krajih vsaksebi.
Profesor Wol!man si je za temelj svo-™ izvaanj postavil ta-ie vprašanja: •mamo čehoslovaško in imamo jugoslovansko državo. Ali pa imamo tudi čeho-®tovaško in jugoslovansko mentaliteto? Ali sta ti naši državi manj odvisni od drugih kakor takozvane premagane dr-*8ve oziroma Nemčija? Ali se je z ustva-fftvijo naših držav naša med vzhodom in rahodom nihajoča nacionalna eksistenca “frd la, ali pa se ;e to nihanje s pridru-z'tvijo novih še bolj vzhodnih elementov Povečalo? Ali ni naša državotvorna vo-lia včasih v očitnem nasprotju z etično-oarodnirn svobodnjakarskitn strem'je-“Jfitn, tudi ne glede na to, da se naši re-voliicijonarni instinkti itak danes prelilo v pozitivno državnost? Ali se v državah organizacija in uprava v hvalevredni nameri izgraditve države ne Prenapenjata na škodo resničnega dela ■■n resničnih dejanj? Nikar ne pozabljajmo, da so najboljše organizatorko sredstvo — dejanja, po geslu starorimskih organizatorjev »exempla trahunt«, zgledi tečejo.
Ali se ni notranje ravnotežje državlja-n°v z nastajanjem pLutokratskih slojev tozmajalo? Ali se vsled spojenja z za-badniini gospodarskimi sistemi ne po-vzroča tudi splošno padanje duhovnih in “favnostnih vrednot? Ali ni obenem z &v'0m za bogastvom, už.itkom in oblastjo ■j^ta a tudi nevarna ksenomanija, zavze-,,aiie za tuje proizvode in tuje obeležje, 'sto »čužebžsie«, ki ga je že Križanič c'tol Slovanom? In ali ni med vsemi etbi spremembami šla v izgubo etična Podlaga čehoslovaško-jugoslovanskih od-°*ajev? Ali nismo izgubili svojega sionskega čovečanstva, za katero smo stoletja bor li? Ali je ves ta proces 11 v bistvu samo civilizacijski proces,
0 J'e, ali smo mogli evropsko kulturo Pre eti vase samo v samostojnih državah " smo zdaj na cilju in tudi že gotovi s :°iimi lastnimi kulturami, s svojim iast-
razvojem in si zdaj prizadevamo biti posnemovalci velesil?
•zhajaoč z nedavne ankete Ijubljan-h, 5a *^utra*’ ie podvrgel Wollman rakso čehosovaško-jugoslovanskih od-PSajev podrobni analizi in je našel, da J' odnošaji dejansko nimajo tiste moči, ‘"kor bi jo morali imeti. Vendar ni po-°aa za pesimizem. Prvi štadij organi-.“toričnega dela za državo je dovršen, v 2daj stopa po pregovoru primum vi-de:nde philosophari (najprej živeti, ^lej modrovati) kulturno ustvarjanje ni,Det v ospredje. Za razmah medseboj-t n odnošajev v tem novem štadiju mo-tti»rtdai veljati geslo: poglobitev dela, ga ?ebojnega spoznavanja tn vzajemne-J6'ovanja. traT0"man Pr’Poroča povrnitev k starim Srri 'cl:am, katerih se je treba oprijeti v 'sJu novih nalog in novih ciljev. Tre-,. dokazati, da etični ideali slovanstva
1 0 bili samo produkt občutkov pod-.tolienlh, marveč gonilne sile 5'ovečan-Žava in da se dajo združiti s pametno drža (K.v?rno voljo. Revolucionarna pote-
’ kl ie lastna slovanstvu, in ki je bila
Tajna pogodba Francije z Japonsko
SENZACIONALNA VEST LONDONSKEGA DNEVNIKA. — SKUPNA AKCIJA
V VSEH VPPv.AS
LONDON, 11. februarja. »Daily Ex-press« objavlja senzacionalno poročilo o ta.-l pogodbi, ki je bila sklenjena med Francijo in Japonsko. Obe velesili sta se v tej tajni pogodbi obvezali, da bosta druga drugo diplomatsko podpirali. Francija bo na Daljnem vzhodu podpirala po-litiko Japonske, Japonska pa francosko r Iitiko v Evropi.
List pripominja, da se uplivi te tajne pogodbe že zelo jasno občutijo v vsej mednarodni politiki. Javna tajnost je n. pr., da je pri angleško-amerlški demarši v Tokiu Francija le zelo nerada sodelovala, na drugi strani pa se splošno opaža, kako podpira Japonska z vsemi silami francosko stališče pri Društvu narodov in na razorožitveni konferenci v Ženevi.
Pcgafania za premirje
na Kitajskem razbita
MRZLIČNE PRIPRAVE JAPONCEV IN KITAJCEV. BOMBARDIRANJE SE NADALJUJE. NOVI JAPONSKI NAČRTI. DEMONSTRACIJE V TOKIU. VAŽEN
SKLEP DRUŠTVA NARODOV,
ŠANGHA1J, 11- februarja. Pogajanja za premirje med Japonci in Kitajci, ki so se vodila s posredovanjem angleškega in francoskega generalnega konzula, so se popolnoma razbila. Na obeh straneh so v teku velike priprave za odločilno bitko. Japonske vojne ladjo so se postavile v bojno linijo od Capeja do Taošana, kjer je zasidrana kitajska vojna mornarica.
ŠANGHAIJ, 11. februarja. Japonci so včeraj ves dan obstreljevali kitajske položaje, kar je zmedo v mestu le še povečalo. Popoldne so tudi Kitajci otvorili topovski ogenj na Japonce in pri tem izstrelili več granat v mednarodne koncesije. Njihove čete so dobile nova ojače-nja, tako, da je sedaj koncentriranih pri Šanghaju že najmanj 40.000 kitajskih vojakov.
NANKING, 11. februarja. Po zanesljivih poročilih se Japonci mrzlično pripravljajo na napad na vsa važnejša kitajska
obrežna mesta in na nekatera večja zaledna središča. Že v prihodnjih dneh nameravajo napasti Kiukiang, Nanking, Hankov, Naučang, Vejsten, Cinanfu in tudi Peking.
TOKIO. II. februarja. Včeraj so levičarski visokošolci priredili v japonski prestolnici velike demonstracije, pri katerih so vzklikali »Preč z vojno!« Zahtevali so takojšnjo ustavitev vseh bojnih operacij na Kitajskem. Nastopiti je morala policija, ki je več demonstrantov are tirala in odvedla v zapore.
ŽENEVA, II. februarja. Svet Društva narodov je odklonil kitajski predlog, da bi se dogodki v Mandžuriji obravnavali skupno z dogodki v Šanghaju. Preden pa bo svet o tem nadalje razpravljal, bo zbral rezultate pogajanj velesil z Japonci, poročila Kitajcev in Japoncev ter svojih odposlancev v Šanghaju.
Minister dr. Kramer
o goioodarskem svetu
DANAŠNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. - GOSPODARSKI SVET NE SME BITI ARENA ZA STANOVSKE IN SKUPINSKE BOJE.
BEOGRAD, 11. februarja. Za današnjo sejo narodne skupščine, ki se je pričela ob 9.30 je bilo zaradi razprave o zakonu o gospodarskem svetu veliko zanimanje. Pos!anci so prišli skoraj po noštevilno, na galeriji so pa bili zbrani številni odlični zastopniki gospodarskih krogov.
Pred prehodom na dnevni red je s*a vil poslanec Stefanovič predlog, naj bi se dosedanji poslovni red v toliko spremenil, da bi se osnoval še poseben gospodarski odbor z dvema sekcijama, od katerih bi ena bila juridična. Predsedmk dr. Kumanudi je poslancu odgovoril, da bo postavil njegov predlog na dnevni red ene prihodn ih sej. Nadalje je sporočil, da je poslanec Gedeon Dundjerski podal ostavko na svoj mandat.
Sledilo ja obravnavanje dnevnega reda: osnutka zakona o gospodarskem sve-
tu. Večinsko poročilo je podal poslanec Branko Avramovič, manjšinsko pa poslanec dr. Grga Adljelinovič. Za njima je govoril trgovinski minister dr. Albert Kramer, ki je razlagal in pojasnjeval svoj zakonski načrt.
Minister dr. Kramer je povdaril, da je načrt zakona o gospodarskem svetu izdelan po izkušnjah v drugih državah. Gospodarski svet ni zamišljen kot tretja zakonodaja korporacija, ker bosta to slej ko prej ostala le narodna skupščina in senat kot vrhovno narodno predstavništvo. Ustanovi se samo kot avtoritativni posvetovalni organ narodnega predstavništva in vlade, zato tudi ne bo voljen, temveč imenovan. Sestavljalec zakona je imel pri tem določen namen. Novi gospodarski svet namreč nikakor ne sme biti zastopstvo eksponentov posameznih sta-
poprej večinoma protidržavno usmerjena, m„ra pred vsem preko novih pozitivnih državljanskih dolžnosti biti zdaj usmerjena v lastno notranjost. Stari in-dlviduafistično-kolektivističm dualizem slovanskega bistva treba etično rešiti kn postaviti v službo duhovnega življenja. Wollman veruje v skupne duševne temelje, iz katerih mora čehoslovaštvo in jugoslovanstvo šele izrastf in najti utelešenje v odličnih osebnostih. Ne gre nič
več in nič manj kakor za ustvaritev male Slavije, ki bi bila baš vsled razdvojitve po nemškomadžarskem zapahu tem tesneje združena.
Ta odločitev in izpolnitev te naloge pomeni začetek stabilnosti in konec nihanja med zahodom hi vzhodom, nihatra, ki je danes večje kot kdaj. Pot vodi čehoslovaštvo in jugoslovanstvo, ki se medsebojno podpirata, v pravec etičnega realizma k novi sintezi.
novskih ali gospodarskih skupin, kar bi
gotovo bil, če bi se svobodno volil. V tem primeru bi bil le arena za boje in preglasovanja. Gospodarski svet pa bo nadalje imel tudi pravico iniciative v vseh gospodarsko-političuih vprašanjih. Naposled je minister zaprosil skupščino, naj sprejme načrt v obliki, ki jo je odobril posvetovalni odbor.
Seja se ob zaključku lista še nadaljuje.
SEJA SENATA.
BEOGRAD, 11. februarja. Danes dopoldne se je senat sestal h kratki seji, na kateri je predsednik sporočil, da mu ie bil predložen po narodni skupščini sprejeti zakon o gozdnih, olajšavah in oddaji drv. Izvolil se je nato poseben odbor, ki bo jutri podal plenumu tozadevno poročilo
OSTRA ZIMA PO VSEJ EVROPI.
LONDON, 11. februarja. V Londonu je včeraj zapadel prvi sneg v tem letu. Mraz stalno narašča. Tudi po ostali Angliji divjajo veliki viharji. Promet po Rokovskem prelivu je zelo otežkočeu. Doversko pristanišče je zaprto. Po poročilih, ki so prispela s celine, ie povsod po Evropi nastala nova ostra žitna. V Romuniji je več ljudi zmrznilo. V Romuniji. Podkarpatski Rusiji in na Poljskem so se pojavila velika krdela volkov, ki ogrožajo ljudi in živino. Ponekod je tudi železniški'promet ustavljen ali vsaj oviran.
LITVANCI OKUPIRAJO KLAJPEDO.
BERLIN, 11. februarja. Ko so Litvanci odstranili nemškega guvernerja centraliziranega pristaniškega mesta Klaipede (Memla), so zatrjevali, da ne nameravajo stalno' okupirati in anektirati spornega ozemlja. Novejša poročila pa dokazujejo nasprotno, da se hoče;o dokončno polastiti Kla.ipede in odstraniti iz mesta tudi zastopstvo Društva narodov, ki kontrolira upravo. Iz Kavnasa se je danes od-peljhl poseben vsak litvanskih mladinskih' strelcev, ki bo natbrže še danes zasedel mesto. Če se to zgodi, bo nastal na severu Evrope nov težak mednarodni za-pletljaj.
SLABA VOLILNA UDELEŽBA NA ANGLEŠKEM.
LONDON, 11. februarja. Pri naknadnih' volitvah v South Croydonu je zmagal konservativni kandidat H. G. Williams z 19.126 glasovi proti laburistu R. P. Mes-selu, ki je dobil samo 9.189 g'asov. Glasovalo je le 38% volilnih upravičencev.
VELIK POŠTNI ROP.
BERLIN, 10, februarja. V poštnem vozu brzovlaka Berlin—Pariz so našli prerezano denarno vrečo, iz katere je bilo ukradenih 500.000 mark. O storilcih ni nobenega sledu.
SMRTNE ŽRTVE RUDNIŠKE NESREČE.
PARIZ, 11. februarja. Agencija Havas poroča iz Ch&rleroba, da so doslej izvlekli iz tamkajšnjega rudnika že 17 rudarjev, ki so bili ubiti pri eksploziji zemeljskega plna._________________________________
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Zopetno pooblačenje, mraz bo nekoliko popustil, jutri bo morda zopet snežilo.	■ _____________________
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, sliuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno foli važno delovanje črevesa. OdPčni možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih ♦rgovinah.
Stran 2.
—aarn«—
Mariborski »VEČERNI K« Jutra
BCfiil
Jugoslovansko šolstvo v luči statistike
JUGOSLAVIJA IMA 9.212 ŠOL, 31.683 PROFESORJEV IN UČITELJEV TER 1,330.157 DIJAKOV IN UČENCEV, ZA KATERE PLAČUJE NA LETO
858,000.000 DIN.
Novi finančni zakon, o katerem bo v kratkem razpravljala narodna skupščina, predvideva koncem letošnjega šolskega leta redukcijo nekaterih srednjih sol, učiteljišč in drugih učnih zavodov.
V M a r i b o r u, dne 11. II. 1932.
Vprašanje našega šolstva je torej zopet zelo aktualno, zato ne bo odveč, ako objavimo na tem mestu nekaj statističnih podatkov o jugoslovanskih srednjih in drugih šolah, učnih močeh in dijaštvu.
Po podatkih, ki so nam na razpolago in ki se nanašajo na šd’sko leto 1930-31, je bilo v naši državi 98 popolnih ali višjih državnih gimnazij, odnosno realnih gimnazij, 48 državnih nepopolnih ali nižjih ter 15 zasebnih, skupaj tedaj 161. Na teh zavodih je bilo nameščenih 146 ravnateljev, 1740 profesorjev, 1250 suplen-tov, 25 predmetnih učiteljev, 218 učiteljev veščin in 18 začasnih učite'jev. Skupno je torej poučevalo na 146 srednjih šolah s 1811 razredi 3460 učiteljev, obiskovalo pa jih je 76.518 dijakov in dijakinj.
Istočasno je bilo v Jugoslaviji 35 moških in ženskih učiteljšč s 35 ravnatelji, 408 profesorji, 47 suplenti, 90 učitelji, 48 ueitevi veščin in 6 začasnimi učitelji veščin. Na 35 zavodih je poučevalo skupno 634 učnih moči v 251 razredih, katere je obiskovalo 8219 kandidatov in kandidatinj.
Cerkvenih šol je bilo 12, in sicer 5 pravoslavnih bogoslovnih šol z 875 gojenci,
3 muslimanske šole (velika medresa Skoplju, šeriatska gimnazija v Sarajevu in šeriatska sodniška š»'a v Sarajevu) s 482 gojenci ter 4 katoliški seminarji (Zagreb, Maribor, Ljubljana, Split) s 361 gojenci. Skupno je obiskovalo te šole 1700 gojencev.
Število meščanskih šol je znašalo 203 z 812 razredi. Na njih je poučevalo 1290 učnih moči, obiskovalo pa jih je 21.169 učencev in učenk. Vseh osnovnih šol pa je billo v Jugoslaviji v omenjenem šol skem letu 8.425 s 24.378 razredi, 25.842 učitelji in učiteljicami ter 1,193.063 učen' ci ta učenkami. Po spolu je bilo 681.960 dečkov in 511.103 deklic. Poleg tega ie bilo še 376 otroških vrtcev s 457 oddelki in 31.183 otroci; 15.660 dečki in 15.523 deklicami. Na njih je bilo nameščenih 457 vrtnaric.
Vseh srednjih, učiteljskih, verskih, meščanskih ta osnovnih šol ter otroških vrtcev je potemtakem bilo v šolskem letu 1930-31 v Jugoslaviji 9.212, na njih je poučevalo 31.683 učnih moči, obiskovalo pa jih ie 1,330.157 dijakov, d jakinj, učencev, učenk in otrok, torej skoraj desetina vseh prebivalcev. Za te šole je izdala država povprečno 858,344333 Din na leto, a’i 6.90 odstotkov celokupnega proračuna. V zadnjih šestih letih je stal pouk našega naraščaja v celoti 5.150,055.998 dinarjev.
Prijave o pridobnini.
Davčna uprava v Mariboru razglaša: Pridobninski davčni zavezanci se opozarjajo, da lahko vložijo davčne prijave brez kazenskih poš'edic še do vštevši 20. t. m., ako hkratu z vloženo prijavo opravičijo zamudo s posebno tehtnimi razlogi.
Razgrnitev voHInih imenikov.
Mestno načelstvo razglaša, da je sre-sko sodišče v Maribo-u potrdilo stalne volilne imenike za mestno občino mariborsko. Od danes naprej pa do 15 dni po razglasu ukaza kakih volitev sme vsakdo volilne imenike pregledati, prepisati,* razglasiti in natisniti, ter bodisi zase ali bodisi za koga drugega zahtevati njihov popravek. Cede popravkov volilnih imenikov veljajo določita §§ 10. do 15. zakona o volilnih imenikih. Posebej se še opozarja, da imajo pri volitvah glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik.
Zdravje v naši banovini.
V dobi od 22. do 31. jamuarta je zbolelo v dravski banovini na nalezljivih boleznih 286 oseb, in to: na da vici 95, na ošpicah 85, na škrlatinki 51, na Šenu 22, na diuš’jivem kašlju 19, na tifuznih boleznih 9, na otročični vročtai 2, na krčeviti odrevenelosti pa 1 oseba.
Osebna vest.
Na ljubljanski univerzi je te dni napravita profesorski diplomski izpit Mariborčanka gdčna Sabina Sončeva. Iskreno Čestitamo!
Roparski morilec Štefan Falež
se bo zagovarjal jutri v petek pred mariborskim velikim senatom radi roparskega umora na Gačniku in raznih drugih zločinstev, katerih je obtožen. Razprava se prične ob 9. url.
Pri smučanju
je včeraj pri Treh ribnikih doletela mlado A'bino K. težka nezgoda. Dekle si je menda prvič privezalo dilce na noge in hotelo poizkusiti to zimsko veselje.. Imelo pa ie hudo smolo. Padla je in si zlomila levico nad laktom. Prepeljati so jo morali v bolnico.
Če se pištola sproži.
Včeraj popoldne je na Pobrežju čistil pištolo delavec Štefan Q. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da se je pištola sprožila in mu je krogla močno poškodovala levico. Moral je v bolnico po pomoč.
Tri nezgode na poledici.
V Košakih je padla v torek popoldne na ledenih tleh viničarka Alojzija Domadenikova tako nesrečno, da si je zlomila levico. — Na Morju pri Slivnici pa je spodrsnilo posestniku Alojziju Razbor-šku, da je padel in si hudo poškodoval desnico v laktu. — Na poledici je padla tudi Antonija Rogačeva v Zgornjem Radvanju in si zlomita levo nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdravilo v bolnici.
Junaki noža.
V Zgornji Koceni so napadli fantje na pustni torek posestnškega sina Josipa Greifonerta ta ga obdelali z noži. Zadali so mu dve nevarni rani v obrazu. Žrtev noža so pripeljali včeraj v tukajšnjo bolnico.
Lutkovno gledališče
Sokola-matice v Narodnem domu ponovi v nedeljo 14. t. m. ob 15. uri uspelo igro v treh dejanjih »Gašpetaček čarovnik«.
Avto Brezno—Ribnloa.
Zaradi visokega snega ne bo vozil do preklica avtotaksi Otmar Fornezzi med postajo Brezno-Ribnica m vasjo Ribnica na Pohorju.
mariborsko gledališče
REPERTOAR
Četrtek, 11. februarja ob 20. uri »Škorpijon«. Ab. D. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 12. februarja. Zaprto.
Sobota, 13. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«. Gostovarve g. Josipa Daneša.
Škorpijon.
Kutandžlčeva izborna groteska nocoj zadnjikrat v gledališču ob znižanih cenah.
Iz »Jadranske straže*’
Nagradne naloge za mladino.
Krajevni odbor »Jadranske straže« v Mariboru se zaveda, da bo vršil svojo misijo uspešno le tedaj, ko bo imel za seboj mogočno četo mladine. Zato skuša z vsemi sredstvi vzbujati pomorsko zavest zlasti med mladino ta zato ji daje tudi pobude, da prične spoznavati lepoto našega morja, njegovo korist in važnost za našo državno skupnost.
S tega vidika je razpisal odbor za dijake naših višje organiziranih šol nagradne naloge in sicer vIŠo in nižjo skupino. V višji skupni tekmujejo 5., 6., 7. in
8. razred gimnazij, učiteljišča in trgovska akademita, v nižji skupini L, 2., 3. in 4. razred gimnazij ter meščanske šole.
Teme, ki jih je obdetati, so: Višja skupina; 1. Komu lahko nudi morje kruha?,,
2. Naša morska kopališča in morski tuj- Lovna, dinamika, dasi si ga različni slov-ski promet. 3. Morje — vir bogastva in stveni zgodovinarji različno tolmačijo i11 moči. 4. Naša obala in naše luke. 5. S i® n. pr. Calvijeva sodba dokaj raz ična katerimi zemljami fcrgutamo po morju, I oc| Tesnierejeve itd. Ko je »Kralj na Be-predmeti naše trgovine. 6. Naša trgovska ! lanovi« nastal, ■ je bil Nietzsche filozot mornarica in pomorski promet. 7. Namen Jadranske straže, sorodne institucije v inozemstvu. 8. Boj za oblast na Jadranu.
9. Črtica iz pomorskega življenja. —
Nižja skupina; 1. Lepota našega morja.
2. Moji doživita}! na morju. 3. Dijaške poletne kolonije na Jadranu. 4. Oblast stare hrvaške države na Jadranu. 5. Povest iz pomorskega življenja. 6. Koristi morja.
V vsaki skupini je po osem nagrad od
Levarjev Kantor
Lik Kantorja v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« je nekako N etzschejevsko nadčloveški, in v tem je tudi njegova du-
mladine, tudi slovenskih akademikov, ki so študirali na Dunaju. Tako nam je Caf' karjeva misel jasnejša, dasi je sicer vsa^ drama tipično naša, stavenska.
Iz obeh teh idejnih krogov ali žar'& izhara oč je treba presojati tudi igra'sko upodabljanje Kantorja na odru. Ljubljanski igralec	Ivan Levar, ki nam ga je sinoči podal	kot gost. je v poln: meri P°"
trdil svoi sloves. Že niegOv prvi korak m Prva beseda sta izdajata resničnega 500 Din	oz.	250	Din	do	50 Din	tako,	da	Kantorja,	silno, neupogljivo osebnost-
znaša	za	nagrade	določeni	znesek	3000,	Cuvstvene	vibracije nadaljnjega razvoja
Din. Nagrade se izplačajo v gotovini v, so Pa bile ubrane kakor strune na kla-nedeijo 22. mata 1932. O roku za vlo-1 virju. kadar se jih dotakne virtuoz. To žitev nalog in o razdelitvi nagrad bomo tl,di tedaj. ko se z njegovo interpretacijo
še poročali.
Iz spanja kakor divji plane ...
BOKSARSKA AVANTURA NEKEGA KRČMARJA NA PUSTNI TOREK-
Neki krčmar nekje iz kostrivniške okolice je prišel na pustni torek po opravkih v Maribor in se ga obenem prav pošteno natreskal, tako da je na povratku v domači kraj spal v vagonu kakor klada. Zaman je možakarja tresel sprevodnik, zahtevale vozni listek; ali se res ni mogel ali pa ni hotel prebuditi, skratka: sprevodnik je moral naprositi za pomoč službujočega orožnika. Ta je težkega gazdo sicer predramil, toda v istem hipu že tudi začutil njegovo kolosalno pest na svoji glavi. In v istem že tudi sprevodnik.
Gazda je bil ves divji, bogve kakšne vrage mu je v sanjah prikaza! alkohol, orožnik in sprevodnik pa na tak nenaden napad seveda tudi nista bila nič priprav-
ljena. Na postaji Račje-Fram so tega prijaznega krčmarja le s težavo izvagoni-rali in odvedli na orožniško posta o, kjer so mu možje postave dopovedali, da se je hudo pregrešil in da ga bodo drugi dan odgnali v Maribor v zapor.
To pa se je gazdi zdelo za premalo, da bi mora! čakati do drugega dne, — ho/saj imamo denar! In je telefonično n močil avtotaksi — kaj pa mislite, saj smo v dobi bencina ta elektrike! — povabiš gg. orožnike 'm se v njihovem spremstvu odpel a! v zapore mariborskega tajodišča. Tako je končal pustni torek prijaznega krčmarja iz kostrivniške okolice.
Mariborski dobrovoltai
priredijo v soboto, na predvečer svojega občnega zbora, v zgornjih prostorih hotela »Orel« družabni večer z zantaiivim sporedom. Najzanimivejša točka bo pač nagovor o borbah za svobodo oslepelega podpolkovnika dr. Lu e Lovriča, predsednika »Saveza ratoih dob rova'jaca«, ki ga na občni zbor dobrovoljev pripelje v Maribor nar. poslanec dr. Pivko. Nadalje bo predaval prof. dr. Turk ;z Ljubljane o dobrovoljskem pokretu. Na večeru bo sv ral orkester prof. Pahorja, s so-lospevi pa nastopi naš mariborski pevec A. Faganeii. Vstopnine ni. Obleka promenadna. Začetek ob pol 21. uri.
Službeni list
dravske banovine objavlja v 11. številki pravilnik o pomožnem osobta v lekarnah, razglas o pobiranju občinske trošarine v mestnih občinah Ljublana, Maribor in Celje, nadalje izpremembe v sta-ležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine in razne o-bjave iz »Službenih novin«.
Policijska kronika.
Tudi na policiji se pozna, da je bila včeraj pepelnična sreda. Kriminana kronika je postno suha. Aretirana sta bila le d.a berača in neki Konrad, ki se je zdel stražniku sumljiv. Nadalje imajo zabeleženih šest prijav radi mataših prestopkov in štiri poročita, med njimi neko poročilu o psu, ki turi celo, noč. da ne morejo ljudje tam v okolici starega pokopališča mirno soati.
Kdaj se Je začelo
»Priča, ali ste bili navzoči, ko so se pričeli prepiri med tema zakoncema?«
»Seveda, gospod sodnik, saj sem bil poročna priča!«
morda nismo popolnoma strinjali in nata je bil naš Kantor, Pavle Kovc. bliž L Ivan Levar ie umetnik ta bi si želeli samo to. da bi ga še često videli na našetf odru!
Gledališko vodstvo pa je napravilo veliko napako, da ga je pozvalo na pepel' n čno sredo, ko je vendar morata vedeti, da obisk ne bo kdovekako velik. DrtiT2 se bodo morali za taka gostovanja izbrati boljši datumi.	—r.
Veliki župan umrl v ubožnici.
Kakor poročajo iz Budimpešte, je tani v nedeljo umrl v ubožnici bivši veliki župan Ljudevii pl. Ambrozovič. Arnbro-zovič, ki je bil srbskega pobotanja, Je igral nekdaj v politiki Madžarke veliko vlogo, zlasti ker je bil sorodnik Franca Kossutha. Z že 27. letom je posta! veliki župan mesta Baja. Pozneje je bil znana osebnost v visoki družbi Bud mpešte, kjer je v malo letih zapravil vse svoje mlh' ione. Propadal je vedno bolj in se vdal pijači. V zadnjih letih sploh ni ime! nobenih sredstev več, da bi se preživljal* Vsi sorodniki in prijatelji so se bili odvrnili od njega. Slednjič so ga spravili v ubožnici, in tam je zdaj umrl na šenu. v starosti 55 let.
Največja cvetljca sveta.
Največja cvetlica, kar jih poznajo n* svetu, raste na Filipinih, na obronki*5 vulkana Ago. Domačini, ki to cvetlico posebno častita, jo imenujejo Boo. Rast« v višini 800 metrov nad morjem in im* zahvaliti za svojo bujno rast najbrže bližini ognjen ka. Njeni popki so podobn* veliki zeljnati glavi, in kadar se razcve-to, imajo en meter v premeru En cvc* tehta pribižno 10 kil. Botanično ime te cvetlice je Raffiesia, po angleškem vernerju Stanfordn Rafflesonu.
Žalosten konec vesele svatbe
HIŠA GORI, - GASILCI SE PA PRETEPAJO.
Na pustni torek so imeli v Pangercih pri Cirkovcih veselo svatbo. Kakor je to že navada na Dravskem polju, . trajajo svatovščine kar po več dni, saj povabita ženin in, nevesta pritatelje in prijateljice od blizu in daleč. Ob takta pririkah pride često tudi do obračunavanja med »pre-Žarji«. Tokrat pa, kakor nam poročajo, se je končala svatba v Pon-gercih — na pogorišču.
Ko so veseli svatje opolnoči pokopavali »Pusta« in zopet posedli za mize, se je razlegnil v noč strahoten k’ic: Gori! Prestrašeni so svatje pohiteli na konec vasi, kjer so ognjeni zublji objemali stre-
ho neke hiše. Pri gašenju pa je prišlo <*° pretepa med svati in nekimi fanti, v K*' terega so se zapletli skoro vsi, ki so bili prišh, da pomagajo gasiti. In tako se ti vrli požarni brambovci pretepu!1, med tem je pa hiša pogorela do tal.
V pretepu je dobil posestnik Josip BaU' man iz Jablan j tako hude poškodbe, & so morali telefonično pokMcati mariborske reševalce, ki so ga z rešilnim avto151 prepeljali v tuka šnjo bolnico. Za zad«v° pa se sedaj žammajo orožniki. Vsekakor ie to. da bi se ljudje pri požaru steP11’ edinstven primer — pravcata pustna godivščina!
V M a r i b o r u, dne 11. II. 1932.
Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra
Stran 3.
Spori
Otroški smuški fečaji
ZSO-SPD Maribor priredi prihodnji teden smuške tečaje. Za deco v okolici Treh ribnkov. Tečaji bodo brezplačni in bodo predpoldne in po možnosti tudi popoldne. Zbiraj'1: šče bo v parku pri paviljonu. Kateri dan prično tečaji, bo objav-‘eno v časopis h in v odsekovi omarici v Gosposki in Slovenski ulici.
Nove slike s Pohorja
V omaricah SPD v Gosposki in Slovenski ulici sta razstavila gg. Vales in Cizelj zopet nekaj umotvorov svojih kafer. G. Cizej je napravil več posnetkov Realnega smuškega sveta na Pohorju, g. Vales pa vso ono tiho in težko melanholijo zgodn ega pohorskega jutra in pre-%oo življenje smučarjev v žgočem pla-nnskem solncu ob priliki smuških tekem.
Takih slik hočemo in samo take naj se Pošiljajo širom naše domovine, da bodo ‘tod e spoznavat, kaj imamo lepega na
našem Pohorju.
Smučarski klub
^Požarja članstvo na prvo poskusno ska-
kan'e, ki bo v petek ob 14. uri v Bet-flavi.
Zimskošportni odsek SSK Maribora Vabi vse člane na trening, ki bo v petek 0,3 14. uri ob skakalnici v Betnavi.
Badjurova smuška terminologija
Rudolf Badjura, naš slovenski Bae-decker, je pred kratkim izdal svojo drugo, pomnoženo in izpopolnjeno smuško terminologijo, ki nam je bila že tako potrebna. Na 18 straneh nade smučar prav vsak slovenski smučarski izraz. Vsak smučar bi si moral to knjižico nabavit, da bo vedel, kako lepih slovenskih izrazov imame, ki naj jih uporabljamo namesto raznih spakedrank, ki so se tako udomačile pri naših smučarjih.
Sicer pa naj nam bo dovoljeno Badjurovi terminologiji le dvbje pripomb. Gotovo je mnogo lepše, če rečem »pre-smuknem strmino« kakor pa »smuknem navpik po najhujši strmočini!«. Prvo je krajše in gotovo pove isto kakor ta dolgi In nerodni izraz.
»Strmočina« je izraz Bločanov, torej narečje. »Strmina« pove prav isto in uporabljajo ta izraz vsi Slovenci. So v Badjurovi terminologiji, pa tudi še druge preveč izumetničene besede, o čemer pa prepuščamo sodbo ndšim jezikoslovcem.
V ostalem je knjižica odlična in jo toplo priporočamo vsem smučarjem, naj se v bodoče po isti ravnajo in uporablajo izključno slovenske izraze, ki so tako lepi in domači. G. Badjura jih je s hvalevredno vnemo zb'rai' in jih sedaj s primerno razlago izdal. Ker je brošurica zelo poceni, (sa: je cena le Din 8 Din) pričakujemo, da bodo segli po njej vsi smučarji in izdajatelju s tem omogočil', da krije vsaj stroške, ki .'ih je imel s tiskom.
Sokolsitto
Sokol Žerjav pri Prevaljah
je imel v januarju svoj letošnji občni zbor v sokolski telovadnici pod predsedstvom podstarosto Govejška. Društvo šteje danes 86 članov, 16 naraščajnikov in 62 dece. Izvoijen je bil po večini stari odbor s starosto ing. Fettichom. Diletantska družina je v januarju dvakrat u-prlzorila komedijo »Tri e vaški svetniki« z dobrim uspehom. V sokolsko savezno šolo je bila sprejeta dosedanja načelnica T. Štifter.
Sokol Hoče
je ime! na Svečnico v svojem domu redni letni občni zbor, ki je bil obiskan kakor še nikoli.
Zbor je pričel s počastitvijo spomina br. dr. Scheinerja, drugih sokolskih voditeljev in društvenih članov, ki so umrli tekom leta, nato pa je bila prečitana sa-vezna poslanica društvenim občnim zborom.
Iz poročil odbornikov je razvidno, da je društvo v enem letu kljub vsem oviram znatno napredovalo. Pridobilo je mnogo članstva, imelo redno telovadbo in priredilo telovadni nastop. Sodelovalo je uspešno pri telovadnh nastopih so-sedn ih društev, skrbelo za prosvetno delo ter saniralo blagajno,. kar je pripisati številnim igram 'in tomboli.
Za 1932 je bi! izvoljen ta-le odbor: starosta Anton Flis, podstarosta Bogomir Ferk, prosvetarica Mara Apih, blagajnik Valter Burger, gospodar Maks Janžič in večje število odbornikov, revizorjev ter članov razsodišča.
Ob zaključku zbora se je br. starosta v imenu društva poslovil od agilnega načelnika br. Mi’ana Apiha, ki odhaja na novo službeno mesto, nato pa pozval celotno članstvo, da v novem letu s podvojeno silo deluje za napredek in pro-cvit sokolske organizacije ter se tako oddolži našemu ustanovite'ju Tyršu, čigar stoletneo obhajamo letos. — Zdravo!
Nenavadna demonstracija gobavih.
V iaponskom mestu Kumanoto je te dni priredilo 500 gobavcev nenavadno demonstracijo po ulicah in cestah. Bolniki, ki so bili nameščeni v posebnem azilu, so udrli čez plotove in trobili v sprevodu na rogove, katere imajo zato, da opozarjajo nase zdrave ljudi, da se jim ne približajo, ker je gobavost, kakor znano, silno nalezljiva, a obenem tudi neozdravljiva bolezen. V sprevodu so sodelovale tudi ženske in prav tako vzklikale proti vladi kakor moški. Vzrok za pobuno so dale neznosne razmere v azilu. Proti čudnim in obenem strašnim demonstrantom so morali nastopiti gasilci, ki so s pomočjo stražnikov po dolgem naporu ugnali bedne nesrečnike in jih zopet spravili v azil.
Smuška skakalnica v Betnavi
ie namah postala središče vrvenja naših smučarjev. Mariborski zimskošportni Podsavez opozarja, da je uporaba skakalnice dovoljena samo onim smučarjem, ki Se izkažejo s posebnim dovoljenjem svo-“h društev in z izkaznico podsaveza.
skače na lastno odgovornost. Izkaznice izdaja g. Roglič na Grajskem tr«u l. Skakanje je dovoljeno le v prijetnosti podsaveznih funkcijonarjev.
Mariborski smučarski klub
Pfjredi, kakor že najavljeno, v soboto iz-. fe v Sv. Lovrenc na Pohorju. Odhod iz Maribora ob 18.40. V Sv. Lovrencu se Jjstanovi smučarski klub in je potrebno, Pa to akcijo podpremo.
• "V nedeljo bo smučarsko vežban'e pod
vodstvom strokovnega učitelja g. Forst-feriča, ki bo pokazal osnovne pojme sl-, stema Bilgeri. Vrnitev iz Sv. Lovrenca v Izaijo z večernim vlakom.
Smučarska slalora-tekma
za prvenstvo »Mariborskega zimskošportnega podsaveza« bo zanesljivo v nedeljo 14. t. m. pri Celjski koči. Vsi tekmovalci tega podsveza so vat eni k udeležbi. Snežne prilike so sijajne in smemo pričakovati izvrstne izvedbe. — Odhod iz Maribora s potniškim vlakom ob 5.30, vrnitev z večernim viiakom.
ZSO Slov, planinskega društva
pozivia vse člane, da se zanesljivo ude-' "e jutrišnjega (petek) sestanka ob 14. i pri smuški skakalnici v Betnavi.
Motoklub Maribor
priredi v nedelo 14. februarja, če bodo snežne razmere po voljne,, izlet z avtom, motorji, smučkami ali sankami. Vabimo vl udno tem potom vse prijatelje športa, ki bi se radi udeležili tega izleta, naj bodo ob, 13. utri na Kralja Petra trgu, bodisi z avtom, motorjem, smučkami ali s sankami, odkoder bo start. — Tajništvo.
Čang Kajšek in krščanski misionarji
Vsi kristjani nal molijo za zmago miru in pravice.
Prečen je maršal Čang Kajšek podali Po pozdravnem nagevoru je Čang ostavko na mesto predsednika kitajske re-1 Kajšek dejal, da je srečen, da more kot publike, katero je pa nedavno zopet pre- kristjan sprejeti in pozdraviti tako odli-vzel, je zasl šal zastopnike vseh onih, ki čne krščanske svečenike, s katerimi že lahko uplivajo na javho mnenje. Tako je od nekdaj simpatizira. Obenem jih je za-v posameznih skupinah sprejel trgovce, prosil, naj moijo zanj in prosijo Boga bančnike, intelektualce, novinarje itd., a , pomoči, da bo mogel rešiti Kitajsko vseh
na koncu še voditelje krščanskih misijonov, katoliških in protestantovskiih.
Delegacijo je tvorilo 21 misijonarjev raznih protestantovskih sekt, štirje pa so zastopari katoliške mis jone na Kita:-skern. Od katoličanov so bili v delegaciji o. Lefevre, rektor univerze v Zikaveju, o. Jacouinot, vikar v'Šanghaju, g. Gerey in o. Moulds.
Misijonarje je sprejel na kolodvoru v Nankingu pokovnik Vang in jih v predsednikovem imenu odvedel v častniški klub, kjer je bila uvodna seja, po seji pa banket. Istega dne popoldne je misijonarje sprejel tudi predsednik Čang Kajšek v svoji vib, ki stoji v bližini groba Sunjatsena, »očeta kitajske revolucije«. 111 \
sovražnikov, posebno pa še komunizma. Dejal je pri tem, da je trdno prepričan, da more pred komunizmom rešiti svet samo krščanstvo. Zato je tudi zaprosil protestante \m katolike za pomoč.
Za njim so spregovorili zastopniki misijonarjev, ki so dejali, da so vedno naklonjeni Kitajski, Za katoličane je govoril
o.	Jacquinot. Sporočil je predsedniku, da je vodstvo katoliške cerkve na Kitajskem odredilo molitve za mir in zmago pravice. Kar se tiče komunizma, se katoličani bore proti njemu z vsemi silami in uče tudi v vseh šolah spoštovati lastnino in oblasti.
Sprejem je zaključil maršal s ponovno zahvalo in se skupaj s svojo ženo prisrčno posovil od misijonarjev.
Petdi
Organizacija polarnega leta
lesetletnica
, ^os bo kulturni svet slavil petdeset-.etnico sistematičnega znanstvenega raz-
iski
bvanja polarnih krajev. Te kraje so
prvega mednarodnega vremeuosiovnega sodelovanje. Naloge akcije. Sodelovanje Jugoslavije.
Drugo polarno leto bo torej največja dosedanja akcija mednarodnega sodelo-
—  --------------—................... (	vanja na področju geofizičnih razisko-
azne ekspedicije raziskovale Sicer že vanj.
udj poprej, a važni sta za znanost in na-1 Naloge, katere si je postavila akcija ■juni razvoj pravzaprav šele leti 1882. in drugega mednarodnega polarnega leta.se , ~°3.i ko se je tega dela lotilo naenkrat nanašajo v prvi vrsti na meteorologijo, Jtoajst različnih držav. Zaradi tega se aerologijo, zemejski magnetizem, zračno
elektriko in polarni sij. V točno vnaprej določenem času dneva in noči se bodo zabeležili, na kolikor mogoče enakih aparatih, vsi' pojavi v ozračju zemeljske krogle, in sicer z V9emi glavnimi in postranskimi znaki.
Pomen meteorologije za vremensko prognozo (napoved) in v zvezi s tem za vse panoge našega gospodarskega življenja, tako n. pr. za poljedelstvo, promet, pomorstvo in osobHo zrakoplov-stvo, je dovolj znan. Brez podatkov o vremenskih pojavih se danes ne dvigne v zrak nobeno letalo, noben zrakoplov. Pri meteorološkem delu predvidevajo opazovanja vremenskih pojavov na vsej vesoljni zemlji. Istočasno bodo raziskovali višine stratosfere s pomočjo balonov za registriranje ih s pomočjo zrakoplovov, spremljale se bodo smeri glbana zraka na površini zemlje in opazovali bodo valove zračnega pritiska, kako prihajajo iz polarnega področja. S tem se bo ugotovil srednji dnevni zračni tlak za nove važnejše zemeljske širine.
V magnetskem in elektriškem delovnem načrtu je predvideno beeženje vseh maginetičnih elementov in električnih pa-
et[> 1882. v znanstveni zgodovini tudi . °ve mednarodno polarno leto. Idejo za *ko skupno raziskovanje je da'a že av-Jr‘iska polarna ekspedicija pod vod-Payerja in Weyprechta, izvedena 'etih 1872—1874. Ta prva velika med-jfeodna raziskovanja so se v prvi vrsti ,fejla s proučevanjem meteorologije, zemeljskega magnetizma in polarnega sija. 'kovalo je takrat štirinajst različnih po-rmh postaj, dvanajst na severrum, dve na Južnem po arnem področju.
, V spomin na ono prvo se letos pripravit yru'ž0 P°'arn9 leto, ki bo trajalo od ^osnjega do prihodnjega poletja. Vod-Priprav je prevzel ravnatelj danega meteorološkega instituta La Cour. opazovalne postaje bodo razvrščene po
ma”1 svetu’ naCrt za t0 vdiko medna-p°ano delo pa pripravljajo že od 1. 1930. njr‘ akciji bo udeleženih petdeset kulturni držav, a za nas je posebno važno, da r^sodelovala tudi Jugoslavia, katero ?°do zastopali meteorološka sekcija zra-hri x0,Vsfega poveljstva v Petrovaradrnu ” Novem Sadu, geofizični zavod v Za-'* ih meteorološki observatorV beograjske univerze.
javov. S pomočjo primerjanja tako dobljenih podatkov, se bodo mogla kaj lahko ugotovili področja motenj v magnetnih in električnih zračnih tokovih omreža vseh opazovalnic. Tako bodo postale znane tudi vse razlike, ki jih kažejo dnevni pojavi elementov zeme iškega magnetizma. Ob koncu bo pa treba raziskati tudi zveze med zapiski o zemeljskem magnetizmu in pojavi zračne elektrike ter polarnega sija, struj iz zemlje, kakor tudi sprememb smeri in jakosti valov radia ter naposled zveze med vsemi temi pojavi in pojavi meteorologije.
Mnogobrojni pojavi na površini naše zemlje, temelje na razlogih, ki imajo svoj izvor V najmanj sto kilometrov od tal se dvigajočih plasteh atmosfere. Ker so pa opazovanja v taki višini seveda nemogoča, saj danes še nimamo priprave, ki bi nas mogla dvigniti v tako silno višavo, se morajo znanstveniki poslužiti o-pazovanj na omrežju postaj, razvrščenih po vsej zemeljski površini, da se tako iz teh posrednih učinkov doženejo neposredni vzroki.
Postaje za opazovanje se bodo delile na morske in kopne. Področje opazovani na morju je mnogo širše nego na kopnem, saj pokriva morje skoraj 70 odstotkov vse zemeljske skorje. Te pomorske opazovalnice bodo nameščene na ladjah. Štirideset britanskih vojnih in šest nemških trgovskih ladij bo ugotavljalo smer in brzmo vetrov v višjih plasteh s pomočjo balonov.
Na področju severnega tečaja je nameščenih 41 postaj za opazovanje, a 16 jih bo zgradila še sovjetska Rusi a. Ledolomilec »Krasim« bo urejen kot plavajoči observatorij in bo vršil službo na
polarnem področju, ker ima, če je popolnoma založen s premogom, akcijski radij, ki je enak šestkratni razdalji med Svai-bardom hi severnim tečajem. Sredi poletja bi »Krasim« mogel prodreti tudi do same neposredne bližine tečaja. Posebne magnetske postaje na kopnem bodo pa raziskovale magnetsko polje naše zemlje.
Naša država se bo pridružila tej veliki mednarodni znanstveni akciji na ta način, da bo merila veter v višini, ki sicer pretežno v zahodnih pokrajinah, po možnosti južnovzhodmo in vzhodno od Alp. Pri tem bo morala posvečati posebno pažnjo uplivu alpskih grebenov na občo cirkulacijo zraka. Razen tega bodo znatno pomnožena vsa opazovanja na že obstoječih stalnih posta'ah in uvedena bo tudi nočna služba. Celotni obseg našega delovanja pa se zaenkrat še ne more u-gotoviti, ker je preveč odvisen od sredstev, ki bodo na razpolago. V poštev pride pri tem delu seveda tudi Slovenija, morda celo neposredna mariborska oko-Hca.
Z mednarodnim sodelovanjem bo omogočeno skiciranje sinoptičnih zemljevidov, ki se bodo potem združili v velik zemljevid vsega svete, ki bo obsegal mora in celine od .severnega do južnega tečaja in bo natančno prikazoval vse zračne, magnetične, električne - in druge tokove. S tem bo storjeno ogromno in dragoceno znanstveno delo za dolgo bodočnost.
Daru te za
oomoino akcilol
e
Stran 4.
Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra
V M a r i b o r n, dne II. il. 193Z
^m7ewirflft^aaatiOTki n.
Currer Bell:
43
Lowoodska sirota
Oskrumba narave! Vse, kar je dobrega, .zdravega, močnega v srcu, se mi okleplje nevzdržno le njega. Vem, da moram tajiti čuvstva. Moram dušiti nado, moram se zavedati, da se ne more brigati v tej druščini zame. Če namreč pravim, da sem njegovega soja, ne mislim reči, da znam tako vplivati na srca, da imam tako čudovito privlačnost kot on. Trdim le, da imava neke okuse in neka čustva skupaj. Moram si torej venomer ponavljati, da sva ločena za večne čase; in vendar moram vse vdilj misliti nanj, dokler le diham.
Podajajo kavo. Dame žgole kot lastovke, odkar so gospodje vstopili; razgovor je vnet im vesel. Polkovnik Dent in Sir Eshton gonita politiko njih ženi prislušku jta. Prešerni vdovi, Lady Lynm in Lady Ingram si nekaj bajate, gospod George — ki sem ga bila pozabila opisati — zelo velik vaški p.emič cvetočega lica — stoji pred njima s skodelico kave v roki in včasih kako zine. Gospod Frederik Lynn sedi poleg Mary Ingram in ji kaže bakroreze krasne knjige; Mary gleda, se tupatam smehlla, a niti ust ne odpre. Ve iki in ravnodušni Lord Ingram je zateknil roke pod pazduho in sloni na naslonku naslanjača, na katerem se vrt mala in živa Amy Eshton. Gleda ga in ščebeče kot strežn k; rajši ga ima kot Mr. Rochestra. Henry Lynn si je prilasti! kos otomane pri Louisinih nogah, Adelka sedi pri njem. Trudi se, da bi govoril ž njo francoski in Louisa se smeji njegovim naporom im njegovim pomotam. S kom se bo neki zabavala Mlss Blanche? Sama stoji ob mizi in se dražestno sklanja nad album. Zdi se, da čaka, da jo kdo poišče; a dolgo ne utegne čakati, sama si poišče svoj par.
Mr. Rochester, ki je odšel od Eshtonovih, stoji ob kaminu tako osamljen kot ona pri mizi. Zdajci se mu približa in obstoji na drugi strani kamina.
»Mr. Rochester, mislila sem, da ne ljubite otrok.«
»In jih ne.«
»Čemu ste potem prevzeli varstvo nad tako lutkico, kot se repenči ondi?« ie pokazala Adelko. »Kje ste jo pa izteknili?«
»Nisem je izteknil, pustiti so mi jo.«
»Pošljite jo v šo'o!«
»Ne zmorem stroškov; šole so tako drage.«
»Kako to? Mislim, da ji plačate vzgojiteljico. Pravkar sem videla neko osebo ž njo — ali je odšla? Oh, ne! Še vedno je tam za zagrinjalom. Vi jo plačujete, seveda. Rek a bi, da ni to tfič ceneje, če ni še dražje! Na ta način vzdržujete kar dve osebi!«
'Bala sem se — ali pa naj rečem, da sem se nadejala?   da bo omemba moje osebe povzročila, da
bo pogledal Mr. Rochester v mojo stran, zato sem se nehote stisnila globlje v senco; a niti ozrl se ni name.
»Nisem še razmiš'jal o tej stvari«, je vnemamo odgovoril in gledal predse.
»Ne — Vi moški nikoli ne ugibljete, kdj bi bilo bolj ekonomično in pametneje. Morali bi prositi mamo, da Vam prečita svoje poglavje o vzgoj:teljicah. Mary in jaz sva jih imeli vsaj kak ducat; pol jih je bilo za nič in ostanek smešen, vse pa neznosne, prava nadlega v hiši, kajne, mama?«
»Ali si kaj dejala, mojica?«
Mlada dama, ki jo je bila vdova tako laskavo označila kot svojo posebno last, je ponovila vprašanje s primernim poasnlom.
»Draga moja, ne spominjaj me vzgojiteljic; že sama beseda mi kazi živce. Bila sem mučenica njih nevednosti in muhavosti; hvala Bogu, da sem ž njimi opravila!«
Gospa Dent se je sklonila k pobožni dami in ji nekaj prišepnila. Iz njenega odgovora sem posnela, da jo je opozorila name, ki sem bila zastopmca tiste pro-klete pasme.
»Tant pls!« je vzkliknilo nje gospodstvo, »upam, da ji bo prijalo!«
Potem je rekla tiše, a še vedno dosti glasno, da sem čula vsako besedo: »Opazila sem jo; malokdaj me vara oko, v nrenem licu vidim vse hibe njene sorte.«
»Katere hibe mislite, madama?« je vprašal Mr. Rochester glasno.
»Povem Vam jih na uho,« mu je zagrozila in trikrat zelo pomenljivo zmajala s turbanom.________________
»Toda moja zvedavost bo pozneje brez teka, do-čim zdaj koprni po hrani.«
»Vprašajte Blanche; bliže Vam je kot jaz.«
»Oh, ne sklicuj se name, mama! Samo eno besedo imam za vso tisto svojat: prava nadlega so. Ne da bi bila kdaj mnogo trpela radi njih, saj sem se potrudila, da sem šibo vselej obrnila. Kake stvari smo uganjali s Teodorjem na račun naše gospodične Wilson in gospe Grey in madame Joubert! Mary je bila vselej prezaspana, da bi nam pomogla izvesti kako nakano. Najbolj smo se zabavali z madamo Joubert. Gospodična Wilson je bila revna, bolehna stvarca, jokava in vedno slabe volje; ni bilo vredno, da bi se ž njo ukvarjali. Gospa Grey je bila sirova in neobčutljiva, noben udarec je ni zadel v živo. Toda uboga triadama Joubert! Še danes jo vidim, kako je rohnela, če smo jo bili privedli do skrajnosti, kadar smo razlivali čaj, drobli kruh z maslom, metali knjige pod strop in napravili direndaj z ravnilom in pisalno mizo, z ograjo pri kaminu in kleščami. Teodor, ali se spominjaš tistih veseih dni?«
»Da, seveda se jih spominjam,« je zahreščal lord Ingram, »in uboga stara para je kričala: »Oh, vi grde otroke!« — In potem smo jo karali, kako se tvega pouka, tako pametnih otrok, če je bila sama tako nevedna!«
»Res smo take uganjali. In tudi, ali še veš, kako sem ti pomagala dražiti in mučiti tvojega učitelja, tistega mlekozobega gospoda Vininga, župnika samo-srajčnika, kakor smo ga nazivali.
Z gospodično Wilsonovo sta bila tako predrzna, da sta se zaljubila — vsaj mislila sva tako o Tedijenu. Prestregla sva razne nežne poglede in vzdihe, ki sva jih imela za izbruhe ljubavi, in verjemite mi, da je javnost kmalu uživala sad najinega odkritja. Uporabi'a sva tajnost za vzvod, s katerim sva ta pritežek dvignila iz hiše. Moja dobra mamica tamle — je jedva zavohala nesnago, pa je takoj spoznala njeno nemoralno stran. Kajne, gospa mama?«
»Gotovo, moje zlato. In imela sem čisto prav. Zanašajte se na to: tisoč vzrokov govori za to, da ne smeš nikoli trpeti zveze med domačim uč teljem in vzgojiteljico niti za trenutek v pošteni hiši Prvič —«
»Oh, blažena mama! Saj ni treba tega naštevanja! Saj jih poznamo vsi: nevarnost slabega ugleda za otroke; raztresenost in ato zanemarjanje dolžnosti zaljubljenega parčka; vzajemna zveza in pomoč, iz tega izvira nezaupljivost, ki jo spremlja drznost, ki se izpre-vrže v upor in splošen pogrom. Ali nimam prav, baronica Ingram in Ingram Parka?«
»Moja lilija, zdaj kot vselej!«
»Potem ni treba ničesar dostavljati; spremenimo razgovor!«
Amy Eshton, ki ni sb-šala ali ni marala uvaževati tega poziva, se je pridružila v mehkim otroškim glasom: »Tudi z Loniso sva mučili vzgojiteljico. Toda bila je tako dobra stvarca, da je vse mirno prenašala; nič je ni premeknilo iz ravnotežja. Nikoli se ni hudovala na naju. Kajne, Louisa?«
»Ne, nikoli. Uganjali sva, kar sva hoteli. Iztikali sva po njeni mizi in torbici za delo, premetavali po njenih predalih. In bila je tako dobrodušna, vse nama je data, česar koli sva jo prosili.«
»Zdaj pa mislim,« je dejala Miss Ingram in porogljivo zategnila usta, »da bomo imeli kmalu izvleček iz zapiskov vseh bivših vzgojite jic. Da odvrnimo tako kazen božjo, ponovno predlagam, da se lotimo novega predmeta. Mr. Rochester, ali mi hočete pritegniti?«
»Madama, pritegnem Vam v tem kot v vsakem drugem vprašanju.«
»Dovolite mi torej tudi, da ta predmet sama izberem. Sinzor Edoardo, ali imate danes kaj glasu?«
»Donna Bianca, če zaukažete, ga moram Imeti.«
»Potem, s njore, Vam zaupam najvišjo željo, da očistite svoja pljuča in druge organe za petje, ker jih bomo rabili v svoji kraljevski službi.«
»Kdo bi ne hotel biti R zzio tako nebeške Marije?«
»Figo za Rizzia!« je vzkliknila in stresla svojo glavo z vsemi kodri, ko je šla h klavirju.
»Prav m, da je bil tisti goslač David prav neokusen fant. Meni bolj ugaja črni Fothurell. Zame mož nima cene, ki ne diši ma’o po hudiču. In zgodovina naj reče, kar hoče o Janezu Hepburnu, toda zdi se mi, da je bil baš tiste vrste divji, trepi razbojnik, ki bi mu drage volje poklonila svojo roko.«
»Gospoda, ali slišite? Kdo od Vas je najbolj podoben Bothwellu?« je vzkliknil Mr. Rochester.
»Rekel bi, da je prednost na Vaši strani,« je odgovoril poikovn.k Dent.
»Na mojo čast, zelo sem Vam hvaležen.« je M odgovor.
Miss Ingram, ki je bila medtem s ponosno draže-stjo sela h klavirju, razgrnivši svojo snežnobelo krilo v, kraljevski obširnosti, je zaigra'a sijajen uvod in hkrati govorila. Bila je nocoj očitno na vrhuncu dobre volje* z besedo in vedenjem je hotela zadiviti poslušalce i® jih preveriti, da je ni nad njo na vsem svetu.
»Oh. kako so mi zopni mladiči moje dobe!« i® vzkliknila in brzela s prsti preko tipk. »Ubogi, revn stvori, ki nimajo niti to*’iko korajže, da bi prestopili prag vrtnih vrat svojih očetov in se niti ne upajo tako daleč brez materinega nadzorstva! Revčki so tako zaskrbljeni na svoje zalo ličice in bele ročice in male nožiče! Kakor da se lepota moža kaj tiče! Kakor da dra-žest ni prednost ženstva — njih zakonita obskrba 1® dedščina! Pravim, da je grda ženska madež lia lepe®1 licu stvarstva. Gospodov pa naj bo le mar moči in korajže. Njih geslo bodi: »Lov, puška in boj! Vse osta« ni vredno počenega groša.« Tako bi bilo moje načelo, da sem mož.«
»Kadarkoli se omožim,« je nadaljevala, »bom gl®' dala na to, da mi mož ne bo tekmec ampak le ozadje lepote. Ne bom trpela nobenega pretendenta po> eg svojega prestola. Zahtevala bom nedeljeno pokionstvo. Nečem deliti oboževanja svojega moža s. podobo, ki i® vidi v svojem zrcalu. Mr. Rochester, zdaj zapojte >n jaz Vam bom igrala.«
»Sama poslušnost me je,« je bil odgovor.
»Tu imate nekak spev pomorskega roparja. Vedi* te da.sanjam neprestano o gusarjih; zato pa zapojte P®‘ sem ,con spirito’.«
»Ukazi iz ust gospodične Ingram bi vlili špirita v vrč mleka in vode.«
»Potrudite se torej! Če mi ne boste ugodili, Va® osramotim s tem, da pokažem, kako je treba peti tak® stvari.«
»To bi značilo, da obljubite darilo za neznanje! Zdaj se bom nalašč zmotil.«
»Gardez — Vous en bien! Če boste nalašč slabo peli, Vas bom primerno kaznovala.«
»Miss Angram bi mora'a biti milosrčna, ker ji I® dano, da naloži tako kazen, ki bi je ne mogel nihče na svetu prebiti.«
»Ha! pojasnite mi to!« je velela dama.
»Oprostite, madama. Pojasnila ni treba. Lastni ob-čut Vam mora povedati, da bi mračen pogled iz VaŠi® oči pomenil toliko kot smrtno kazen.«
»Zapojte!« je ukazala in začela vneto spremljati-
»Zdaj je priš'a prilika, da utečem,« sem si rnisIiI' toda glasovi, ki so zdajci zadoneli, so me prikovali na mesto. Gospa Firfax je bila dejala, da ima Mr. Roche' ster ugoden glas. To je bilo res — imel je mehak, ffl°' čen bas, ki ga je pel z vso dušo, z vso svojo močjo, W je takoj našel pot skozi uho v srce in tam vzbujal čudna čustva.
Počaka'a sem, da je zadnji globoki in polhi gl®* izdonel, da se je pomenek, ki je bil malo potihnil, zoP6‘ razmahnil. Tedaj sem zapustila svoj kotiček in se & muznila skozi stranska vrata, ki so bi'a na srečo pr®v blizu. Odtod je drža! hodnik v vežo. Ko sem hitel® preko nje, sem opazi'a, da se ml je čeveljček odvezal-Obstala sem, da si ga spet zavežem, in pokleknla 113 rogoznico ob vznožju stopnišča. Slišala sem, da so vrata obednice zaškripala, nekak'gospod je stopil v vež® in ko sem se vzklonila, sva si pogledala v oči. Bil ie Mr. Rochester.
»Kako se kaj imate?« me je pobaral.
»Prav dobro, gospod,«
»Zakaj niste prišli k meni, da bi se bila malo V0" menila?«
Mislila sem si, da bi prav tako lahko vprašala tistega, ki je tako govoril. Toda nisem se drznila. Odgovorila sem:
»N sem Vas hotela motiti, ker ste bili v pomenkih, gospod.«
»Kaj ste uganjali v moji odsotnosti?«
»Nič posebnega. Poučevala sem Adelko kot P° navadi.«
»In postali precej bedejši, kot ste bili — kar s®111 takoj opazil. Kaj pa Vam je?«
»Nič, gospod.«
»Vrnite se v salon. Prehitro mi uhajate.«
»Trudna sem, gospod.«
Motril me ie kako minuto.
Lepe svetle lokale, takoj oddam. Gustinčič, Tattenbacho-va 14.	515
Sankači pozor!
Veliko količino prvovrstnih sank zelo ugodno na prodal. Izrabite to priliko dokler tra!a zaloga. Justin Gustinčič. Tattenbachova ul. 14.	514
Vrt dam v najem
vrtnarju ali komu drugemu. Elnsple-
lerjeva ulica 22. Maribor._____________487
Lepo prazno sobo
v vili oddam. Soklič, Kosarjeva ul. 38
481
SOKLIČ
••ndro«
■utopnOd m cprejmet«
Sokua
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Nlribora Tel.2510
■o
Potniki!
Manifakturne stroke dobe zaposlenje takoj. Pismene ponudbe pod »takoj« na upravo Večernika.	519
Prodam hišo
z vrtom in njivo. Pla:nšek (Tezno), Trubarjeva, Maribor, za pokopališčem. _________________________________________ 521
Šivilja,
zmožna vseh damskih del, oblek, perila, kakor tudi popravil gre šivat poceni na dom a i v trgovino. Naslov v upravi Večernika.	520
m**
Ne motiti!
Odvetnik zagovarja vlomilce pred sfr diščem. Obtoženec bi svojemu branit®'
l.u rad še nekaj povedal in ga parkra* potegne za rokav. Odvetnik postane nef' vozen in zakriči na svojega klijenta: »N* kar me vendar ne motite pri govoru, s®! tudi jaz Vas nisem motil pri vlomu!«
Samomorilni kandidat.
Stražnik prime moža, ki se hoče s V0' mola pognati v morje.
»Pustite me, hočem si končati ŽivH®' nje!«
»Zakaj pa imate na sebi rešilni pa*?<
»Ker ne znam plavati.«	-
Izdaja Konzorcij »Jutra« y, Ljubljani;
predstavnik izdajate ja in urednik STANKO
: JOSIP FR KNAFLIC v Mariboru. DETELA v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik